Zaključni račun sklada skupnih rezerv občine Ljubljana-Šiška za leto 1977 Poslovanje sklada skupnih rezerv še vedno temelji na občinskem odloku o skladu skupnih rezcrv občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 12/71) in na samo-upravnih aktih, ki jih je sprcjela skupščina sklada na svojem prvem zascdanju dne 31. maja 1971 ter na sklepih, ki so bili sprejeti na naslednjih zasedanjih skupščine. Konec lanskega leta je bil objavljen zakon o sredstvih rezerv (Ur. list SFRJ, št. 62/77), ki mcd svojimi določiji načelno obravnava tudi sklade skup-nih rezerv oblikovanc za območje družbenopolitičnih skupnosti. Na podlagi določil 4. člena tega zakona bo-sta morali tako republika kot tudi občina sprejeti po-seben zakon oziroma odlok. V zvezi s tem torej lahko pričakujemo, da bo v lctu 1978 sprejet republiški za-kon, kakor tudi občinski odlok o skladih skupnih re-zcrv družbenopolitičnih skupnosti (republike in ob-čin). Upravni odbor sklada skupnih rezerv je imel v le-tu 1977 sedem sej, na katerih je obravnaval predvsem vloge temeljnih organizacij združenega dela za dode-Htev sanacijskih in premostitvenih kreditov ter vloge za spremembo kreditnih pogojev. Nadalje je obrav- naval tudi dve vlogi mestnega sklada skupnih rezerv skupščine mesta Ljubljane za soudeležbo šišenskega sklada k sanacijskemu kreditu za pokrivanje izgube Viatorja — TOZD mestni potniški promet in k poso-jilu za sanacijo mlečne proizvodnje. Izdanih je bilo 7 sklepov o dodelitvi sanacijskih kreditov, 3 siclepi o dodelitvi premostitvenih kreditov ter 4 sklepi o dode-litvi premostitvenih kreditov za izplačilo osebnih do-hodkov. Slednje je odobril predsednik upravnega od-bora v soglasju z dvema članoma upravnega odbora. Delovne organizacije, ki so zaprosile za premostitve za izplačilo osebnih dohodkov, so morale glede na sklep 8. zasedanja skupščine sklada predložiti izjavo, da ne prekoračujejo saraoupravnega sporazuma. Na-dalje je upravni odbor izdal tudi 19 sklepov o spre-membah kreditnih pogojev. Pozitivno so bile rešene vse vloge delovnih organizacij — vlagateljev, razen vloge Orbitala — podjetja za knjigotrštvo — ekonom-skcT propagando, ki je zaprosilo za dodelitev premo stitvenega kredita v višini 6 milijonov. Kredit ni bil odobren, ker je upravni odbor menil, da premostit-veni kredit, ki ga sklad odobrava za največ 3 mesece, ne bo rešil problematike stalnega pomanjkanja obrat-nih sredstev. Poleg tega je ugotovil, da ni razčiščen status podjetja glede na določila zakona o združenem delu. Negativno je upravni odbor rešil vlogo treh de-lovnih organizacij za dodelitev kreditov, ker niso vplačniki posojil po zaključnih računih v šišenski sklad, torej iz njega tudi neposredno ne morejo pre-jeti kredita. Izvršitev plana finančnega načrta sklada za leto 1977 je naslednja: Plan 1977 A. SREDSTVA SKLADA Realizacija 1977 Indeks 1. Prenešena sredstva iz pre- teklega leta 4,214.000,- 2. Posojila delovnih organi-zacij po zaključnih raču- nih - 8,660.000,- 3« Povečanje posojil po ZR za 5 % obresti 2,260.000,- 3a. Nakazilo obresti po ZR iz sklada Center p> 4,213.816,70 100,0 9,301.524,20 107,4 2,325.013,25 102,9 626,75 4, Povecanje posojil po ZR za udeležbo vlagateljev na dohoclku sklada v letu 1976 5. Odplačila kreditov B, Obresti od J^reditov 7.. Ostali dohodki 519.000,- 32,900.000,- 4,317.000,- 130.000,- 518.757,- 100,0 31,267.973,05 95,0 4,594.727,30 106,4 278.105,75 213,9 Skupaj 53,000.000,- 52,500.544,- 99,1 Priloga JT 38 . . ..'- ..