Leto XLV, št. 472, 1. julij 2019
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Naslednja številka bo izšla 26. avgusta. Gradivo bomo zbirali do 13. avgusta.
Pobeg
Horjul - Peti pobeg v Planico privabil tudi roleriste in tekače
Iz Horjula se je 25. maja proti planiškim skakalnicam podalo okoli dvesto kolesarjev, pozneje so se jim pridružili tudi roleristi in tekači. Namen je bil dober: narediti nekaj za svoje telo, pomagati drugim (del zbranih sredstev je šel v dobrodelne
namene) in predvsem se imeti dobro. Dogodek, ki ga organizira Humanitarno društvo Pobeg, je nastal v »spomin« na resnični skrivni pobeg Grege Čepona od doma v Planico. Deset let po tem dogodku se je s prijatelji odločil, da pobeg pono-
Foto: Anže Krže photography (arhiv društva)
vi, a takrat v družbi prijateljev in javno, dodal pa mu je še dobrodelno noto. Tokratni pobeg je bil že peti zapored. Več o tem športnem podvigu si lahko preberete horjulskih straneh.
S
Vrhnika
Dela na zdravstvenem domu
Dokumentacija je pripravljena
Zdravstveni dom je največji projekt, ki ga je prevzela nova občinska oblast. Po kar nekaj težavah z izvajalci so drugo fazo obnove zaključili. Zdravstveno osebje lahko zdaj, kolikor je mogoče, nemoteno dela, občani pa primerno uporabljajo zdravstvene storitve. Žal se je izkazalo, da je bilo za prvo in drugo fazo porabljenega več denarja, kot je bilo načrtovano prvotno. Za razpis tretje faze so papirji že pripravljeni. Več na vrhniških straneh.
POLETNI VKLOP
za otroke vrhniške, horjulske in borovniške občine.
Potekal bo od 1. julija do 23. avgusta na Vrhniki.
Več podrobnosti na občinskih straneh ali na spletni strani zavod-cankar.si
Horjul
Občina praznuje 21 let obstoja
Veselo v Horjulu
Občina je jubilej obeležila 20. junija na kar dveh prizoriščih. V prosvetnem domu je potekal uradni del s kulturnim programom in županovim nagovorom, nato pa se je nekoliko bolj sproščeno dogajanje nadaljevalo na občinskem trgu. Kot je dejal župan, je to praznik vseh ljudi, ki čutijo svoj domači kraj in ljubijo Horjulsko dolino. Več na horjulskih straneh.
S
Log - Dragomer
Podelili občinska priznanja
Obeležili občinski praznik
Konec maja je Občina Log - Dragomer obeležila svoj občinski praznik s slavnostno podelitvijo priznanj. Zbrane je nagovoril župan Miran Stanovnik, kulturna kulisa pa je bil muzikal. Prejemniki priznanj so postali Milan Erič, Marija Končan in Matevž Remškar. Več podrobnosti o dogodku si lahko preberete na ložansko-dragomerskih straneh.
H
pMZNIK BOROM/c
— 2019 —
Borovnica, sobota 13. julij

>	Ansambel FIS
>	Ansambel LIVADA
>	Skupina POINTLESS REBELS
+ plesalci WILD WEST LINE DANCE
>	Skupina JOKER OUT
>	Rok Ferengja & ROK'N'BAND
Dogaja se!
Težko govorim za druge občine, ker nimam vpogleda vanje, lahko pa trdim, da je dogajanja v vrhniški občini ogromno. Aprila in maja nisem zabeležil vikenda, ko bi bil prost oba dneva (sobota in nedelja), saj se kolesje dogajanja vrti vedno bolj neugnano. Večkrat slišim, da kdo potarna, »da se na Vrhniki itak nič ne dogaja«, a če bi vzel samo v roke Naš časopis, kaj šele koledar prireditev ter vse skupaj vnesel v svoj osebni koledar, sem prepričan, da tega ne bi nikoli več izustil. Poznam osebo, kije pred začetkom svoje funkcije govorila podobno, a se je že po nekaj mesecih zaradi vseh obveznosti morala pošteno ugrizniti v svoj jezik. Samo v času Argonavtskega festivala je bilo okoli šestdeset dogodkov, o večini katerih lahko berete v notranjosti časopisa. Poleti bo dogajanja manj, a mladi že napovedujejo dogajanje v bazenu, avgusta bodo družinski popoldnevi, pa verjetno bi se našlo še kaj. Prepričan sem, da se bo tudi za vas našlo kaj primernega, hkrati pa vam želim prijetno in toplo poletje, doživite toliko nepozabnih spominov, da vas bodo greli še v preostanku leta. Naslednjič bomo izšli konec avgusta, prispevke pa bomo zbirali do 13. avgusta.

Gašper Tominc, urednik Našega časopisa
Besede Cankarja:
. ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
L - H	V^ U	'
I-	r
S
Ivan Cankar, Kurent
NOS	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Ogromna izbira zunanjih ploščic l^^lJBPf 3 j .	
Jp^t •	kvalitetne ^^^ 1 italijanske |3loščice 1 •	Plačilo na obroke \ •	Došravana^onr^^^^ •	Strokovna izvedba	zeod
	
FIRENCE
KERAMIKA
Firence d.o.o.
Tržaška cesta 3a (Bivši DG) 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si
(S)
scmet
Sonet d.o.o., Vrhnika
Podjetje za projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje Robova cesta 6 1360 Vrhnika tel. 01 750-740-0 e-pošta: sonet.biro@siol.net www.sonet.si
Zaradi povečanega obsega dela - projektiranje in 3D modeliranje s programskim orodjem ArchiCad,
vabimo k stalnemu ali občasnemu sodelovanju:
mag. arhitekture
ali študent/ka
zadnjih letnikov arhitekture
ali
podobno.
Prijave s kratko predstavitvijo in opisom izkušenj pričakujemo na gornji naslov do 30.07.2019.
MONTAŽA
•	SOLARNIH SISTEMOV
•	TOPLOTNIH ČRPALK
•	PELETNIH KOTLOV
•	PREZRAČEVALNIH SISTEMOV
NOS	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
KINO ^B,
LJUBLJEN NE BOM VEČ LUZERKA
IEVNICA
Prve novice
Borovnica na TV oddaji Dobro jutro
V petek, 7. junija, zjutraj se je na TV Slovenija 1, v oddaji Dobro jutro, na kratko predstavila Občina Borovnica z zgodovino in razvojnimi izzivi ter kulinarično in turistično ponudbo. Predstavitev je, zahvaljujoč trudu društev in kmetov, lepo uspela, k pozitivnemu vzdušju pa je prispevalo tudi sončno in toplo vreme.
V Polhovem Gradcu preurejajo okolico šole
Projekt ureditve zunanjih površin ob Osnovni šoli Polhov Gradec, ki v celoti obsega obnovo in posodobitev obstoječega šolskega igrišča ter razširitev in utrditev obstoječega peščenega parkirišča, je bil do začetka junija zaključen do najzahtevnejše faze gradnje. Trenutno izvajajo betonsko oblogo, to je vidni del pilotne stene in obodne stene kotlovnice. Pri tem je treba dodati, da je zemeljska dela v pomladanskem času zelo oteževalo intenzivno deževje, zato so izvajalcu del podaljšali rok za izgradnjo. Sedaj gradnja pospešeno poteka, vse v želji, da bi objekt predali v uporabo otrokom in občanom še pred novim šolskim letom.
Dragomerska dvojica postala državni prvak
Dvojec Damjan Vindišar in Vinko Koprivec iz BŠD Dragomer je na finalu državnega prvenstva članov v igri dvojic v balinanju osvojil naslov državnih prvakov. V finalni tekmi sta Dragomerčana suvereno premagala superligaško dvojico. »To je eden izmed največjih uspehov našega društva,« je navdušeno dejal prvak in predsednik društva Damjan Vindišar.
H


Župan sprejel odličnjake
(jEAS
Podjetje za inženiring in svetovanje v gradbeni dejavnosti d.o.o.
Arhitekturno projektiranje:
-	novogradnje stanovanjskih, poslovnih objektov
-	legalizacije objektov
-	rekonstrukcije
-	nadzidave in dozidave
-	odstranitve objektov
Kontakt:
01 430 46 51 info@geas.si
Župan Janko Prebil je tradicionalno ob zaključku šolskega leta sprejel učence devetih razredov, ki so bili odlični vseh devet let. 15 odličnjakov, od tega 8 deklet in 7 fantov, je po uvodnem županovem nagovoru in pohvali prejelo vedno aktualno knjigo Jonatan Livingston Galeb. Župan in vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Urška Marolt sta jim zaželela uspešno nadaljnje šolanje in hkrati izrazila željo, da bo morda čez nekaj let ob zaključku (visokega) šolanja kateri izmed njih poklicno pot nadaljeval v rodnem Horjulu.
Argonavtski festival začeli z dalmatinsko glasbo
Zdi se, da je vreme vedelo, da bo na Vrhniki odprtje Argonavtskega festivala, kajti postreglo je z najtoplejšim dnevom v letu. Prijetne večerne temperature so še dodatno pomagale vzbuditi toplo sredozemsko vzdušje, ki so mu pot tlakovale dalmatinske melodije. Organizator festivala, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, se je namreč odločil, da bo nekoliko spremenil večletno rutino, ko so nastopale različne komorne zasedbe ali solo pevci, ter v goste povabil dalmatinske klape: Mali Grad iz Kamnika, Kampanel iz Zagreba in Šufit iz Splita. Smela odločitev, v katero so nekateri dvomili, se je izkazala za pravilno, kajti na odprtju se je zbralo okoli dva tisoč ljudi - kot še nikoli doslej.
H
x4J
KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI
julij, avgust: 10.00-18.00 Park samostojnosti
10.00 pravljične urice 11.00 (ob sredah) "Ivan Cankar" na obisku, 17.00 (3. in 10. 7) branje Cankarja
Višje cene komunalnih storitev
Ob petkih v avgustu se^njtžnica združi z otroško prireditvijo Poletj
POLETJE NA VRHNIKI
petki v avgustu: 18.00-20.0^ Park samostojnosti
V parku se bodo odvijale lutkovne predstave, veliko bo ustvarjanja, risanja, izdelovanja in poslikanih obrazkov. Zadnji petek v avgustu se bomo preselili v rimski cas ...
Prijazno vabljeni v središče Vrhnike.
QNI?lac	m (T) (5) (g) >
K/&I\I(AN KARI EVAl	V w w w
KNJIZNICAIVRHNIKAI	www.visitvrhnika.si £AK.
Občinski svetniki Občine Log - Dragomer so na svoji redni seji potrdili višje cene komunalnih storitev. Prvič bodo položnice višje septembra, ko se bosta podražili pitna voda in odvajanje odpadnih voda, drugo podražitev pa lahko pričakujete, ko bodo višje cene za odvoz odpadkov in greznične storitve podprli še na Vrhniki in v Borovnici.
f9]
Boštjan Avbelj
N 05	Občina Vrhnika
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
6
Intervju
»Trenutno imamo
odprtih več deset projektov«
Pogovarjali smo se z županom Danielom Cukjatijem in podžupanom Gregom Kukcem. Kot pravita, naj bi bila kombinacija gospodarstvenika in javnega uslužbenca zmagovita. Povprašali smo ju o tekoči problematiki in o začrtanih projektih.
V	kakšni kondiciji ste prejeli občino, ko ste zasedli župansko mesto?
Cukjati: Zaradi začetih oziroma nedokončanih investicij, pri čemer imam v mislih predvsem gradnjo prizidka k zdravstvenem domu in gradnjo odseka Tržaške ceste pri Kulturnem centru Vrhnika, smo se morali takoj zadolžiti. Ob mojem nastopu je bila občinska blagajna prazna in nismo imeli sredstev za kritje vseh terjatev. Tako sem že od prej podedoval približno pol milijona evrov kredita, novega v višini 1,3 milijona pa sem moral najeti tretji dan županovanja. V nasprotnem primeru bi imeli resne težave pri izplačilu plač v vrtcih, knjižnici, Zic-u ... Za dokončanje tretje faze gradnje zdravstvenega doma bo treba najeti še okoli 1,5 do 2 milijona evrov.
V	svojo ekipo ste povabili Grego Kukca, kar je, če gledamo širše, nekoliko nenavadno,
kajti prihajata iz različnih svetovnonazorskih okolij.
Cukjati: Moje geslo na volitvah je bilo »Vsi smo Vrhnika,« torej ne želim ločevati ljudi na podlagi politične barve, pač pa sta v ospredju delo in dobrobit Vrhnike. Zato nisem imel težav v svojo ekipo povabiti Grega Kukca, ki ima veliko izkušenj na področju gospodarstva, sam pa jih imam na področju javne uprave. Lahko rečem, da sva posrečen tandem in verjamem, da bo kombinacija zmagovita. Tudi v občinskem svetu poskušam delati po istem načelu - da delamo v dobrobit Vrhnike. Veseli me, da je med svetniki veliko takih, ki so tudi družbeno aktivni, ker jim daje veliko izkušenj, hkrati pa se vidi, da jim je mar za občino.
Kukec: Na volitvah sem v svoji volilni enoti kandidiral kot nosilec Liste za razvoj Vrhnike in podeželja. Nismo imeli posebnih pričakovanj, a so nam občani namenili največ glasov med vsemi strankami in listami, s tem pa tudi odgovornost. Vseskozi smo tudi zagovarjali sodelovanje z vsem, ki Vrhniki želijo dobro. Tako zdaj neprofesionalno opravljam funkcijo podžupana, kolikor mi pač dopušča moj siceršnji poslovni anga-žma. Zaenkrat še gre. Zavedam se, da je posebej pomemben angažma na začetku. Z Danijem sva si razdelila najbolj urgentne probleme, ki se jih je bilo pač potrebno lotiti takoj: sprejetje proračuna, dokončanje tekočih projektov, prevetritev ekipe, uvedba prepotrebnih sprememb . Dela je ogromno.
Hkrati upam, da bomo v prihodnje našli več časa in denarja tudi za razvojne in turistične projekte.
Kolikšen je letošnji proračunom Vrhnike? Cukjati: Proračun Občine Vrhnika je na pri-hodkovni strani težak dobrih 15 milij onov evrov, od tega je večina sredstev že razdeljenih, ker nam to nalaga zakon, na primer za vrtce, nepro-fitne najemnine, oskrba v domovih za starejše ... Tako nam na koncu ostane okoli 3 milijone evrov za investicije v projekte. Od tega bomo milijon porabili za vzdrževanje cest, preostalo pa za različne projekte. Na odhodkovni strani je znesek večji in gre za financiranje večjih investicij, kot je npr. zdravstveni dom.
Prišli smo do bistva vsake občine: kateri pa so vaši projekti?
Kukec: Kot rečeno je trenutno še vedno veliko dela z dokončanjem že odprtih projektov in pripravo za razvojno vizijo. To bo vzelo še kar nekaj časa. Hkrati imamo trenutno odprt seznam več deset projektov, ki so v teku, v fazi načrtovanja oz. preverjanja zmožnosti izvedbe. Nekateri bodo popolnoma realizirani, drugi pa mogoče nikoli. A verjamem, da bo glavnina vendarle dokončana.
Oprostite, ker vas prekinjam, toda ravno vaša lista je pred volitvami obljubljala gradnjo velikega tematskega parka zadaj za Sveto Trojico. Je ta projekt vključen v vaš seznam ali je šlo samo za volilno potezo?
Kukec: Nikakor ni šlo za predvolilno potezo. Smo v razgovorih z investitorjem, ki ima namen zgraditi največji tematski park v srednji Evropi in ima zato izdelan projekt ter potrebna sredstva in zemljišče. Naša naloga je, da preverimo, ali mu občina lahko pomaga pri pridobivanju dovoljenj in zagotavljanju potrebne infrastrukture in pod kakšnimi pogoji, bi lahko investiral na Vrhniko. Na občini je tako sestavljena projektna skupina, seveda pa smo še daleč od odločitve, kaj šele izvedbe. Ko bodo znani vsi osnovni parametri, bo potrebno projekt predstaviti občanom. Skrbno bo potrebno pretehtati, kakšne bodo posledice za Vrhniko in ali si tak park na Vrhniki zares želimo. Ponovil bom, da se moramo občani Vrhnike najprej odločiti, kakšno Vrhniko si sploh želimo: spalno naselje, turistično središče ali kaj tretjega. Tematski park je eden tistih projektov, ki bi za vedno spremenil Vrhniko.
Končan je nov ovinek od Kulturnega centra Vrhnika do Voljčeve, kjer je prav tako nastalo novo križišče. Če se ne motim, sta projekta končana. Nam lahko poveste, koliko sta stala in, kot slišim, je bilo z njima še kar nekaj težav.
Kukec: Težave so bile predvsem s pravno podlago za zadnjo fazo (križišče z Voljčevo). Zato smo morali projekt tudi začasno ustaviti ter poleg pravne podlage zagotoviti tudi sofinanciranje države. Zdaj je končan. Skupaj je projekt stal 1,256 M €; občina od tega prispeva nekaj več kot polovico.
Že nekaj občanov je potarnalo, zakaj so ob cesti klopce, ki bi verjetno veliko raje našle mesto kje drugje, ter zakaj semafor, ki šteje kolesarje, saj verjetno ni bil poceni?
Kukec: Če projekt prevzameš sredi ali celo pri koncu izvedbe, prav veliko vpliva na samo zasnovo nimaš več. Lahko ga samo do konca izve-deš, so mi pa pomisleki občanov znani.
Podžupan Kukec, zadolženi ste še za en projekt na občini, to je za prizidek zdravstvenega doma. Sedaj je zaključena druga faza, sledi še zadnja, to je tretja. Koliko vas bo stala, kdaj bodo zdravniki lahko začeli delati v novih prostorih.
Kako mislite urediti parkirišče pri zdravstvenem domu, ki ga sedaj ni?
Kukec: ZD je največji projekt, ki smo ga prevzeli ob koncu druge faze. Po kar nekaj težavah z izvajalci smo drugo fazo vseeno zaključili. Zdravstveno osebje lahko zdaj, kolikor je mogoče, nemoteno dela, občani pa primerno uporabljajo zdravstvene storitve. Za razpis tretje faze so papirji pripravljeni že kar nekaj časa. Po prvotni zasnovi naj bi tretja faza stala preko 1,4M€. Z že porabljenimi sredstvi v prvih dveh fazah bi tako celoten projekt presegel načrtovano vrednost za 800.000€, kar pa je ne glede na razmere na trgu preveč. Zasnove projekta se seveda ne da več spremeniti, lahko pa preverimo ali se da v zadnji fazi karkoli prilagoditi in poceniti. Tu tesno sodelujemo s predsednikom sveta ZD in direktorjem ZD. Vsak prihranek bo lahko šel za zmanjšanje dolga ali za prepotrebne projekte drugje.
Vi ste bil kritik načina izgradnje ZD.
Kukec: Ne samo jaz, tudi Dani in konec koncev celoten nadzorni odbor občine. Po mojem mnenju sta izvirna greha hitenje in dejstvo, da se ni preverilo možnosti gradnje na drugi lokaciji, ampak se je vztrajalo na nadgradnji obstoječega ZD. Tako je za začetek samo jeklena konstrukcija stala 500.000€. Mogoče bi se dalo drugače.
V pripravi imate nove prostorske dokumente, od katerih je najpomembnejši Občinski prostorski načrt (OPN), ki naj bi bil tik pred sprejetjem, če se ne motim?
Cukjati: Občinski prostorski načrt je zelo pomemben dokument, saj določa, kaj se sme kje graditi in kaj ne. Dokument mora biti usklajen z državo z vsemi tako imenovanimi nosilci urejanja prostora. Z veliko večino je usklajeno, uskladiti moramo še s kmetijstvom, vodarji in rudarji. Računam, da ga bomo uspeli jeseni sprejeti na občinskem svetu. Hkrati pa sta v javni obravnavi še podrobna prostorska načrta za športni park in Sveta Trojica ter pripravljamo dokumentacijo za oppn za območje pri bajerjih. Podrobni prostorski načrt za športni park med drugim predvideva tudi letno-zimski bazen, novo telovadnico, tenis, večnamenski objekt za druženje, fitnes na prostem . S prostorskim načrtom za Trojico bomo določili, kje bodo potekale poti, kako bo z osvetljavo, kje so predvideni razstavni prostori za morebitno formo vivo ter vse ostalo. Na Bajerjih pa načrt predvideva gradnjo hostla, športno-rekreativne površine, počivališče za av-todom in podobno. Pa da ne bo zmote: vse to so načrti, ki omogočajo te dejavnosti in objekte, nikakor pa to še ne pomeni, da jih bomo vse sami zgradili. Nekaj občina, nekaj zasebni investitorji.
Na Beli je predviden megalomanski, 14-metrski, zadrževalnik. Se vam ne zdi, da gre za malce prevelik objekt?
Cukjati: Po trenutni protipoplavni študiji je pri Štirni predviden 14-metrski zadrževalnik za Belo. S podžupanom sva mnenja, da tako me-galomanski objekt ne sodi na to mesto, zato se sedaj pogovarjamo z načrtovalci, da bi zgradili dva manjša. Zagotovo pa je to projekt, ki je z vidika poplavne varnosti potreben, vendar presega naše finančne sposobnosti in bo morala pomagati država.
Med zadanimi projekti je tudi ureditev vodovodnega sistema na Stari Vrhniki. Lahko o tem poveste kaj več?
Cukjati: Na Stari Vrhniki smo trenutno v fazi odkupa zemljišč z namenom, da bi v prihodnje zgradili vodohran. Del Stare Vrhnike ima namreč zelo slab tlak v vodovodnih ceveh, kar ne povzroča težav samo gospodinjstvom, ampak je problematično tudi s stališča požarne varnosti. Zato, kot rečeno, želimo odkupiti zemljišča, na katerem bo postavljen vodohran, ki bo zagotavljal zadostno količino vode celotnemu naselju. Probleme z ustrezno vodo imajo tudi v Ligojni, kar bi reševali v sklopu gradnje kolesarske poti, v Zaplani, ko v sušnih letih lahko pride do težav z oskrbo vode. Tukaj se moramo začeti pogovarjati z Logatcem. Obstajajo pa posamezni deli naše občine, kjer je oskrba z vodo zelo slaba, npr. v določenih delih Blatne Brezovice ali pa je sploh ni, npr. zaselek hiš proti Bistri.
Že pred volitvami je bilo veliko govora o obvoznici, tako o južni pri Verdu, kot o tisti pri Stari Vrhniki. Kaj se dogaja na tem področju? Cukjati: Obvoznica pri Verdu, ki jo imenujemo tudi južna obvoznica, bo verjetno v naslednjih letih vendarle ugledala luč sveta. Gre za idejo, ki je že stara in sem jo še pred nastopom županske funkcije podpiral. Z realizacijo novega priklopa se bo Vrhnika prometno razbremenila. Sam projekt je že recenziran. V teh dneh še dopolnjujemo nekaj pripomb, da bo lahko potrjen s strani direkcije za infrastrukturo. V drugi polovici leta pričakujemo podpis sofinancerskega sporazuma. Po načrtu sta predvideni krožišči na mestu nekdanjih cestninskih kabin ter med avtocesto in Bajerji, tako da bodo lahko Borovničani in krajani Verda vstopali na avtocesto kar od tam. Hkrati je predvidena tudi povezovalna cesta čez Liko, kar bo preprečilo, da bodo kamioni še naprej vozili skozi ozko središče Verda. V kolikor bi bilo vse po načrtih, naj bi Dars že prihodnje leto začel z izgradnjo krožišč, direkcija pa začela z odkupi zemljišč in z izgradnjo obremenilnih nasipov. Tako da lahko po optimističnem načrtu računamo na obvoznico okoli leta 2022-2023.
»
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
»
Hkrati bi se zgradil dodaten most čez Ljubljanico, za katerega imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tako bi celoten transport s Tojnic preusmerili na avtocesto. Načrtovana severna obvoznica zaradi nature 2000 ni realna in je pod vprašajem. Lahko pa rečem, da smo v pogovoru z obrambnim ministrstvom za zemljišče pri vojašnici, s čimer bi se zmanjšal pravokotni ovinek Tankovske ceste pri vojašnici. Razmišljamo tudi o celostni ureditvi Tankovske ceste.
Sosednja Občina Horjul je nedavno v Našem časopisu poročala o gradnji kolesarskih stez, in sicer v okviru večjega projekta, ki zajema tudi Vrhniko. Bo na Vrhniki vendarle prišlo do izgradnje omenjenih novih kolesarskih poti?
Kukec: Gre za projekt, ki se je začel v preteklem mandatu, vodil ga je g. Janko Skodlar. Ocenjujemo, da je projekt dobro zastavljen in ga sedaj nadaljujemo. Tako bi kolesarska pot potekala od parkirišča P+R v Sinji Gorici do Horjula. Projekt je bil lastnikom zemljišč že predstavljen.
Bo to samostojna kolesarska pot ali bo to samo pot, ki bo na cesti označena s tablami in bo torej vse skupaj prepuščeno domišljiji?
Kukec: Ne, to bo samostojna pot. Idejna zasnova zanjo je že narejena, potekala pa bo ob obstoječi državni cesti. Smo v postopku začetka odkupa zemljišč, tako da je tempo projekta odvisen tudi od lastnikov parcel. Projekt bo financiran iz treh virov: iz občinskega proračuna, državnega in evropskega. Do jeseni drugo leto naj bi pridobili ustrezna zemljišča, takoj nato bi šli v gradnjo kolesarskih poti. Kot rečeno, bo ta potekala ob državni cesti, le v Ligojni, kjer dejansko ni prostora, bo potekala po obstoječi cesti. Izvedba projekta sicer še ni zagotovljena, saj poleg soglasja lastnikov zemljišč potrebujemo tudi pozitiven odgovor države in Evrope. Kaže dobro, se bomo potrudili, da nam uspe.
Ko smo ravno pri Ligojni: njihov vodovod se večkrat ponaša z oporečno vodo, zato jo komunala velikokrat klorira. Verjetno okus po kloru nikomur ne prija. Cukjati: Verjetno res ne, zato bo treba tudi tu storiti premike. Dejstvo je, da ima ligojnski vodovod površinsko zajetje, zato na kakovost vode zelo vpliva okolica. Torej tu ne moremo veliko spremeniti. To je dejstvo. Obstaja rešitev, da ga povežemo z vrhniškim vodovodom. Razmišljamo, da bi v sklopu gradnje nove kolesarske povezave v zemljo položili tudi vodovodne cevi za omenjeni vodovod.
Obe osnovni šoli pokata po šivih. Kot vidim, nekaj aktivnosti pri nekdanjem Depoju že poteka. Cukjati: Da, v prostorih nekdanje knjižnice ali če hočete Depoja delavci že preurejajo. Tam bosta nastali dve novi učilnici, vodenje projekta pa smo zaupali kar sami ravnateljici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Pred nekaj dnevi smo vložili tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek k Slomškovi šoli. S tem bo šola pridobila večjo jedilnico in dodatno učilnico.
No, ampak to verjetno ne bo zadostovali za vse osnovnošolske potrebe na Vrhniki, ali pač? Cukjati: Ne, zato bomo letos izdelali idejne rešitve, da bi k najstarejšemu delu Cankarjeve šole prizidali prizidek za dodatne učilnice ter hkrati primerno uredili vhod v šolo. Šola bi tako dobila osveženo pročelje, ki pritiče taki javni ustanovi in ki nosi naslov po našem slavnem literatu.
Župan, naselje Blatna Brezovica ima zaradi slabe nosilnosti mostu čez Črno mlako hibo slabe dostopnosti. O tem seje že govorilo na občinskih sejah. Seje kaj premaknilo?
Cukjati: Da, razpis za izbiro izvajalca del je bil že objavljen. Most bo večji, konstrukcijsko močnejši, tako da bo zadovoljil sodobne potrebe transporta. Zgrajen naj bi bil še letos.
Gospod Kukec, vi ste na občini zadolženi za področje optike. Kljub urbanemu okolju presenetljivo le-ta še zdaleč ni sodobna. Je občina glede tega v pogovorih z operaterji?
Kukec: V zadnje pol leta je bilo vsaj deset razgovorov z vsemi operaterji. Hitro se je izkazalo, da so bili pogoji občine v nekaj primerih pretogi, da bi lahko operaterji rentabilno gradili omrežje. Tu je bil potreben korak proti operaterjem. Sledimo pa cilju, da bi dosegli dogovor za celotno občino in hkrati pokrili vse KS, če se bo le dalo. Da pa bi operater zgradil optično omrežje, ga mora najprej umestiti v svoj poslovni načrt. Bomo videli, kako uspešni bomo. Se pa bo/je že letos zgradila optika v Podlipi in na Drenovem Griču.
Naj zaključim z komentarjem, ki kroži po Vrhniki, da ste gasilcem namenili manj denarja kot lani. Je to res?
Cukjati: Ne, to ni res. Dokler bom župan, se bom trudil, da bodo društva, ki se ukvarjajo z ljudmi ali z našo dobrobitjo, ustrezno financirana. Zato letošnji proračun za kulturna, športna gasilska in druga društva obsega 90 tisoč evrov več denarja, kot ga je leto pred tem; samo za gasilce dobrih 40 tisočakov. Tako da govorice o znižanih sredstvih niso resnična.
Gašper Tominc, foto: GT
Vrhnika, Borovnica Log -Dragomer
med najboljšimi
Ljubljana, 12. junij -Institut Jožef Stefan je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor predstavil drugo Podnebno ogledalo Slovenije, ki je izšlo v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.
Rezultate je spremljalo in o njih razpravljalo okrog 120 udeležencev. Slovenija izpol-
njuje zaveze glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti ter dosega zadane cilje. V letu 2017 beležimo zmanjšanje emisij TGP za skoraj 3 % in ostajamo v okviru zadanih ciljev.
Osvežen je tudi Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, namenjen medsebojnemu spodbujanju občin pri izvajanju podnebnih ukrepov.
Pri izvajanju ukrepov igrajo občine zelo pomembno vlogo,
zlasti na področju mobilnosti, odpadkov, stavb, izkoriščanja obnovljivih virov, rabe tal. Slovenija napreduje pri ločeno zbranih odpadkih - v letu 2017 je ločeno zbrala že 59 % vseh gospodinjskih odpadkov, kar je za 2-odstotni točki več kot prej.
Letos je občin, kjer so zelo presegli slovensko povprečje in ločeno zbrali več kot 80 %, spet sedem - to so Šentilj, Makole, Gorje, Kranj ter Log - Dragomer, Borovnica in Vrhnika (Komunalno podjetje Vrhnika). (gt)
Obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da se je trgovina DEPO
preselila na novo lokacijo, Cankarjev trg 6a, 1360 Vrhnika
(nekdanja Blagovnica oz. trgovina Monday). Na novi lokaciji trgovina obratuje po ustaljenem urniku.
Ponedeljek - zaprto
Torek: od 9. do 12. ure in popoldan od 15. do 19. ure
Sreda: popoldan od 15. do 19. ure
Četrtek: dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan 15. do 19. ure
Petek: dopoldan od 9. do 12. ure
Sobota: dopoldan od 8.30 do 12.30
Vljudno vabljeni.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Direktor Mirko Antolovic
NOS	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zbor občanov KS Vrhnika Center
Največ pobud
se je nanašalo na promet
Vrhnika, 11. junij - V domu krajevnih
skupnosti na Tržaški 11 je potekal zbor občanov Krajevne skupnosti Vrhnika Center, na katerem je vodstvo krajevne predočilo dosedanje aktivnosti in načrte, občani pa so lahko na začrtane aktivnosti podali pripombe oziroma lastne pobude
Zbrane je nagovoril tudi podžupan Gregor Kukec.
Konec lanskega leta je krmilo krajevne skupnosti prevzela ekipa v sestavi Teodor Pahor, Branko Brožič, Agata Smrekar, Polonca Žust, Miša Stržinar in Mirko Antolovic, predseduje pa ji Miran Ga-rafolj. V tem kratkem času so na občino podali pobude za ureditev vodotokov na svojem območju, organizirali so čistilno akcijo, vršili vzdrževanje otroških igrišč ter dali pobude na občino za ureditev pločnika, ekološkega otoka ob Domu krajevnih skupnosti in izboljšanja možnosti parkiranja na Poštni ulici. V načrtu imajo še vzpostavitev spletne strani, kjer bo med drugim tudi koledar z možnostjo najema njihove sejne dvorane.