-., .' .." ..;¦.' . -.,' '.' . Plan 1977 B. POTROŠNJA SREDSTEV 1. Odplčičila kreditov, ki jih je najel sklad 928.000,- 2. Obresti od kreditov, ki jih je najel sklad 146.000,- 3.5% obresti na posojila po ZR ' 2,260.000,- 4. Udeležba vla^ateljev na do- hodku sklada^v letu 1976 519.000,- 5. Udeležba cestnega sklada na dohodku od sredstev državnega kapitala 1,300.000,- 5a. Vračilo udeležbe na do-hodku 6. Vračilo posojil po ZR 197 2 z obrsstmi 11,775.000,- 7. Korišcenje sanacijskih posojil 20,000.000,- 8. Koriščenje premostitve- nih kreditov 15,500.000,- 9. Nadomest.ila bankam za iz- vršene usluge 400.000,- 10, Stroški poslovanja skla- da . 172.000,- Realizacija Indeks 1977 928.455,60 100,0 146.092,40 100,0 2,325.013,25 102,9 518.757,- 100,0 1,300.000,- 100,0 9.767,20 11,774.801,10 100,0 9,732.655,45 164.079,60 Skupaj 53,0-00.000,- 44,145,551,35 48,7 16,800.000,- 108,4 445.930,25 111,5 95,4 83,3 Upravni odbor je imel stalno povezavo s skupščino občine in njenim izvršnim svetom, ker je ta povezava nujna za uspešno reševanje problemov gospodarstva. V ta namen je bil v mesecu maju sklican sestanek predstavnikov skupščine občine Ljubljana-Šiška, nje-nega izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organiza-cij, predstavnikov Ljubljanske banke — podružnice Ljubljana (sedaj Gospodarske banke) ter članov izvr-šilnega odbora te banke iz območja občine Ljubljana-Šiška in članov upravnega odbora sklada. Tema se-sianka je bila programska usmerjenost šišenskega go-spodarstva v letih 1977—78 pri izvajanju srednjeroč-nega programa občine in gospodarska problematika nadaljnjega razvoja. Na tem sestanku je bila imeno-vana posebna komisija z nalogo, da z neposrednimi kontakti z delovnimi organizacijami izdela pregled in-vesticijskih naložb in pripravi prioriteto investicijskih programov skladno z gospodarskim razvojem, začrta-nim v družbenem planu občine. Ta komisija je z nc-posrednimi kontakti s predstavniki delovnih organi-zacij izdelala pregled pomembnejših investicij s pod-ročja gospodarstva občine ter pripravila stališča in zaključke za drugi skupni sestanek istih predstavni-kov, ki je bil 21. julija 1977. Povzetek zapisnika in sklepe s tega sestanka je Izvršni svet občine Ljub-ljana-šiška posredoval vsem delovnim organizacijam — investitorjem z območja občine. Priporočil jim je, da v sodelovanju z Ljubljansko in drugimi poslovnimi bankami, pristojnimi organi gospodarske zbornice in ostalimi, ter v sodelovanju z izvršnim svetom občine, intenzivirajo delo na dokončni izdelavi programov in kreditnih zahtevkov za pridobitev potrebnih investi-cijskih sredstev, ter zahtevkov za pridobitev potreb-nih deviz, v cilju čim hitrejšega pristopa k sami inve-sticijski izgradnji in nabavi potrebne opreme. Sredstva skladr. (dohodki) so bila dosežena v zne-sku 52,50'.).544 din, to jc skoraj v planirani višini, saj znaša indeks 99,1. Glavni dohodek sklada predstavlja-jo posojila temeljnih organizacij po zaključnih raču-nih za prcteklo leto, ki so jih dolžne vplačati v občin-ski sklad v višini 2 % od ustvarjenega dohodka. Po &ojila so bila v primerjavi s planom presežena za 7,4 odstotke, ker je delovna organizacija Litostroj in njen DUR vplačala tudi posojilo po zaključnem računu za I. pollctje 1977. Posojila po ZR so bila naslednja: — posojila po ZR za leto 1976 8,636.750,85 — posojila po ZR za pretekla leta preodkazana iz sklada skupnih rezerv občine Center — posojila po ZR za I. polletje 1977 20.866,55 643.906,80 Skupaj 9,301.524,20 B E L E Z K E Posojila po ZR za leto 1976 so bila torej dosežena v planirani