Pet točk delovanja
Svoje prihodnje delovanje so oprli na pet ključnih točk: prometno ureditev, parkirišča, turizem in šport, komunalo in vodotoke. Miran Garafolj je glede prometne ureditve povedal, da vidijo edino rešitev prometnih zamaškov v izgradnji obvoznice, kar bi morala biti tudi prioriteta občine. Teodor Pahor je opozoril na pomanka-nje parkirišč in na posledično
parkiranje vozil na pločnikih. Predlagal je ureditev parkirišča na zelenici pred Mercatorjem ali za bivšo Mlekarno. Miša Str-žinar bi uvedla lokalni prevoz, ki bi povezal oddaljene kraje v občini in bi bil namenjen tako občanom kot turistom. Predlagala je tudi gradnjo hostla, urejenega prostora za parkiranje avtodomov, odprtega fitnesa v športnem parku in gradnjo novega bazena. Glede komunalnih problemov je Mirko Antolovic dejal, da bodo od občine zahtevali terminski plan izgradnje komunalnih vodov, kajti skoraj polovica Lošce še vedno nima urejene komunalne infrastrukture po novejših standardih. Dejal je še, da bi bilo potrebno povečati nadzor nad ločevanjem odpadkov in s tem zmanjšati število ekoloških otokov, predlagal pa je tudi namestitev posebnih zabojnikov za odlaganje odpadnega gospodinjskega olja. Kar pa se tiče vodotokov, je Garafolj dejal, da so na občino že poslali nekaj predlogov za izboljšanje
stanja na tem področju, hkrati pa prosijo tudi občane, da jim sporočijo svoja opažanja ter pripombe, ki jih bodo poslali naprej na Tržaško 1.
Podžupan Kukec: trenutno imamo odprtih 37 projektov
Zbrane je med drugim nagovoril tudi podžupan Gregor Kukec, ki je dejal, da bo imela občina na koncu leta verjetno 4 milijone minusa zaradi preteklih projektov.
Nastalo izgubo bodo reševali z najemom kredita in s ponovnim ovrednotenjem že v preteklosti začetih projektov, predvsem gradnjo prizidka
zdravstvenega doma.
Dejal je še, da je trenutno na seznamu občine 37 projektov, od katerih verjetno ne bodo vsi realizirani, glavnina pa jih vsekakor bo.
Krajani za boljšo prometno ureditev
Večina pripomb krajanov se je nanašala na ureditev komunalne infrastrukture in prometa. Opozorili so, da polovica Lošce še vedno nima kanalizacije in plina, predvsem pa jih je zmotilo pomanjkanje parkirnih mest okoli blokov. Kot so dejali, je stanje po uvedbi modrih con nevzdržno, da najdeš parkirno mesto gre pripisati za-
dediščine obrambnega sistema Claustra.
Razširjen konzorcij oziroma Partnerstvo za ohranjanje in oživljanje obrambnega sistema Claustra želi združiti obsežno število deležnikov, ki delujejo na območjih, preko katerih potekajo zapore poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, in sicer ne samo za čas trajanja projekta, vendar dolgoročno in s trajno-stno vizijo.
Partnerstvo bo z izvajanjem različnih aktivnosti spodbujalo k ohranitvi in oživljanju dediščine Claustre in pripomoglo k njeni prepoznavnosti kot enega najpomembnejših spomenikov Slovenije in Hrvaške z izje-
hvalo goli sreči. Predlagali so še, da bi se izselila pošta na drugo lokacijo, s čimer bi se zmanjšal promet v ulici, hkrati pa bi se sprostila tudi parkirna mesta. Slišati je bilo, da je premalo primerne športne infrastrukture za 10 ali 11-letne otroke ter da naj občina razmisli o postavitvi zimskega drsališča. Podžupan je dejal, da eden od 37 projektov zajema tudi pumptrack poligon, ki bo zagotovo pisan na roko omenjeni generaciji. Glede bazena, za katerega je padlo tudi nekaj predlogov, je dejal, da je ta v novi prostorski dokumentaciji predviden, a kot pokrit na mestu teniških igrišč
mnim pomenom v kontekstu celotne svetovne zgodovine.
V imenu Občine Vrhnika jo je podpisal župan Daniel Cu-kjati, ki je ob tem dejal, da ga neizmerno veseli, da zid, ki je nekoč ločeval, zdaj združuje. »Na Vrhniki so že vidni rezultati omenjenega projekta, kajti pred dnevi smo odprli novo tematsko pohodno pot ob rimskem zidu.
Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali na projektu, še posebej ZIC Vrhnika in nosilki projekta na Vrhniki Urški Stražišar.« Zupanovim besedam o združevanju je pritrdil tudi generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS Jernej Hudolin, ki je
pri Telovadnici partizan. Podana je bila še pobuda, naj občina razmisli o vzpostavitvi parkirišča na Zelenici, za kar je podžupan dejal, da ta trenutno ni predviden v nobenih načrtih, si bo pa pobudo vsekakor zapisal.
Ideje bodo zbrali in posredovali občini
»Vse krajevne skupnosti v občini smo pozvali, da pripravijo strateške načrte razvoja oziroma liste prioritet. Te morajo poslati na občino, nato pa se bomo skupaj z njimi odločili katere gredo naprej oziroma kdaj jih bomo realizirali. Na tak način bo mogoče postaviti nek časovni okvir in pa smernice razvoja,« je dejal podžupan Ku-kec. Tako so nekatere občine že poslale svoje razvojne predloge na občino, v naslednjih tednih jih bo tudi KS Center Vrhnika. V kolikor želite stopiti v stik z njimi, jim lahko pišete na ks-centervrhnika@gmail.com
Gašper Tominc, foto: GT
izpostavil, naj ljudje razumejo kulturno dediščino kot potencial za razvoj in ne kot coklo.
V okviru podpisa pogodbe je potekalo še motivacijsko predavanje Jana Oršiča na temo razvoja turističnih produktov, ki je zbranim dejal, da so podeželja zakladnica spregledanih priložnosti. Stvari, ki so nam samoumevne, tujce očarajo in jih cenijo.
Zato bi lahko s pravim pristopom tudi iz rimskega zidu razvili butični petzvezdični turizem, je menil. Ker so zgodbe po njegovem najmočnejše mar-ketinško orodje, je treba projekt oviti v privlačno zgodbo, kajti le tako bodo arheološki parki postali nosilci identitet mesta in njegove prepoznavnosti.
Gašper Tominc, foto: GT
Naj zid združuje, ne ločuje
Projekt Claustra+, pod okriljem katerega se zadnji dve leti intenzivno »oživlja« Rimski zid, je dosegel novo mejno točko.
Deležniki, ki delujejo na obrambnega sistema Claustra niki podpisali tako imenovano območjih, preko katerih po- Alpium Iuliarum, so namreč konzorcijsko pogodbo Partner-tekajo zapore poznorimskega v Cankarjevem domu na Vrh- stva za ohranjanje in oživljanje
N 05	Občina Vrhnika
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Če smo najboljši,
moramo obstoječe vedno nadgrajevati!
Jernej Fefer je bil v Komunalnem podjetju Vrhnika (JP KPV) del tiste ekipe, ki je pred dvajsetimi leti začela s projektom ločenega
zbiranja odpadkov.
Rezultati njihovega dela so bili izjemni in so hitro pritegnili pozornost slovenske in mednarodne javnosti. Jernej pravi, da je bil zanj privilegij delati v skupini inovativnih ljudi, ki so premogli tudi nekaj vizionarstva. Z delom na področju okoljskega ozaveščanja je Jernej presegel okvire tedanjega podjetja in občine, saj je v lastni režiji oblikoval program cikličnega ozaveščanja osnovnošolske mladine. V okviru JP KPV je na noge postavljal trgovino DEPO, ki si jo je leta 2015 prišel ogledati evropski komisar za okolje. Zdaj svoje znanje na komunalnem področju razvija v Ljubljani, kjer je bil vodja projekta brezem-balažne trgovine BERT, ki jo je EU monitor international razglasil za najbolj inovativen pristop v maloprodaji leta 2018. če torej želimo govoriti o sodobnih pristopih k varovanju okolja, je Jernej Fefer pravi sogovornik.
Pozdravljen, Jernej. Smo Vrhničani še vedno prvi v Sloveniji po deležu ločeno zbranih koristnih odpadkov? Smo sploh kdaj bili prvi?
Seveda smo bili prvi in najboljši, tako po deležu ločeno zbranih koristnih odpadkov, kot tudi po logistiki, kakovosti storitev in ozaveščanju. Vse našteto predstavlja celoto sodobnega ravnanja z odpadki. Če bi manjkal kateri od teh elementov, uspeh ne bi bil takšen. Brez vsega naštetega ne bi nikoli presegli 70 % ločeno zbranih odpadkov. Lansko leto smo jih na Vrhniki zbrali 83 %, kar je največ v Sloveniji in v vrhu EU. Glede deleža ločeno zbranih odpadkov torej še vedno napredujemo, vprašanje pa je, ali napredujemo tudi v čistosti tako zbranih odpadkov. Tu je zagotovo še prostor za napredek in upam samo, da v tem pogledu ne nazadujemo.
Lahko na kratko opišeš, kako nam je to uspelo in kakšna je bila tvoja vloga pri tem? Sam si bil namreč del ekipe, kije na Vrhniki začela s tem, od leta 2017 pa nisi več zaposlen v JP KPV.
Model, ki je privedel do omenjenih rezultatov se je lahko razvijal le ob ljudeh, ki so premogli nekaj vizionarstva in precej inovativnosti. V Komunalnem podjetju Vrhnika se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina takšnih ljudi. Sam sem bil, med drugim, zadolžen za ozaveščanje občanov. Morali smo začeti spreminjati navade in razmišljanje ljudi, brez česar ta projekt ne bi uspel. Leta 2002 sem se vzporedno lotil pisanja cikličnega programa za ozaveščanje osnovnošolcev. Ideja je bila, da tekom osnovne šole učenci štirikrat dobijo vsebine povezane z ločevanjem odpadkov. Nastale so štiri knjižice, ki nas naučijo, kako se lotiti ločevanja odpadkov doma, nam predstavijo, kaj se zgodi z odpadki, po tem, ko jih oddamo na EKO otok, predstavijo nam načine recikliranja (papir, steklo, plastika, organski odpadki) in nas opozorijo na posledice uničevanja planeta, ki jih povzročamo s svojim neodgovornim ravnanjem. Poleg tega sem pripravil za vsako knjižico še priročnik za učitelje.
Torej so šole in vrtci imeli pomembno vlogo pri ozaveščanju Vrhničanov? So bili na Vrhniki otroci tisti, ki so svoje starše in stare starše učili ločevati odpadke? Kakšno je bilo sodelovanje komunalnega podjetja z vrtci in šolami?
Otroci so zagotovo veliko prispevali k vzpostavitvi kulture ločevanja odpadkov na Vrhniki. Z vrtci in Osnovno šolo Ivana Cankarja smo odlično sodelovali. Zelo dobro so se zavedali pomembnosti okoljskega ozaveščanja otrok in najstnikov. Sodelovanje je koristilo tako komunalnemu podjetju, kot tudi vrtcem in šolam, ki so svoje okolju prijazne pristope razvijali naprej tudi sami (uvajanje pralnih plenic, zmanjševanje viškov hrane, izogibanje plastični embalaži itd.). Mislim, da se vrhniški vrtci in šole imajo s čem pohvaliti, ko govorimo o varovanja okolja.
Se ti zdi, da se Vrhničani dovolj zavedamo, kako napredno je takšno razmišljanje in delovanje, še posebno, če to primerjamo z nam bližnjo in tudi daljno okolico?
Upam, da se. Nivo ravnanja z odpadki, ki je bil na Vrhniki dosežen v zadnjih dvajsetih letih in
kakovost teh storitev se večini zdi samoumevna. Leta delovanja so na vseh nas pustila pečat, ki nas uvršča med najbolj ozaveščene državljane Slovenije. Vrhnika je v očeh domače in tuje strokovne javnosti svetel primer, kako se lahko s pravilnim pristopom in z relativno majhnimi vložki doseže veliko. Ob vstopu Vrhnike v Zero Waste zavezo so se pri Zero Waste Europe o vrhniškem primeru razpisali kot o zgledni praksi, kar so prevedli v 8 jezikov in razposlali po celem svetu. Toda dosežen nivo je treba ohranjati in predvsem razvijati naprej. Ker je večina protagonistov zgodbe o uspehu ravnanja z gospodinjskimi odpadki Vrhnike, Borovnice in Loga Dragomer zapustila Komunalno podjetje Vrhnika, bodo morali novi ljudje poskrbeti za nadaljevanje uspešne zgodbe. Pomembno je, da ne zaspimo na starih lovorikah in da ne pozabimo, česa vse smo na Vrhniki že bili zmožni.
Si optimističen glede prihodnjega razvoja Komunalnega podjetja Vrhnika? Katere so po tvojem mnenju možne poti nadaljnjega razvoja?
Mislim, da moramo biti optimistični. Komunalno podjetje je v zadnjih letih poslovalo finančno
zelo dobro, je pa, po mojem mnenju, zastalo na področju razvoja ti. mehkih vsebin, ki so prispevale znaten delež k omenjenemu uspehu. Zavedam se, da je finančni vidik zelo pomemben, ni pa to tisto, kar predstavlja presežek. Poznam veliko finančno uspešnih komunal, ki pa niso prepoznavne in njihovi dosežki na področju ločevanja so običajno skromni. V prihodnosti se bo zopet treba posvečati ozave-ščanju mladine in občanov. To smo na Vrhniki že znali. Naprej bi bilo treba razvijati DEPO, ki nudi številne možnosti za nadgradnjo. Mnogi ga jemljejo le kot trgovino, kar je le ena od dejavnosti, ki sem jih zanj načrtoval ob njegovih začetkih.
Dvajset let smo bili znani po tem, da smo razvijali nove stvari in s tem bi bilo treba nadaljevati. Uspešnost pri ločevanju odpadkov bi lahko nadgradili z ozaveščanjem občanov o kritičnem potrošništvu oz. nakupovanju. Zavedati se moramo, da odpadki nastajajo že v trgovini, ko na polici izberemo izdelek.
Andrej Markovič
Civilna iniciativa Eko Vrh
o Kemisu
Je po požaru obnovljen Kemisov objekt nelegalen? Končno bo država morala odgovoriti na to vprašanje in skladno s tem tudi ukrepati.
Spoštovani soobčani, obveščamo vas, da smo po dveh letih prizadevanj 13. 6. prejeli obvestilo, da Ministrstvo za okolje in prostor končno dovoli Občini Vrhnika, da kot stranska udeleženka vstopi v inšpekcijski postopek, ki obravnava sanacijo v požaru poškodovanega objekta Kemisa.
Kaj to pomeni za občane Vrhnike? Pred dvema letoma smo občani, zbrani v Civilni iniciativi Eko Vrh, predlagali takratnemu županu Vrhnike, naj občina najame odvetnika, s pomočjo katerega se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev sklepa občinskega sveta, ki Kemisu odreka dobrodošlico na Vrhniki. Občina je naposled najela dve odvetniški pisarni: Fabiani, Petrovič idr. in Starman Velkavrh
in delo obeh odvetniških pisarn se danes nadaljuje tudi z novim županom. Ena od dejavnosti odvetnika Petroviča je bila pobuda, da bi Občina Vrhnika postala stranka v inšpekcijskem postopku, v okviru katerega inšpektorat od Kemisa ni zahteval pridobitve novega gradbenega dovoljenja za obnovo v požaru poškodovanega objekta. Po mnenju odvetnika Petroviča bi Kemis za obnovo objekta po zakonu moral pridobiti novo gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da je sedaj obnovljeni objekt Kemisa nelegalen. Toda težava je v tem, da imamo Vrhničani lahko sto odvetnikov, ki menijo, da Kemis posluje v nelegalnem objektu, pa nam to nič ne pomaga, dokler ne pridobimo statusa ude-
leženca v inšpekcijskem postopku. Šele takrat namreč, ko inšpektorat (prvostopenjski organ) ali Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) dovoli občini, da postane stranka v postopku, lahko odvetniki občine zahtevajo, da se razjasni vprašanje (ne) legalnosti po požaru obnovljenega objekta. Sedaj, ko je po dveh letih prizadevanj, po odločbi Ministrstva za okolje in prostor Občina Vrhnika postala stranka v postopku, se bo država morala dokončno izreči, ali je obnovljeni objekt Kemisa nelegalen in kako v tem primeru ukrepati naprej. Civilna iniciativa Eko Vrh je že pred letom in pol opozorila slovensko javnost in Inšpektorat RS za okolje, da je Kemis začel obnavljati v požaru poškodovani objekt in da bi za to po zakonu moral pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Če bi v Sloveniji premogli več demokratične kulture in če bi se
resno jemalo podpisane mednarodne konvencije, kot je Aarhuška konvencija, bi se pristojne državne službe morale odzivati na takšne pripombe prizadete lokalne skupnosti.
Predvsem bi se vprašanje legalnosti obnove tega objekta moralo razjasniti, preden so sporni objekt zgradili.
V pravni državi bi morali zakoni veljati za vse enako! Ob tej priložnosti občane Vrhnike obveščamo, da se je Ministrstvo za okolje in prostor v zadnji odločbi izreklo tudi o tem, da bi Kemis za obnovo v požaru poškodovanega objekta po zakonu moral pridobiti novo gradbeno dovoljenje. V Eko Vrhu pričakujemo ukrepe pristojnih državnih organov in nadaljevanje dela omenjenih odvetnikov.
Andrej Markovič, v imenu Civilne iniciative Eko Vrh
N 05	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
O
Vrhnika je za en dan ponovno postala prestolnica kave
Pri stojnici Zavetišča Planina nad Vrhniko je zopet dišalo po palačinkah.
Prvi Cupping maraton
Vedno poskrbimo tudi za otroške delavnice.
Na stojnicah so najrazličnejši ponudniki točili dišeče napitke, drugi so vabili s slastnimi sladicami, tretji pa pokazali svojo umetniško žilico.
Kavni okusi so se tako pre-pletli na 1001 način, vrhunski chef Janez Bratovž je povezal kavo in kulinariko, Prvi Cupping maraton je poskrbel za okušanje več kot 30 kav z različnih koncev sveta, dan za Skodelico kave je začinila tudi glasba skupine Brencl banda, piko na i pa so dodali obiskovalci, ki so dopoldan do zadnjega kotička napolnili park pred Cankarjevim domom.
Kava je edinstven napitek, saj ji ni podobna nobena pija-
ča. Spremlja nas vsak dan in za marsikoga je nepogrešljiva poživitev ali celo priboljšek, ki nam polepša dan. Gre za kompleksno prepletanje arom in okusov. Svetovno slavo si je pridobila zaradi kofeina in njenih poživljajočih učinkov.
Z globalizacijo je postala del množične potrošnje. Kavo lahko pijemo kjerkoli in kada-roli. V zadnjem obdobju kavno industrijo prebuja trend tretjega vala, ki v ospredje postavlja proizvodnjo visoko kakovostnih specialnih kav.
Tako se je kava postavila z nivoja vsakdanje dobrine ob bok vrhunskim produktom, kot so izbrana vina, piva, siri, čoko-
V sklopu Cankarjevih dni smo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z Escobar pražarno vrhunskih kav, Občino Vrhnika, JP KPV, d. o. o,. ter Klubom Vrhniških študentov organizirali dogodek, ko na Vrhniki pokažemo, kako se lahko skodelica kave poveže s hrano, pijačo, unikatnimi izdelki, glasbo in ustvarjanjem.
Družbo nam je delal tudi »naš Cankar«.
Escobar je na festivalu predstavili drip kavo. Ta proces priprave omogoči kavi, da zaživi z vsemi svojimi
aromami, okus kave pa je nežen in čist.
lade ... Vse več ljubiteljev kave zanima tudi njen okus. Okusna skodelica kave preseneti. Dober okus je tisti, ki pitje kave spremeni v užitek, pitje kave dobi širše in popolnoma drugačne razsežnosti od zgolj hitrega srka kofeina.
Tudi Festival kave Vrhnika je dogodek, ki je v prvi vrsti namenjen predstavitvi slovenskih mikropražarn kave in bu-tičnim blagovnim znamkam, ki so na tak ali drugačen način povezane s kavo.
Kava in kulinarika rdeča nit letošnjega festivala
V soboto, 25. maja, so številni ljubitelji dobre kave svojo ju-
tranjo skodelico v domači kuhinji zamenjali za obisk četrtega Festivala kave Vrhnika. Nad celotnim dogodkom je ves dan bdela ekipa Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, na številnih stojnicah so svoje izdelke predstavljali in ponujali zanimivi ponudniki dobre kave, kavnih napitkov, kavnih sladic, prigrizkov in drugih izdelkov, ki so tako ali drugače povezani s kavo. Letos se je predstavilo rekordno število ponudnikov, kar dokazuje priljubljenost festivala pri razstavljavcih in obiskovalcih.
Kavopivci so lahko kavo pri ponudnikih degustirali z nakupom kupončkov, poleg kave pa so bile na voljo tudi številne dobrote, od malih prigrizkov, koktajlov, burgerjev, piva, sladic, palačink ... Vse z dodatkom kavnih not.
Kava v povezavi s kulinari-ko in pivom je bila tudi rdeča niz okrogle mize, za katero so sedli moderator Noah Char-ney, odličen slovenski kuharski mojster Janez Bratovž in vrhniški mikropivovar Matthew Charlesworth iz pivovarne HumanFish.
Zaključila se je z degustacijo kavnih prigrizkov izpod rok chefa Bratovža in kavnega piva Full Irish Breakfast Ale, ki so ga za to priložnost zvarili v vrhniški pivovarni.
Maraton okušanja kave
Okušanje kave, mednarodno uveljavljeno tudi kot coffee cupping oziroma coffee tasting, je
opazovanje in prepoznavanje okusov in arom v kuhani kavi. To je profesionalna praksa, ki jo vsakodnevno uporabljajo v industriji kave, lahko pa jo izvaja vsakdo, ki želi preko lastnih senzornih zaznav izvedeti več o značilnostih kav z različnim geografskim poreklom in o različnih kavnih mešanicah.
Letos je lokalna pražana Escobar v okviru festivala organizirala prvi Maraton okušanja kave. Ker je okušanje potekalo skoraj ves dan in se je na mizi za okušanje zamenjalo več kot 25 vzorcev kav iz različnih kavnih nasadov in iz petih različnih držav, je bilo okušanje res maratonsko. Namen maratona je bil seznaniti kavopivce s protokolom okušanja kave, kako prepoznati različne arome in okuse preko vonjanja in glasnega »srkanja« kave, s čimer se analizira oziroma prepoznava posamezne komponente kot so tekstura, sladkobe, prisotnost naravnih kislin, pookus ter njihova uravnoteženost v skodelici kave.
Udeleženci so tako preko lastnih senzornih zaznav spoznali raznolikost okusov kave, na katere vplivajo različen izvor, različne sorte ter različne metode procesiranja kave.
Na mizi za okušanje je pra-žarna Escobar čez dan predstavila letošnji pridelek iz Gvatemale, kave iz Jemna, ki uspevajo na nadmorskih višinah več kot 2000 m, nekaj najboljših kav iz kooperative Aruco iz Hondurasa, kave iz
Brazilije in Paname, med katerimi so bile tudi kave sorte geisha, ki spada med najbolj cenjene sorte kav ter preseneča z močno aromo in sadnimi toni v okusu.
Zanimiv spremljevalni program
V popoldanskem delu festivala so dežne kaplje umirile dogajanje ob stojnicah, vendar so najbolj zagrizeni kavoljubci vztrajali do konca.
Čeprav se Vrhnika po številu prebivalcev ne more postaviti ob bok velikim evropskim kavnim prestolnicam, je za en dan ponovno postala kavna prestolnica, saj je dogodek z vsebino in ponudbo predstavil svetovne kavne trende. Dan za Skodelico kave na Vrhniki je začinila tudi glasbena spremljava Brencl bande, otroci so lahko izdelali svoj kavni mozaik, kavni lonček, obesek za ključe iz kavnih zrn ali risali s kavo v ustvarjalnem kotičku. Festival sta popestrili tudi razstava kavnih ilustracij in delavnica akvarela Mateje Pivk za mlade in mlade po duši.
Naslednje leto se približuje že peti festival kave in komaj čakamo, da vas bomo zopet lahko povabili na tako edinstven dogodek, ki zbliža oboževalce dobre pijače in hrane.
Katja in Omar Escobar, Lina Celarc, Joto: Mateja Pivk, Art In Foto
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Dan odprtih vrat	Vrhniško zdruknje
Predstavniki lokalne zveze borcev in veteranov vojne za Slovenijo
Vrhnika, 25. maj - Vojašnica Slovenske vojske na Raskovcu je ponovno pripravila dan odprtih vrat, ki tudi tokrat ni razočaral.
Predstavili so standardno in specialno oborožitev različnih vojaških rodov. Največ pozornosti so pritegnila vozila, še posebno valuk in tank M84, s katerima se je bilo mogoče tudi
peljati. Vrhunec dogajanja je bil okoli enajste ure dopoldan, ko so nebo preletela vojaška letala PC9 in so doskočili padalci. Med drugim so se s svojo tehniko predstavili še lokalni gasilci, Zveza borcev NOB ter veterani vojne za Slovenijo. Množica obiskovalcev domov ni odhajala lačna, saj je vojska poskrbela tudi za izdatne obroke, prilagojene otrokom in odraslim.
Gašper Tominc, foto: GT
Konec maja je med drugim potekala tudi svečana predaja novega kolesa in kolesarske čelade učencem nižjega izobrazbenega standarda OŠ Ivana Cankarja.
Združenje šoferjev in av-tomehanikov Vrhnika se je namreč na pobudo njihovega predsednika Franja Čretnika odločilo, da s pomočjo prosto-
voljnih prispevkov zbere potrebna sredstva za kolo. Levji delež so jih nabrali na nedavni 60. obletnici na Stari žagi v Verdu. Osnovnošolci so novo
pridobitev z veseljem sprejeli, člani ZŠAM pa že razmišljajo o še dodatnih kolesih, ki bi jih šoli namenili za izvajanje prometne vzgoje. Na ta način bi imeli vsi učenci enako kolo in bi bili pogoji dela popolnoma enakovredni.
Gašper Tominc, foto: GT
Specialna olimpijada na Vrhniki
»Pustite mi zmagati.
Če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!«
Tako je bilo slišati zaprisego tekmovalcev 26. regijskih iger Specialne olimpijade Slovenije, na katerih se je v različnih športnih disciplinah pomerilo 309 tekmovalcev ljubljansko--dolenjske regije v Športnem parku na Vrhniki.
In zakaj je bilo tekmovanje tako pomembno in posebno? Zaradi tekmovalcev, oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, zaradi njihove energije, ki so jo ustvarili, zaradi njihovew srčnosti in borbenosti.
Tudi vrhniški tekmovalci so se odlično izkazali. Za VDC Vrhnika je tekmovalo 18 športnikov, za OŠ Ivana Cankarja NIS in PP pa 19.
In kako je bilo? V bistvu je bilo deževno, mokro in mrzlo, saj je ga. Zofka z odliko opravila svojo nalogo.
Ampak Zavod Ivana Cankarja nam je postavil velik šotor, kjer je bilo prostora ravno dovolj za vseh 500 udeležencev. In vzdušje v šotoru? Enkratno. Udeleženci so bili polni energije in dobre volje, veliko je bilo pozdravov in objemov ter iskrenih nasmehov.
Pri slovesnem odprtju nam je pomagal igralec in legenda žara Miha Brajnik. Udeležence sta najprej pozdravili predstav-
nici organizatorjev, ga. Maja Velikajne, direktorica VDC Vrhnika Idrija, ter ga. Polonca Šurca Gerdina, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Od Društva Sožitje sta udeležencem zaželela dobre športne dosežke ga. Irena Vidic, predsednica Društva Sožitje Vrhnika, ter vodja ljubljansko-dolenj-ske regije Specialne olimpijade Slovenije, g. Marko Janko.
Zbrane je pozdravil tudi vrhniški župan g. Danijel Cu-kjati. S plesno točko so nastopile učenke OŠ Ivana Cankarja, športnik Miha Marolt pa je v imenu tekmovalcev podal zaprisego in prisluhnili smo himni Specialne olimpijade Slo-
venije. Tako smo 15. 5. 2019 na Vrhniki odprli 26. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije.
Tekmovalci so se pomerili v atletiki (teku na 50 m, 100 m, 200 m, 400 m in 800 m, metu žogice, metu vorteksa, suvanju krogle, skoku v daljino z mesta, skoku v daljino z zaletom), v elementih košarke ter namiznem tenisu.
Športni duh je vladal na vseh treh tekmovalnih prizoriščih. Tekmovalci so dali vse od sebe in bili uspešni.
Medalje in priznanja sta jim izročila svetovno znana športnika, smučarski podprvak g. Štefan Hadalin ter »puščavski lisjak« g. Miran Stanovnik. Hvala, ker sta svoj dragoceni čas delila z našimi tekmovalci.
Med samim športnim tek-
movanjem je čakajoče tekmovalce obiskal klovn Roman ter jim s svojimi triki krajšal čas. Tekmovalke pa so se lahko preizkusile v novi disciplini za ženske v elementih nogometa na prav posebnem poligonu. Tekmovalce so prišli spodbujat tudi starši in naši prijatelji iz Vrtca Vrhnika.
Športni dogodek smo zaključili s kosilom in zabavo s plesom, kjer nas je z obiskom presenetil tudi Miki Vlahovič iz skupine Victory in skupaj smo zapeli nekaj pesmi.
Zahvaliti se moramo tudi vsem sodelujočim, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi dogodka, predvsem celotnemu kolektivu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Športnemu društvu Vrhnika in Namiznoteni-ški sekciji, vsem prostovoljcem, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika, g. Vinku Do-lamiču in g. Franju Čretniku, g. Luku Drašlerju starejšemu. Prav tako velja zahvala dona-torjem Groplast, d. o. o., Tech plus, d. o. o., Mapa, d. o. o., in Complast, d. o. o.
Vodja celotnega tekmovanja, g. Matej Poličnik, iz VDC Vrhnika je bil s potekom iger zadovoljen.
Dejal je, da nam niti ga. Zofka ni pokvarila veselja in vzdušja.
Kljub vsemu smo skupaj ustvarili lep športen dan, dosegli nove športne dosežke in stkali nova prijateljstva.
Alenka Šajn, VDC Vrhnika
NflS	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
HOj
Gostilna in prenočišča Turšič
S prenovo sob do tujih gostov
Gostilna Turšič, ki slovi po dobri domači hrani, je spomladi končala s prenovo sob in hkrati poskrbela za celostno grafično prenovo svojega marketinškega materiala. Kot pravijo, z namenom, da bi dosegli tako domače kot tudi tuje goste, za katere doslej niso bili tako zanimivi.
Prostora je za 100 gostov v notranjosti in še za 40 dodatnih na letnem vrtu.
Po novem se ponašajo s sedmimi prenovljenimi sobami.
nočili. Med njimi sta bili dve skupini, ki se nista preveč marali. Primerilo se je, da je prenočišč zmanjkalo, zato so se morali medsebojno 'pomešati', a ker je bilo preveč vroče krvi, so se kmalu skregali, eden pa je poletel skozi okno.« Toni pozna še veliko tovrstnih zgodb, a vse res niso za v časopis.
Gostilna je že od nekdaj slovela po dobri domači hrani. »Kvalitetne sestavine so
osnova, da pričaramo kulinarične dobrote,« pravi Maja in dodaja, da slovijo predvsem po dobrih domačih narezkih, klobasah, goveji juhi, svinjskih in telečjih pečenkah, pečenih rebrcah, dušeni govedini, joti, ričetu, obari, ocvrtem piščancu, sezonskih solatah, vegeteri-janskih jedeh ... Dnevno imajo sveže tople malice in kosila ter seveda jedi po naročilu. V notranjih prostorih lahko sprej-
mejo in postrežejo do sto gostov, ob primernem vremenu pa na vrtu še dodatnih 40.
Če vas je po vsem tem zamikalo, da bi jih obiskali, najdete vse potrebne informacije na njihovi novi spletni strani: www.gostilna-tursic.si
Gašper Tominc, foto: arhiv gostilne
Vrhnika je idealno umeščena na poti proti morju, hkrati je tudi dobro izhodišče za obisk največjih slovenskih znamenitosti, kot je na primer Postojnska jama ali pa prestolnice. Tudi turizma še ni nikoli v zgodovini ni bilo toliko, kot ga beležimo v zadnjih letih. Zato v Gostilni Turšič niso oklevali, ko so se odločali za prenovo sob. Doslej so jih že imeli, a so bile bolj kot ne namenjene sezonskim delavcem. »Imamo sedem sob, ki so popolnoma obnovljene. Opremljene so z izbranim pohištvom, izdelanim iz vrhunskih materialov, ki zagotavlja naravno bivanje in daje sobam poseben pečat,« je povedala Maja Tomšič in dodala, da so se prvi tuji gosti že ustavili pri njih. »Prenočišča vsebujejo v ceni tudi okusen in dišeč zajtrk, ki je tako okusna popotnica dnevu, ki gosta še čaka.«
Vzporedno s prenovo sob so se odločili tudi za prenovo logotipa, brošur, jedilnikov, spletne strani . Za to so poskrbeli v vrhniškem grafičnem studiu Okusi.