višini (indeks 99,7). Ta posojila so se zbi-rala na posebnem računu pri podružnici SDK 501, ki jih je sproti preodkazovala na žiro račun sklada. Tako kot vsako leto so bile vlagateljem na posojila po zaključnih računih obračunane tudi 5 % obresti, kar je v skladu s 3. členom odloka o višini sredstev, ki so jih organizacije združenega dela dolžne odvajati v sklad, način in rok vračila vplačanih sredstev vla-gateljem in način obračunavanja obresti na vplačana sredstva. Na ta način so se posojila po zaključnih ra-čunih po stanju 31. 12. 1977 povečala na 2,325.013,25 din oziroma za 2,9 % več kot je bilo planirano. Sredstva vlagateljev po zaključnih računih za po-samezna leta so naslednja: Posojila 7. obr. za pretek. leta 5 % obresti za 1. 1977 Skupaj posojila po ZR 1973 11,445.495,35 572.274,75 12,017.770,10 posojila po ZR 1974 11,605.023,55 579.762,05 12,184.785,60 posojila po ZR 1975 11,555.144,15 577.749,90 12,132.894,05 posojila po ZR I. pollet. 1976 4.907,10 245,35 5.152,45 posojila po ZR 1976 8,636.750,85 302.782,80 8,939.533,65 posojila po ZR I. pollet. 1977 643.906,80 5.008,15 648.914,95 Skupaj 43,891.227,80 2,037.823,00 45,929.050,80 Obračunane obresti za I. polletje 1977 po ZR za leto 1972 287.190,25 Vsega 5 % obresti 2,325.013,25 Vložena sredstva vlagateljev so se v letu 1977 po-večala tudi za 518.757 din, to je za udeležbo vlagate-ljev na dohodku sklada iz poslovanja v letu 1976, kar je sklenila skupščina sklada na 8. zasedanju ob potr-ditvi zaključnega računa. Po sklepu skupščine so sred-stva ostala v skladu in se koristijo za iste namene kot ostala sredstva vlagateljev, to je za namene, ki so določeni z odlokom o kreditni politiki in splošnih pogojih za dajanje kreditov iz sredstev sklada skup-nih rezerv. Sredstva vlagateljev, ki so po stanju 31. 12. 1977 znašala skupaj 49,260.455,70 din in sestojijo iz nasled-njih virov: — posojila po zaključnih računih 41,169.867,15 — 5 % obresti na posojila po ZR 4,759.183,65 — udeležba na dohodku iz poslovanja sklada v letih 1971 do 1976 3,331.404,90 skupaj 49,260.455.70 Odplačila kreditov, ki jih je odobril sklad so lani znašala 31,267.973,05 din in so bila v primerjavi s pla-nom nižja za 5 %. Anuitetno službo za sklad opravlja LB — Gospodarska banka. Vse temeljne organizacije so v celoti poravnale obveznosti iz naslova anuitet. Odplačila kreditov se nanašajo na: - — odplačila dolgoročnih kreditov ¦. -¦• ¦•;•¦;¦ 8,117.973,05 — odplačila kratkoročnih .* premostitvenih kreditov ¦": 23,150.000,00 skupaj 3U67.973.05 Obresti od odobrenih kreditov iz sredstev sklada so bile dosežene v višini 4,594.727,30 din, kar predstav-lja 6,4 % porast v primerjavi s planom. Prek LB so bile vplačane obresti v višini 4,592.869,10 din, nepo-sredno v sklad pa obresti od odobrenega kredita za minimalne OD v višini 1.858,20 din. S 1. julijem 1977 so se po sklepu skupščine sklada znižale obrestne me-re za novo odobrene kredite iz sredstev sklada. Nove obrestne mere so naslednje: — 7 °/o za premostitvene kredite za osebne dohodke, — 8 % za sanacijske kredite, — 9 °/o za premostitvene kredite za ostale namene. Ostali dohodki so znašali 278.105,75 din in so bili v primerjavi s planom preseženi za 113,9 %. Nanašajo se na: — udeležbo na dohodku LB 50.435,00 —~obresti LB od a vista sredstev 192.599,15 — vračila Jugobanke od deponiranih sredstev 10.096,80 — vračila delovnih organizacij za stroške obdelave kreditnih zahtevkov 24.950,00 — ostalo . 24,80 skupaj 278.105,75 Potrošnja sredstev sklada je lani znašala 44,145.551,85 din in je bila v primerjavi s planom nižja aa 16,7 %, na kar je vplivalo predvsem to, da je bilo koriščenih manj sanacijskih posojil kot je bilo pred-videno. Odplačila anuitet od hreditov, ki jih je najel sklad v preteklih letih so bila realizirana v planirani višini. Stanje teh posojil je 1. 1. 1977 znašalo 2,838.187,70 odplačila v letu 1977 •¦: i. _.; . . - 928.455,60 stanje posojil konec leta 1977 je znašalo 1,969.732,18 in se nanaša na posojilo skupščine občine Ljubljana-Siška iz presežka proračuna za leto 1970. Med potrošnjo sredstev so izkazane tudi 5 °/e ob-resti na posojila po ZR, udeležba vlagateljev na do-bodku sklada ter udeležba cestnega sklada na dohod-ku od sredstev državnega kapitala. V letu 1977 je sklad vrnil vlagateljem posojila, ki so jih_vplačali po zaključnih računih za leto 1972. Ta posojila so znašala 9,601.161,40 Posojila so se povečala za 5 % obresti, in sicer: za leto 1973 322.280,15 za leto 1974 ; ¦ 496.160,10 » leto 1975 520.980,10 za leto 1976 54^.029,10 za I. polletje 1977 287.190^5 2,1^3.639,70 tako, da je bilo vlagateljem vrnjeno skupaj 11,774.801,10, torej prav toliko kot je bilo planirano. Poleg tega je sklad lani vrnil Komunalnemu podjetju Ljubljana (za bivši »Tlak«) udeležbo na dohodku iz poslovanja skla-da v letih 1971 do 1976 v višini 9.767,20 din, ker to pod-jetje nima več sredstev v skladu iz naslova posojil po ZR. Glavno postavko v potrošnji sredstev sklada pred-stavljajo krediti temeljnim organizacijam združenega dela, ki so bili lani koriščeni v skupnem znesku 26,532.655,45 din. Po posameznih vrstah so bili korišče-ni naslednji krediti: A. Sanacijski krediti - 9,732.655,45 B. Kratkoročni premostitveni krediti — za izplačilo osebnih dohodkov 10,500.000,00 — za ostale namene 6,300.000,00 16,800.000,00 skupaj 26,532.655,45 Sanacijske kredite so lani črpale naslednje organi-zacije združenega dela oziroma mestni sklad skupnih rezerv: 1. Tekstil — TOZD Tekstilna Medvode, sanacijski kredit za obratna sredstva v znesku 2,000.000,00 za dobo 5 let in pol ter z 9 % obrestno mero. Navedena organizacija je na podlagi temeljite obdelave tržišča sprejela sred- •••-¦ ¦- -'- njeročni razvojni program, v katerem predvideva znatna investicijska vlaganja, tako v novo proizvodnjo, kot tudi v modernizacijo dosedanje proizvodnje v skupni višini 188,5 milijona. V prvi fazi si mora tovarna najprej zagotoviti primerne prostore (to je razvidno tudi iz zapisnikov inšpekcij), da- si bo tako ustvarila pogoje za kasnejše investiranje v novo proizvodnjo in druge teljnične izboljšave. Ker bo tovarna popro- gramu investicijskih vlaganj najela kredite pri poslovnih bankah in dobaviteljih šele za. II. fazo, mora prvo fazo y višini 27,977.000 financirati sama oziroma z družbenimi sredstvi celotnega Tekstila in s sredstvi izvajalca del. Ker se bodo pod- jetju zaradi navedene investicije zmanj- šala dosedanja lastna obratna sredstva, je bil dodeljen kredit iz sklada. 2. Iskra -^ Siroka potrošnja — TOZD '" Tovarna televizijskih sprejemnikov »TV Pržan«, sanacijski kredit za obratna sredstva v znesku 4,000.000,00 za dobcr 5 let ter z 8 % obrestno mero. Tovarna je izdelala investicijski program, s katerim namerava uvesti lastno proiz-vodnjo plastičnih polizdelkov, iii sicer: ohišja za televizijske sprejesinike, za gra- : mofone in priključne vrvice. Navedene pot .