Gostilna Turšič ima že dolgo zgodovino, ki sega v prejšnje stoletje. »Pred prvo svetovno vojno sta stara mama Amalija in ded Tone, ki sta bila sicer
iz Begunj pri Cerknici, prišla iz Amerike ter na Dolenjskem kupila gostilno. Prodaja nekako ni šla po njunih načrtih, zato sta jo prodala in v tridesetih letih kupila gostilno na Vrhniki,« pojasnjuje Toni Tur-šič in dodaja, da ju je nakup tedaj drago stal. »Za kupnino so se zmenili v dinarjih, ki pa jim je čez noč vrednost toliko padla, da sta morala naslednji dan dobesedno napraskati potrebno razliko.Kupila sta jo od Kosov, znanih mesarjev, za katere pa ne vem, zakaj so propadli.« Objekt je bil po drugi svetovni vojni nacionaliziran, v njem pa je imela zadruga klavnico. »Sprva so zasegli celoten objekt, a na srečo je oče našel določilo v zakonu, po katerem se je lahko pritožil in leta 1968 dobil del hiše nazaj. Še vedno pa je bil tisti del s klavnico nacionaliziran.« Po osamosvojitvi so Turšičevi celoten objekt dobili nazaj v svoje roke, nakar se je začelo postopno obnavljanje prostorov.
Tako stare gostilne so vedno polne »štorij«, saj je ob številčnosti gostov dovolj priložnosti, da se zgodi marsikaj. Še najbolj so mu v spominu ostale zgodbe o nesrečnih padcih skozi okno. »Včasih so Srbi iz Šabca vozili prašiče. Večkrat so pri nas pre-
Nova trgovina v središču mesta
Po organsko hrano v trgovino »Z okusom«
Z vami že od leta 1973
Haščasopis
www.zavod-cankar.si/nascasopis
Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer
Vrhnika - V središču mesta, v nekdanji poslovalnici DG, je konec maja odprla vrata nova trgovina »Z okusom«, v kateri boste našli kvalitetne slovenske prehrambne izdelke.
»Dolgo časa je v meni tlela želja, da bi odprla tovrstno trgovino, kajti v Sloveniji je ogromno pridelovalcev kvalitetne in dobre domače hrane, a nekako ne pridejo do končnega kupca. Tako boste na naših prodajnih policah našli bodisi osnovna ži-
vila, ki so zrasla ali bila pridelana v Sloveniji, bodisi prehrambne produkte izdelani iz surovin, ki so zrasle na naših tleh,« je pojasnila lastnica trgovine Tatjana Skubic Simovski. V kupcu prijazni trgovini boste tako našli semena, olja, oreščke, sadje in zelenjavo, suhomesnate in mlečne izdelke, jajca, omake, marmelade, testenine, kruh, med... »Naši kupci zelo radi posežejo po kruhih z drožmi ali iz kamutove moke, ki je prijazna do želodca. Na svoj račun pridejo vegani, kajti imamo kar nekaj izdelkov, ki so izdelani izključno iz rastlinskih surovin.«
Nekateri izdelki, kot na primer tropsko
sadje, seveda ne izvira iz Slovenije. »Se pa trudimo, da naročimo tako sadje, ki dozoreva po naravni poti in ne v hladilnici. Tudi sicer se trudimo, da so pobrani ali nabrani slovenski pridelki v čimkrajšem času na trgovskih policah.«
Trgovina je odprta od ponedeljka do sobote, med osmo zjutraj in šesto popoldne, razen ob sobotah, ko zaprejo ob 13. uri. Naj omenimo še, da je mogoče v trgovini kupiti tudi svež smuti, ki vam bo v teh vročih dneh zagotovo še kako prijal.
Gašper Tominc, foto: GT
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Da bo vožnja z motorjem varna
Zahvala
Vrhnika, 25. maj - Zadnja leta so motorji postali cenovno zelo dostopni, zato je vedno več njihovih uporabnikov.
Motoklub Nauportus Vrhnika tako že vrsto let ravno zanje pripravlja dan varne vožnje, ko ljubiteljem enoslednih eno-sedih vozil ponudi možnost, da na poligonu pod strokov-njakovim očesom utrdijo ali nadgradijo svoje znanje vožnje motorja.
»Motoristi, ki se odločijo za preizkus na poligonu, preigra-vajo, če se tako izrazim, skrajne položaje v vožnji z motorjem,« je pojasnil Valentin Sojar iz društva Motoristi za motoriste, ki že leta sodeluje z vrhniškim Moto klubom Nauportus. Vsi motoristi, ki so prišli, se za poligon niso odločili, a tisti, ki so se, so odnesli veliko, kajti situacije so predelovali posamezno skupaj s policistom motoristom. »Če nam s tovrstnimi tečaji uspe rešiti eno življenje ali pa zgolj preprečiti poškodbo, smo dosegli svoj cilj,« je dejal predsednik Motokluba Nauportus Tomaž Remškar. »V Sloveniji je registriranih čez 50 tisoč enoslednih vozil. Veliko od teh imajo novopečeni motoristi, v povprečni starosti okoli 40 let.
Navadno se odločajo za nekoliko močnejše motorje - vsekakor za veliko močnejše, kot so jih bili vajeni v svoji rani mladosti. Zato zlasti med to populacijo beležimo toliko prometnih nesreč, saj hitro pride do situacije, ki ji zaradi neizkušenosti niso več kos. Zato je zelo pomembno, da se novopečeni motoristi udeležijo tovrstnih osveževanj znanj, kajti z njimi lahko preprečimo najhujše,« je še dodal Sojer. Če pa se že zgodi najhujše, je na srečo med motoristi bratska vez, kajti v društvu Motoristi za motoriste imajo poseben dobrodelni sklad, s katerim pomagajo poškodovanim motoristom ali pa njihovim svojcem. Na leto
mednje porazdelijooed sedem do deset tisoč evrov.
Poleg poligona so se lahko motoristi, seveda pa tudi drugi obiskovalci, pomudili še na stojnici vrhniške policije, lokalni Rdeči križ je prikazoval temeljne postopke oživljanja, Združenje šoferjev in avtome-hanikov Vrhnika je pripravil poligon za najmlajše, gasilci s Stare Vrhnike pa so pripravili prikaz reševanja iz poškodovanega vozila. Agencija za varnost v cestnem prometu je pripeljala celo simulator prevračanja vozila, ki je poskrbel za zelo stvaren občutek nesreče.
»Veseli smo, da nas obišče toliko ljudi in spozna naše delovanje, predvsem pa, da zainteresiranim motoristom ponudimo možnost za nova spoznanja in veščine. Tudi naši člani, nas je okoli 35, z veseljem
odpeljemo poligon, pa ne samo tu, pač pa obiščemo tudi druge kraje po Sloveniji s tovrstnimi tečaji. Kajti ni pomembno samo to, da se imamo lepo, ampak da se tudi vrnemo domov v objem ljubljene osebe zdravi in čili.
Zato je varnost vedno na prvem mestu,« je še dodal Rem-škar.
Gašper Tominc, foto: GT
PGD Ligojna je v soboto, 8. 6. 2019, priredilo gasilsko veselico z Ansamblom Svetlin. Na veselici smo imeli srečelov, pred veselico pa otroške animacije. Vse to nam ne bi uspelo brez pomoči naših podpornikov, katerim smo iz srca hvaležni. Veselico so nam s finančnim prispevkom omogočili: Kompo-starna Rosa Vrhnika, Avtotehna vis in SEVER, d. o. o. , Kemis, d. o .o., Špan, d. o. o., Mizarstvo Amek, d. o. o., Ipro,s d. o .o., Stanislav Čepon, s. p., OSI Sistemske integracije, d. o. o., P&A Torkar, d. o. o., Saubermacher Slovenija, d. o. o. , Kimm, d. o. o., Metrel, d. d., Avtotrade, d. o. o. , Dvig, d. o. o., Gorenje Surovina, d. o. o., Termotom, d. o. o., Albatros-Pro, d. o. o., Metrel Mehanika, d. o. o., Suga, d. o. o., Lekarna Ljubljana, JP KPV, d. o. o.
Dobitke za srečelov so nam prispevali: PVC Nagode, d. o. o., Žito, d. d., Tapetništvo Robert Malovrh, s. p., INTERSNACK, d. o. o., Mercator, d. d., Tehniški muzej Slovenije, DG 69, d. o. o., Hair Beauty, d. o. o., Salon lepote Tea, Tea Jesenko, s. p., Aleš Oblak, Karcš, d. o. o., Hotel Mantova, Bar Red House, Remare, d. o. o., Leone, Ring sport P&P, d. o. o., Frizerski salon Karmen, s. p., Planina nad Vrhniko, Pošta Slovenije, Doget, d. o. o., BMC, d. o. o., Studio Moderna, d. o. o., Društvo Su-perPolh, Barjans, d. o .o., Gib za vse, Miha Plahutnik, s. p., Vrtnarstvo Simon Hlebec, s. p., Vrtnarija Pr' Primc, Urh, d. o. o., Vinotoč Pri Oblaku, Postim, d. o. o., Elektroluks Samo Verbič, s. p., SANIKER, d. o. o., Eurogarden, d. o. o., Bellisima, Karmen Oreški, s. p., Obnova, d. o. o., Vianova Slovenija, d. o. o., Avtotrade, d. o. o., Siliko, d. o. o., Anvina, d. o. o., Okrepčevalnica Toni Toner, s. p., Koča Planina nad Vrhniko, Svetovanje za zdravo življenje, Vladimira Prezelj, s. p., Avto Lev, d. o. o., Frizerski salon Beba Matevžič Mirzeta, s. p., Frizerski salon Dušan Birtič, s. p., Slaščičarna Berzo, Pekarna in ke-ksarna Adamič, Štirn, d. o. o., Pekarna Baškovč, Dnevni Bar Mokrice, Blagomix, d. o. o., Gostilna in picerija Nibi, Escobar, Katja Turk, s. p., Trgovina Coloredo, d. o. o., Nina Kralj, s. p., Lepotni salon Lupo, Kimm, d. o. o., Studio Moderna, d. o. o., Vargalant, d. o. o., Trans Feliks, d. o.o., iRobot (Ebull, d. o. o.), MS frizerski studio, Sanja Karic, s. p. Moji štruklji Slovenije (Planinski dom na Kofcah), domačini iz Ligojne.
Najlepša hvala vsem za vašo finančno in materialno podporo.
Z gasilskim pozdravom: Na pomoč
PGD Ligojna
Zahvala
Motoklub Nauportus Vrhnika se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem za podporo pri izvedbi Varne vožnje 2019. Hvala: Občini Vrhnika, Motoristom za motoriste, Avtotra-du, BS Centru, Gostilni Pri Kranjcu, M-Orlu, Gasilski enoti Stara Vrhnika, PGD Vrhnika, Grafiki Vidico, ZIC Vrhnika in ZŠAM Vrhnika.
PREJELI SMO
Partijski kadri
Dovolj sem star, da razumem nekatere principe in praktične posledice demokratičnega centralizma, ki ga Vlado Miheljak v prispevku Ne-preslišano opisuje v Dnevniku. Kot Vrhničan to še bolje razumem, saj je vrhniška Partija morala biti poslušna strogi protiobveščevalni zaščiti največje tankovske brigade nekdanje vojske JLA v Jugoslaviji. Razumljiva posledica je bila, da se je prav z izhodom brigade začela osamosvojitvena vojna v Sloveniji. Si lahko predstavljate, koliko partijskih lokalnih funkcionarjev je moralo sodelovati s protiobveščevalno službo JLA?
Seveda se je s prvimi demokratičnimi volitvami na Vrhniki vse obrnilo na glavo, ukinjen je
bil partijski sekretar in s tem v povezavi so bila v trenutku ukinjena vsa partijska kadrovanja po načelu demokratičnega centralizma, kot ga imenuje Miheljak v svojem prispevku. In kaj zdaj, se je vprašala zadnja partijska nomenklatura na Vrhniki? Preprosto: na tajni lokaciji na Ulovki blizu Vrhnike so skurili vso partijsko dokumentacijo in tako zabrisali vso svojo partijsko identiteto ter šli veselo novi karieri nasproti.
Zadnji partijski sekretar se je nato znašel v Depali vasi, načelnik za ljudsko obrambo pa je deloval kot načelnik štaba v Krkovičevi brigadi Moris.
Vid Drašček, Vrhnika
N aŠ	Občina Vrhnika
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na Sveti Trojici pri kapelici sv. Antona Padovanskega in Puščavnika
Kaj je novega?
Obnovljeni plošči v votlini. Obnovljena plošča na zvoniku in nov podatek datuma postavitve kapelice A. Padovanskega. Zvonček želja. Obisk družine, sorodnikov Kette iz Zagreba, Kamnika in Švice in sv. maša za vse pokojne Kettejeve. Informacijska tabla ZIC-a v izdelavi.
Družina Kette prvič skupaj pri kapelici: desno Boris Kette, Zagreb, in sestra Zlata iz Švice, levo njegova sestrična Maruška Palčič z Vojkom iz Kamnika, med njima Borisova žena Wanda
Plošča z arabskim napisom, obnovljena je tudi različica plošče s slovenskim.
Naj samo spomnim, da je napis v votlini v arabskem in slovenskem jeziku sporočal, da je v zahvalo za tu prejeto milost postavil to votlino in
ta kip sv. Antonu Puščavniku iskreno hvaležni Anton Cilia iz Aleksandrije v Egiptu. Na Vrhniki 16. avg 1909. Celotna zgodba je bila objavljena v NČ,
25. 9. 2017/stran 16. Anton Cilia, doma z Malte, je bil poročen z Vrhničanko Katarino Kette, roj. Leta 1873. Ker nista imela svojih otrok, sta posvojila njenega nečaka Vinka Keteja, r. leta 1904. Po raziskavi sodeč, sta se možu Antonu nekako hkrati zgodili dve milosti: zadel je glavni dobitek na italijanski loteriji in dobil v posvojitev nečaka Vinka.
Predsednik g. Miro Turk in člani Krajevne skupnosti Vas so bili pripravljeni sprejeti strošek za obnovo napisa dveh marmornatih plošč v votlini in ene na zvoniku kapelice. Ka-mnoseštvo Marko Dolničar iz
Sinje Gorice se je v maju strokovno lotilo odstranitev plošč, obnove napisov in nove stabilne pritrditve na steno. Na zvoniku kapelice, posvečena Ant. Padovanskemu, je bila vzidana tudi manjša plošča, napis že dolgo ni bil več viden.
Ko so obnavljali kapelico, ni nihče pomislil, kaj je pisalo na plošči. Kamnosek je s pomočjo lestve od blizu začel s svinčnikom vleči črke, besede in kaj se je pokazalo?
Da je tudi gornjo kapelico nanovo dvignil, zgradil Anton Cilia iz Aleksandrije kot votlino do blagoslova leta 1911. Na najdeni fotografiji iz slovesnosti
je razvidna okrašena kapelica, napis na plošči petih neberljivih vrstic, ni bilo pa podatka, da jo je hkrati zgradil nanovo kot votlino.
Ker je v notranjosti kapelice velik zvonček želja, smo pri votlini pritrdili manjšega. Nosilec zanj je skoval in ga podaril g. Marko Garafolj, Branko Pust pa ga je montiral. Ga. Tončka Stržinar je za svojega zavetnika darovala zvonček iz leta1996, ki je bil ulit za obisk sv. Očeta Janeza Pavla II. Ga, Cvetka Smodiš s prijatelji iz Vasi že več kot 25 let poskrbi za vso okolico kapelice, da je trava pokoše-na, da okoli nje stalno kaj cveti,
Dan služenja na Vrhniki
V nedeljo, 2. junija 2019, je bil v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki dan služenja, ki ga je organizirala župnijska Karitas. Dan služenja je bil, tako kot vsako leto, namenjen ostarelim, bolnim in invalidnim osebam. Razdeljen je bil na dva dela, in sicer na sveto mašo in druženje po njej.
V uvodnem nagovoru k sveti maši, ki jo je daroval župnik gospod Mohor Rihtaršič, nam je gospa Simona iz Doma upokojencev povedala zgodbo o človeku, ki je padel v vodnjak. Mimo so prišli različni ljudje, politiki in znanstveniki ter razglabljali in pametovali, kako bi ga rešili, njega pa pustili v vodnjaku.
Nazadnje je prišel mimo Jezus in ga rešil. Podobno danes ljudje v različnih službah in dejavnostih razmišljajo, kaj in kako bi delali, da ne bi nič naredili. Posebno se to pojavlja
pri reševanju težav starejših, bolnih in onemoglih. Bog pa je konkreten in po svojem Duhu spodbuja posameznike, ki iz ljubezni do bližnjega skrbijo zanje in blažijo njihove težave glede zdravja, starosti in osamljenosti. Med njimi so tudi sodelavci Karitas, ki delujejo v dobrodelnosti.
V evangeliju Jezus naroča naj bomo eno, kakor sta on in oče eno. Kar je veljalo nekoč za
apostole, velja tudi danes za nas. Gospod župnik je v pridigi poudaril, da so tudi bolni in ostareli v edinosti z župnijo.
Potrebna je pozornost do vseh, ki so na obrobju družbe. Jezus jim prinaša luč upanja, da bi kljub trpljenju in osamljenosti ne obupali, ampak šli naprej v življenje.
Obrazložil je pomen bolnišničnega maziljenja, pri katerem se Jezus sreča z vsakim in
mu pomaga nositi križ bolezni, ostarelosti in osamljenosti. Bolnišnično maziljenje je prejel vsak, ki je to želel. Podelila sta ga gospod župnik in duhovni pomočnik.
Tajnica župnijske Karitas gospa Marica se je zahvalila vsem, ki so sodelovali ob dnevu služenja, in sicer: zaposlenim doma upokojencev, prostovoljcem, skupini drobnih radosti, skavtom, pevcem
in dobrim gospodinjam, ki so napekle dobrote. Mašo je s svojim petjem obogatil Cerkveni mešani pevski zbor sv. Pavla. Med mašo je zapel tudi Invalidski pevski zbor Vrhnika, ki je s svojim petjem popestril tudi druženje, ki je sledilo po maši.
Po dolgem deževju je na ta lepi dogodek posijalo tudi toplo poletno sonce.
Miro Metljak
notranjost. Vsem hvala lepa. Vinko Kette je bil stric Borisu Ketteju (r. 1940) iz Zagreba, ki je v petek, 30. maja, s sorodniki obiskal Vrhniko in se udeležili maše za pokojne Kettejeve. Želeli smo, da bi bila dotlej postavljena tudi informacijska tabla ZIC-a, pa dela zaradi preobilice dežja ni bi bilo mogoče dokončati. Tistega dne je bil prvi dan v tednu brez dežja. G. Boris Kette je bil s soprogo Wando in njegovo sestro Zlato iz Švice. Ga. Maruška Palčič z možem Vojkom iz Kamnika je Borisova sestrična po Vinkovi mami Fani Mihelčič. Ustavili so se pred hišo Stara cesta 5, iz leta 1822, ki jo je na novo zgradil prapraded JK(Jakob Kette) in se je tu rodil njihov praded Jožef (r. 1817).
Ravno ta teden so začeli obnavljati fasado. Ogledali so si še Cankarjevo hišo, cerkev sv. Trojice, pri Antonovi kapelici prižgali sveče, za spomin se fotografirali, se zahvalili g. Damjanu Debevcu in Jožetu Kurinčiču za predstavitev. Pri Krajncu so imeli dobro kosilo, ogled Močilnika je bil nepozaben po količinah vode iz vseh izvirov, čudo narave tudi izpod Antončkove kapelice ter po-plavljenost vode Močilnikove. Mogočen pretok vode pod mostom v Retovju, lepa predstavitev info tabel tudi s prikazom ponikalnic Ljubljanice.
Tudi sv. maša je bila svečana, ker je bil ravno praznični dan. Lepo okrašena cerkev, otroci so peli in igrali, dva duhovnika, okoli 13 ministrantov. Tako velika je bila tudi družina Borisovega starega očeta Alojza Ketteja. Bili so ganjeni, ker je vse tako lepo skupaj sovpadalo s praznikom, kot da je slovesnost maše bila pripravljena samo zanje.
Bili so hvaležni za nepozabno preživet dan na Vrhniki, za raziskano zgodbo, skrb za kapelico in srečni za njihove obnovljene sorodstvene vezi po več kot 60 letih.
Ema Goričan
N OS	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Žegnanjska nedelja na Stari Vrhniki
Lepo junijsko jutro se je 9. 6. 2019 dvigovalo nad vasjo, jutranji pozdrav ptic je sodeloval skupaj s pritrkavanjem v zvoniku domače cerkve.
Jutro je nakazovalo lep in sončen dan, tako kot je že vrsto let na binkoštno nedeljo na Stari Vrhniki. Prostor pod Špa-novo lipo je bil pripravljen in je spokojno čakal na druženje po maši, v zvoniku so odmevale melodije mladih pritrkovalcev in po hišah je počasi zaživelo. Tako bi se lahko nadaljevala zgodba v neki drugi knjigi, ki bi jo zastavil, a nas tokrat zanimajo dela, ki so bila narejena do te nedelje in se zdaj svečano postavljajo na ogled.
To je bila nedelja, ki si jo bomo zapomnili po opravljenem blagoslovu obnovljenega pokopališkega križa in hkrati ob zaključku del s postavitvijo nove kovinske ograje na pokopališču, ki je sedaj združeno v celoto, stari in novi del.
V jeseni 2017 je veter podrl pokopališki križ in takoj nato je stekla akcija obnove. Kot se je pokazalo, je bil glavni nosilni steber zelo načet zaradi vlage, zato je bila skupna odločitev, da se celoten križ prenovi temeljito. Vse je na novo narejeno, ostal in obnovljen - re-stavrirano je le razpelo - kip
Kristusa. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dodali manjkajoča sredstva za restavriranje razpela, in sicer domačinom in tudi vrhniški župniji, hkrati pa bi se zahvalili tudi vsem izvajalcem, donator-jem in prostovoljcem, ki ste pustili čas in delo pri obnovi križa. Drugo veliko delo, prav tako že
Obnovljen vhod pred cerkvijo
potrebno, je bil zaključek del na novem delu pokopališča, s katerim smo pridobili nova grobna mesta, je bila obnova (glavna vhodna vrata) in izgradnja nove kovinske ograje na pokopališču. Sočasno smo pridobili tudi novo kovinsko pokopališko vitrino. Finančno podporo za to opravljeno delo
Blagoslov obnovljenega križa in razpela
sta prispevali Župnija Vrhnika in KS Stara Vrhnika.
Pri tem je treba omeniti »dobra dela«, so včasih rekli; križ:
-	donacija hrastovega lesa in izdelava spominske kartice, ga. Joži Krvina,
-	donacija bakrenega materiala za streho na križu, g. Sta-
ne Smrtnik,
izdelava osnovnega lesenega dela - križa, g. Peter Kenk, nadaljnja obdelava in barvanje osnovnega lesa, ozadja in druga dela, g. Janez Starič, osnovna in zaključna kovinska dela, g. Marko Garafolj, vsa restavratorska dela na korpusu je opravilo podjetje
Restavratorstvo KAVČIČ iz Šentjošta,
-	seveda brez olepšave/beljenja na žegnanjsko nedeljo pred vhodom v cerkev tudi ni šlo, delo je opravil g. Roman Žakelj;
kovinska ograja in vhod:
-	priprava in ureditev gradbenih del, g. Bojan Nadlišek z ekipo,
-	vsa kovinska dela vhoda, ograje in celotnega projekta je opravil g. Marko Garafolj s sinovoma, -
-	del vitrine (pleksi) je delo podjetja Krili, g. Marjana Meseca.
Ne smemo pozabiti tudi na vse, ki so nam polepšali to nedeljo; tu bi se zahvalili fantom in možem za postavitev mlaja, enako velja tudi ženam za čiščenje in okrasitev cerkve, križa in kapelice, pevcem pri maši, pritrkovalcem, snovalki spominske kartice za ta dan, vaškim gospodinjam za sveže domače pecivo, narodnim nošam, ki so praznik naredile še bolj svečan, Nagodetovim za prostor pod Španovo lipo, dekletom, ženam in možem za izvedbo in organizacijo in seveda vam krajanom in obiskovalcem od drugod, ki se udeležujete takih dogodkov. Še enkrat hvala vsem. Lepo žegnjansko nedeljo naslednje leto!
Jani Krvina
Trio Rupnik ponovno navdušil
Vrhnika, 8. junij - Hlad in ambient cerkve na Sveti Trojici sta v junijski vročici delovala zelo blagodejno na obiskovalce, ki so prišli prisluhnii tradicionalnemu koncertu Klavirskega tria Rupnik.
Manca, Anže in Nejc se že deveto leto na začetku junija predstavljajo v beli golobici, kot je tamkajšnjo cerkev poimenoval Ivan Cankar. Vrhunska
izvedba klasične glasbe ni pustila nikogar ravnodušnega. Nejc, ki letos zaključuje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik, se je predstavil s Čajkovskovo Variacije na temo Rococo za violončelo in orkester. Anže na klavirju, sicer študent 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič, je navdušil z Lisztovo Apres une lecture de Dante - Fantasia quasi sonata. Brezhiben nastop je požel ogromen aplavz in številne bise, kot tudi nastop njegove sestre Mance na violini.
recitalu prav na Sveti Trojici. Zdaj se dami z največ točkami na državni in lahko trio pohvali s številnimi javni- mednarodni ravni. mi nastopi in samostojnimi koncerti
doma in v tujini ter s prvimi nagra-	Gašper Tominc
^¿¡SIMAWCA
Študentka 4. letnika salzburškega Mo-zarteuma se je odločila za Čajkovske-ga in njegovo Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35, 1. st, Allego moderat«. Trio je večer sklenil z Man-delssohnovim klavirskim triom št. 1. v D-molu. Po koncu nastopa so čestitke deževale z vseh strani, nastopajoči pa so obljubili, da bo deseti - jubilejni koncert - nekaj posebnega. Program je povezovala Josipina Kovačič, na klavirju pa je nudila spremljavo prof. Beata Ilona Barzca.
Klavirski trio Rupnik se je prvič javno predstavil leta 2010 na Mančinem
Vsak ponedeljek na pevske vaje hitim, da tam se peti naučim. Najprej pojem tišje, potem zmorem tone vse višje in višje, nazadnje pa pojem glasno, da v zboru me slišijo. Kdaj pojemo večg lasno, kdaj pa hitro in počasno.
Tu in tam pridruži se nam odrasli zbor Mavrica, kdaj tudi orkester ali oba. Pred publiko nastopamo, pojemo lepo, radi se zabavamo, čez mavrično nebo.
Vabljeni dekleta in fantje stari od 8 do 12. let. Vaje so vsak ponedeljek ob l8h od septembra dalje v Cankarjevem domu na Vrhniki. Kontakt: darinka.4al>iani@jmailcom
Društvo MePZ Mavrica	pesem napisala: Lana Fabiani
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ARGONAVTSKI DNEVI
Argonavtski festival
odprli z dalmatinsko glasbo
Ko frizerstvo postane umetnost
Vrhnika, 14. junij - Zdi se, da je vreme vedelo, da bo na Vrhniki potekalo odprtje Argonavtskega festivala, kajti postreglo je z najtoplejšim dnevom v letu.
Prijetne večerne temperature so tako še dodatno pomagale vzbuditi toplo sredozemsko vzdušje, ki so mu pot tlakovale dalmatinske melodije. Organizator festivala, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, se je namreč odločil, da nekoliko spremeni večletno rutino, ko so nastopale različne komor-
ne zasedbe ali solo pevci ter v goste povabil dalmatinske klape: Mali Grad iz Kamnika, Kampanel iz Zagreba in Šufit iz Splita. Smela odločitev ,v katero so nekateri dvomili, se je izkazala za pravilno, kajti na odprtju se je zbralo okoli dva tisoč ljudi - kot še nikoli doslej. Program uradnega odprtja sta
suvereno izpeljala stara znanca vrhniškega odra: humorista Juš Milčinski in Rok Bohinc, zbrane je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati. Slabo uro trajajoči uradni del so župan Cukjati in gosta iz pobratenega Gonarsa ter prijateljske Grčije zaključili s prižigom argo-navtskega ognja. Po uradnem delu so se obiskovalci lahko še dolgo v noč veselili ob milih zvokih večno zimzelenih dalmatinskih melodij.
Gašper Tominc, foto: GT
Večer smeha
i

t
i
Vrhnika, 19. junij - V okviru Argonavtskega festivala je potekal tudi tradicionalni večer stand-up komedije.
Je eden bolj pričakovanih dogodkov v okviru omenjenega festivala.
Tokrat so v bazenu v športnem parku za salve smeha skrbeli: sedaj že stari znanec Vrhnike
Rok Bohinc, novinec Dino Kapetanovič, sarkastičen mladenič s televizijskih ekranov Sašo Stare ter nesojena ljubezen škofjeloškega kmeta (Ljubezen po domače) Kaja Grozina. Slabi dve uri sta minili kot bi trenil, dogodek pa so popestrili še s praktičnimi nagradami sponzorja večera - družbe A1.
Gašper Tominc, foto: GT
Vrhnika, 15. junij - Po lanskem uspešnem prvem Frizerskem maratonu se je ambiciozna frizerka Nešana Arnaut, ki jo večina Vrhničanov pozna kot Neško, letos odločila, da bo še pred maratonom organizirala posebno modno revijo, ki ne bo temeljila zgolj na predstavitvi frizur, ampak skozi preplet ustvarjalnih pristopov nosila sporočila, povezana z modo in umetnostjo. Zbrana prostovoljna sredstva bodo namenjena lokalnim družinam v stiski.
Revija je bila prava paša za oči in je škoda, če ne bi še kdaj ugledala luči sveta na kateri drugi lokaciji, ki bi privabila še več obiskovalcev, kot na primer v vrhniškem bazenu. Zasnovana je bila v štirih sklopih, katerih vodilo je bila kreativnost, prepletena s plesom, glasbo, petjem, modnimi kroji in seveda s pričeskami. Cankarjev oder in stopnišči v veliki dvorani so se spremenili v modno predstavo, po kateri so prihajali in odhajali ženski in moški modeli, očinstvo pa se je čudilo ustvarjalnim pristopom.
Začeli so s kolekcijo »frizer«, s katero so želeli nagovoriti občinstvo, da je frizerski poklic ustvarjalen in srčen, a hkrati ima tudi temno stran poklicne bolezni, kot so bolečine v križu in težave s krčnimi žilami. Frizerstvo je poslanstvo, je ideja, umetnost izražanja in srce vsakega lasnega stilista. Rdeča srca na oblačilih so predstavljala delo, ki ga s srcem opravlja vsak dober frizer, rdeče dlani pa trdo delo, ki ga mnogokrat
spremljajo tudi ureznine ter zelo zahtevne ročne spretnosti ob delu. Bela obleka je ponazarjala nedolžnost in čistost človeškega jaza, žile na nogah pa pogoste bolečine, ki so posledica stoječega dela. Vse to spremlja tudi izrazita pogostost težav s hrbtenico zaradi drže, ki pa jo simbolizirajo križi. Vse frizure so bile delo vrhunskih frizerjev, zgodbi pa je piko na i dodala tudi koreografija. Avtorica projekta si je velik aplavz prislužila s kolekcijo »šiviljstvo«, ki je govorila o njenem nesojenem šiviljskem poklicu. Na koncu osnovne šole je namreč kolebala med frizerstvom in šiviljstvom. Učiteljica ji je slednje odrekla, ker naj ne bi imela dovolj dobrih ocen in točk za vpis. Kako se je motila, bi se lahko prepričala ta večer, ko so oder zasedle kreacije, ki občinstva niso pustile ravnodušnega. S prepletanjem šiviljskih elementov v modnih krojih in izbrano glasbeno podlago je ustvarila atmosfero, v kateri se je zdelo, da je vse mogoče. In ko smo mislili, da smo videli že vse, je občinstvo presenetila s kolekcijo »free your mind«, kjer so oblačila modelov temeljila na izdelavi iz las. Večer se je zaključil s četrto kolekcijo, »5. element«, ki je predstavljala štiri osnovne elemente v naravi - ogenj, vodo, zrak in zemljo z dodatkom petega elementa, to je ljubezni, najmočnejšim go-nilom sveta, ki premika gore in prečka oceane. Nauk te zgodbe je, da brez ljubezni ni prihodnosti. Ljubezen je go-
nilo za delo, zdravilo za dušo in lepilo za odnose. Dogajanje na odru, ki ga je povezovala Tadeja Vaupotič, sta obogatila še plesalca Peter Capuder iz plesnega studia Prostyle in Irena Pfunder Tkalec iz plesne šole Plešem zase. S plesno točko Mad World sta prikazala boj podjetnice s samo seboj in zunanjim svetom. »Skozi delo, izkušnje, vzpone in padce se učimo in rastemo. Spoznavamo sebe in svoje sposobnosti, ločimo delo od užitka - naučimo se oblikovati pravo miselno naravnanost, zastavljati cilje in brez strahu tvegati. Tako razvijemo čudovito zaupanje vase, počutimo se dobro in smo posledično bolj uspešni,« je bilo slišati na predstavitvi. Poleg plesnega nastopa omenjenega para je prireditev popestrila še solistka Maja Ceglar (spremljava na klavirju Primož Malava-šič), zbrane pa je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati.