-... izdelke je sedaj kupovala tako doma kot tudi v tujini. Vrednost investicije znaša 31,981.000 in se bo financirala z lastno udeležbo tovarne, kreditDm Ljubljanske banke in inozemskimi krediti z vzhoda in zahoda. Zaradi investicijske nesposob-nosti tovarna nujno potrebuje obratna sredstva za pokrivanje primanjkljaja po TOS obrazcu, zato ji bo sanacijski kredit za obratna sredstva pomagal pri izvajanjur.. , programa. 3. Elektrostrojno podjetje TIKI, sanacijski kredit za obratna sredstva v znesku 2,000.000,00 za dobo 4 let ter z 8 % obrestno mero. Iz programa je razvidno, da podjetje pri-stopa k novi investiciji, in sicer nabavi opreme za plastificiranje, opreme za od-pravo ozkih grl in graditvi novih objektov. Nova uvedba plastificiranja električnih in plinskih bojlerjev je pomembna zato, ker bo podjetju s tem omogočen uspešen prodor na inozemska tržišča, zlasti ker je liki največji proizvajalec bojlerjev v SFRJ, saj pokriva 62 % jugoslovanskih potreb. Vrednost celotne investicije bo znašala 32,657.400,00 din, od česar odpade 5 mili-jonov na trajna obratna sredstva. Financi-rala se bo s kreditom LB, komercialnim kreditom, lastnimi sredstvi in sredstvi sklada. 4. Mestni sklad skupnih rezerv Skup-ščine mesta Ljubljana, dolgoročno posojilo za soudeležbo pri pokrivanju izgube DO Viator — TOZD mestni potniški promet v znesku 812.379,45 za dobo 5 let in pol in z 8 % obrestno mero. Izguba je nastala predvsem zaradi neustreznih potniških tarif in je bila po-krita z združenimi sredstvi skladov skupnih rezerv ljubljanskih občin in s sredstvi mestnega sklada skupnih rezerv. Višina udeležbe posameznih občin je bila izraču- . nana na podlagi števila aktivnih občanov ler doseženega dohodka na občana. 5. Mestni sklad skupnih rezerv SM Ljubljana, soudeležba k dolgoročnemu posojilu za sanacijo mlečne proizvodnje v letu 1976 v znesku 920.276,06 za dobo 8 let s 6 % obrestno mero in dveletnim moratorijem do 1. 4. 1979. >. Udeležba občinskih skladov je bila izračunana na podlagi potrošenega mleka -in mlečnih izdelkov v posamezni občini. Skladi so prispevali sredstva v višini 50 °/» ¦ bilančno izkazanih izgub. Koriščani sanacijski krediti v letu 1977 skupaj 9,732.655,45 Upravni odbor je v mesecu decembru lani odobril Le dva sanacijska kredita, ki pa do konca leta 1977 nista bila koriščena, in sicer: _ a) Podjetju za izdelavo in popravilo telovadnega in športnega orodja in športnih potrebščin ŠPORT-OP-REMA, sanacijski kredit za osnovna sredstva v zne-sku 1 milijon za dobo 5 let in z 8 % obrestno mero. Podjetje mora pristopiti k sanaciji obstoječih proiz-vodnih prostorov, saj sedanji ne ustrezajo današnjim standardom dela. Nadalje mora zgraditi kotlarno za ogrevanje prostorov ter zagotoviti trajna obratna sredstva zaradi povečanja proizvodnje. Skupne inve-Bticijske naložbe bodo znašale 24,256.515 din in bodo financirane s krediti Ljubljanske banke, komercial-nim kreditom, lastnimi sredstvi in kreditom sklada. b) Mercator — Hoteli — Gostinstvo, TOZD »Iliri-ja«, sanacijski kredit za osnovna sredstva v znesku 1 milijon za dobo 4 let in z 8 % obrestno mero. Kredit jfc bil odobren namensko za soudeležbo pri adaptaciji gcstilne »Pri kolodvoru« v Medvodah. B. Kratkoročni premostitveni krediti Nekatere organizacije združenega dela so tudi lani imele težave pri izplačevanju osebnih dohodkov, ven-dar ugotavljamo, da je bilo teh zahtevkov mnogo manj kot v preteklih letih. Premostitvene kredite za izplačilo osebnih dohodkov za dobo enega meseca je odobraval predsednik UO sklada v soglasju z dvema članoma upravnega odbora, zato so bili ti zahtevki zelo hitro rešeni. Organizacije so morale svojemu za-htevku priložiti izjavo, da ne prekoračujejo