Za projekt je več mesecev garala ogromna ekipa ljudi. Za frizerski del umetnosti so poskrbeli: Nešana Arnaut, Suzana Jankovič iz SLAS, Leja Mlinarič iz Saleje, Petra Šu-šteršič Horzelenberg iz Petrinih spletk, Pavlina Toner, Katja Jesih, Lara Bajrič in Lea Gasser Krisper - vse štiri iz Frizerstva Marko Matjaž Cut 'n' go ter Marjetka Korošec in Marko Hriberšek. Za šivanje oblek je poskrbela Ksenija Trobec, za njihovo poslikavo Neža Cigale. Obleke modelov 5. element so delo Barbare Franjič iz Patricia Pie, koreografija pa je bila delo Aljoše Moderndorferja. Kot vizažistke so se dokazale: Neli Paspalj, Marina Kocjančič, Neja Doles in Jana Meglen.
Gašper Tominc, foto: GT
N aŠ	Občina Vrhnika
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ARGONAVTSKI DNEVI
Noč na Vrhniki tokrat samo s slovenskimi izvajalci
Vrhnika, 15.
junij - Noč na
Vrhniki morda
res ni najdaljša
noč v letu, je pa	—
najbolj množično
obiskana.
Več tisoč obiskovalcev je v okviru Argonavtskega festivala prišlo »žurirat« pod veliki oder športnega parka, kjer so se na devetnajsti noči zapored tokrat zvrstili samo slovenski izvajalci. V drugo leto polnoletnosti je prireditev stopila s starimi
znanci, ki so v preteklosti najbolj navduševali.
Po uvodnem nastopu An-zheta so občinstvo najprej dvignili na noge člani idrijske zasedbe Kingston.
Do polnoči, ko je nebo razsvetlil ognjemet, so zabave željne obiskovalce navduševali ljubljanski rokerji skupine Big Foot Mama, za njimi pa je na oder stopil Jan Plestenjak, nedavno izbrani fatalni moški, ki je sposoben napolniti tudi največji hram slovenskega športa - Areno Stožice. Največji žur na Vrhniki so zaključili nesporni kralji žurov, veselic in
jadranskih teras - člani zasedbe Mambo Kings.
Čeprav je Noč na Vrhniki namenjena odraslemu občinstvu, ne smemo spregledati, da je zgodnji večerni uvod potekal v znamenju programa za mlajše z otroško predstavo, plesno delavnico Zapleši z Urško in nastopi plesne šole Urška Vrhnika, nastopom Plesne šole 5-ka in cheer skupine Žabice. Urški-ne tekmovalne plesne skupine so se predstavile na velikem odru tudi v poznejšem večernem programu pred skupino Kingston in potem.
Prvič pa je več tisoč glavo na
Noči na Vrhniki nagovoril župan Daniel Cukjati.
Noč na Vrhniki, ki skoraj ohromi mestno jedro in napolni okoliške gostinske obrate do zadnjega kotička, je ena redkih tako velikih prireditev brez vstopnine. Če menite, da je bila tokratna noč vrhunska, počakajte na jubilejno, 20.
Noč na Vrhniki, za katero organizator, prireditvena agencija Interplan v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja, obljublja, da bo nepozabna.
Gašper Tominc, foto: GT
Deveti Argonavtski kolesarski maraton
Vrhnika, 16. junij - Vroče nedeljsko dopoldne sicer ni bilo najbolj pisano na kožo kolesarjem, a kljub temu se je na že devetem Argonavtskem maratonu, ki ga pripravlja ŠD Agonija, zbralo več kot petsto kolesarjev.
Poskrbljeno je bilo za vse generacijske izzive: najmlajši so se lahko preizkusili na otro-
škem maratonu, ki je potekal v Delavskem naselju na dolžini 300 metrov; družine so se lahko podale na 32 km maraton po Barju (Vrhnika, Borovnica, Podpeč, Bevke, Vrhnika); tisti z nekoliko več kondicije so lahko zagrizli v tako imenovani Mali Argonavtski maraton (Vrhnika, Borovnica, Dobrova, Horjul, Podlipa, Vrhnika); najbolj kleni pa so odšli na premagovanje skoraj 80 km trase (Vrhnika, Borovnica, Dobrova, Polhov Gradec, Šentjošt, Podlipa, Vrhnika).
Med moškimi je z najdaljšo traso najhitreje opravil Dean
Tokratni kolesarski maraton je	ležil z dvema posebnima pro-	bi v primeru realizacije lahko
bil deveti po vrsti, prihodnje	jektoma: prvi je organizacija	odmevala celo preko meja naše
leto jih čaka jubilejni, deseti.	kolesarske tekme na Ulovko	države.
Malovrh pravi, da razmišlja,	z električnimi kolesi, drugi pa	Gašper Tominc,
da bi jubilejno prireditev obe- zaenkrat ostaja skrivnost, ki pa
foto: GT in arhiv ŠD
Bratuš iz TUŠ Team (1:48:46), med dekleti pa Laura Šimenc
iz BK Umag s časom 1:55:05. Po prihodu v cilj so zmagovalci kategorij prejeli odličja, ki jih je podelil srebrni smučarski re-prezentant Štefan Hadalin.
Leon Malovrh iz ŠD Agonija je bil nad vsem skupaj navdušen: »Čestitam vsem zmagovalcem, pa tudi ostalim, ki so prevozili ciljno črto, kajti današnja vročina je bila neizprosna.
Sodelovalo je preko petsto kolesarjev, celo nekaj deset več kot lani, kar kaže na prepoznavnost in priljubljenost našega kolesarskega dogodka.«
Kubanska vročica v bazenu
Vrhnika, 20. junij - Big Band Vrhnika pod vodstvom Matjaža Lenarčiča tudi tokrat ni razočaral.
Na pragu poletja je vabil v bazen s kubanskimi ritmi,
temu primerna je bila tudi oprava nastopajočih. Horn of Puente, Rhythm is Gonna Get You in Cubauza so bile le tri izmed številnih pesmi, ki so številno občinstvo zibale v vročici Karibskega morja. Za pristno vzdušje je poskrbel še točilni pult, kjer so tisti
večer stregli kaj drugega kot: cuba libre, sex on the beach in gin tonic. Če dodamo, da so dogodek popestrile plesalke LifeDance in solistka Jana Šušteršič, lahko sklenemo, da je bil večer popoln.
Gašper Tominc, foto: GT
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ARGONAVTSKI DNEVI
Dionizov petek
V omami okusov
21. junij - Tudi letos je omamno dišalo na Stari cesti, kjer je potekal tako imenovani Dionizov petek oziroma »Južna na Stari cesti«.
Domača društva, organizacije, gostinci in podjetniki so postavili stojnice, na katerih so s svojimi kuharskimi mojstrovinami razvajali obiskovalce. Ti so morali za hrano odšteti 2 evra, zbrana sredstva pa bo organizator, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, namenil Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, ki se loteva obnove starega mlinskega kolesa. Hkrati s kulinaričnim sejmom je potekal tudi sejem domače in umetnostne obrti, v večernih urah pa je bilo na več lokacijah poskrbljeno za
živo glasbo. Utrip Stare ceste so dopolnjevale različne spremljevalne dejavnosti, kot na primer 2. dobrodelni frizerski maraton, plesne aktivnosti Plesne šole 5-ka, povorka pihalnih orkestrov, svetovno prvenstvo v brkelcu, cirkuške delavnice,
Orjaška pleskavica pred gostilno Etno Leskovac na Jelovškovi ulici.
dino delavnice in delavnice Modelarskega kluba Vrhnika, Cankarjev kotiček... Poseben pečat je prireditvi dal tudi najdaljši vrhniški štrukelj na svetu, ki ga je na ulici kuhala zasedba Koče na Planini ter lokalnega planinskega društva, in je letos
meril rekordnih 28,2 metrov. A to ni bil edini kulinarični rekord tega večera - streljaj stran, na Jelovškovi, je pri gostilni Etno Leskovac potekala »Leskovačka fešta« s trubači iz Guče, fenomenalnim Cirotom in orjaško pleskavico, ki je tehtala kar 30 kg. Brezplačno so jo razdelili med občinstvo, ki je lahko hkrati seglo tudi po kakšnem od promocijskih materialov mesta Leskovac, saj je Cankarjevo mesto skupaj z gosti iz Leskovca in Guče obiskala tudi njihova lokalna turistična organizacija, visoki predstav-
niki Regije Zahodna Srbija ter srbske turistične organizacije.
Tako na Stari cesti kot na Jelovškovi ulici se je dogajanje zavleklo še dolgo v večer. Pred vinotočem Oblak je potekalo plesno tekmovanje (slavil Damjan Gutnik in njegova lepša polovica), pri Urški je Boris Subotič postal mister večera, v vialetu so odmevale karaoke, kjer je slavila Špela Pečar, pred Mantovo pa je igrala zasedba Milizza. Kot bi dejali: bilo je veselo in sladko.
Gašper Tominc, foto: GT
Na Stari cesti so se predstavljali številna društva in podjetja, ki so razvajala obiskovalce,
med drugim tudi Gostilna Bajc
Na Stari cesti se je nenehno nekaj dogajalo, na fotografiji nastop plesne skupine 5-ka.
V ponedeljek, 17. junija, so prišli na svoj račun ljubitelji glasbe in telovadnih gibov. Irena Pfunder, Viktorija Manzinni in Sabina Supan so pripravile za njih mednarodni salsation masterclass in zumbo.
Dobrodelni frizerski maraton, tokrat drugi po vrsti.
V soboto 22. junija je potekal sedaj že tradicionalna kondicijska in adrenalinska preizkušnja Argotlon, ki pa ga
je od samega začetka spremljal dež. Pa je to preko dvesto udeležencev, ki so bili že tako ali tako mokri od glave do peta, sploh opazilo?
V torek, 18. junija, se je v bazenu mudil Teatro Šentjošt z avtorsko gledališko predstavo Moment, v kateri so se dekleta dotaknila perečih vprašanj,
ki tarejo odraščajočo mladino.
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ARGONAVTSKI DNEVI
Tu smo doma
Obiskovalci so se lahko preskusili tudi na prometnem poligonu ZŠAM Vrhnika,
po koncu pa so prejeli tudi nagrade
»Tu smo doma« je tradicionalna prireditev Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki je bila prvič organizirana pred 12 leti z namenom, da se Vrhnika predstavi priseljenim Vrhničanom.
Tako so se tudi tokrat lahko obiskovalci pomudili na stojnicah domačih društev in posameznikov, poskrbljeno je bilo za živo glasbo (Trio vsake kva-tre) in kulinarično razvajanje. Tako so lahko spoznali Anel Barbi Barbos, ki se ukvarja s kreativnimi pripravami dogodkov, predstavili so se taborniki Rod 11. šola, Gimnastično društvo Vrhnika, PGD Vrhnika, ZŠAM Vrhnika (tako gasilci kot ZŠAM so za obiskovalce pripravili poligon), Rdeči križ Vrhnika, Ema Goričan, turistični krožek Slomškove šole, Vrtec Vrhnika, svoje izdelke iz lesa je na ogled postavil tudi Miran Garafolj. Otroci so se lahko prepustili obraznim po-slikavam Vesne Petkovšek ali pa prisluhnili Ivanu Likarju na harominiki oziroma Mirjam Slanovec - pravljičarki iz Cankarjeve knjižnice. Seveda je svoje stojnico imel tudi organizator, ki je priložnost med drugim izkoristil tudi za zbiranje prostovoljnih sredstev za gradnjo novega mlinskega kolesa. Kot je bilo neuradno slišati, bi
se ta utegnil vrteti že letos.
Verjetno se je v množici predstavil še kdo, pa je izpadel iz našega zapisa, za kar se že vnaprej opravičujemo, a dejstvo je, da je
la v prijetnem vzdušju, kjer so lahko prišleki spoznali Cankarjev rojstni kraj iz različnih perspektiv.
Pa naj še kdo reče, da se na
nedelja v Starem malnu mini- Vrhniki nič ne dogaja..
Zahvala
Hvala vsem sodelujočim, ki ste se odzvali na povabilo TD Blagajana in predstavili svojo dejavnost, kajti osnovni in prvotni namen te prireditve ostaja povedati in pokazati kaj vse društva, organizacije in posamezniki ustvarjamo in kako delujemo. Vsako novo sklenjeno poznanstvo bogati naša življenja. Hvala ekipi Star maln in članom društva, ki vedno sodelujejo na naših dogodkih, Aniti Čretnik za vedro povezovanje prireditve, Našemu časopisu ter Zavodu Ivana Cankarja za podporo.
Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik
Zbiramo sredstva za mlinsko kolo
Poleg donatorjev, ki smo jih navedli v prejšnji številki Našega časopisa, so nas v zadnjem mesecu s prispevkom razveselili M - OREL D.O.O. , SILIKO D.O.O., del izkupička od prodanih dobrot na Stari cesti v okviru Argonavtskih dni pa so za mlinsko kolo namenili udeleženci tega festivala. Skrinjico polnijo obiskovalci Starega malna ter člani in prostovoljci TD Blagajana. ISKRENA HVALA VSEM! Z zbiranjem nadaljujemo z veliko upanja, da bomo z deli lahko začeli že to poletje. Če nam morete in želite pomagati tudi vi, lahko svoj prispevek nakažete na TRR Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4, SI56 0202 7025 4167 166 s pripisom »za mlinsko kolo«.
Za Turistično društvo Blagajana in ekipa Star maln
Mirjam Suhadolnik
Pohod po romarski poti od Podlipe do Smrečja
Ril ip rlriini rlan	__1
Bil je drugi dan koledarskega poletja, 22. junij 2019, ko smo se v okviru prireditev 27. Argonavtskega festivala na Vrhniki, odpravili na pohod po romarski poti od Podlipe do Smrečja.
Kljub izrazito slabi vremenski napovedi, smo se zbrali v Podlipi ob gasilskemu domu. Prišli so z Vrhnike, Podpe-či, Loga pri Brezovici in iz Smrečja. Pohod smo začeli po cesti skozi rovtarski del Podlipe, do kmetij Rihar in »Pleč«, ter nadaljevali skozi »Češirk« do smreške cerkve. Bili smo manjša skupina, zato smo hojo izkoristili za podrobnejšo razlago o kulturnih in naravnih znamenitostih našega kraja, kar je bilo za pohodnike, ki so prvič stopali po tej poti, nekaj novega. Prve dežne kaplje so nas dosegle le malo pred ciljem - cerkvijo, kjer smo si med vedrenjem ogledali njeno notranjost in kmalu nadaljevali v smeri, iz katere so v 17. in 18. stoletju, ko je bilo romanje v razcvetu, prihajali verniki z Vrhnike in njene okolice.
Takrat je bilo nekoliko drugače. Pot je bila v dežnem vre-
menu blatna, v sončnem pa prašna. Zato so se, še predno so pristopili v cerkev, ustavili ob bližnji znameniti kapelici, ki stoji na vodnem kalu, si očistili čevlje ter se odžejali in šele potem stopili v božji hram. Kapelica, z letnico po-slikave 1868 je po vsej verjetnosti posvečena sv. Barbari, zavetnici rudarjev in sodi med najstarejše kapelice v KS Pod-lipa-Smrečje.
Ko smo se vrnili na izhodišče, smo si ogledali zunanjost Matečkove brunarice in pročelje cerkve, nato pa stopili do lastnika Kovtrovega mlina, Vinka Železnika, ter ga prosili

za ogled in kratko razlago o zgodovini mlina. Kot vedno, nas je z veseljem sprejel in po pripovedovanju povečal dotok vode po raki, da se je mlinsko kolo zavrtelo, za kar se mu iskreno zahvaljujem.
Zadnji postanek je bil v gostilni Jurca - pri Vrtnarju, kjer smo poskušali zavrteti vrtljivo mizo, ki pa nam zaradi pomanjkanja dlani ni uspelo. Kljub temu smo se zadovoljni razšli z željo, da se še kdaj podamo po podlipskih poteh.
Besedilo in foto: Sonja Malovrh
2 7* Argonavlski festival	p
Noč na Vrhniki 2019	" ZIC
Qf . . JI« V |<	UMort)«»™ /J
Skupaj namje odlično uspelo!
Hvala vsem pokroviteljem in sponzorjem:
K VERD
SILIKO
iATET
AVTOVLEKA • ČEP0N
PAR
®
Tudi letos pridejo Francozi
Bliža se konec meseca julija, ko bomo na Vrhniki ponovno gostili karavano EUROP.RAID, ki se letos že šestič odpravlja na 10.000 km dolgo pot po dvajsetih evropskih državah.
V Slovenijo bodo prispeli v sredo 31.7.2019, na Vrhniki pa glavnino pričakujemo okoli 19:00 ure zvečer.
Letos smo se z organizatorji EUROP. RAID dogovorili, da v svoj road-book, namenjen ekipam, dodajo tudi nekaj več
informacij o naravnih in kulturnih znamenitostih Vrhnike. Na ta način želimo ekipe spodbuditi k ogledu le-teh.
Tudi letos bo karavana nastanjena v samem centru Vrhnike, v Športnem parku. Dogajanje v športnem parku pa se bo začelo že pred prihodom karavane. Letos bodo različni gostinski in drugi ponudniki hrane z Vrhnike vihteli kuhalnice v svojih kotlih in skuhali večerjo tako za udeležence karavane kot tudi nas Vrhničane. V Retovju se bodo udeleženci, po dolgem dnevu sedenja v avtomobilu lahko
malo razgibali in se poizkusili v športnem plezanju skupaj s plezalcem Aljošo Gromom. V večernih urah pa se bo v bazenu odvijal koncert.
Organizator dogodka je TD Blagajana v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja, Lions klubom Vrhnika, Taborniki - rod enajsta šola, s Študentskim klubom, PGD Vrhnika, društvom šoferjev in avto-mehanikov Vrhnika, Aljošo Gromom, društvom Jazon...
Za Turistično društvo Blagajana Vrhnika Nataša Gočen
(anvinaj^
RADGONSKE GORICE
© m
FORTRADe
A1
RcG
Assist
c spirits
((^ V0»90lant j

casafpini
IH[V & Birosistemi ---------
M &
HDIe! Marüjvt
DG69
DVIG d.o.o. PEKARNA BAŠKOVČ SLAŠČIČARNA BERZO GOSTILNA MESEC HAMEX - izvajalec ognjemeta
Prireditvena agencija
Interplan
PGD Vrhnika
Plesna šola 5-ka
Frizerski salon Neška
Plesna šola Urška Vrhnika
ŠD Agonija
Big band Vrhnika
društvo Argotlon
Turistično društvo Blagajana
Hvala vsem soorganizatorjem:
>	Leo klub Vrhnika - Notranjska, g. Domen Hadalin
>	KS Blatna Brezovica
>	Društvo Motivakcija
>	Rokodelska skupina Kva kvačkaš
>	gostilna Etno Leskovac
>	Hotel Mantova
>	Zavetišče Planina nad Vrhniko Kino Vrhnika
>	Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Viale Cafe Kava bar Urška Vinotoč pr'Oblak KS Podlipa-Smrečje Zavod Škrateljc Društvo rejcev drobnice Notranjske
Inkluzivni park-preprosto
Montessori
MePZ Ivana Cankarja
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
N 05	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Slavnostno obeležili
60 let delovanja ZŠAM Vrhnika
Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika deluje na območju naše občine že 60 let.
V soboto, 11. maja, smo slavnostno obeležili naš častitljivi jubilej.
S svojo bogato zgodovino je združenje pomembno prispevalo k preventivi in ozavešča-nju širše javnosti o prometni varnosti v občini. Združenje je ves čas svojega delovanja zelo aktivno. Tako kot dandanes so tudi v preteklosti skrbeli za ozaveščanje javnosti in so v ta namen organizirali predavanja ter kinopredstave na temo varnosti in preventive v cestnem prometu. Med drugim so urejali register šoferjev, ločili so poklicne od amaterskih voznikov ter posebej evidentirali traktoriste, organizirali so tudi pionirska tekmovanja. Člani so se udeleževali različnih tekmovanj poklicnih šoferjev in zasedali zavidljive uspehe, organizirali so tudi širši javnosti znana turistična tekmovanja Avtorally. Dobro so sodelovali s Postajo milice, skupaj so namreč opravljali preventivne preglede vozil.
Zdaj združenje uspešno sodeluje s SPVC Vrhnika, vrtci, šolami, Policijsko postajo Vrhnika, Turističnim društvom Blagajana, Moto klubom Nauportus, Športnim društvom Agonija, gasilskimi društvi v občini, združenji v okviru notranjsko-primorske regije, Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Agencijo za varnost prometa. V okviru občine člani sodelujejo v različnih akcijah: za najmlajše organizirajo predavanja in preventivne urice s področja prometa in prometne signalizacije, prometnih pravil in pripravljajo poligone spre-tnostne vožnje za kolesarje v vrtcih in šolah. S svojo univerzalnostjo in posebnim pristopom so vabljeni tudi v šole in vrtce sosednjih občin, opazni so v prvih šolskih dnevih, ko učence opozarjajo na vidnost in varnost v prometu. Združenje sodeluje tudi z Zavodom varna pot; vsako leto skupaj obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. S svojimi pripombami, rešitvami in izkušnjami sodelujejo pri opozarjanju na nevarnosti v cestnem prometu na območju Vrhnike. Združenje, na čelu katerega je predsednik g. Franjo Čretnik, deluje uspešno tudi dandanes. Brez zveste podpore članov, brez njihovih bogatih delovnih in življenjskih izkušenj združenje ne bi uspešno delovalo in ne bi izpeljalo toliko preventivnih akcij. Zzaradi vsega navedenega je združenje na predlog SPVC Vrhnika in sopredlagateljev - Moto kluba Nauportus, TD Blagajana, OŠ Ivana Cankarja, Vrtca Vrhnika, Socialnih Demokratov in Športnega društva Agonija - za svoje prostovoljno delo prejelo srebrno Cankarjevo priznanje. Priznanje nam je podelil župan, g. Daniel Cukjati, v petek, 10. maja, na osrednji prireditvi v Cankarjevem domu na Vrhniki ob občinskem prazniku.
Posebno veličastno in veselo je bilo v soboto, 11. maja. V počastitev 60. obletnice se je parada sedemdesetih vozil podala na pot izpred podjetja Siliko in Kulturnega centra proti Verdu. Vsi ljubitelji vozil ste gotovo uživali. Slavnostna prireditev je bila na stari žagi nad Verdom.
Poveljnik parade je bil g. Slavko Jereb, zastavo Republike Slovenije je nosil g. Nace Jerina, poseben znak ob 60. obletnici je nosila UršaTr-ček. Simbole združenja sta nosili Tara Weiss in Zarja Bulajic, prapor ZZŠAM Slovenije je nosil praporščak Tone Tomšič, za njim so bili praporščaki ZŠAM Vrhnika, Idrija, Cerknica, Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica in Dolomiti.
Združene ešalone je vodil podpoveljnik ZŠAM Vrhnika, g. Dušan Rodošek. Sledila so vozila, udeležena v paradi: motoristi Moto kluba Nauportus Vrhnika, z njimi so bili tudi njihovi motoristični prijatelji iz Volčje Drage, vozila Citroen kluba Vrhnika, starodobna, tovorna, specialna vozila, gasilska vozila PGD Verd, Vrhnika, Stara Vrhnika, Bevke, Horjul, vozilo GZ Vrhnika, vozilo PP Vrhnika in Jože Švigelj s konjsko vprego. V paradi smo lahko videli vozila vseh večjih vrhniških podjetij. V uradnem delu so nas nagovorili: predsednik našega združenja, župan naše Občine, g. Danijel Cukjati, in predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, g. Aleš Kocjančič. Za popestritev programa je poskrbel naš Ivan Cankar (Damjan Debevc). Po govorih smo podelili priznanja in odlikovanja zaslužnim članom, ki imajo posebne zasluge pri razvoju in utrjevanju naše stanovske organizacije in delovanja v prometni preventivi. Ob 60. obletnici smo obnovili prapor in izdelali nov
drog s simboli in prapornimi žebljički. Uspeli smo pridobiti posebne finančne botre, ki bodo za vedno zapisani na našem praporu in nam bodo ostali v trajnem spominu. Ob tem slavnostnem dogodku smo obogatili naš prapor tudi s trakom Sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Vrhnika; pripel ga je predsednik SPV Vrhnika, g. Karol Jurjevčič. Obnovljen prapor sta iz predsednikovih rok prevzela v varstvo praporščaka Ignac Zemljiču in Tone Tomšič.
Na pobudo predsednika, g. Franja Čretnika, je bila prireditev tudi dobrodelno naravnana. Zbirali smo prostovoljne prispevke za kolo, ki so ga
člani združenja podarili učencem nižjega izobrazbenega standarda OŠ Ivana Cankarja. Veseli nas, da smo zbrali več kot 200 evrov in z zneskom smo tako lahko nabavili kolo, s katerim bodo učenci vadili spretnostno in varno vožnjo na poligonu v okviru pouka. Popoldne so si obiskovalci prireditve lahko ogledali predstavitev športne discipline trial, ki jo je predstavil Tim Gorenc, gasilci PGD Stara Vrhnika so prikazali reševanje ponesrečene osebe iz vozila in razrez vozila v primeru prometne nesreče. Gasilci PGD Vrhnika so prikazali delovanje 30-metrske avto lestve, gasilci z Verda pa delovanje vodnega motorja z dometom 70 metrov. Tudi vsa preostala vozila, udeležena v paradi, so bila na voljo za ogled. Ob praznovanju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično pomagali na prireditvi, vsem, ki ste darovali dobitke za bogat srečelov, vsem »kelnarjem in kelnarcam«, prostovoljcem, ki ste vskočili in pomagali, vsem podjetjem, ki ste se odzvali predsednikovim prošnjam in seveda kuharjem: Janezu Garafolju, Branimirju Mlinarju, Društvu kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in Gostilni Pri Kranjcu. Hvala Franciju Drašlerju in Tomažu Malovrhu za organizacijo premika vozil na Vrhniki. KS Verd, MŠKD Verd, PGD Verd, PGD Vrhnika, g. Zoranu Bulajiču, Darku Kendi, in podjetju Vigrad za logistično zagotavljanje opreme in prireditvenega prostora ter harmonikarjema Tomažu Levcu in Jožetu Šviglju. Naj na tem mestu še zapišimo, da je bila na Vrhniki zadnja parada v organizaciji združenja leta 1965. Prav zato smo še toliko bolj veseli in ponosni na naše delo.
Anita Čretnik, tajnica ZŠAM Vrhnika, Joto: Leon Novak
Prostovoljstvo na Slomškovi
Največje človekovo bogastvo so dobra dejanja drugim, solidarnost in pomoč, česar se na OŠ Antona Martina Slomška še kako dobro zavedamo.
Na šoli v okviru interesne dejavnosti izvajamo prosto-voljstvo in tako učenci od 4. do 9. razreda vse šolsko leto pridno pomagajo drugim. V okviru projekta Simbioza šola
izvajamo računalniške delavnice za starejše ter organiziramo telovadbo, kamor povabimo tudi naše babice in dedke. Gibamo se tudi zunaj, saj se skupaj s starši in starimi starši vsak dvakrat na leto odpravimo na pohod.Ker se vse začne znotraj naše šole, prostovoljci pomagajo tudi pri različnih opravilih in velikokrat polepšajo dan našemu tehničnemu osebju.Vsako leto sodelujejo tudi v natečaju Simbioza šola in so vsakič znova tudi zelo
uspešni. Tudi letos ni bilo nič drugače, in sicer je Nejc Fur-lan dosegel drugo mesto na natečaju Naj fotografija, Vanja Furlan je dosegla prvo mesto za Naj video in Taja Golob je dosegla prav tako prvo mesto za Naj literarni prispevek.
Vsi so za dosežke prejeli praktične nagrade podjetja Simbioza, naša šola pa je zopet pridobila naslov Simbioza šola, na kar smo zelo ponosni.
Petra Žitko, mentorica prostovoljstva
N 05	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
K
Že petič Dan z gasilci Stare Vrhnike
Tudi letos smo že tradicionalno organizirali Dan z gasilci Gasilske enote Stara Vrhnika.
Zaradi aktivnosti v Občini Vrhnika smo se odločili, da ta dan organiziramo teden prej, in to na datum 1. junija ob 13. uri. Za ta dan odprtih vrat smo vložili veliko energije, ker se starovrhniški gasilci trudimo, da bi širši javnosti prikazali čim več o našem delu in tudi delu enot zaščite reševanja, ki posredujejo na širšem območju Republike Slovenije. Tako smo povabili naslednje enote, da se predstavijo na našem dnevu odprtih vrat: PGD Postojna, PGD Dobrače-va, PGD Vižmarje - Brod, Reševalci iz NMP Kamnika, MNP Vrhnika, PP Vrhnika, PP Grič, enota URSZR--NUS, GRS Ljubljana, Zavod reševalni pas, Telekomunikacije IT 100, d. o. o., servis gasilnih aparatov Trček&Co. Domači gasilci smo predstavili svoj vozni park in opremo. Že na samem dnevu odprtih vrat pa tudi čisto pravi izvoz naše enote, saj so nam namreč zapiskali pozivniki in naši obiskovalci so lahko videli čisto pravi izvoz na prometno nesrečo, ki se je k sreči končala le z materialno škodo. Ko smo se vrnili, je bilo zanimanje za naše delo še toliko večje.
Vsem obiskovalcem smo nekajkrat popoldne prikazali nepravilno gašenje gorečega jedilnega olja v kuhinji in podučili obiskovalce o varnem gašenju in svoji varnosti. Vsakdo se je lahko preizkusil v gašenju z gasilnim aparatom na vodo z gašenjem pravega ognja na plinskem simulatorju. Najmlajšim smo pripravili gasilski poligon, da so se lahko pomerili v gasilskih veščinah. Potapljaška enota in po novem tudi SSI potapljaški center so predstavili svoje delo v bazenu. Vsi obiskovalci so lahko poizkusili nekaj svojega časa preživeti pod vodo z avtonomno potapljaško opremo, kar je zopet poželo veliko zanimanja. Naši gostje so predstavili tudi svojo opremo in dejavnosti. PGD Postojna je pripeljala s seboj svojo najnovejšo avto lestev GIMAEX, dolžine 34 m, na podvozju tovornjaka Scania, prikazali so delo in reševanje z njo. Dobračevski gasilci so pripeljali svoje sodobno hitro tehnično vozilo HTRV z vso pripadajočo
opremo in predstavili svojo gasilsko enoto širšega pomena GEŠP 1. Gasilci z PGD Vižmarje - Brod so pripeljali svoj gasilski tovornjak z avtodviga-lom in prikazali delo z njim. Reševalci iz Kamnikaso s seboj pripeljali svoje novo reševalno vozilo. NMP Vrhnika je prikazala svojo dejavnost s svojim urgentnim vozilo.
Policisti PP Vrhnika so pripeljali svoje policijsko vozili in njihovi kolegi iz PP Grič so pripeljali policijski motor. Člani enote za ravnanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so pripeljali s seboj veliko specilane opreme za odkrivanje neeksplodiranih ubojnih sredstev in tudi veliko primerkov ter
obiskovalce podučili, kako z njimi ravnamo, če slučajno naletimo na tak predmet. Gorskoreševalna služba Ljubljana je s svojimi člani za naše najmlajše pripravils zipline. S seboj so tudi letos pripeljali svojo štirinožno pripadnico, zlato prinašalko Bibo.
Zavod Reševalni pas je prikazal po projekcijah pravilno razvrščanje na cestah v primeru nesreče. Podjetje za telekomunikacije IT100, d. o. o., pa je predstavil svoje delo z radijskimi postajami in vsem gasilskim društvom so opravili brezplačen test njihovih radijskih postaj. Gasilski servis TRČEK&CO je predstavil gasilne aparate in za
občane opravil redni servis na njih. Za veliko finale pa smo pripravili pri-kazno vajo na temo prometna nesreča z udeležbo dveh osebnih vozil. Na prizorišče je najprej prihitel s svetlobno in zvočno signalizacijo motorist na motorju, ki je javil, da so v vozilih poVabilo
škodovane osebe. Na kraj nezgode so se odpravili reševalci NMP Vrhnike in začeli z oskrbo ponesrečencev, a zaradi narave poškodb je zdravnik zahteval asistenco gasilcev. Ko je prišla naša enota na kraj dogodka, smo po hitrem ogledu kraja začeli s tehničnimi posegi na vozilih in z izvlekom obeh ponesrečencev iz zverižene pločevine. Ponesrečence smo hitro oskrbeli in jih predali reševalcem, ki so jih z reševalnim vozilom odpeljali v nadaljnjo oskrbo v bolnišnico. Mislimo, da tako lahko še bolj prikažemo svoje delo ob prometnih nezgodah in uigranost reševalnih ekip na terenu. Vse popoldne je za povezovanje in komentiranje vsega dogajanja na našem poligonu skrbel naš tovariš Tomaž in s svojim znanjem in izkušnjami poizkusil še bolj približati ljudem naše delo.
Naši mladi gasilci pa so zbirali prostovoljne prispevke za njihov izlet z odlično doma narejeno limonado in sladoledom. V vojaški kuhinji iz prve svetovne vojne je naš prijatelj Miro skuhal odličen pasulj in ga postregel obiskovalcem. Sami smo poskrbeli za hrano in jedačo pod šotorom v prijetni senci. Naše popoldne s starovrhni-škimi gasilci je v dobri družbi in zelo lepem obisku hitro minilo. Zahvalili bi se vsem obiskovalcem za prostovoljne prispevke za nakup našega novega sodobnega hitrega tehničnega vozila HTRV in seveda tudi našim sponzorjem, ki so nas podprli in omogočili ta dan, to pa so: LIBELA Group, d. o. o., MKERŠMANC, d. o. o., SILIKO, d. o. o., KRILI, d. o. o., KOMPOSTARNA ROSA, BARJANS, d. o. o., KEMIS, d. o. o., DVIG, d. o. o., Računovodstvo Mesec, FORTRADE, d. o. o., in SERVIS POTAPLJAŠKE OPREME - Bostjan Turk, s. p.
Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto!
Gasilska enota
Stara Vrhnika
GASILSKA VESELICA
31. 8. 2019 20.00 v stari vojašnici na Stari Vrhniki.
Zabaval vas bo ANSAMBEL SMEH.
Vljudno vabljeni!
Mravljica Ula ponovno na Zaplani
Zaplana, 16. junij - Gasilsko veselico v Zaplani so tudi letos popestrili s posebnim programom za najmlajše.
Na obisk je ponovno prišla mravljica Ula, ki je tokrat se-zula svoje čevlje in otrokom predstavila igrivo popotovanje po vsem svetu. Člani PGD Za-plana in še nekateri drugi pro-
stovoljci ter prostovoljke so za otroke ponovno organizirali zabavno popoldne, prežeto s športnimi in ustvarjalnimi dejavnostmi. Sodelovalo je več kot sto otrok, ki so prejeli vreč-
ko dobrodošlice z darili sponzorjev, nato pa so se podali na
deset različnih postaj, kjer so se preskušali v različnih igrah,
značilnih za posamezno državo. V Slovenskem kotičku so
tako igrali Marjanco, v Franciji ristanc, na Kitajskem tangram in mikado, v Indiji gnilo jajce ... Od tod tudi naslov prireditve Igrivo popotovanje mravljice Ule. Otroci, ki so uspešno opravili nalogo na vseh desetih postajah in pravilno sestavili zbrane koščke v končno obliko zemljevida Slovenije, so se potegovali za glavno nagrado - to je skakanje v trampolin parku WOOP v Ljubljani, za deset oseb. Prireditev je imela tudi tokrat dobrodelno noto, saj so vse zbrane otroške igre podarili Karitas. Otroško rajanje se je končalo s predstavo o Piki Nogavički, dogajanje pa se je kljub občasnemu dežju nadaljevalo z gasilsko veselico z ansamblom Novi spomini. (NJ)
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mladinski ribiški tabor na Vrhniki
Najmlajši udeleženec tabora
Najboljši mladinec s člani žirije
Sredi junija, in sicer od 14. do 16. smo v sklopu aktivnosti z mladimi v naši Ribiški družini Vrhnika organizirali splošni mladinski ribiški tabor.
Tabor je potekal pod šotori, ki so nam jih odstopili v uporabo taborniki rodu 11 šola z Vrhnike.Udeležilo se ga je 21 otrok, članov naše in drugih ribiških družin. Zanimanje je bilo sicer veliko večje, samo zaradi prostorske stiske in namestitvenih zmogljivosti jih nismo mogli sprejeti večje število. Namen tabora je bil predstaviti delo v ribiški družini, s čim se srečujemo in za kaj vse skrbimo znotraj naše stanovske organizacije. Obenem
smo želeli poučiti začetnike o načinih ribolova v sladkih vodah ter pred sezono dopustov o ribolovu na morju. Poudarek je bil na nevarnih ter lovnih ribah, s katerimi se bodo tam srečavali. Ker je naše vodilo v ribiških družinah spoštovanje narave in njenega ekosistema, smo del izobraževalnega programa namenili tudi varovanju okolja. Poučili smo jih o ribiški etiki, ki zajema odnos ribiča do ribe, narave in do soribičev za vodo. Seveda pa je bila rdeča nit
tabora predvsem ribolov.
Udeležence tabora smo razdelili v skupine, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Mladino je najbolj pritegnil sam ribolov, ki smo ga izvajali v neposredni bližini tabora v našem ribniku pri ribiškem domu v Sinji Gorici. Za prehrano je skrbela uigrana ekipa pod vodstvom našega kuharja Mihe. Za zdravje je skrbel naš reševalec Nejc, ki mu velja zahvala, da so mladi vnašali zadosti tekočine v telo zaradi hude vročine, ki nas je spremljala ves časa tabora.
Zadnji dan tabora smo pripravili tradicionalno tekmovanje v lovu rib. Tokrat so mladi nadobudneži pokazali, da se
bomo morali mentorji, ki smo merili ulov, veliko več ukvarjati s svojo kondicijo, pa tudi, da je bilo v času tabora osvojenega veliko ribiškega znanja. Z bregov jezera je namreč stalno odmeval klic mladih tekmovalcev: »Ribaaa!« Po končanem tekmovanju in po starem olimpijskem načelu »pomembno je sodelovati« so bili nagrajeni prav vsi udeleženci tekmovanja, prvi trije malo bolj. Zahvaljujemo se tistim, ki so prispevali nagrade: Trgovini Modest, Zavarovalnici Triglav z Vrhnike, Novi Ljubljanski banki in ne nazadnje RS Carp Shopu z Vrhnike. Zahvala velja tudi izjemnim mentorjem:
Aleksandru, Stanetu, Juretu, Robiju, Maticu, Teu, Arnelu, Mikiju, Gašperju, Martinu ter vsem drugim, ki so pomagali, da je tabor uspel.
Vsi udeleženci so brez izjeme ob zaključku tabora izjavili: » Vidimo se naslednje leto na
sedmem Mladinskem taboru. Vabljeni so vsekakor tudi vsi drugi mladi, ki jih zanimtaa druženje z vrstniki in ribolov v neokrnjeni naravi.
Za RD Vrhniko zapisal Vladimir Mikec
Ribiška družina Vrhnika bo letos od 23. do 25 avgusta priredila še Mladinski muharski tabor, ki je tematsko vezan na ribolov z muharskim priborom na najlepše predstavnice ribjega rodu v naših rekah in bo potekal v Matjaževki ob izviru Ljubljanice v Retovju. Tam se boste naučili vsega potrebnega: kako zvezati svojo umetno muho in kako jo predstaviti ribi, da le-ta prime, in veliko več. Pri izvedbi tabora bodo sodelovali priznani strokovnjaki iz sveta muharjenja in vezanja umetnih muh. Kaj več boste pa zvedeli na naši spletni strani : https://www.rdvrhnika.si, kjer boste našli tudi prijavnice .
Sole libero
Uspešno zaključujemo šolsko leto 2018/2019
Za nami je prvo šolsko leto 2018/2019, ki smo ga zaključili z odličnim uspehom.
Sledilo je praznovanje v gozdičku, kjer smo podelili interna spričevala osebnostnega razvoja šolarjev in predšolskih sončkov.
Z otroki sva letošnje leto rastla tudi pedagoga: Saša Kern (direktorica zavoda in dipl. prof. razrednega pouka) in Peter Gantar (dipl. inž. tehniške smeri z opravljenim peda-goško-andragoškim izobraževanjem in strokovnim izpitom ter večletnimi izkušnjami s področja glasbene in likovne umetnosti). Za nami je nepozabno leto, v katerem smo doživeli mnogo izkustev, učenja, izletov, poskusov in ustvarjanja, ki si jih lahko podrobneje ogledate na: www.sole-libero.si.
Sole Libero vpisuje otroke od 1. do vključno 4. razreda in predšolske otroke od 5. leta starosti naprej.
V šolskem letu 2019/2020 v program alternativne oblike šolanja, ki upošteva javno veljavni kurikulum, vpisujemo otroke od 1. do vključno 4.
razreda. Z otroki v dopoldanskem času predelamo učno snov javnega učnega načrta z individualnim pristopom, saj imamo v programu malo učencev in kar dva pedagoga. Na tak način šolsko snov predelamo hitreje in nam ostane veliko dodatnega časa za izkustva in prosto igro. Lepo vabimo tudi predšolske otroke od 5. leta starosti naprej, da se nam pridružijo kot predšolski sončki.
Kako potekajo dnevi v Sole Libero?
Vsako jutro se pozdravimo v jutranjem krogu, se pogovorimo ter načrtujemo dan, ki je pred nami.
Sledi umirjeno učenje, ki je prilagojeno posamezniku. Učijo se samostojno ali individualno s pedagogom. Za določene razrede pedagoga pripraviva predavanje, kjer razloživa novo snov.
Vsak dan učenci pripravljajo malico in nato tudi pospravijo umazano posodo in pribor zložijo v pomivalni stroj, pobriše-
jo mizo in posesajo tla. Večkrat si tudi sami skuhamo kosilo. Po malici gremo ven in takrat s preživljanjem časa zunaj in raznolikimi izkustvi predelujemo tudi druge dele učnega načrta.
Velikokrat imamo celodnevni izlet - obiščemo naravne znamenitosti, knjižnico, muzej ali pa nas obiščejo zunanji sodelavci, ki nam prekrasno popestrijo dan z lutkarskimi delavnicami, jogo za otroke in ustvarjanjem z glino. Redno
obiskujemo tudi plezalni center in karate. Cilje predmetov iz učnega načrta, kot so spoznavanje okolja, glasba, umetnost in šport, predelujemo z izkustvi in izleti.
Pedagoga večinoma skušava slediti tudi interesu posameznika, da lahko vsak učenec pripravi svojo predstavitev na področju, ki ga zanima. Pri predstavitvah imajo otroci povsem proste roke, pedagoga jih samo vsebinsko usmerjava, kadar potrebujejo pomoč. Hkrati s pripravo predstavitev izpolnjujejo cilje učnega načrta na več področjih.
Vsakodnevno preživljanje časa v naravi nam omogoča prvoosebno opazovanje in čutenje narave ter opazovanje in dojemanje spreminjanja letnih časov, vremenskih pojavov ter vplivov vremena na naravo.
Delamo tudi poskuse na področju naravoslovja, kjer preizkušamo fizikalne in kemijske lastnosti različnih snovi ter se seznanjamo z elektrotehniko in magnetizmom.
Tedensko delamo z orodjem v gozdičku, kjer otroci žagajo, zbijajo, vrtajo, pilijo in ustvarjajo svoje mojstrovine. V pomoč sva jim pedagoga. Na naju se
lahko vedno obrnejo po nasvet in podporo. V gozdičku tudi redno kurimo ogenj, kjer si večkrat pripravimo in popeče-mo popoldansko malico.
Čas in kraj kosila prilagajamo glede na potrebe dogajanja. Mnogokrat kosilo pojemo kar zunaj, v naravi. Velik del časa pustimo otroku, da je to, kar je, in počne to, kar ga veseli.
Otroci zelo radi ustvarjajo, rišejo, barvajo, igrajo na glasbene inštrumente ter šivajo. Zares je lepo videti, kadar so učenci zelo radovedni. Na izletih zelo uživajo in se zanimajo za nove stvari ter si marsikaj zapomnijo.
Za vse, ki vas zanima naš način šolanja in dela s predšolskimi sončki.
Vsi, ki vas zanima naš način dela, ste lepo vabljeni v naše prostore. Naša praksa v času vpisov so individualna srečanja s starši in otroki, kjer se pogovorimo o vseh vprašanjih. V primeru dodatnih vprašanj pišite na info@sole-libero.si ali pokličite 031 751 499 (Saša) ali 031 296 591 (Peter).
Več o nas pa najdete na: www.sole-libero.si.
Saša in Peter
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Evropejčki na Vrhniki
Tudi letos smo Barjančki sodelovali v projektu Evropejčki, pri katerem vse leto spoznavamo različne države.
Sodelovali smo že petič in tako spoznali značilnosti različnih držav: Anglije, Španije, Nizozemske, Finske, letos pa smo dodobra spo-
znali našo sosednjo državo Hrvaško.
V projektu je sodelovalo vseh pet skupin B-vhoda Vrtca Barjanček: Gumbki, Veseljaki, Mali princ, Škratje ter Sovice. Strokovni delavci smo poskrbeli za raznolike in zanimive dejavnosti, ob katerih so otroci razvijali zanimanje za raziskovanje širšega okolja, kulture in drugih posebnosti.
O Hrvaški so otroci že kar veliko vedeli, saj jih veliko
počitnikuje tam, izvedeli pa smo tudi nekaj posebnosti, za katere nismo vedeli. Iz te države izhajajo: risanka Baltazar, ki smo si jo tudi ogledali, tovarna čokolade Kraš ter kravata, ki naj bi bila prav tako hrvaška pogruntavščina. Naše popotovanje po Hrvaški smo zaključili s prireditvijo Evropejčki na igrišču OŠ Antona Martina Slomška. Kot najmlajši sodelujoči smo pripravili stojnico, ki so si jo lahko
ogledali obiskovalci. Kdor je želel, je lahko sodeloval v kvizu in si prislužil manjšo nagrado (zapestnico, ogrlico ali ladjico iz papirja).
Na koncu smo se vse skupine predstavile s plesno točko Mi smo djeca vesela, katere naslov nam še kako pristoji.
Hvala vsem obiskovalcem za podporo in pohvale.
Bravo, Barjančki! Jolanda in Urška, skupina Gumbki
Gozda šola
Hosta
Gozdna šola Hosta je v sodelovanju z Andragoškim centrom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport izvedla študijski krožek po skandinavskem vzoru neformalnega izobraževanja odraslih z naslovom Ekologija duha, katerega zaključno prireditev s pogostitvijo smo imeli 8. junija.
Ob besedi ekologija razumemo, da gre za nego okolja in bivanjskih razmer. Kadar gre za ekologijo duha, težko potegnemo ločnico med zunanjim in notranjim okoljem, kajti nas ni brez okolja in okolja ni brez ustrezne ekologije človekovega duha, ki bi to cenil in vzdrževal. Smemo pa reči, da je najprej ekologija duha, šele nato je ekologija okolja.
Človek, ki ne zna vzdrževati osebne miselne, čustvene in telesne čistosti, ni sposoben vzdrževati čistosti okolja. Vidnejši zakon življenja je, da vsak lahko da od sebe le to, kar ima.
Nekateri so že dozoreli za osebno preobrazbo, iz katere v družbenem sistemu prepoznajo odsev samih sebe. Družbeni sistem, njegova je-kleno-betonska filozofija osebnih koristi in neobčutljivosti je lahko zato, ker jo jaz podpiram s svojim načinom življenja.
Prevzemanje odgovornosti je, za razliko od kazanja s prstom, gotovo znamenje prebujenega posameznika. Res sem do neke mere prisiljena sodelovati v tem, a le do najosnovnejšega »musa«, ki ga je lahko dolo-
Ko se preobrazim
EkoEogija d uho Jfl
čiti z obveznim šolstvom, zavarovanjem in davki.
Zakaj dodatno zavarovanje cveti in zakaj cveti dodatno šolanje, zakaj lakomnost po več imetja, kot ga potrebujemo, je zato, ker človek še vedno zaupa človeškim rešitvam, ponudbi in znanju.
Smo na prelomnici zaupanja edini avtoriteti, ki ji velja zaupati, če želimo preživeti. Ta avtoriteta je Življenje samo, njegova brezhiben red in nezmotljiva inteligenca.
Zaradi neobčutljivosti smo pozabili brati njegovo govorico in povsem prekinili komunikacijo z njim, a sadovi, ki jih tako ravnanje pušča za seboj, nam puha svoj smrad naravnost v obraz. Prebujamo se grozljivo, a kaj drugega bi nas, otopelce in samozaverovance, prepričalo o lastni zmoti?
Za Hosto Marjeta Šumrada https://solahosta. com/
10. salamijada
na Drenovem Griču
10. salamijado na Drenovem Griču so organizirali v PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, vse skupaj pa je budno spremljal g. Janez Podboj, predsednik ocenjevalne komisije. Tradicionalne prireditve se je udeležilo veliko ljudi.
Pri predelavi mesa je potrebno veliko znanja; pri pripravi same pravilne mešanice mesa in začimb, mletja mesa in v nadaljevanju sušenja mesnin. Vsak proizvajalec skriva svoj zmagovalni recept za okusno salam, ki da zadovoljstvo izdelovalcu, ki je vložil vse znanje in izkušnje za dober izdelek.
Da pa je konkurenca dobrih izdelovalcev salam tudi pri nas velika, dokazujejo vsako leto na Drenovem Griču. Tudi letos so, tokrat v PGD Drenov Grič - Lesno v soboto, 11. maja 2019, priredili deseto salamijado. Letos je v tekmovanju za najbolj slastno salamo sodelovalo 17 mojstrov teh dobrot.
Predsednik komisije, g. Janez Podboj, je z vso resnostjo in s tančico skrivnosti skrbno označil vse salame s številkami, ki so pozneje romale v klet na ocenjevanje. Komisijo so sestavljali še: g. Milan Velkavrh, g. Tone Povše in g. Štefan Novak. Člani komisije so vsako salamo najprej strokovno pregledali in na podlagi ocenjeva-nega lista podali oceno.
Končna ocena je bila sestavljena iz zunanjega videza izdelka, sestave in barve prereza ter
teksture, na koncu pa je sledilo okušanje. Naj omenimo, da je bilo letošnje ocenjevanje tudi računalniško podprto.
Za hrano, slasten pasulj in Smukove šampinjo-ne so skrbeli kuharski mojstri: g. Tone Mihevc, g. Jože Podboj in g. Danijel Nartnik. Slavnostna razglasitev najboljšega izdelovalca salame za leto 2019 je letos potekala v prijetnem vzdušju. Predsednik komisije, g. Janez Podboj, je razglasil, da je zmagovalec letošnje salamijade g. Martin Sedej, na drugem mestu g. Žiga Rus, tretji pa je bil g. Jože Žitko. Tudi tokrat je bila vrhniška konkurenca izredno velika. Vse salame so bile na koncu namenjene v pokušino obiskovalcem. Ocenjevalci opažajo, da se vsako leto kvaliteta salam izboljšuje, delček je k temu pripomoglo tudi tradicionalno ocenjevanje salam na Drenovem Griču. Vsem donatorjem in sponzorjem - Šampi-njoni Smuk, Avtovleka Čepon, Alarm, d. o. o., Vrtnarstvo Robert Mihevc, Marjan Gutnik, Marko Jelovšek, DG 69, Suzana Istenič (krofi), Mesarstvo Robi, Megafon - Tolea, d. o. o. - se organizator Salamijade 2019 iskreno zahvaljuje!
Vsa zbrana sredstva so organizatorji namenili mladinski ekipi PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, ki so na drugem mladinskem izbirnem tekmovanju za nastop na mladinski gasilski olimpijadi v aprilu na stadionu v Slovenski Bistrici zasedli prvo mesto ter se uvrstili na mladinsko gasilsko olimpijado, ki bo v Švici (Mar-tigny) od 14. do 21. julija 2019.
Anita in Franjo Čretnik
Bi se vaši otroci in mladostniki podali v svet ustvarjanja? Vabljeni na
USTVARJALNICE
za genije
Počitniško likovno ustvarjanje za genije in za vse, ki še ne vedo, da to so.
Preko risanja, slikanja, modeliranja, oblikovanja in drugih izraznih tehnik otroci in mladostniki spoznavajo svet likovnih zakonitosti. Učijo se prepoznavati lastno kreativnost ter vztrajno slediti svojim ciljem. Ustvarjanje podpira razvoj zdrave samopodobe, sprostitev in prinaša notranje zadovoljstvo, bogatenje čustvenih, socialnih ter estetskih kvalitet. Spodbuja se kritično mišljenje, ustvarjalno izražanje, sprejemanje odločitev. Omejeno število vpisnih mest omogoča individualno podporo posamezniku pri prebujanju ustvarjalnih potencialov v skladu s starostjo in predznanjem.
kje: Cankarjev dom Vrhnika, Tržaška cesta 25
temini, informacije in prijave:
E: likovne.ustvarjalnice@gmail.com, T: 031 683 022
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Juhuhu, poletje je tu!
Tako, pa nam je uspelo priti do konca šolskega leta.
Maja je bila v naši Beli dvorani čudovita razstava Marij, ki so jih izdelali otroci po skupinah. Upamo, da nas bo njen blagoslov spremljal tudi čez težko pričakovano poletje. Ja, skoraj smo čez noč zamenjali
bunde za kratke rokave!
Da je že poletje, vam bodo gotovo zatrdili otroci najstarejših skupin, saj so prvi teden junija letovali na Debelem rtiču. Lepo vreme jih je spremljalo in lahko so se že kopali v morju.
Raziskovali so obalo, se peljali z ladjico, jedli sladoled, spoznali nekatere primorske rastline itd. Ob večerih so »žurali« ob obali. Prvi večer so tudi izdelali istrsko piskalo in nanj za-
piskali pesem Moja mati kuha kafe ob spremstvu harmonike. Super uvod v poletje so imeli. Ne le najstarejši, tudi ostali otroci našega vrtca so se razveselili toplejših dni.
Nekateri so že čofotali v ba-zenčkih in tudi brez sladoleda niso ostali. Na vrtičkih so že pričele poganjati posajene rastline. Nekaj jagod in češenj smo že lahko pohrustali. Otroci skrbno zalivajo rastline,
Fit dan pri Račkah
V četrtek, 23. maja, smo imeli FIT dan v celotnem Vrtcu Vrhnika. FIT dan je namenjen spodbujanju in promociji zdravega načina življenja in predvsem gibanja. Pri Račkah v vrtcu Žabica smo FIT dan obeležili s časopisnim papirjem in različnimi žogicami. Otroci so se igrali in mečkali časopisni papir in iz njega
naredili žogice, s katerimi so: jih metali v vrečo, v bazen, razvrščali so jih po škatlah ... Po sproščeni igri s časopisnim papirjem so nadaljevali igro s plastičnimi žogicami. Otroci so neizmerno uživali, se gibali in si pridobili novo znanje in izkušnje.
Lenka Trpin in Slavica Bjelobrk, Račke
da bodo dobro rasle. Lepše vreme je tudi kot nalašč za sprehode in pohode. Na nekaterih
se nam pridružijo tudi starši. Sončki so se skupaj s starši odpravili na pohod na Kuren.
Zvezde in Zvončki pa se bodo s starši povzpeli na Sv. Ano nad Podpečjo. To bodo naredili za zaključek šolskega leta. Sončki, Kapljice in Utrinki bodo šolsko leto zaključili z obiskom Polh-kovega doživljajskega parka v Polhovem Gradcu.
Tudi ostale skupine se bodo od šolskega leta poslovile z različnimi zaključki. Še prav posebej pa se poslavljamo od vseh tistih otrok, ki bodo letos septembra sedli v šolske klopi.
Želimo jim veliko dobrih ocen, novih prijateljev in lepe spomine na vrtec. Še prej pa uživanje v brezskrbnem poletju. No, brezskrbno poletje želimo tudi vsem vam.
Poletni pozdravček iz Župnijskega vrtca.
Monika Kastelic
Čebelice na obisku živalskega vrta
V začetku junija je deževne dni zamenjalo toplo sonce, zato smo se Čebelice iz Enote Žabica odpravili na izlet v ljubljanski Živalski vrt. Otroci so ga že nestrpno pričakovali in ves teden spraševali, kdaj bo napočil dan, ko si bodo lahko ogledali najrazličnejše živali sveta. Končno je prišel čas za odhod.
Takoj po zajtrku je po nas prišel avtobus in odpeljali smo se proti Ljubljani. Nekateri otroci so se prvič peljali s tem prevoznim sredstvom in že to je bilo zanje pravo doživetje. Med potjo so opazovali cesto, avtomobile, naravo in z zanimanjem pripovedovali, kaj vidijo. Hitro smo prispeli na cilj in pred vstopom v Živalski vrt še enkrat ponovili pravila, za katera smo se dogovorili že v vrtcu.
Ogled smo začeli pri domačih živalih, nato pa sta nas s svojimi vodnimi vragolijami prijetno presenetila morska leva. Otroci so z navdušenjem opazovali, kako ju hranijo in kaj vse znata pokazati. Pot nas je vodila do navihanih opic, nerodnih medvedov in ponosnega volka, ki je v nas vzbudil kar malo strahu. Takrat smo si vzeli tudi nekaj minutk za
prvi počitek in malico, nato pa smo nadaljevali z ogledom velikega slona in pisanih papig, ki so nas s svojim petjem pošteno nasmejale. Prispeli smo tudi do bivališča tigrov, vendar jih na naše razočaranje ni bilo mogoče videti, a kaj hitro smo se potolažili z levom in levinjo, ki sta se na hrbtu sončila tik pred našimi očmi.
Z zanimanjem smo opazovali tudi kenguruje, ki smo se jim lahko čisto približali in tako videli tudi majhnega mladička v vrečki prikupne kengurujke. Pot nas je zanesla še v terarij, kjer smo si ogledali kuščarje, pajke, paličnjake, kače in druge plazilce, nato pa odšli še do žiraf, ki so razkazovale svoje dolge vratove.
Bili smo že pošteno utrujeni, zato smo se odpravili na bližnje klopi in se ponovno okrepčali in odžejali. Čas je hitro minil in že smo morali oditi proti izhodu Živalskega vrta. A še preden smo se dokončno poslovili, smo si uspeli ogledati še izredno simpatične surikate, ki so nas veselo pozdravljale iz svojih lukenj. Tako smo se zadovoljni in polni novih ter zanimivih doživetij odpeljali nazaj proti vrtcu.
Anja Žerjav
Srebrna plaketa gledališki skupini Slomški
V torek, 4. 6. 2019, so v Novem mestu učenci od 4. do 7. razreda šole, ki sodelujejo v gledališki skupini Slomški, za izvedbo predstave Mulci proti doktorju Zlobi prejeli srebrno plaketo Javnega
sklada za kulturne dejavnosti RS za uvrstitev in sodelovanje na Regijskem srečanju otroških gledaliških skupin osrednje Slovenije, ki je bilo 11. 4. 2019 v Kočevju. Podelitev plaket je bila v Novem
mestu v okviru Državnega srečanja otrošlih gledaliških skupin. Ogled predstav državnega srečanja je Slomškom omogočila JSKD, Območna izpostava Vrhnika.
Vsem iskrene čestitke in še veliko gledaliških užitkov!
Mentorica Petra Žitko
N aŠ	Občina Vrhnika
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
UPOKOJENSKI KOTIČEK
Spoštovane naše upokojenke in cenjeni upokojenci
V teh vročih in pregretih dnevih se je pametno zadrževati bolj v senci in doma, a vendar nas na društvu čaka še kar nekaj organizacijskih stvari, da bomo potem lažje užili nekaj dopustniških dni.
Minilo je že prvih pet let od oddaje našega bifeja v najem in treba je bilo obnoviti pogodbo. Z veseljem lahko zapišem, da smo ponovno podpisali pogodbo o najemu bifeja, ki posluje po ekonomskih zakonitostih, še za pet let z najemnikom MKršmanc.
Redno dobivamo najemnino, ki nam omogoča, da smo zgledno vzdrževali celotno stavbo (zamenjali vsa okna, prebarvali lesene dele, obarvali fasado, renovirali balinišče, da je funkcionalno, čeprav ni naše ... Omenjam le večja dela), ker z letno članarino 11 € ne bi mogli poravnati niti stroškov ogrevanja, vode, elektrike ... Dejavnosti pa tako potekajo vse na prostovoljni osnovi. Še enkrat pa moram zapisati, da to ni upokojenski klub, mi smo v pogodbi lahko zapisali le višino najemnine, režim si najemnik ustvarja sam.
Komisija za kulturno dejavnost je pripravila razstavo akvarelov Ivanke Krasnik, ki je še vedno na ogled. Vabljeni! Tudi pevski zbor je vse
leto aktivno vadil in imel številne nastope. Kle-kljarice komaj dohajajo urnik razstav od Logatca, Ljubljane, Železnikov ... Pohvalno.
Splošna telovadba poteka vse leto, poleti kar na dvorišču pred našo stavbo.
Zelo so se potrudile pikaderke in pripravile lepo medobčinsko tekmovanje, kjer so zmagale. Čestitke.
Pohodniška skupina Zimzeleni je 18. 6. praznovala 15-letnico delovanja skupine in je ponosna na prehojene poti, pa tudi na to, da je mnoge upokojence in upokojenke spodbudila k zdravemu načinu preživljanja prostega časa in navezovanja novih prijateljstev na planinskih poteh.
Pohodniki se bodo umirili v juliju in avgustu, nato pa spet nadaljevali po ustaljenih programih. Komisija za izlete pripravlja tridnevni izlet po Italiji in v pisarni so že vplačali prvi obrok. Naslednjega bodo v avgustu, in sicer 7. in 9.
Socialna komisija in prostovoljke se že pripravljajo za srečanje starejših od 75 let, ki bo 30. avgusta ob 16.00 na vrtu Pri Kranjcu. Vabimo vse starejše članice in člane, da se srečanja udeležijo. Če kdo nima prevoza, naj se oglasi na društvu, bomo poskrbeli za prevoz. Prijave so zaželene zaradi števila kosil.
Sicer pa vsem želim prijetno poletno pohajkovanje v senci in jeseni na svidenje čim bolj zdravi in čili.
Za Upravni odbor Elica Brelih
Meddruštveni turnir v pikadu
Pod lipo na našem senčnem dvorišču smo se zbrali igralci pikada iz Loške doline, Rovt, iz društva Baron Logatec in z Vrhnike. Člani in članice iz upokojenskih društev se radi družimo na športnih prireditvah, a ko gre zares, smo borbeni in želimo dosegati čim boljše rezultate. Zbrali smo se ob 8.00, ko je še bilo prijetno hladno, in se najprej okrepčali z dobrodošlico in kavico. Naša navada je tudi, da postrežemo s sladicami, ki jih spečemo same. Tudi tokrat je bilo tako. Za dober začetek in motivacijo mora biti nekaj sladkega. Ob 8.30 je vodja balinarske sekcije, kamor sodi tudi pikado, Marinka, pozdravila vse prisotne in izrazila zadovoljstvo, da so se kljub vročini odzvali vabilu. Nato je zbra-
Okrogli
jubileji v juniju
Alojzija Rihar, Verd, Vrhnika (1925), _ Vida Garafolj, Dobovičnikova ul., Vrhnika
r Alojz Jesenovec, Sinja Gorica, Vrhnika (1927),
Ema Obid, Pot k Studencu, Vrhnika (1928), Ančka Drašler, Kotnikova cesta, Vrhnika (1929), Antonija Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1934), Janez Gabrovšek, Pot v Močilnik, Vrhnika (1934), Ana Šemrov, Podlipa, Vhnika (1939), Rudolf Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1939), EdiŠkrbec, Mirke, Vrhnika (1939) Franc Gabrovšek, Stara Vrhnika, Vrhnika (1939)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan.
H
VKI
O BOFOLBM3 _ U VEHMKtfp**
ffl
Četrtek, 27. 06. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR
MED POLICAMI (drama)
Christian je novinec med delavci v "velikem supermarketu. Polnjenje trgovskih polic Rje bolj ali manj samotarsko delo, št posebej, če gre za večamo iomeno. Kjjub lemu se počasi nakkže ne sodelavce, še zlesti ne stavejšega Brunk z odOelka z alkohohiirvj pij ačami, kt ga ohotovsko vzamk za svol ega, in na timpetičnv Marlon, kl ge ečara s svolimi šalami in neposrednostjo. Vse kaže, da bo Christian z novim prijateljstvom in obetajočo se ljubezensko zvezo lahko kljuboval osamljenosti, ko je postavljen pred novo preizkušnjo. Med Marionino daljšo odsotnostjo namreč izve, da je nesrečno poročena, in njegov krhki svet se začne rušiti... Preprost, a mojstrski prikaz življenja delavcev v vzhodnonemški provinci, postavljen v zakulisje potrošniške družbe, prežet s toplimi čustvi in posvečen posameznikom, za katere se zdi, da življenje teče mimo njih.
Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po film u kava in čaj.
Četrtek, 25. 07. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR
LJUBLJENI (drama, Liffe)
irene živi z možem in štirimi sinovi v podirajoči se hiši na obrobju Ria de Janeira. Nekega dne najstarejši sin Fernando oznani, da so ga povabili v profesionalen rokometni klub v Nemčijo. Čeprav je irene vedela, da bodo otroci nekoč odšli po svoje, je trenutek prišel prej, kot je pričakovala. Še posebej, ker ima za slovo na voljo le nekaj tednov ... Globoko intimna in hkrati univerzalna oda materinstvu nas odpelje v kaotično, a topline in humorja polno vsakdanjost brazilske družine. Režiser je scenarij napisal s svojo nekdanjo ženo Karine Teles, ki je ob njunih dveh sinovih in svojem nečaku tudi odigrala glavno vlogo.
Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si
ne pozdravila predsednica Društva upokojencev Vrhnika in vsem zaželela prijetno druženje ter uspešno tekmovanje. Po končanem tekmovanju smo postregli toplo malico, ki jo je pripravil naš prijatelj Franci (Gostilna Pri Kranjc), posladkali smo se s pecivom podjetja Adamič in okrepči-lom gospoda Kržiča, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. V prijetnem prijateljskem klepetu smo zaključili turnir ne glede na rezultate. Vsi smo bili zmagovalci, mesta pa so razdeljena takole:
Ženske ekipe: 1. mesto Vrhnika, 2. mesto Rov-te in 3. mesto balinarke Vrhnika ter 4. mesto Baron Logatec. Najboljša pikaderka turnirja je postala Ema Bolčina z 713 točkami. Moške ekipe so se uvrstile: 1. Loška dolina, 2. Vrhnika, 3. Baron Logatec in 4. Rovte. Najboljši pikader je postal Branko Oblak iz Loške doline, ki je dosegel 975 točk.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek
OSTANITE SVOBODNI ^
VLOŽKI ZA
UHAJANJE URINA
NAROČILO Z ENIM SAMIM TELEFONSKIM KLICEM IZ DOMAČE KUHINJE.
■
^ 0330 633 332
DOBITE JIH LAHKO SAMOPLACNISKO ALI PREKO NAROCILNICE
J
DOSTAVA PO SLOVENIJI!
PRI IZDAJI SE PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM
L
MČOSOpis Občina Vrhnika	^ nasl„: „^I ©
UPOKOJENSKI KOTIČEK
Svizci na Učni poti ob Hublju
V sivem in hladnem jutru smo se svizci odpeljali na majski pohod proti Ajdovščini. Na Colu nas je pričakalo sončno, a malce vetrovno vreme. Naš cilj je bila naravoslovna Učna pot ob Hublju. Pot smo začeli v športnem parku Pale, od koder se lepo urejena pot počasi vzpenja ob reki navzgor. Tla v spodnjem delu struge reke Hubelj so flišna in vlažna, pozneje preidej o v apnenčasta in suha. Značilen predstavnik vlažnih tal je beli gaber. Tam imajo ugodne razmere za rast še druge drevesne vrste: divja češnja, maklen ali poljski javor, kostanj in robinija. Ob poti smo opazili skalovje iz pobočne breče, posebne oblike apnenca iz zlepljenih kosov grušča.
Reka Hubelj je 5 km dolga reka, ki izvira pod strmim pobočjem Trnovskega gozda. Voda lahko bruha iz več lukenj na različnih višinah in v mogočnih slapovih pada v strugo. Reka nikoli ne presahne in ima vse leto stalno temperaturo 7
do 8 stopinj Celzija. Rimljani so jo zato imenovali Mrzla reka; ima hudourniški značaj in prebivalci so že pred več sto leti izkoriščali njeno moč. Ob reki so postavili fužine, kovačije, žage, mline, elektrarne, predilnice in pozneje tudi obrtne delavnice. Mnoge od njih so postale tehnična dediščina preteklosti. Ker je voda čista in pitna, Hubelj oskrbuje s pitno vodo Vipavsko dolino, Goriško in Kras.
Pot smo nadaljevali do suhega kraškega travnika na Školu. Tam je čisto drugačen svet, izpostavljen burji in poletni vročini. Tla so plitka in suha in rastline so prilagojene skromnim življenjskim razmeram. Tam rastejo črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, črni bor, ruj, skalna kr-hlika in mokovec. Z roba male planote se nam je odprl pogled na Ajdovščino, Vipavsko dolino, Vipavska brda, pobočja Čavna in Nanosa. Po krajši hoji smo se spustili nazaj na našo izhodiščno točko. Veseli smo se vrnili domov, ker smo spet spoznali še en košček naše neokrnjene narave.
Zapisala Majda in Franci Kavčič, Logatec;
fotografija: Sonja Zalar Bizjak
Zimzeleni v Trnovskem gozdu
Po hladnem in deževnem maju so nastale visoke temperature, ki so narekovale izbiro junijskega pohoda v hladu Trnovskega gozda. Avtobus nas je zapeljal na Malo Lazno, od koder smo se v prijetni senci gozda odpravili po cesti v naravni rezervat Paradana. Območje je znano po treh jamah, od katerih je svetovno znana Velika ledena jama, ki je bila naš cilj. Vhod vanjo leži v globoki kraški kotanji, kjer se zadržuje vse leto hladnejši zrak kot v okolici in sta prisotna toplotni in rastlinski obrat. Tak kraj imenujemo mrazišče in smo ga občutili na lastni koži, saj je bilo v bližini jame neprijetno hladno. Nizke temperature pa očitno zelo ustrezajo predstavnici alpskega rastlinstva, dvocvetni vijolici, ki je množično cvetela nasproti vhoda v jamo. Našli smo tudi kranjski jeglič, ki je drugod že davno
Zimzeleni na Limbarski gori
Ledeni možje s prijateljico Zofko so letos ve-seljačili. Že od aprila dež, sneg, toča, neurja vseh vrst! Preprečili so nam drugi pohod v aprilu in
lijcih je izzivalo sonce. Veselo smo ugibali imena vrhov Kamniških Alp, Posavskega hribovja in Dolenjskega gričevja. Preveriti smo morali tudi mogočno lipo v naselju Limbarska Gora. Naši trije junaki so jo težko objeli. Najbrž je res, da je stara že več kot 200 let.
Naš cilj je bila romarska cerkev sv. Valentina na vrhu zaobljenega slemena Limbarske gore, ene najbolj razglednih gora v ljubljanski okolici, skoraj v središču Slovenije.
Zimzeleni smo obšli poslopje, si odtisnili žig ter si ogledali okolico. Spomnili smo se na poti, ki smo jih prehodili po okoliških hribih, ki smo jih prepoznali, na razne dogodivščine, ki sicer počasi tonejo v pozabo.
Ob pogledu čez Moravško dolino smo opazili parcele nekdanjih peskokopov, ki burijo duhove
domačinov, ker sumijo, da tja zdaj dovažajo različne odpadke. Ker smo doživeli Kemis, smo tudi mi občutljivi za take dogodke.
Vrh smo zapustili po drugi strani skozi naselje Negastrn. Zelo lepo urejene kmetije visijo na južnem pobočju hriba nad njivami in pravimi kmečkimi cvetočimi travniki.
Tam ob rahlem vetru valovijo rumene, vijolične, rdeče in bele barve poljskega cvetja.
Ko smo prišli do potoka Drtijščica, je že začelo pršiti. Pospešili smo korak in se glasno razveselili avtobusa. Hrabri imajo srečo!
Elica in Frenk sta nas pohvalila in si seveda oddahnila, ker smo lepo končali pohod.
Zapisala: Anka Pažin
Sončki na Pugledu pri Kočevju
Pripeljali smo se v vas Stari Log pri Kočevju in se čez pašnike z govedom in osličkom, ki nas je od daleč pozdravljal, napotili v gozd na predele, koder se zaraščajo tudi ceste. Vstopali smo v svet izginulih vasi in starih sadovnjakov, ki še vedno rodijo za ljudi in divjad. Po zaraščenem kolovozu smo prišli iz gozda med travniške sadovnjake, ki so jih nekoč zasadili Kočevarji, Nemci s svojo kulturo in jezikom, ki so jih tam naselili nemški lastniki gozdov pred več kot 600 leti, v času druge svetovne vojne pa izselili, da je za njimi ostala sled le v kamnih in o njih pričajo samo še stari nagrobniki na pokopališčih vasi na Kočevskem. Mimo krmilnic s senom in soljo za divjad smo skozi drevorede orehov prišli do nekdanje vasi Pugled. Med nakopičenim kamenjem, obraslim z robidovjem, so vodile steze do informativne table za Gozdni rezervat Pugled - Žiben in podrtega zidovja nekdanje cerkve. S Pugleda se je
pot spustila do razvalin vasi Žiben in opuščenega vodnjaka, spominska obeležja pa so oričala o zgodovini in vojni v tamkajšnjih krajih.
Tihi pogovori pohodnikov, preplašeno oglašanje ptic, v meni pa ena sama tišina. Hodili smo po gozdnem rezervatu. Po globelih in vrtačah so rasle visoke bukve, ki jih je čas prepletel na 1001 način in če je vid z leti slabši, sem lahko pomislila tudi, da izza njih prihaja medved, ki pa ga v resnici nismo srečali, niti opazili odtisov na blatnih predelih kolovoza, pa če smo jih še tako iskali. In če smo vmes malo pozabili, da smo v gozdu le gostje, so nas na to spomnile, ptice pa tudi opozorilne table, da si gozdni jereb želi tišino.
Po mokri kamniti poti smo se vračali v Stari Log, bilo je po dežju. Ob gozdu so ždeli čebelnjaki, zrak je dišal po cvetočem glogu, mi pa smo prestopili zadnjo pašno mejo in osliček na paši je dočakal svoj priboljšek.
Vsaka hoja ima svojo zgodbo, doživiš jo v oblačnem ali jasnem dnevu, o njej razmišljaš in si hvaležen še za en pohod, saj sam v tiste kraje nikoli ne bi »zašel«.
Marija Dolinar, foto Sonja Repnik
odcvetel. Velika ledena jama je bila zaradi velikih količin ledu v vhodnem delu v 19. stoletju vir zaslužka domačinov, ki so led lomili in ga vozili v Gorico in Trst, od tam pa celo v Aleksandrijo v Egiptu.
Po ogledu naravne znamenitosti smo se vrnili na Malo Lazno, ki je s svojimi suhimi in močvirskimi travniki botanično zelo zanimivo območje Trnovskega gozda. Pisani travniki skrivajo marsikatero botanično posebnost. Kar nekaj truda je bilo potrebno, da smo našli prve odprte cvetove bermudskega modrega mečka, tujerodne rastline, za katero ni znano, kako je prišla v naše kraje. Mogoče med prvo svetovno vojno? Ilirska perunika je bila še v popkih, dva šopka narcis pa sta bila od daleč dobro vidna. Obhodili smo del travnikov, posedeli na robu gozda, opazovali bele oblake na modrem nebu in uživali. Da bi bilo takih trenutkov še veliko!
Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak
Sončki ob Kolpi
slabo je kazalo za prvega v maju. A se je na »naš torek« vreme le toliko umirilo, da smo šli na pohod »v neznano« s svojo malico in dobro voljo v žepu.
Z moravške strani, iz Hrastnika pod Limbar-sko goro, smo se odpravili na omenjeno goro. Zložno pot med njivami in travniki smo poznali. Razgled je bil kljub oblakom dober. Nekje v Ju-
S pohodom smo začeli na cesti nad belokranjskimi hišami v vasi Radenci ob Kolpi in čez pokošene travnike vstopili na najjužnejšo pešpot na območju Krajinskega parka Kolpa. Prišli smo do brega reke Kolpe in nadaljevali pod Radensko steno v smer rečnega toka proti jugu. Bilo mi je vroče in pogled na izvir Trpotec z vodo večne mladosti je osvežujoče vplival name in druge pohodnike, ko je izpod sklanega brega v obliki tolmuna odtekal v reko. Kmalu smo videli, kako bobneče se je mirna reka raztogotila, ko je pri enem najstarejših belokranjskih mlinov v vasi Breg neustavljivo drla čez stari jez v obliki ribje luske. Tako je Kolpa na poti proti jugu upočasnjevala in spet pospeševala svoj tok. Ritem moje hoje se je stapljal s pogledom na vodo v odtenkih zelene in na cesto v zelenju dreves na nasprotnem bregu. Čez čas smo nad stezo pred seboj opazili ostanke zavrženih oblačil in mokrih spalnih vreč ljudi, ki so tam čez iskali vrata v boljše življenje, medtem ko so visoke
ograje molčale njihove zgodbe. Približali smo se mokremu skalovju pred vhodom v kraško jamo Kobiljačo, kmalu pa smo desno spodaj opazili tudi oznako za Francoski kamen, ob katerem so domačini v zgodovini pobili francoske vojake.
Mene sta začarali sedanjost in razpenjena voda brzic, da sem si zlahka predstavljala dva kanuista v kanjonu ter njuno spopadanje z reko, ko sta spretno krmarila kanu in iskala varne prehode. Steza se je preoblikovala v kolovoz in posedli smo med junijske cvetoče trave suhih travnikov s starimi hruškami in nasadi aronije na najjužnejši točki Slovenije pred vasjo Kot. V vasi smo se oddaljili od Kolpe, se razpotegnili v svobodo dišečih travnikov pod cesto in se zagrizli v edino strmino na poti do vasi Damelj, kjer se je prileglo kosilo in avtobus tudi.
Hoja je zame užitek in tehtnica, prehojeni čas v naravi pa čarobni napoj za telo in srce. Kolpa me je osvojila, ne da bi o njej prej veliko razmišljala, njeno bistvo sem doživela peš v odklopu časa tistega dne.
Marija Dolinar
MČOSOpis Občina Vrhnika	^ nasl„: „^I ©
UPOKOJENSKI KOTIČEK
Barjani na Rožniku
Bilo je hladno, majsko jutro, ko nam sonce ni in ni namenilo toplih žarkov. Vendar nam to ni vzelo dobre volje za naš pohod. Pot nas je vodila v Ljubljano, ki z vseh strani obdaja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Res nekaj lepega in zanimivega za Ljubljano. Nekateri smo hodili prvič po njegovih poteh in uživali v prelepih zelenih pomladnih barvah. V parku je veliko starih dreves z mogočnimi debli, ki dajejo dom pticam in žuželkam in jemlje dih s svojo veličino. Še prepleti korenin so prava umetnina.
Kaj vse nudi krajinski park? Prekrasen park Tivoli, Rožnik s prelepo cerkvijo in okolico za prvomajska srečanja, Mostec s številnimi sprehajalnimi potmi in skakalnicami, Šišenski hrib z ostankom stolpa skakalnice iz leta 1950. Mnogo je zanimive kulturne dediščine, ki so jo zazna-
movali naši in tuji znanstveniki, umetniki, arhitekti, profesorji, kot so: Blauchard, Latterman, Plečnik, Jakopič in Jesenko. Na poti skozi Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nam je Sonja, naša vodnica, povedala veliko zanimivega iz svoje zakladnice znanja. Vedno slišimo veliko novega. Njen posluh in čut za našo utrujenost in varnost ustavita korak. Rečemo besedo ali dve in potem lepo varno in previdno naprej. Če je dolgo ni z nami, že pogrešamo njene razlage o znamenitostih na poti.
Za varnost na poti je skrbel tudi Jože, slavljen-ca Tone in Jože za sladke pregrehe, Stane in Andrej pa sta nas razveselila s fotografijami in filmom. Res hvala vsem.
Presenečeni nad videnim smo se veselo podali nazaj na Vrhniko.
Zapisala: Emi Vinšek, Fotografija: Stane Kržmanc
Barjani na Sv. Petru nad Begunjami
Proti Gorenjski - v Begunje se nas je z avtobusom odpeljalo 32 Barjanov. Po Petrovi poti smo se začeli počasi vzpenjati proti cerkvici sv. Petra (839 m). Ob poti je videti kar nekaj ostankov nekdanjega križevega pota. Kmalu smo se znašli pred kapelico, od katere je lep pogled na cerkev in mežnarijo. Pot nas je vodila do cerkve, kjer nas je sprejela mežnarica Milka. Povedala nam je nekaj zanimivosti o cerkvi - pozidana je bila ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Na
Vandrovke na Veliki Planini
Prvi junijski torek, 4. 6. 2019, smo se Vandrov-ke odpeljale z avtobusom na Veliko planino. Pot nas je vodila skozi Vodice proti Kamniku in naprej po ozki asfaltni in makadamski cesti do večjega parkirišča Za Ušivcem.
Opremljene s potrebno opremo smo premagale manjši vzpon skozi gozd. Kmalu je bilo konec prijetne sence in pred nami se je pojavila zmerno vzpenjajoča se makadamska pot. Na Dovji ravni smo pomalicali in se obvezno fotografirali. Naša Fani je na »bolniški«, tako da je to obveznost prevzel vodnik Milan.
Ves čas pohoda smo lahko ogledovale prostrane pašnike, poraščene z različnim gorskim
časa so ustavili opazovanje narave, pot pod našimi nogami pa spremenili v blato in manjše potočke.
Na Veliki planini so tudi kraške jame. Najbolj znana je Vetrnica, v kateri še poleti ostanejo krpe snega.
Po okusnem kosilu v Domžalskemu domu na Mali planini smo se kljub vremenskim spremembam nasmejane, zadovoljne in dobre volje
odpravile mimo Gojške planine do Marjaninih njiv in avtobusa.
Hvala vodniku Milanu, ki si vzame čas, nas vodi na naših pohodih in nam pove veliko zanimivega. Hvala tudi Vandrovcema Andreju in Marku, ki sta vedno pripravljena priskočiti na pomoč, če je potrebno.
Besedilo: Vesna in Ana
severno in delno zahodno steno je Jernej iz Loke naslikal pasijon, ki je bil kasneje obnovljen. Sam vrh in cerkev je pogosto obiskoval tudi Slavko Avsenik, ki je dobil navdih za svoja dela. Pot smo nadaljevali in po kratkem vzponu prispeli do Sankaške koče. Privoščili smo si daljši postanek in užili njihove dobrote. Žal je čas hitro minil in že smo se morali podati v dolino. Med spustom so nekateri pohodniki malo preizkusili svoje moči - dvig uteži ... Pred vrnitvijo domov smo se še malo posladkali z domačimi dobrotami naših rojstnodnevnikov.
Zapisala: M. Krambergar, foto: Stane Kržmanc
Barjani v okolici Godoviča
V sivem in meglenem jutru se nas je zbralo kar veliko Barjanov. Odpeljali smo se proti Idriji, kjer smo v Logu pri Godoviču začeli s pohodom. Nekdanja vojaška cesta nas je pripeljala do italijanske utrdbe iz časov med obema vojnama, ki smo si jo ogledali in se čudili velikemu podzemnemu prostoru.
Pot smo nadaljevali rahlo navkreber in že prav kmalu smo prispeli do table, ki nas je opozorila, da smo pri mladi zasajeni smreki s čudnimi vejami, imenovani kačasta smreka. Posadili so jo marca letos, jo lepo povezali, da bo čim lepše rasla. Je potomka večje kačaste smreke, ki je rasla v bližini, ki pa je nismo našli, morda se je posušila in so jo požagali. Kačasta smreka je naravno gensko spremenjena in po svojem videzu ni prav nič podobna smreki, ki jo najdemo v naših gozdovih.
Megla se je počasi začela redčiti, prikazali so se prvi sončni žarki. Med prijetno hojo po gozdni poti smo prispeli do bunkerja, ki stoji nad ostrim ovinkom nad cesto Godovič-Črni Vrh. Če ne pogledaš dobro, vidiš samo večjo skalnato gmoto, v resnici pa se pod njo skrivajo prostori in rovi utrdbe, ki je bila zgrajena v času rapalske meje kot del italijanske obrambne linije. V no-
tranjosti smo videli tudi ostanek fotofonike, namenjene povezavi med utrdbami, saj so lahko s svetlobnimi znaki opozarjali na nevarnost.
Krajši del poti smo prehodili po cesti, nato pa krenili v gozd do skalnega useka, ki nas je pripeljal do vhoda v nedograjeni železniški predor. Graditi so ga začeli leta 1916 za vojaške potrebe avstro-ogrske armade, ki je potrebovala zanesljivo oskrbo fronte. Načrtovane normalnotirne 28 km dolge železniške proge od Logatca proti Črnemu Vrhu niso nikoli dokončali, ostal pa je predor, dolg 400 m, v raznih gradbenih fazah, na nekaterih mestih širok tudi do pet metrov. Večino dela so opravili ruski vojni ujetniki, v kakšnih razmerah, si lahko samo mislimo. Naša vodnica Sonja nam je kar veliko povedala o predoru.
Naš zadnji cilj je bil Šebalski bajer. Ko smo prispeli do njega, se nam je odprl pogled na vodno gladino, ki v poletnih dneh nudi prijetno ohladitev mnogim okoliškim prebivalcem. Mi smo ob robu bajerja opazovali množico paglavcev. Malo smo se še nastavili sončnim žarkom, nato pa se odpravili proti Godoviču, od koder nas je avtobus odpeljal na okusno kosilo.
Sonja, hvala za še en zelo lepo preživet in sončen dan.
Zapisala: Cvetka Berginc, fotografija: Sonja Zalar Bizjak
cvetjem. Zaradi tega pa ni bil nič prikrajšan naš pogled na bele vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, na ročno izdelane lesene smerokaze in pastirske bajte.
Naselja zaživijo v juniju, saj takrat pastirji priženejo svojo živino iz doline na planino in ostanejo do septembra. V tem času na planini pripravljajo domače mlečne izdelke. Za pastirska naselja je značilna tipična arhitektura, saj so vse hiše lesene, strehe pa pokrite s smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko.
Pot nas je vodila tudi do kapelice Marije Snežne. Za prvotno kapelico je izdelal načrt Jože Plečnik. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci skupaj z drugimi pastirskimi bajtami požgali. Na istem mestu so leta 1988 postavili novo, tako da je 5. avgust poseben praznik planine. Prav pri kapelici so nam prav prišle pelerine in dežniki. Temni oblaki so odvrgli sodro in dež. Za nekaj
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 101/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2019 (Naš časopis, št. 469/2019), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja
SPREMEMBE JAVNEGA RAZPISA ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE
V	OBČINI VRHNIKA V LETU
2019
V	javnem razpisu za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v Občini Vrhnika v letu 2019, objavljenem v Našem časopisu, številka 469, 25. 3. 2019, se spremeni:
-	četrti odstavek druge točke razpisa tako, da se glasi:
'Projekt obnove je investicijski poseg pri vzdrževanju zunanjosti stavbe (fasada, strešna kritina, okna, vrata in morebitni drugi vidni elementi zunanjosti stavbe, ki so kulturna dediščina). Sofinanciranje posamezne stavbe ne more presegati 10.000,00 EUR.',
-	prva alineja prvega odstavka pete točke razpisa, tako, da se glasi:
'v višini do 40% za projekte, ki dosežejo 8-9 točk,'.
Spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu.
Vsa druga določila javnega razpisa ostajajo nespremenjena.
Številka: 410-25/2019 (3-01) Datum: 1. 7. 2019
Župan Daniel Cukjati
Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004, 338/2007 in 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2019 (Naš časopis, št. 469/2019) ter Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme de minimis pomoči, št. 441-35/2015, z dne 13. 4. 2015, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA LETO 2019
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika in sredstev Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2019.
II.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Skupna višina razpisanih sredstev je 30.000 €, od tega zagotavlja Občina Vrhnika 25.000,00 €, Območna obr-tno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 €.
Sredstva Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis - gospodarstvo.
III. UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so majhna podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja.
Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
Sredstva se ne dodeljujejo:
-	podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in akvakulture,
-	podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ter v primeru, če je pomoč pogo-
Mčasopis Občina Vrhnika	©
jena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
-	podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,
-	podjetjem, ki so opredeljena, kot podjetja v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	podjetjem, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev,
-	za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice,
-	za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju.
IV. UKREPI IN POGOJI
1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij:
-	stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa, graditev ali preureditev poslovnih prostorov,
-	stroške nakupa in posodobitve opreme,
-	stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in
-	stroške nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-hov-a, nepatentnega tehničnega znanja).
Med upravičene stroške investicij ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti.
Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investicij v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih investicij oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna.
b.	Upravičenci
Za subvencijo dela obrestne mere kredita lahko zaprosijo samostojni podjetniki posamezniki, majhna podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencija,
-	amortizacijski načrt kredita,
-	dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke.....),
-	predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register - pridobi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa,
-	pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kakšen delež je dobil iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih sredstev investicije.
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in
Otroci iz skupine Mali princ, enote Barjanček, smo v letošnjem šolskem letu spoznavali, kaj pomeni biti planinec.
Glavni cilj našega projekta je bil, da bi otroci pridobili znanje in izkušnje o naravi, naravnih pojavih, naravnih in kulturnih lepotah ter spoznavali naravne znamenitosti domačega kraja in Slovenije. Skozi vse dejavnosti smo pri otrocih razvijali pozitiven odnos do narave ter jih spodbujali k aktivnemu raziskovanju preko vseh čutil. Naše okolje nam omogoča, da veliko časa preživimo v naravi, starost otrok pa, da so bili otroci sposobni prehoditi tudi daljše razdalje. Vzdržljivost pri hoji smo krepili s tedenskimi aktivnimi sprehodi. V oddelku si je vsak otrok izdelal svoj planinski dnevnik, v katerega je vse leto zapisoval in ri-
prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahtevo še dodatno dokumentacijo.
d. Pogoji za dodelitev sredstev
Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1. 10. 2018 do 30. 9. 2019.
Subvencija se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se maksimalno 2,5-odstotne točke (60 % subvencije je iz sredstev Občine Vrhnika, 40 % subvencije je iz sredstev OOZ Vrhnika), do višine kredita 42.000,00 €. V kolikor prosilec ni član OOZ Vrhnika, subvencijo dodeli le Občina Vrhnika do višine 1,5 odstotne točke. Delež subvencije ne sme presegati 50 % obresti kredita.
2.	SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH
a.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitvi na določeni razstavi.
Sredstva se dodelijo za naslednje upravičene stroške:
-	stroške najetja sejemskega prostora/stojnice,
-	stroške predstavitve sejemskega prostora/ stojnice,
-	stroške delovanja sejemskega prostora/stojnice.
b.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave,
-	pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/stojnice,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register - pridobi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa,
-	pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v poglavju iz poglavja V,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d.	Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1. 10. 2018 do 30. 9. 2019.
Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25 % upravičenih sredstev, Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Vrhnika pa do 25 % upravičenih sredstev oz. maksimalno posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2019.
3.	POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
a. Namen in pogoji financiranja
Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje
stroške:
-	stroške kotizacije seminarjev,
-	stroške inštruktorja,
-	potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo,
-	ostale tekoče stroške,
-	stroške udeležencev usposabljanja.
b.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela.
c.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika),
-	podatke o udeležencu (ime in priimek, sta-tus-zaposlen, samostojni podjetnik),
-	dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili,
-	račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register - pridobi Komisija za vodenja postopka javnega razpisa,
-	pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je kakšen delež in iz katerih virov,
-	obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
Po potrebi prosilca lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo.
d.	Pogoji za dodelitev sredstev
Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2018/2019, za ostala usposabljanja pa za tista, ki so ali se bodo izvajala v obdobju 1. 10. 2018 do 30. 9. 2019.
Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pomoč dodeljuje samo samostojnim podjetnikom ali pa zaposlenim pri pravnih osebah, če so ustanovitelji te pravne osebe, ki mora biti članica OOZ. Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi za zaposlene delavce.
Občina dodeli posameznemu prosilcu do 17,5 % upravičenih stroškov, v primeru da je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam pa 22,5 upravičenih stroškov, Območna obrtno--podjetniška zbornica pa do 17,5 % upravičenih stroškov oz. maksimalno posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2019.
4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV
a.	Vir sredstev
Sredstva za ta ukrep zagotavlja občina Vrhnika.
b.	Namen in pogoji financiranja
Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov s strani delodajalca. Sredstva se namenijo za naslednje upravičene
stroške:
-	strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ,
prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo).
Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane plače, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, regres za letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega.
c.	Upravičenci
Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala.
Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje prejšnjih dvanajstih mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je potrebno sredstva vrniti.
Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika.
d.	Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati
-	pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi,
-	obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali,
-	fotokopijo prve plačilne liste. V kolikor le-te na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka navedenega v pogodbi iz poglavja V,
-	dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu,
-	dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni:
-	potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali
-	izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki
mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas,
-	potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register - pridobi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa,
-	pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih,
-	pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih.
e.	Pogoji za dodelitev sredstev
Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1.10.2018 do 30. 9. 2019. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5 % upravičenih stroškov.
Sredstva se dodeli v letu 2019 v enkratnem znesku in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana v obdobju enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača).
Če se v nadaljnjih mesecih plača zaposlenemu zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev -Občini Vrhnika.
Če se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva v naprej.
V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE
1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK
Prijava na razpis se začne 2. 7. 2019 in konča 30. 9. 2019.
Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov:
otrokom predstavil planinsko opremo ter delovanje mladinskega odseka (tabori). Preko slikovnega materiala so otroci spoznavali, kako poteka planinski tabor. V maju pa smo obiskali Planinski muzej v Mojstrani. Izbrali smo program Predmet pripoveduje, ki je zajemal animacijo s pomočjo lutke Planinka na temo muzeja, muzejskih predmetov in planinske opreme. Skozi igrico Kaj se skriva v vreči? so otroci spoznavali planinsko opremo - »po starem« in »po novem«. Otroci so plezali na »triglavski greben« ter spoznavali svet živali in rastlin. Spoznali so občutek, ko te dohiti nevihta v bivaku. Zaključili smo z likovno delavnico, kjer so otroci risali sliko velikanko. Iz planinskega muzeja smo krenili proti Aljaževemu domu v Vratih, kjer smo imeli pravo planinsko malico. Pogled na visoke gore in na severno steno Triglava nas je vse očaral. Za zaključek projekta in šolskega leta pa smo odšli na našo Planino. Tja smo krenili iz vrtca, na poti so se nam
OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika
ali osebno na sedežu Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika.
Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2019« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani.
2. KOMISIJA
Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju.
Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je potrebno predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
Odpiranje prispelih vlog ne bo javno.
V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet tega razpisa.
Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije bo komisija izločila.
Komisija bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih najkasneje v roku 8 dni dopolnijo.
Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa.
Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti.
VI. KONČNE DOLOČBE
Če po odpiranju vlog in izračunu subvencij komisija ugotovi, da je za pripadajočo subvencijo premalo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredstva razdelijo v ustreznem sorazmernem deležu tako, da vsi prosilci pridobijo enak procent subvencije.
Prosilci bodo upravičeni do sredstev OOZ le v primeru, da imajo poravnano zapadlo članarino do dneva oddaje vloge.
Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela.cankar@ozs.si ter Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, po telefonu 01/755-54-21 - Erika Červek.
Številka: 410-79/2019-1 (3-03) Datum: 7. 6. 2019
OBČINA VRHNIKA ŽUPAN
Daniel Cukjati, l. r.
OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Simon Hlebec, l.r.
pridružili tudi starši. Na vrhu smo jim pripravili kratek program, saj so otroci »mali maturanti« in naslednje šolsko leto bodo odšli v šolo. Po druženju s starši pa smo se od njih poslovili, saj nas je čakala nova pustolovščina. Prenočili smo v koči na Planini. Oskrbnik Mitja nam je za večerjo spekel palačinke in nas pospremil v sobo, kjer smo prespali na skupnih ležiščih. Prebudili smo se v sončno jutro, pozajtrkovali in se vrnili v naš vrtec.
Na tem mestu bi se radi zahvalili staršem, ki ste se vključevali v naše aktivnosti in ste bili pripravljeni podpreti naše ideje. Zahvala tudi gospodu Tomažu Stržinarju za predstavitev delovanja Planinskega društva Vrhnika ter gospodu Mitji Kovačiču, ki je poskrbel za naše bivanje na Planini. Otroci so za take izkušnje izjemno hvaležni in se jih bodo spominjali še dolgo.
Vzgojiteljici Malih princev Polona Slabe in Maja Samotorčan
Mali princ planine
sal vtise z naših izletov in »potovanj«. Odšli smo na pohode v Močilnik, na Storžev Grič, na Drenov Grič, v Verd, prečesali vsak kotiček v okolici Svete Trojice ter ob koncu šolskega leta že tretjič osvojili Planino nad Vrhniko. Skupaj s starši smo organizirali dve sobotni srečanji: v oktobru smo v okviru Ljubljanskega maratona sodelovali na Lumpi teku, v maju pa smo se
podali na Pot ob žici. V igralnici smo si uredili planinski kotiček, ki smo ga opremili z različno literaturo na temo gora in pohodništva, z zemljevidi, slikami in fotografijami, s simboli in risbami otrok. V njem smo razstavili tudi pravo planinsko opremo (nahrbtnik, »gojzarje«, dereze, cepin, plezalni pas, čelado ...). V januarju nas je obiskal predstavnik Planinskega društva Vrhnika, gospod Tomaž Stržinar, ki je
NOS	Občina Borovnica
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Borovnica se je predstavila v oddaji Dobro jutro
V petek, 7. junija, zjutraj, se je na TV Slovenija 1, v oddaji Dobro jutro na kratko predstavila Občina Borovnica z zgodovino in razvojnimi izzivi ter kulinarično in turistično ponudbo.
Predstavitev je zahvaljujoč trudu društev in kmetov lepo uspela, k pozitivnemu vzdušju pa je prispevalo tudi sončno in toplo vreme. Zahvaljujemo se vsem predstavnikom društev ter kmetijam, ki so prispevali k
lepo urejenemu in živahnemu prizorišču na Molkovem trgu, prav tako pa tudi Sreču in Škratu, ki sta spet pomagala rešiti manjše nepredvidene težave.