samo-upravnih sporazumov pri izplačilu osebnih dohodkov. Te vrste kreditov so lani koristile naslednje organi-zacije: — Iskra — Tovarna elektronskih naprav 2,000.000 — Unitas 1,500.000 — Iskra — Tovarna elektronskih naprav 3,000.000 — Iskra — »TV Pržan« 4,000.000 Skupaj 10,500.000 Za ostale namene so bili koriščeni naslednji pre-mostitveni krediti: — Čevljarsko obrtno podjetje Šiška (kredit je bil odobrčn že v letu 1976) 150.000 — Čevljarsko obrtno podjetje Siška 150.000 — AERO — Tovarna celuloze 4,000.000 — Sklad skupnih rezerv c5bčine Domžale 2,000.000 Skupaj 6,300.000 Čevljarsko obrtno podjetje je kredit potrebovalo za nakup materiala zaradi večjih sezonskih naročil iz-delkov. Tovarna celuloze je imela konec septembra nesrečo v oddelku za izžemanje celuloze, ki je ta od-delek izločila iz proizvodnje. Tovarni so že pred tem primanjkovala obratna sredstva zaradi povečanih za-log v zvezi z novo proizvodnjo papirja, zato je bilo po nesreči pomanjkanje obratnih sredstev še bolj ob-čutno, kar je deloma omilil premostitveni kredit skla-da. Skladu skupnih rezerv občine Domžale je bil do-deljen kredit z namenom, da ga le-ta dodeli Emoni — TOZD Poljedelstvo — Govedoreja Domžale, ki ima svoje obrate tudi na območju občine Ljubljana-Šiška. Le-temu močno primanjkujejo obratna sredstva, kar je eden glavnih vzrokov nastankov izgub. Kredit je bil izjemoma dodeljen za dobo 13 mesecev, vendar z omejitvijo, da bo sklad občine Domžale moral vpiiti kredit na odpoklic v roku enega meseca, če bo šišen-ski sklad nujno potreboval likvidna sredstva. Premostitvene kredite je upravni odbor odobraval na podlagi 11. člena odloka o kreditni politiki, ki ga pooblašča, da sme iz sredstev, ki še niso angažirana, oziroma so angažirana, toda še neizkoriščena, odobra-vati premostitvene kredite tistim organizacijam, ki so zašle v občasne težave. Stroški nadomestil za bančne storitve Ljubljanske banke in SJužbe družbenega knjigovodstva so lani zna-šali 445.930,25 din in so bili za 11,5% višji kot smo planirali, medtem ko so bili stroški poslovanja za 4,6 % nižji od plana in so znašali 164.079,60 din. Po določilih zakona o knjigovodstvu, ki velja od 8. januarja 1977 dalje, morajo skladi družbenopolitič-nih skupnosti, ki opravljajo kreditne posle, voditi knjigovodstvo po sistemu enotnih računov predpisa-nih v uredbi o kontnem planu in bilancah za banke (Ur. list SFRJ, št. 23/77), torej sestavljajo tudi zaključ-1 ni račun na obrazcih, ki so predpisani za banke. , Elementi bilance prihodkov in odhodkov od 1. ja-; nuarja do 31. decembra 1977 so naslednji: Konto Elementi Znesek UGOTOVITEV SKUPNEGA DOHODKA I. Odhodki 600 Obresti dane OZD gospodarske dejavnosti 2,325.013,25 604 Obresti dane DPS (od najetih kreditov) 146.092,40 620 Plačila za bančne storitve 377.645,75 621 Plačila za storitve SDK v plačilnem prometu 68.284,50 627 Ostali odhodki 2.986,60 628 Ostali odhodki ' ,:." ' 161.093.— Skupaj ¦-'¦"* ¦¦'¦^¦'•- " ^n';- 3,081.115,50 Doseženi skupni dohodek ¦ 1,791.717,85 Skupaj 4,872.833,05 II. Prihodki ' ' ¦ 652 Prihodki iz naslova udeležbe v skupaj doseženem dohodku od drugih UDS 660 Obresti za kredite, dane OZD gospodarske dejavnosti 665 Obresti za kredite dane bankam in drugim finančnim organizacijam 688 Ostali prihodki 50.435,— 4,594.727,30 192.599,15 35.071,60 Skupaj 4,872.833,05 Sklad je torej s svojim poslovanjem lani ostvaril dohodek v višini 1,791.717,55 din. Statut sklada v svo-jem 35. in 50. členu določa, da so vlagatelji udeleženi pri delitvi sredstev, ki jih sklad dosega s svojim po-slovanjem in to v sorazmerju s sredstvi, ki so jih vplačali v sklad. O delitvi teh sredstev odloča skup-ščina sklada ob sprejemanju zaključnega računa. Postavke bilance stanja na dan 31. 