Ob 8.20 je na televiziji z nekdanjega borovniškega
viadukta zadonela ubrana pesem iz grl MPZ Štinglci,
vodja podružnične knjižnice dr. Mar je Boršnik Simona Stražišar je predstavila zgodovino borovniškega kraja, višji svetovalec za razvoj Andrej Klemene pa sedanje razvojne izzive in projekte. Oko kamere se je vmes "sprehodilo" po celi Borovniški kotlini. Malo po 9.00 se je kamera na Molkovem trgu ponovno neposredno vklopila v TV-pro-
gram. Ob spremljavi harmonike je zaplesalo nekaj parov plesalcev Folklorne skupine Šumnik KD Borovnica. Ob bogato obloženih in lepo okrašenih stojnicah so se
predstavili: DPŽ Ajda, sadjarsko, čebelarsko in turistično društvo, projekt DEPO JP KPV ter kmetije Pr'
Ljubljanščevih, Pr' Šuštar, Pr' Laškar, kmetija Krač, sadjar-
stvo Rot, kmetija Pirc in Pri-čeva Brunica ter podjetje Jele Kitt. Slavi Košir je v vlogi Kr-šinarjeve tete TV-avditoriju predstavila tudi lokalno narečje. S konjsko vprego in dvema ponijema se je predstavilo Konjeniško društvo Borovni-ea, s treningom v parku pod stebrom viadukta nogometni podmladek ŠD Borovnica, s svojo zastavo in mladim jamarjem v popolni opremi pa Jamarsko društvo Borovni-ea. Predstavitev je s petjem in plesom zaokrožila skupina otrok iz vrtea. Na koncu se je vse sodelujočim zahvalil župan Bojan Čebela, gledalce pa povabil, da nas obiščejo, še posebej v času Praznika borovnic.
Hvala tudi Jožetu Pri-staveu - Joeu, Petru Svete-tu in Damjanu Debeveu za lepe fotografije naših znamenitosti, ki so jih prikazali na TV. Zal pri izboru nismo imeli besede in tako niso bile predstavljene vse naše znamenitosti.
Izkazalo se je, da če stopimo skupaj, lahko prikažemo marsikaj in dobro promoviramo našo občino oz. kraj. Upamo, da bo tako še kdaj!
AK
Slavila je lista SDS + SLS
Poletni vklop ponovno tudi za otroke
iz Občine Borovnica
V nedeljo, 26. maja, smo se po krajšem predahu znova podali na volišča.
Če smo lani odločali, kdo nas bo zastopal v občinskih klopeh, smo letos med široko paleto kandidatov izbirali, kdo bo naš glas v evropski prestolnici. Izbire res ni manjkalo, saj so se za službo evropskega poslanca na štirinajstih listah potegovali kar 103 kandidati. Dve listi manj sta bili tokrat kot na volitvah pred petimi leti, a je bila udeležba za dobre tri odstotne točke višja kot prejšnjič in celo višja kot na državnem nivoju. Na volišča v Borovnici
se je podalo 1080 volivcev oz. 31,5 % vseh volilnih upravičencev. Pri tem je močno izstopalo volišče v Lovskem domu s kar 37,9 % udeležbo, blizu mu je bilo volišče na občini (35,9 %), najslabše pa se je odrezalo volišče v osnovni šoli z zgolj 27,6 % udeležbo. Slavila je združena lista Slovenske demokratske stranke (SDS) in Slovenske ljudske stranke (SLS) z 227 glasovi oz. 21,3 %. Svoj rezultat je SDS izboljšala za približno toliko, za kolikor ga je poslabšala lista Nove Slovenije (NSi), ki je na prejšnjih volitvah nastopila skupaj s SLS. To pot je prejela 140 glasov oz. 13,1 %. Če je SDS dosegla za kar 5 % slabši rezultat kot na državnem nivoju, je
NSi dosegla za 2 % boljšega. Je pa rezultat od prejšnjih volitev več kot podvojila stranka Socialnih demokratov (SD). Prejeli so kar 199 glasov oz. 18,7 %. Za njimi je ostala na evropskem nivoju novopečena Lista Marjana Šarca (LMŠ) s 187 glasovi oz. 17,5 %. Prva je sledila državnemu povprečju, druga ga je presegla za 2 %. Ostale liste se zmagovalnim še zdaleč niso približale. Še najbolj morebiti stranka DeSUS s 7,1 % (76 glasov), kar je sicer bistveno slabši rezultat kot prejšnjič. Pravzaprav je že »stranka« neveljavnih glasovnic premagala štiri liste, od tega eno vladno stranko. Tokrat jih je bilo 23.
Damjan Debevec
Poletni Vklop bo potekal med 1. julijem in 23. avgustom, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Tako kot prejšnje leto lahko otroke pripeljete v ŠPORTNO DVORANO ANTONA MARTINA SLOMŠKA, Pod Hruševco 33,
Vrhnika.
Poleg tega da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo manjših otrok, je projekt zavoda Ivana Cankarja Vrhnika organiziran tudi z namenom polepšati poletne počitnice otrokom in jim omogočiti ne-
Tudi letošnje poletje se lahko otroci iz Občine Borovnica priključijo Poletnemu vklopu, saj bo občina ponovno sofinancirala počitniško varstvo na Vrhniki (Poletni vklop - športne počitnice).
pozabna doživetja ob sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa.
Predviden strošek staršev otrok iz Občine Borovnica bo 3 evre na dan. Starši pokrijejo tudi stroške izletov, ki so opcijsko na sporedu enkrat tedensko. Organizirana so tudi dnevna kosila, ki jih plačujejo otroci sproti. Ostale stroške bo pokrila Občina Borovnica. Več informacij bo na voljo na spletni strani Občine Borovnica www.borovnica.si in na spletni strani www.zavod--cankar.si ter Facebook strani zavoda Ivana Cankarja.
Občina Horjul
Has	Občina Borovnica
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
B
Praznik borovnic 2019
Na prireditev bo ob 9.30 iz Ljubljane odpeljal muzejski vlak, ki se bo ustavil tudi na vseh vmesnih postajah.
Vozovnice po ceni 14 evrov za odrasle in 7 evrov za otroke med 6. in 12 letom bo mogoče od 20. junija kupiti na Železniški postaji Ljubljana. Vrnitev vlaka iz Borovnice bo ob 16.00.
Ob 10.00 bo z Barja na osrednje prizorišče v centru Borovnice prispela Borovničeva po-vorka. Na tradicionalnem sejmu, ki bo trajal do 14.00, bo mogoče kupiti borovnice in drugo jagodičevje ter izdelke iz njega, prav tako pa tudi domač med in izdelke iz medu, izdelke domače in umetniške obrti, naravno kozmetiko ipd. V poznih popoldanskih urah se bodo z odra razlegle melodije mediteranskega melosa, sledile jim bodo narodno-zabavne viže v ritmu polk in valčkov, od poznega večera do polnoči in čez pa bo prizorišče v znamenju popularne rock glasbe različnih podzvrsti. Pod okriljem velikega prireditvenega šotora bo ves čas na voljo raznolika gostinska ponudba.
V okviru sejma vas bo zabaval domači naro-dno-zabavni ansambel, lokalna društva bodo predstavila folklorne plese, kulturno produkcijo ter turistično in kulinarično ponudbo občine.
Otroci se bodo lahko igrali v Borovniškem gradu, se spoznavali s poniji, ki jih bodo v mini vpregi tudi popeljali po prizorišču, ter se zabavali v zabaviščnem parku, na voljo pa jim bo tudi animacijski program. Na ogled bo razstava čipk, obiskati pa bo mogoče tudi bližnjo Kra-
ljevo domačijo, znano po posebnih programih jahanja konj. Prireditev bodo popestrila staro-dobna vozila, s starodobnim avtobusom pa se bo mogoče odpeljati do gradu Bistra na obisk bližnjega Tehniškega muzeja Slovenije.
Po 15,00 bo z osrednjega odra zadonela narodno-zabavna in rock glasba. Nastopili bodo Ansambel FIS, Ansambel LIVADA, skupina POINTLESS REBELS, plesalci WILD WEST IN LINE DANCE, skupina JOKER OUT in za konec Rok Ferengja in ROK'N'BAND. Ob spremljajoči pestri gostinski ponudbi bodo s svojimi zvoki in ritmi poskrbeli za veselo razpoloženje, zabavo in ples do ranih jutranjih ur.
Velik prireditveni šotor bo omogočil zabavo tudi v slabem vremenu. Vstop bo prost.
Podrobnosti na FB-strani Praznik borovnic
■M
pbmnik mavric
- BOROVNICA . 13. JULIJ 2019
POZIV PRIDELOVALCEM BOROVNIC IN DRUGEGA JAGODIČEVJA, IZDELOVALCEM IZDELKOV IZ IN NA OSNOVI BOROVNIC, ROKODELCEM, UMETNIKOM, ...
PRIJAVNICA ZA STOJNICO NA PRAZNIKU BOROVNIC 2019
Ime in priimek prijavitelja/društvo/družba: Kontaktna oseba:
Naslov:
ID za DDV ali davčna številka:
E-pošta:
Telefon/mobilni tel.:
Na stojnici bomo predstavili/prodajali (ustrezno obkrožite in navedite): Opis izdelkov/storitev:
Stojnico potrebujemo (ustrezno obkroži): do 16. ure Imamo lastno stojnico	DA - NE
do 21. ure
Navedite dimenzije stojnice:
Potrebujemo električni priklop Datum in podpis:
DA - NE Navedite jakost potrebne elektrike
OBČINA
Za dodatne informacije se lahko obrnete na: roadhouse.events@icloud.com ali 041616 886 borovnica ali na BK 300, Regentova 35, 1000 Ljubljana. Organizator vas bo najkasneje do 5. 7. 2019 pozval k
sklenitvi pogodbe (vrednost uporabe stojnice/prostora je 60 € - ne glede na trajanje). Organizator si
pridržuje pravico da oceni ustreznost ponudbe oz. da zavrne ponudnika.
v»/
praznik borovnic
BOROVNIČEV SEJEM
Od 10. ure dalje Borovničeva povorka Stojnice z borovnicami, dobrotami iz jagodičevja ... Ljudski plesi, pevski zbori in razstava čipk
Muzejski vlak (odhod iz Ljubljane ob 9.30, povratek ob 16.00)
Starodobna vozila
Delavnice za otroke in otroški
zabaviščni park
Zabavno-razvedrilni program
Možnost (kolesarskih) izletov
po barju in hribovitem zaledju.,
. BOROVNICA 13. JULIJ 2019
NASTOPI GLASBENIH SKUPIN
Od 15.00 ure dalje
15:00 - Ansambel FIS 17:00 - Ansambel LIVADA 19:30 - POINTLESS REBELS +plesalci WILD WEST LINE DANCE 21:30 - JOKER OUT 22:45 - Rok Ferengja & ROK'N'BAND
Velik prireditveni šotor z bogato gostinsko ponudbo.
r Slovenske železnice
NOS	Občina Borovnica
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Osemnajstič po bistriški kartuziji
Na sveže pomladno jutro, 27. aprila, se nas je v Bistri že osemnajstič zbrala čedna gručica vztrajnih pohodnikov.
Vremenska slika je sicer kazala grozeče zobe, a pohodniki so zgolj globlje na čelo potisnili pokrivala, zategnili vezalke in se ob uri zagrizli v strmine nad nekdanjim samostanom. Po lubadarju dodobra zdesetkani gozd se je že kmalu po preče-
nju železniške proge umaknil čudovitemu pogledu na Barje, ki nas je spremljal vse do vrha Malega Trebelnika. Prvi vzpon je bil za nami in kmalu že tudi prva malica pri brunarici. Sledil je prijetni sprehod skozi mirne vasice pokojiške planote,
pa pod sv. Štefanom in mimo spomenika, nakar smo pri Preski zopet utonili v notranjske gozdove. Del poti do Dobca nas je vodil po naravoslovni učni poti, ki jo pridno vzdržuje Turistično društvo Menišija. Za obnovljenim kalom je pri kapelici s studencem sledil naslednji daljši počitek. Nad nami je bdel sv. Lenart, ko smo se skozi idilični Dobec napotili proti Ko-
žljeku. Odprl se je pogled proti južnim mejam nekdanje kartu-zije v Bistri, ki je imela posestva in dvorec tudi v Cerknici. Nad Javorniki pa se je temnilo in grmelo. Temni oblaki so se peli čez nebo tako pred nami kot za nami, le mi smo skozi okno še zrli rumeno sonce. V Kožljeku smo ravno še pravi čas prispeli do turistične kmetije Pri Žni-darju, ko je vodna zavesa dose-
gla tudi to vas. Polenta z golažem se je na moč prilegla, da o domačih štrukljih raje ne začenjam. Primerno podkrepljeni smo se s prenovljenim elanom poslovili od cerkvice sv. Ane in zopet utonili v temne notranjske gozdove. Pot je zdaj vodila navzdol, k strugi Otavščice v Kožlješkem grabnu. Grozeči oblaki so se nenadoma razpršili in že kmalu je še zadnji po-hodnik s sebe potegnil dežni plašč. Prijetno je bilo v dolini z bistrim potočkom, a on je nadaljeval pot navzdol, mi pa smo se zopet pognali v strmine. Do razgledne točke nad Strmecem nas je po gozdni cesti pot zanesla tudi mimo Krimske jame. Razgled so sicer kazili oblaki, a cilj, Bistro, smo jasno videli. Dolga pa je še bila pot. Vzpon pa na srečo zadnji, na najvišji del današnje poti - Avšnik. Sledil je le še dolg spust nazaj k Barju. Sprva po učni poti ob rimskem zidu, nato mimo ra-
kiškega jezera. Z druge strani nas je že pozdravljala najnovejša pridobitev Rakitne, replika 65-metrskega jambora. Dolga in pusta je bila pot od rakiške-ga polja do Prevalja, a okrepčilo na turistični kmetiji Pri zidanci je vendarle pripomoglo k bolj poskočnemu koraku. Tik pred vasjo in zadnjo kontrolno točko pa nas je vendarle dohitel težki nevihtni oblak. Blagoslov pred zadnjo etapo poti, so se smejali nekateri. Sonce je počasi že tonilo za Javorč, ko smo merili korake čez Borovniščico. Nad nami se je vzpenjal venec hribov, ki smo jih prehodili v preteklih dvanajstih urah. Po dobrih petdesetih kilometrih poti nam je bil cilj v Bistri kot Mojzesu obljubljena dežela. Še podelitev kolajn - rekorder med nami, Bojan Miklošič, je prejel že osemnajsto, stisk rok in obljuba, da se prihodnje leto zopet snidemo.
Damjan Debevec, foto: DD
Nikoli ne sprašuj ...
Pa smo le dočakali tisti 18. maj, ko je bil načrtovan izlet vaščanov Zabočevega.
Destinacija, to se zdaj tako reče in se sliši precej nobel, je bila Bela krajina. Avtobus nas je prišel iskat v našo vas. Ampak, glej ga zlomka, bil je precej velik ali pa prostor premajhen. Pri obračanju je odletel kos ogledala. Seveda smo bili vsi pametni, kako bi moral voznik obrniti, moral bi sem, potem pa v rikverc tja, pa malo naravnost. Ob debati smo se vkrcali. To je bil prvi dogodek. Drugi se je zgodil takoj za tem. Sosedov pes je pritekel in se pokakal na županovo dvorišče. Direktno pred našimi očmi. Seveda smo ga vsi gledali, on pa nas. No, začelo se je kar pestro. Le kaj se bo še zgodilo, ker v tretje gre rado, smo se spraševali. Mogoče bomo dobili pri kosilu mrzlo juho in toplo pivo. Potem smo speljali. Organizator Drago nas je vse lepo pozdravil.
Na Pakem smo ugotovili, da sta dva sedeža prazna. Kdo manjka? Tišina. Dva izletnika manjkata. No, fino! V tretje gre rado! Z grozo smo ugotovili, da nismo pobrali največjega sponzorja piva v okviru praznovanja 1. maja in kresovanja. Obvestili smo šoferja, da bi bilo hudo lepo, če bi se vrnili nazaj v Borovnico in pobrali še dva potnika. Voznik je brez besed obrnil. Očitno je navajen vsega hudega in odpeljali smo se nazaj do četrtega ovinka. Izletnika sta mirno sedela pred hišo in čakala. Sicer ne vemo, od kdaj, ampak OK. No, zdaj pa bo! Gas in gremo!
Med pogovorom in smehom smo se pripeljali do meje na Jugorje, kjer se začne svobo-
dno belokranjsko ozemlje. Od tu naprej veljajo belokranjski zakoni. Pri Badovincu smo popili nekaj kapljic zdravil in kavo, nekateri so si kupili pa-soš, pomalicali smo tisto, kar smo imeli s seboj in smo šli naprej. Mimogrede smo pobrali še vodiča, čistokrvnega Belokranjca, ki nam je ob prijetni vožnji povedal veliko zanimivega. Prva postaja je bila Rosalnica. Tam živi in ustvarja gospa Mojca.
V prekrasnem ambientu so nas na mizah čakale same dobrote. Simpatična Mojca peče zelo, zelo dobre piškote in seveda belokranjske pogače, kar nam je tudi praktično prikazala. Ženske smo gledale, kako mesi testo, moški pa malo više v njene balkone. Sori, sama je tako rekla. Halo! Zakaj pa ne bi tudi moški gledali, kako se mesi? Človek bi jo kar vzel s seboj domov, kakor smo vzeli piškote in belokranjske pogače, ki smo jih kupili. Vsi smo bili nad obiskom Rosalnice navdušeni. Ob določeni uri smo se odpeljali naprej v Metliko.
Za kulturni del potovanja smo si ogledali prekrasno galerijo, ki sta jo Metliki podarila gospa Vilma Bukovec, zelo znana operna pevka, in njen
soprog, znani kirurg dr. Vinko Kambič. Bilo je kaj videti. Zbirka najboljših slovenskih slikarjev od impresionistov naprej. Ogled galerije je bil seveda strokovno voden, tako da smo slišali marsikaj zanimivega.
Ravno v času našega obiska Metlike se je tam odvijal vsakoletni sejem Vinska vigred. Seveda smo iz kulture zelo hitro preskočili tja. Povsod stojnice z vinom, spominki, okraski, če-vapčiči in glasbo. Dobili smo voljno in se po skupinah razpršili po sejmu.
Ženske smo seveda letele k nakitu, moški pa so nas počakali pri najbolj obiskanem objektu - stojnicah z vinom. Belokranjci so zelo ponosni na svoja vina. Pri njih je nepojmljivo, če si naročiš pivo. V bistvu ga sploh ni. V gradu ima Metlika svoj muzej. Nekateri smo slučajno našli vhod v muzej, medtem ko smo iskali vhod v vinoteko, kjer so točili vina za pokušino. Obiskali smo seveda oboje. Če je kdo kaj kupil na sejmu, ne vem, videlo pa se je, da je bilo vino zelo dobro. Dobre volje in v precej toplem vremenu smo se odpeljali v šolo, nekam bogu za hrbtom, v hribe, v Radovico. Tam stoji osnovna šola Brihtna glava, ki
jo je ustanovil najbolj znan Be-lokranjčan Toni Gašparič. Vrnili smo se v leto 1950, v drugi razred. Učilnica je opremljena s podobo našega dragega Tite-ja in portreti znanih Slovencev. Stara tabla, lavor z vodo. Majhne klopi in še manjši stolčki so bili še iz prejšnjih, sivih časov. Ko je zvonilo, smo šli v razred. Učenci smo bili stari od treh let naprej, najstarejša učenka pa jih je štela 77. Vmes pa vsi ostali letniki in odtenki las.
Vprašanja so bila resna, odgovori pa večkrat nepravilni, vsaj za naše pojme. Neukrotljivi smo zaradi neprimernega vedenja klečali na koruzi, eni so risali prašičke na veselem stroju, dve sošolki sta se stepli, potem smo imeli pevski zbor z dirigentom, nekateri pa so bili popolnoma tiho in so bili na koncu odlični. Jasno! Ker niso nič rekli, se niso zmotili. Potem si pa lahko odličen. Tudi včasih ni bilo pravice za vse. Učiteljica je bila precej glasna in vsevedna. Po enourni zabavi in spraševanju smo dobili spričevala. Nekateri 2. razreda seveda nismo izdelali. Smeha in dobre volje je bilo veliko. Ko smo prišli iz šole, je pred njo že čakal avtobus z novimi učenci.
Malo je začelo rositi, potem
pa še deževati, ko smo prišli do enega najlepših izvirov v Sloveniji, izvira reke Krope. Ura je bila že prava za pozno kosilo ali zgodnjo večerjo, zato smo se hitro odpravili v gostilno Pez-dirc v Semič. Še zadnji kozarci avtohtonega vina, skupinsko fotografiranje in krenili smo na pot proti domu. Vodiča smo pustili tam, kjer smo ga pobrali in se odpravili na avtocesto.
Domov smo se pripeljali mimogrede. Polni lepih spominov in doživetij smo prišli v Zabo-čevo. Vrnili smo se vsi. Seveda tu še ni bilo konec. Finale je bil pri Mateju v ta veliki garaži. S seboj smo imeli piškote gospe Mojce, nekaj pa so spekle naše pridne vaščanke. Prve besede so bile hrepeneče: »Končno en pir!« Eni so ostali pri vinu. Bilo je lepo. Vaščani smo pokazali in dokazali, da smo lahko dobri prijatelji in še boljši ljudje. Bravo, Zabočevo! Na tem mestu se v imenu izletnikov zahvaljujem organizatorju Dragu za vse, kar je naredil za dobro počutje in lep izlet. Anketa, katero smo izpolnili na avtobusu, je pokazala, da gremo drugo pomlad na Primorsko. In za konec še razlaga naslova članka.
NIKOLI NE SPRAŠUJ Be-lokranjca, ali ima CVIČEK. Menda takoj dobi ošpice.
Slavica Marta Ošab
Pot ob Borovniščici
od enega do drugega mostu
To je lepa sprehajalna pot pod lipami, pot do železniške postaje z Dola in Brega, pot do vrtičkov.
Mi smo za naravo, za zdrav način življenja, za hojo, za sprehod. Na tej poti lahko slišiš in opaziš race, čapljo in druge ptice. Spomladi vohaš lipovo cvetje, poklepetaš z vrtičkarji, z mosta opaziš ribe ali kačo. V dežju pa postane ta pot polna blata in luž, usranih in premočenih čevljev, slabe volje še preden prideš na vlak. Ta steza je zanemarjena in bi bilo nujno, da se po njej nasuje pesek oz. material, ki bi jo toliko dvignil, da ne bi bila polna vode. Marsikaj se je asfaltiralo, označilo, pometlo po cestah, pokosilo ob cestah. Ta steza pa zanemarjena čaka, da se je občina usmili. Upam, da sem se obrnila na pravega skrbnika in je občina ter naši predstavniki v njej tista, ki bi morala poskrbeti za to stezo.
Alenka Gabrovšek
Has	Občina Borovnica
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Vabilo
Dan spomina na žrtve med vojno in po njej
Župnija Borovnica skupaj s svojci medvojnih in povojnih žrtev pripravlja dan spomina na žrtve med vojno in po njej pomorjenih sovaščanov. Spominska slovesnost se bo začela 7. julija ob 10. uri s sveto mašo v farni cerkvi sv. Marjete, ki jo bo daroval gospod Janez Šilar. Po maši bo pri spomeniku zamolčanim kratek kulturni program z nagovorom ge. Judite Treven, predstavnice NSZ.
Pogosto gremo mimo tega posvečenega spomenika s 121 imeni in priimki, ki simbolizira globoke grape, brezna, ki so mnogim še danes zadnje počivališče. Ganejo nas verzi, napisani na spomeniku: Vsi prsti trepetajo po piščali, glasovi tihi božajo. Tako rad segel bi v globoko dno, kjer brez glasov so bratje obležali.
Krivice, povzročene v polpretekli zgodovini, še bolijo: še ne dolgo nazaj mi je Vičičev Hie-ronim povedal, da je bil star 11 let, ko so mu ubili očeta, sedeč očetu na kolenu. »Ubili so mi očeta, najboljšega očeta na vsem svetu!!!« Desetletja so minila od takrat, pa vendar nas včasih tako silovito prevzamejo čustva, želja spoznati resnico o teh žrtvah, njihovem trpljenju, smrti in tudi njihovem mučeništvu. Poglejmo na žrtve vojn z iskrenimi očmi resnice in sočutja!
Čebelarski praznik Slovenije
Čebelarska zveza Koroške je bila letos gostiteljica 17. čebelarskega praznika Slovenije in 2. praznovanja svetovnega dneva čebel.
Na prireditev, ki se je odvijala na Ravnah na Koroškem, smo se v zgodnjih sobotnih urah 18. maja odpravili tudi štirje predstavniki Čebelarskega društva Borovnica. Pot na Koroško je kar dolga, a je vseeno hitro minila ob prijetnem klepetu in postanku za jutranjo kavico. Na prireditvenem prostoru sta naš predsednik in praporščak hitro našla čebelarske znance in prijatelje, midva z Janezom pa sva se podala na ogled stojnic. Prijazni domačini so z velikim zanosom vabili v svoje kraje, kjer je ogromno možnosti za oddih in sprostitev, pa tudi pomembnih mož in žena v tem delu Slovenije ne manjka. Naš praporščak, gospod Hren je imel obveznosti, ostali trije člani pa smo se s kombijem in peš odpravili do
Prežihove bajte, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893-1950). S Prežihovine je čudovit pogled na Kotlje ter košato Uršljo goro. Na prireditveni prostor smo se vrnili ravno pravi čas, da smo prisluhnili besedam govornikov, še zlasti predsedniku Čebelarske zveze Slovenije, gospodu Noču, ki je dejal: »Danes se je na Koroškem zbral ogromen roj čebelarjev.« Opozoril je na pomen čebelarstva, ki ni samo delo, ampak poslanstvo, in nadaljeval: »Čebelarji, ali se sploh zavedamo, da je vsaka tretja žlica odvisna od našega dela in od naših čebel. Na to smo lahko upravičeno ponosni. Čebelarke in čebelarji, Slovenija je ponosna na vse nas. Svet nas spoštuje in ceni.« Predsednik ČZS je svoj govor zaključil z besedami: »Lepo je biti predsednik najboljših čebelarjev na svetu. NAJ MEDI!« ČD Borovnica je praznik obeležilo z zastavo Čebelarske zveze Slovenije, ki jo je pri Kosovi kapelici obesil gasilec in čebelar Blaž Palčič.
Marjetka Rot
Uspešno sodelovanje
vrtca in gasilcev
Vsako leto pripravimo evakuacijo vrtca Borovnica s pomočjo enote PGD Borovnica.
Tudi letos smo v torek, 21. maja, povabili borovniške gasilce, da nam pomagajo pri izvedbi evakuacije. Najprej v enoti Zarja, nato pa še v enoti Mavrica. Strokovne delavke smo otroke varno peljale na zbirno točko, nato pa smo si po skupinah ogledali opremo ter vozila gasilcev. Gasilci so nam razkazali vozili GVGP-1 in GVC 16/25 ter opremo, sledilo pa je obvezno »gašenje požara« z vodo (z brentačami ter cevmi za hitri napad). Otroci so bili
nad gasilci navdušeni, poleg tega so pokazali tudi veliko znanja o njihovem delu, saj se o določenih temah (delo gasilcev, reševanje in pomoč ljudem) veliko pogovarjamo tudi v vrtcu.
Z dvema skupinama smo v Gasilski dom Borovnica prišli tudi na ogled ostale opreme in dejavnosti, ki jih pri evakuaciji nismo videli. Tako je bilo za otroke zelo zanimivo, kako imajo gasilci pospravljeno intervencijsko obleko, da lahko čimprej pomagajo pri nesrečah, kaj oblečejo za lastno varnost ter na kaj vse morajo biti pazljivi. Ogledali smo si tudi sobo z radijsko postajo in izvedeli, kako poteka komunikacija z
gasilskim domom in ekipo na terenu, kjer poteka reševanje. Obvezno smo imeli tudi malico - seveda v sejni sobi, ki smo jo temeljito pospravili za seboj. Ko smo odhajali, so nas gasilci pozdravili z gasilsko sireno. Otroci pa so v svojo igro tudi še potem vključevali gasilska vozila in gasilce.
Sodelovanje z borovniškimi gasilci se še poglablja, saj se dogovarjamo že za naslednja sodelovanja; jesenske delavnice za zaposlene ter prihod ostalih skupin 2. starostnega obdobja v gasilski dom. Otroci radi sodelujejo v dejavnostih, ki so jim blizu in so visoko motivirani. Zato smo strokovne delavke v vrtcu hvaležne gasilcem za vso
pomoč in pripravljenost sodelovati, si vzeti čas in pripraviti vse, da so dejavnosti in prikaz prostovoljnega dela gasilcev lahko odlično pripravljeni in izpeljani. Pomen reševanja in pomoči ter prostovoljnega gasilstva pa se s tem prenaša na mlade, ki se z vključevanjem v delo učijo, kako pomembno je delo prostovoljnih gasilcev, ki ne glede na vse vstanejo tudi sredi noči in odhitijo na pomoč. To pa nam v borovniški kotlini, glede na to, da imamo celo tri prostovoljna gasilska društva, ogromno pomeni. Naj končam z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Strokovna delavka Polona Gabriel
Nogometna veteranska tekma
med Borovnico in Dolom
V soboto, 25. maja, se je v organizaciji Društva dolanskih fantov na nogometnem igrišču Dol pri Borovnici odigrala tradicionalna nogometna tekma med veteranskimi nogometaši Borovnice in Dola.
Nogometašem, ki so v povprečju šteli čez petdeset let, je sodil sodnik Matjaž Ocepek, ki pa zaradi fair play igre obeh ekip ni imel veliko dela. Po začetnem sodnikovem žvižgu so Dolani po kombinaciji med Matjažem Mikložičem in Janezom Novakom hitro povedli. Novak je bil tokrat izjemno razigran in je med tekmo, ki je
trajala dvakrat po 40 minut, zadel kar štirikrat in tako postal najboljši strelec dvoboja. Nogometaši Borovnice svoje igre niso prilagodili taktiki in moči Dolanov, več pozornosti so posvečali napadu kot obrambi. Med drugim tudi niso našli rešitve za visokoraslega Nika Lebna, ki je z glavo dosegel hat trick. Borovničani so imeli ne-
kaj zrelih priložnosti, a ko igra ne steče, gre vse narobe - žoga ni in ni hotela v mrežo Dolanov. Čast borovniških nogometašev sta v nadaljevanju z dobro odmerjenima udarcema rešila Željko Ivanovič in z bele točke Vojko Blagojevic.
Prav tako sta s svojimi bra-vurami v slogu Jana Oblaka navduševala vratarja Marko Žitko in Josip Mršic, vendar so dobro postavljeni in borbenejši Dolani zadevali še naprej in ob močni podpori gledalcev na koncu zasluženo slavili. Tretji polčas se je nato odvijal pod
nadstreškom NK Borovnica, kjer so igralci ob dobri jedači in pijači podoživljali dogodke s tekme. Čeprav je bilo travnato igrišče zaradi plohe mokro in spolzko, poškodb na srečo ni bilo. So pa bili zaznani rahli potresni sunki, ki so jih med tekmo povzročali trije igralci, ki so skupaj tehtali skoraj pol tone! Čiste mišične mase, seveda ... Dogovorjeno je bilo, da bo povratna tekma jeseni. Prisrčno vabljeni!
Za OO DDF Boštjan Zakrajšek
NOS	Občina Borovnica
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Trume planincev na Golici
V nedeljo, 9. junija, smo spet uživali v objemu gora. Tokrat v soncu na kraljici Golici med narcisami in drugim cvetjem.
V okrnjeni zasedbi smo se odpeljali proti Planini pod Golico. Bolj ko smo se približevali izhodiščni točki, več avtomobilov je bilo ... na parkirišču, ob cesti ... videti je bilo, kot da čakajo le še na nas. Načrt, da bomo parkirali pri Savskih jamah, smo opustili in prej skrenili levo do taborniškega doma.
Že takoj smo zagrizli v strm, travnat klanec. Nadaljevali mimo manjšega ple-zališča in počivali pri žičnici. Odločili smo se za hitrejši dostop do koče in se na križišču usmerili na »zimsko pot«. Mehka steza, prepredena s koreninami dreves, nas je vodila čez manjšo strugo in precej strmo pobočje. Dobrovoljni otroci se niso
nič pritoževali, prav hitro smo napredovali. Dve sedelci in že smo bili v vršnem delu pod kočo na Golici. Manjše skalnato pobočje nam je popestrilo hojo, v pomoč nam je bila jeklenica s klini. Pri koči je bilo pravo mravljišče: mladi, stari, kužki ... Vsi so prišli občudovat narcise. Naša skupinica se po grižljaju sladkega priboljška ni obotavljala. Čez travnato pobočje smo hitro dosegli greben, s katerega smo lahko opazovali tujino in domovino hkrati. Veter nam je shladil čelo in na cilju je bilo prijetno obleči toplejše oblačilo. Malica se je prav prilegla. Še nekaj fotografij, žigosanje dnevnikov ter povratek v dolino. Skupaj smo preživeli čudovit dan. Dragi mladi planinci in starši, zahvaljujemo se vam za zaupanje in vesele urice, ki jih skupaj preživimo v planinah.