12. 1977 so na-slednje: Konto Postavka Znesek AKTIVA 100 2iro račun 8,488.617,15 154 Druge terjatve . 400,— 410 Kratkoročni krediti, dani OZD gospodarske dejavnosti 19,150.000,— 570 Dolgoročni sanacijski krediti, dani OZD gospodarske dejavnosti 25,456.913^0 545 Združena in odstopljena sredstva v banke in druge finančne organizacije 418.887,70 Skupaj aktiva 53,514.818,15 Konto Postavka Znesek PASIVA 910 Združena sredstva OZD gospodarske dejavnosti 49,260.453,70 944 Obresti iz dolgoročnih kreditov do DPS 1,909.732,10 210 Obveznosti iz naslova delitve skupnega dohodka do OZD gospodarske dejavnosti 1,791.717,55 250 Obveznosti iz naslova obresti in plačil 102.851,— 254 Druge obveznosti 31.174,— 908 Drugi skladi 418.887,80 Skupaj pasiva 53.514.818,15 Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana-Šiška je 24. 7. 1972 podpisal pogodbo o ustanovitvi Ljubljanske banke in prevzel riziko za njeno poslovanje. Na tej osnovi je bila sklenjena z banko tudi pogodba o zdru-žitvi sredUev v skladu upravljalcev banke. Poleg tega je izvršilni odbor LB podružnice Ljubljana dne 5. 12. 1977 sprejel sklep o razdelitvi sklada osnovnih sred-slev na upravljalce, ki so prevzeli riziko za poslovanje banke. Prav tako ima Sklad skupnih rezerv svojo ude-ležbo tudi v rezervnem skladu banke. Udeležbe v skla-dih LB, podružnice Ljubljana — sedaj Gospodarske banke Ljubljana po stanju 31. 12. 1977 so naslednje: — udeležba v skladu upravljalcev 76.805,45 — udeležba v skladu osnovnih sredstev 245.741,— — udeležba v rezervnem skladu 96.341,35 Skupaj 418.887,80 Kot smo omenili v uvodu poročila, je bil zvezni zakon o sredstvih rezerv že sprejet, torej lahko z go-tovostjo pričakujemo, da bo tudi republika sprejela ustrezni republiški zakon, ki bo omogočil sprejem no-vega občinskega odloka o skladu skupnih rezerv, saj je bil sedanji sprejet že 25. marca 1971. Obrazložitev Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana-Šiška je bil ustanovljen na podlagi 1. člena zakona o skladih skup nih rezerv (Uradni list SRS, št. 46'7&) in občinskega odbora o skladu skupnih rezerv, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 12/71. Na podlagi 7. člena na-vedenega odloka potrjuje zaključni račun sklada skup-ščine sklada, le-ta pa ga je skladno z 9. členom tega odloka dolžna dati na vpogled skupščini občine Ljub-ljana-šiška najkasneje v roku 30 dni po sprejemu ozi-roma potrditvi. Zaključni račun sklada skupnih rezerv za leto 1977 je upravni odbor obravnaval na 51. seji dne 20. marca 1978 in priporočil skupščini sklada, da ga potrdi. Isto časno je sprejel tudi sklep, da naj bi bilo po možno-sti še pred zasedanjem skupščine sklada gradivo za-ključnega računa v nekoliko skrajšani obliki objavlje-no y občinskem glasilu tako, da bodo vse delo\Tre or-ganizacije oziroma delegati zbora združenega dela se-znanjeni s poslovanjem sklada skupnih rezerv in dnT: eventualne pripombe, priporočila in stališča za skup-ščino sklada. Upravni odbor sklada skupnih __________---------------_--------tcierv občiae Lj.-Siška---- B E L E ž K E BELEŽKE Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, k! jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tisk AERO, kemična, grafična in papirna industrija, Celja — Po mnenju sekretariata za informacije Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.