Želimo vam prijetne, brezskrbne počitnice.
Se vidimo jeseni.
Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin
Eko dan v OŠ Borovnica
Tudi letos je v naši šoli potekal naravoslovni in tehniški eko dan z ekološko tematiko.
Program je bil izveden v obliki ekoloških delavnic, ogledov in sodelovanja z zunanjimi sodelavci - borovniškimi posamezniki in društvi.
Eko dan je dan, ko je v šoli čutiti radoživost, vrvež, večjo sproščenost, delovni nemir.
Nekatere skupine se odpravijo v okolico šole, gozd, k vodi, na travnik, na kmetije, nekateri ustvarjajo v svojih učilnicah ali prisluhnejo zanimivim gostom. Dejavnosti so raznolike, od kulturno obarvanih do tehniških. Učenci razredne stopnje so ekodan začeli z ogledom ekološke gledališke igrice Smetiščni škrat v izvedbi gledališča Kukuc.
Odlični kostumi, scena, zgodba in igra, pri kateri so lahko sodelovali tudi izbrani učenci, so navdušili gledalce, da so dogajanje pozorno spremljali od začetka do konca. Na koncu smo le ujeli smetiščnega škrata, ki je smetil po živalskem vrtu.
Dan se je nadaljeval s programom,
ki so ga pripravile razredničarke. Potrudili smo se, da so bile dejavnosti drugačne od tistih, ki jih izvajamo na običajne šolske dni. Pri izvedbi smo k sodelovanju povabili tudi starše, lokalna društva in posameznike, ki ponujajo zanimive teme in pristope.
Tema prvih razredov je bila travnik in živali. Učenci so se izmenjevali na treh prizoriščih, eno izmed njih sta pripravila g. Palčič in g. Erčulj s svojimi številnimi eksotičnimi plazilci.
Učenci drugih razredov so iz odpadne embalaže izdelali lonček za svinčnike in lonček, v katerega so posadili rastlino. V tretjih razredih so izdelali lonček za svinčnike, glasbila, igrače, izdelali pa so tudi sivkino glicerinsko milo.
Četrte razrede je letos obiskalo društvo Bioexo in učencem predstavilo plazilce, kot so legvan, piton, gož, nato pa so izdelali še kuščarja s tehniko origami.
Učenci petega razreda so k sodelovanju tudi letos povabili g. Leona Ker-nela iz Srednje gozdarske šole Postojna, ki na poglobljen način učencem predstavi drevesa, gozd, njihov pomen danes in v preteklih zgodovinskih obdobjih ter običaje in obrede, povezane
z njimi. Poslušati g. Kernela in biti pri tem čisto pri miru ne bi bilo problem tudi po več ur, menijo učenci.
V petem B so se odločili preizkusiti se v peki domačega kruha. Ga. Karmen Turšič je učence vodila skozi cel postopek od spoznavanja različnih vrst moke, kruha, kako kruh zame-simo, kdaj in kako dodamo zrna, do peke, za katero so poskrbeli v naši kuhinji. Proti koncu dneva je po hodnikih dišalo po sveže pečenem kruhu.
Nekateri učenci so pletenico, hlebček, štručko odnesli domov, nekatere pa je mamljivi vonj premamil in so od-škrtnili delček, da so poskusili, kako je kruh uspel. Po šoli pa ni dišalo samo po kruhu, v spodnjih prostorih šole je dišalo po sveže nažaganem lesu.
Učitelj Klemen Jevnikar je s skupino učencev izbirnega predmeta Obdelava gradiv - les izdeloval ptičje krmilnice in valilnice, ki jih bomo v prihodnjih dneh namestili na drevesa na Košutovem vrtu, kjer imamo tudi svoj šolsko eko vrtiček.
Novost letošnjega ekodneva je bila izmenjevalnica igrač za učence razredne stopnje. Učenci so prinesli svoje rabljene igrače, ki so jih želeli zamenjati z igračami svojih sošol-
cev. Nastala je prava pisana trgovina igrač, več kot štiristo se jih je nabralo in učenci so zavzeto iskali pravo zase. Seveda smo morali poiskati tudi čas, ko se je lahko vsak s svojo novo igračo tudi malo poigral.
Tudi letos smo na eko dan sodelovali s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Šestošolci so si ogledali, kako je kljub našemu ločevanju treba odpadke še pripraviti na recikliranje.
Po predavanju predstavnice podjetja Brede Kovač Babnik o pomenu in načinih recikliranja pa so si ogledali še kompostarno in čistilno napravo. Letos smo ponovno k sodelovanju povabili obe borovniški ekološki kmetiji, Košir in Kržič.
Na kmetijah so sedmošolci spoznavali delo ter pridelavo ekološke hrane in sestavin, iz katerih so ob koncu spekli kruh. Na poti do kmetij so si učenci pod vodstvom učiteljice Metke Pristavec Repar ogledali cerkev v Zabočevem.
Tema osmih razredov je bila tudi letos voda. Učenci so so si pod vodstvom g. Jožeta Zormana ogledali, kako je potekalo snemanje oddaje Vodni krog Borovnice, g. G. Gabrovšek je predstavil vremensko merilno na-
pravo v Borovnici ter učence vodil ob Borovniščici do nove čistilne naprave.
Tako kot vsako leto je bila naloga devetih razredov zbiralna akcija starega papirja in tudi letos so se naloge lotili zavzeto in odgovorno. Dan so si popestrili še z izdelovanjem grafik.
Ob zaključku še enega ekološko obarvanega dne lahko rečemo, da smo zopet pridali del k ekološkemu osveščanju naših šolarjev. Pri tem so sodelovali ne samo naši učenci, njihovi mentorji, učitelji in ostali zaposleni, temveč tudi krajani.
Posebej dragocen je vsakoletni prispevek borovniških društev, podjetij in posameznikov, ki se prijazno odzovejo na naše vabilo.
Za sodelovanje in pomoč na letošnjem ekološkem dnevu se najlepše zahvaljujemo vsem učiteljem, mentorjem in ostalim zaposlenim, zunanjim sodelavcem, g. Palčiču, g. Erčulju, g. Zormanu, g. Gabrovšku, ge. Karmen Turšič, ekološkima kmetijama Košir in Kržič, gospe Bredi iz Komunalnega podjetja Vrhnika ter vsem ostalim sodelujočim
Mateja Praprotnik Lesjak
NOS	Občina Borovnica
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na kmetiji je lepo
Verz iz znane pesmi se je izkazal za resničnega tudi za otroke iz vrtca Borovnica, ki so se nazačetku junija udeležili tridnevnega tabora na kmetijah Davčen in Ožbet v idilični gorenjski vasici Četena Ravan.
Otroci iz skupin Pikapolonice, Gumbki in Mačje mesto so se seznanjali z delovnim, a kljub temu lepim življenjem na kmetiji. Pomagali so pri košnji in grabljenju trave. Hranili so krave in koze, jahali konja, božali kunce, si ogledali kokoši in prepelice, navdušeni so bili nad živahnimi prašički. Preizkušali so se v molži krave in pri tem bili zelo spretni. Ogledali so si mlin in videli, kako nastaja moka. V krušni peči so spekli kruh in vsak je domov odnesel hlebček, ki ga je sam oblikoval. Srečali so se z lovcem, ki jim je predstavil veliko zanimivosti o živalih okoliških gozdov. Tudi za družabno življenje je bilo dobro poskrbljeno. Zvečer smo zakurili taborni ogenj in se ob njem zabavali. Družili smo se na otroškem igrišču. Podali smo se tudi na planinski pohod na Stari vrh.
Ob pestrem dogajanju ni bilo niti malo časa za domo-tožje. Bivanje na kmetijah je kar prehitro minilo in polni lepih vtisov ter novih spoznanj smo se vrnili domov.
Za vrtec Borovnica Mateja Milosavljevic,
vzgojiteljica
Borovničani na Ostriču, Medvižici in
Razsušici
Končno sončna sobota. 25. maja smo se s planinskimi navdušenci odpravili v konce, kamor ne zaidemo prav pogosto, v Čičarijo.
No, Slavnik smo že obiskali pozimi in spomladi. Nanj smo se povzpeli iz Skadanščine. Tokrat smo pot nadaljevali skoraj do hrvaške meje, do zaselka Zagrad. Od prijatelja vodnika smo izvedeli za zanimivo krožno pot, na kateri obiščeš kar tri tisočake, vrhove s prav po-
sebnimi imeni.
Sprehodili smo se skozi vas, med travniki, mimo ograde s konji. Eden nas je prišel pozdravit kar na pot, ki nas je peljala skozi gozd. Po krajšem vzponu smo prišli na prostran travnik s pisanim cvetjem. Izstopale so narcise, ki so kot preproga prekrivale travnato površino. Pred nami je bil prvi cilj. Stožčast vrh Ostrič s 1054 metri nadmorske višine nam je nudil čudovit razgled in udobne kamne za malico. Po daljšem postanku smo se spustili in čez travnik nadaljevali v zavetje gozda. Pot je bila razgibana. Zanimiva vr-
tnosti, male ročice in nožice pa so potrebovale malce pomoči. V daljavi Slavnik, Kamniške in Savinjske Alpe, Brkini ...
Po spustu smo nadaljevali proti Razsušici, ki se s 1083 metri ponaša z nazivom najvišjega vrha slovenske Istre. Ne more
pa se bahati z razgledom, saj je vrh poraščen. Po krajšem postanku nas je čakal le še spust.
Kar naenkrat so se čez jasno nebo prikradli temni oblaki in nas začeli priganjati na poti v dolino. Sprva smo se spuščali v smeri Plešivice, nato pa pro-
ti Zagradu, kjer smo parkirali. Mokri nismo bili, avtomobile pa je na poti domov dež dodobra opral.
Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin
tača, posuta z večjimi skalami, »pošitimi« s krpami mahu, je privabila navdušenega očka, jamarja. Ni se mogel upreti skušnjavi, in je oprezal za kakšno luknjo, breznom . no, več sreče prihodnjič. Skupaj smo nadaljevali do manjšega gozdnatega sedelca, kjer kažipot usmerja desno na Medvižico in levo na Razsušico. Vzpeli smo se na Medvižico, 1081 metrov visok vrh s skalnato, z globokimi razpokami razbrazdano »glavo«. Uživali smo v pople-zavanju, a previdnost vseeno ni bila odveč. Starejši otroci so pokazali prave plezalne spre-
Obisk komunalnega podjetja na Vrhniki
V petek, 10. maja, so otroci iz skupin Konjički in Gumbki iz borovniškega vrtca obiskali center za zbiranje odpadkov na Vrhniki.
Sprejela nas je njihova strokovna delavka Breda in nas popeljala med kupe že ločenih odpadkov. Spoznali smo, kako odpadke predelajo
in kam potujejo naprej. Nato smo si ogledali še sortirni center Saubermacher in opazovali, kako se odpadki ločujejo.
Čeprav pogled na velike smrdljive kupe odpadkov ni bil prijeten, je prav, da otroci že od malega vedo, da smo vsi soodgovorni za kopičenje smeti in da moramo skupaj poskrbeti, da bo odpadkov čim manj.
Vzg. Pia Janja Kranjez
NflS	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Županova beseda
Voščilo ob
občinskem
prazniku
Spoštovane in spoštovani!
Pred enaindvajsetimi leti je prevladala močna volja, da si krajani želimo živeti v samostojni občini.
Uspešno izveden referendum 21. junija 1998 je pokazal odločno voljo občank in občanov po ustanovitvi samostojne občine. Odločitev je bila pravilna, dosežki so vidni na vseh področjih.
Horjul z bližnjo okolico je lepo zaokrožena celota imamo vso potrebno infrastrukturo, osnovno šolo, vrtec, športno dvorano, športni park, dom starejših občanov, prosvetni dom, trgovino, pošto, bencinsko črpalko, župnijo, več večjih in manjših proizvodnih obratov, ki nudijo zaposlitvene možnosti prebivalcem in ekonomsko stabilnost.
V	dvajset letnem obdobju delovanja samostojne občine je bilo veliko postorjenega na lokalni ravni. Veliko je bilo vlaganj v cestno infrastrukturo, obnovo in asfaltiranje veliko cestnih odsekov, urejanje avtobusnih postajališč, širjenje javne razsvetljave, urejanje pločnikov v naseljih. Veliko se je vlagalo v zagotavljanje oskrbe z pitno vodo, predvsem bi omenil izgradnjo vrtin.
V	zadnjem štiriletnem obdobju sta izstopala dva največja projekta, izgradnja čistilne naprave Horjul za 2000 P enot in izgradnja fekalne kanalizacije ter ostale gospodarske javne infrastrukture v Zaklancu in delu stare ceste v Horjulu. Preurejena je bila stara šolska telovadnica v štiri nove učilnice, učilnica za tehnični pouk in sodobna knjižnica. Zgrajena je bila povezovalna cesta med vrtcem in osnovno šolo, istočasno pa je bila zaradi dotrajanosti in številnih prekopov obnovljena šolska ulica, obnovili pa smo tudi Staro cesto v Horjulu. Širila se je javna razsvetljava na Vrzdencu v grabnu in Lesnem brdu. Posodobilo se je telekomunikacijsko omrežje. Pozno jeseni so se zaključila dela na cest proti športnemu parku, pridobili smo nov most, pločnik in kompletno preplasti-tev vozišča. S sprejetim novim OPN, za kar smo morali urediti poplavno varnost je veliko posameznikov pridobilo možnost za obnovo oziroma za novogradnjo objektov. Po novem zakonu o legalizaciji objektov iz lanskega leta je možno legalizirati objekte tudi na kmetijskih površinah. V želji, da se čim več občanov za to možnost odloči, je občina omogočila olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka za polovico, z obrazložitvijo, da so posamezniki v preteklosti že pomagali graditi javno infrastrukturo.
V	sodelovanju z župnijo Hor-
jul smo obnovili, prosvetni dom in da sklenili dolgoročno pogodbo o najemu. S tem so se pogoji za delovanje prosvetnega društva bistveno izboljšali.
V kratkoročnih planih za letošnje leto in prihodnje je še nekaj investicij. Poslovilna vežica Vrzdenec je v fazi gradnje in bo letos zaključena, več namenska dvorana Žažar je v fazi razpisa za pridobitev izvajalca . Za fekalno kanalizacijo , čistilno napravo in ostalo gospodarsko infrastrukturo v Žažarju, se urejajo še zadnje podrobnosti pred vlogo za gradbeno dovoljenje. Za ureditev vodotoka od čistilne do Mostarja in ureditev potoka Ljubgojščica , potekajo uspešni pogovori z direkcijo za vode in ministrstvom za okolje. Pripravljajo se projekti za sanacijo nedelujoče čistilne naprave v Podolnici. Prizidek vrtca in ureditev zunanjega igrišča je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Za ureditev okolice šole in za učno čebelarsko pot so pridobljena evropska sredstva, pričetek izgradnje se predvideva to jesen. Po uspešni pridobitvi zemljišč v športnem parku od sklada kmetijskih zemljišč Slovenije, bomo pristopili k pripravi projektov za dodatno ponudbo športnih aktivnosti, nogometno igrišče in ostalo.
Pripravljajo se projekti za izgradnjo pločnika po južni strani ceste v naselju Horjul, od križišča pri Metrelu, do vrtca. Več letna želja vaščanov je, da se uredijo prehodi za pešce in se zagotovi varno prečkanje ceste za otroke na poti v šolo.
Dobro sodelovanje z direkcijo za ceste in občino Vrhnika, je nov uspešen projekt, ki bo uresničen do leta 2023. Pripravljajo se projekti za širitev ceste od Horjula do Vrhnike na šest metrov, vključno z izgradnjo novih mostov, obenem pa se projektira kolesarska steza od Vrhnike do Horjula in naprej do Vrzdenca. Nekaj Evropskih sredstev bo zagotovila občina iz naslova ostalo pa direkcija za ceste republike Slovenije.
Vse to nas navdaja z optimizmom, zavedam pa se da nas čaka še veliko dela, da bomo vse zastavljene cilje tudi uresničil. Hvala vam za podporo in sodelovanje, prepričan sem, da nas čaka uspešno leto in bomo ob občinskem prazniku čez eno leto bogatejši za nove pridobitve in kakovost življenja v horjulski dolini še izboljšana.
Župan Janko Prebil
Blagoslov temeljnega kamna za poslovilno vežico na Vrzdencu
Cerkev svetega Kancijana velja za pravi biser v horjulski dolini, saj je zaradi svoje zgodovinske vrednosti neprecenljiva.
A potrebe vaščanov so se v novejšem obdobju spremenile in želja, da se v bližini zgradi nova poslovilna vežica, je iz leta v leto rasla in bila močnejša. Na občinski praznik 20. junija so začetek gradnje na Vrzdencu obeležili z blagoslovom temeljnega kamna.
Zbrane vaščane, župnika, Janeza Smre-karja, arhitekta Andreja Briški, vodjo gradbišča Andreja Dobrovljca, direktorja gradbenega podjetja Klemena Gantarja, župana Janka Prebila in občinsko upravo je pozdravil predsednik vaškega odbora, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil društvu upokojencev za pripravljeno
pogostitev. Želja po tem, da se tu zgradi objekt je rasla vse od leta 2003, ko se je ustanovil vaški odbor. Do leta 2014 pa je bilo vse skupaj bolj v »zatišju«, od tedaj naprej pa do lanskega leta pa se je pridobilo zemljišče in gradbeno dovoljenje.
Po uvodnem nagovoru je besedo prevzel župan Janko Prebil, ki je spomnil, daje leta 2014 podal vaščanom obljubo, da bodo tu zgradili poslovilno vežico, kar je bila velika in dolgoletna želja.
Obljubo je držal in ob tem dejal: »Štiri leta truda in pestrega dogajanje je bilo potrebno, da smo danes tu, da smo prišli do realizacije. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti arhitektu Andreju Briški za idejno zasnovo in potem kasneje za vse načrte. Vemo, da se v marsičem skozi postopek izdelave načrta nisva takoj strinjala, ampak danes sem zadovoljen, da smo dali takšno pozornost vsakemu
detajlu. Ob tem bi želel povedati, da smo razmišljali dolgoročno, saj se bo poleg poslovilne vežice uredila in razširila tudi cesta, ki pelje proti cerkvi. Vemo, da je tu težava odvodnjavanje, saj ob nalivih voda predstavlja težavo, a z urejeno cesto bomo tudi to uredili. Po pogodbi, ki je sklenjena je predviden zaključek del 6. novembra letos, če ne bo kakšnih dodatnih nepredvidenih del.
Objekt bo zgrajen kakovostno, po najsodobnejših standardih in bo stal približno 300.000 evrov, cesta pa 30.000 evrov, kar ni skromna investicija, ampak lahko rečem kar prestižna. Vrzdenec si je to zaslužil, ima bogato zgodovino in postavitev enostavnega objekta ni prišla v poštev.« Arhitekt Andrej Briški je nato še pojasnil njegov pogled, kjer je poudaril, da ne želi, da temu objektu rečemo 'mrliška vežica' ampak poslovilna vežica. Hkrati je povedal, da je lahko tudi atelje primerne za razne kulturne dogodke ali razstave in da je njegov namen da zaživi in da je v uporabi za različne namene.
Ob tem naj povemo, še to, da se bo po tem, ko se bo objekt zgradil na Vrzdenec vrnila originalna freska svetega Krištofa čigar kopija sedaj krasi južno stran cerkve svetega Kancijana. Na koncu je župan pozval k besedi tudi svetnika Vrz-denca Petra Bastardo, ki je poudaril, da si najbolj želi kakovostne izvedbe in varnega poteka gradnje.
Zbrane in seveda prostor ter temeljni kamen je ob koncu slovesnosti blagoslovil župnik Janez Smrekar.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
N aŠ	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina Horjul praznuje 21. leto obstoja
Svečana proslava se je tokrat odvijala na dveh prizoriščih. Najprej je sledil uradni del v obnovljeni dvorani Prosvetnega doma Horjul, kjer so člani mešanega pevskega društva Horjul zbranim zapeli Zdravljico ter evropsko himno. Ob izbranih besedah povezovalca Matka Zdešarja je sledil pozdrav župana občine Horjul in
Župan Janko Prebil je na začetku pozdravil vse navzoče,med katerimi so bili tudi ugledni gostje, župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik, župan občine Vrhnika Daniel Cukjati, župan Borovnice Bojan Čebela, direktor Metrel Mehanika Gregor Turk, svetnice in svetniki, člani nadzornega odbora občine Horjul, predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, predsedniki ostalih društev in klubov, predsedniki vaških odborov in predsedniki vodovodnih odborov ter praporščaki.
V nadaljevanju svojega govora je župan predstavil vse opravljeno delo v minulem obdobju in povedal, da smo na vse pridobitve lahko ponosni, kljub temu pa je izpostavil tisto najpomembnejše, medsebojen odnose. »Ker vemo kako pomembna je kakovost bivanja v naši lepi dolini, ves čas obstoja samostojne občine podpiramo in sodelujemo tudi s številnimi društvi in klubi, ki aktivno in
Veliko zaslug za to imate prav občanke in občani, ki ste s svojim delom in sodelovanjem pripomogli postaviti in uresničiti zastavljene cilje. Prav naša majhnost, samostojnost in enotnost so naše prednosti zaradi katerih smo uspešno delovali skozi vsa leta. Verjamem, da smo s pridobitvijo svoje občine pred leti upravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu.
Občinski praznik je pomemben za vse nas, ponosni moramo biti na vse dosežke, ki smo jih dosegli.
Čakajo nas novi izzivi na raznih področjih, verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje sposobni poskrbeti za skupno dobro.«
Župan je svoj govor končal z voščilom in spodbudo: »Naj bo to praznik naše doline, zelenih polj, gozdov, naših vasi ter zadovoljnih ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa, ki čutijo svoj domači kraj in ljubijo Horjulsko dolino.«
V kulturnem delu smo lahko videli vrhunsko izveden muzi-
zelo uspešno delujejo na našem področju in katerim gre posebna pohvala.
Poleg vseh svojih osnovnih dejavnosti, ki jih opravljajo, so vedno pripravljeni sodelovati na različnih dogodkih, druženjih, kar nas še posebej veseli. Občina Horjul se vseh enaindvajset let uspešno razvija, na vseh področjih vsako leto kaže lepšo podobo, kar nam je vsem v ponos.
kal z naslovom Mala morska deklica, ki so ga pod mentorstvom učiteljic Glasbene šole Vrhnika Ilonke Pucihar in Kristine Smrke prikazali otroci glasbene šole, med katerimi je bilo kar nekaj nastopajočih tudi članov horjulske podružnice.
Nastopajoči so pokazali pravo mojstrstvo igranja inštrumentov, plesa, dramaturgije in koreografije za kar so poželi
stoječ aplavz in čestitke obi skovalcev v Prosvetnem domu Horjul.
Praznovanje ob 21. letnici občine se je potem preselilo na občinski trg, kjer so zbranim svoje veščine sukanje palice pokazale članice mažoretne in twirling skupine Horjul.
Ob jedači in pijači se je ob dobri družbi praznovanje na daljevalo v sproščenem in pri jetnem vzdušju vse do noči.
N aŠ	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sprejem pri županu za odličnjake
Ker dobri zgledi vlečejo, za trud in vloženo delo pa je prav, da dobimo vsaj pohvalo, so tudi letos ob zaključku šolskega leta 2018/2019 podelili priznanja
učencem, ki so se v vseh devetih letih obveznega osnovnošolskega šolanja izkazali z odličnim uspehom. Župan Janko Prebil je tako tradicionalno
ob zaključku šolskega leta sprejel učence devetih razredov, ki so bili odlični vseh devet let. 15 odličnjakov, od tega 8 deklet in 7 fantov, je po uvodnem nago-
voru in pohvali župana prejelo vedno aktualno knjigo Jonatan Livingston Galeb. Župan in vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Urška Marolt sta
jim zaželela uspešno nadaljnje šolanje in hkrati izrazila željo, da morda čez nekaj let ob zaključku (visokega) šolanja kakšen izmed njih poklicno pot
Znanje je naše največje bogastvo, nikakor pa se učenje ne konča, ko zapustimo osnovno šolo.
nadaljuje v rodnem Horjulu. Župan, ki je svojo poklicno pot začel in končal v gospodarstvu, je tudi izrazil zadovoljstvo, ker se je veliko odličnjakov odločilo, da svoje šolanje nadaljuje na srednjih tehničnih šolah, smer strojništvo in elektro, kar je spodbudno, saj v naših podjetjih v horjulski občini po njegovih besedah potrebujemo domač kader, ki bo izobražen in sposoben voditi naše gospodarstvo še naprej.
Peter Kavčič, foto: Občinski arhiv
Podaljšanje pogodbe
z vzdrževalcem cest
Ceste uporabljamo vsak dan, kako pomembne so za našo dinamiko življenja, pa spoznamo šele takrat, ko so prometnice prekinjene bodisi zaradi poškodb ali obilnega sneženja v zimskem času, ko smo odvisni od tega, kako dobro svoje delo opravlja služba za vzdrževanje cest.
Naslednja 3 leta bo še naprej za urejenost cest skrbelo podjetje Janez Marolt s.p. Pogodba opredeljuje letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest in poljskih poti, vzdrževanje naprav za odvajanje meteorne vode s cest, vzdrževanje brežin cest, pometanje, košnjo, pluženje in posipanje ter vzdrževanje prometne signalizacije. Župan Janko Prebil je pojasnil, zakaj so se odločili za nadaljevanje sodelovanja z dosedanjim izvajalcem vzdrževanja cest v občini: "Zadovoljen sem,
da lahko nadaljujemo naprej in naše sodelovanje okrepimo, saj smo z delom zadovoljni. Imamo domačina, ki pozna situacijo na terenu, ki redno spremlja, kje je kaj treba postoriti. Posebno v zimskem času, ki prinaša ekstremne vremenske razmere, veliko pomenijo izkušnje in poznavanje posebnosti naših cest, saj želimo, da so te pravočasno očiščene in varne za uporabo, da lahko občani pravočasno pridejo na svoja delovna mesta z avtomobili. Naše sodelovanje s podjetjem Janez Marolt s.p. je
sicer že dolgoletno. Za podaljšanje pogodbe smo se odločili tudi zato, ker na razpis ni prišla nobena dodatna ponudba, zavedamo pa se, da s podpisom pogodbe tudi omenjeno podjetje lažje vlaga v svoj razvoj in obnavlja mehanizacijo, ki jo potrebuje, da so naše ceste
dobro vzdrževane in seveda predvsem varne. To je tisto kar najbolj šteje." Na občini so prepričani, da bo tudi zaradi tega v prihodnje delo opravljeno vsaj tako dobro kot do sedaj ali celo bolje.
Peter Kavčič Foto: občinski arhiv
Skozi Zaklanec po novem le 40 km/h!
Še posebno pa je nujna prilagoditev hitrosti zaradi otrok, ki seveda še nimajo veliko izkušenj z varnostjo v prometu. V minulem obdobju so bile na cesti, ki pelje
skozi Zaklanec, izvedene raziskave, ki so vplivale na spremembo omejitve hitrosti. Občina Horjul je v skladu z usmeritvami elaborata o presoji varnosti cest na celo-
Hitrostne omejitve v naseljih vozniki navadno spoštujejo, saj gre za varnost pešcev, ljudi, ki živijo in se gibajo v bližini ceste, ki pelje praktično mimo njihovega dvorišča.
tnem območju naselja Zaklanec omejila najvišjo dovoljeno hitrosti na 40 km/h. Na odseku od križišča ceste Horjul-Dobrova proti Prošci pa ostaja hitrostna omejitev 30 km/h. Ob novih spremembah omejitve hitrosti voznike opozarjamo, naj bodo pozorni na prometno signalizacijo in prilagodijo hitrost vožnje skozi naselje. V zadnjem obdobju so na tem delu tudi poostrene kontrole hitrosti medobčinskega redarstva, zato nikar ne vozite prehitro.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Metrel Mehanika
donirala koše za smeti
Od besed k dejanjem, bi lahko rekli! Očitno v Horjulu tudi mladi lahko pomembno prispevajo k razvoju in urejenosti našega okolja.
Pred nekaj meseci so namreč osnovnošolci obiskali občinsko upravo in se pogovarjali o aktualnih temah, o tem, kaj bi lahko še izboljšali. Mladi občinski svet, ki so ga sestavljali učenci OŠ Horjul, je med drugim predlagal tudi postavitev novih košev za smeti.
Na občini je predlog naletel na plodna tla in po nekaj usklajevanja je hitro prišlo do ukrepanja in rezultata. Miško, kot se imenuje koš za smeti, ki so ga v celoti razvili in naredili v domačem podjetju Metrel Mehanika, bo na treh lokacijah v bližini šole skrbel, da se bodo učenci že od mladih nog učili pospravljati smeti v za to namenjene zabojnike. Miško je ovalne oblike, praktičen in enostaven za rokovanje. Vreča za smeti se namesti na žični nosilec v notranjosti koša. Koš je odporen tudi proti van-dalizmu. Čiščenje je mogoče z običajnimi, okolju prijaznimi čistilnimi sredstvi. Izdelan je iz nerjaveče pločevine z gladko brušeno površino,
odporen proti vremenskim vplivom in soli. Donacijo je pozdravil tudi župan Janko Prebil, ki je izpostavil odlično sodelovanje s podjetjem, ki v naši občini predstavlja pomemben steber gospodarstva in razvoja. "Ponosen sem na to, da lahko v Horjulu uporabimo domač produkt, ki je rezultat razvoja in proizvodnje zaposlenih pri Metrel Mehaniki. S podjetjem sodelujemo odlično in delamo vse, kar je v naši moči, da zagotavljamo njegov nadaljnji razvoj in se veselim širitve, ki bo sledila v kratkem."
Besedilo in foto: Peter Kavčič
N05	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
Medgeneracijsko povezovanje v znamenju marljivih čebel
Turistično društvo Horjul je skupaj s čebelarji Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec v petek, 14. junija, pripravilo dan odprtih vrat na temo čebelarjenja v preddverju horjulske občinske stavbe.
Ker je šlo za medgeneracijski projekt, kjer je pomembno sodelovanje tako najmlajših kot najstarejših občanov, so ga obiskali stanovalci Centra starejših Horjul ter otroci horjulske osnovne šole in vrtca. Obiskovalci so si lahko ogledali čebeljo družino, različne tipe čebeljih panjev, izdelke iz čebeljega voska, panjske končnice in raz-
Vabilo
lično tiskano gradivo na temo čebel in čebelarstva. Od blizu so lahko videli notranjost panja, kako je videti satovje in čebelja družina z matico. Spoznali so, kako pomembne so drobne čebele za naše bivanje, saj so eden pomembnejših opraševalcev na polju in v sadovnjakih ter izredno občutljive na ekološke spremembe
in s tem tudi kazalnik čistosti okolja, v katerem bivamo. Vsi so z zanimanjem poslušali o skrivnostnem življenju čebel in z navdušenjem okušali aka-cijev, cvetlični, kostanjev, hojev in gozdni med, ki ga je poklonil predsednik društva, horjulski župan Janko Prebil. Za dobro vzdušje med obiskovalci sta s harmoniko skrbela brata Anže in Vid Bogataj ter zaigrala številne melodije, med katerimi je požela val navdušenja zimzelena pesem Lojzeta Slaka Čebelar. Prijetno vzdušje se je po 10. uri nadaljevalo v Polhovem Gradcu v Hiši medu
k sodelovanju pri projektu
Knjižna polička na delovnem mestu
Branje predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Ob hitrem življenjskem tempu se te pozitivne plati branja vse bolj pozabljajo. Zato v Mestni knjižnici Ljubljana pripravljamo projekt Knjižna polička na delovnem mestu, ki je namenjen gospodarskim organizacijam. Projekt bo potekal v nacionalnem mesecu skupnega
branja, to je septembra. V tem času bomo podjetju ponudili v uporabo knjižno gradivo, ki bo na voljo zaposlenim na delovnem mestu, seveda je mišljeno, da ga odnesejo domov in v miru preberejo. Vsem podjetjem, ki se bodo odločila za sodelovanje pri projektu, bomo podarili enoletno članarino za pravne osebe v vrednosti 30 evrov, tako da bodo lahko uporabljala knjižnične storitve tudi po končanem projektu. Podjetja vljudno vabimo, da se nam pridružite na poti branja. Za kakršnakoli vprašanja in prijave smo vam vedno na voljo na e-naslovu knjizna.policka@mklj.si ali na telefonski številki 051 325 914 oziroma 01 308 57 09.
Božnar, kjer je obiskovalcem magistrica Malči Božnar, ki velja za vodilno strokovnjankinjo za ocenjevanje kakovosti medu pri nas, predstavila čebelje
pridelke in izdelke, razkazala čebelarski muzej in obiskovalce nato popeljala skozi grajski park. Zupan Janko Prebil je ob tej priložnosti povedal nekaj
besed o zgodovini čebelarskega društva, ki bo naslednje leto praznovalo častitljivih 100 let.
Peter Kavčič Foto: občinski arhiv
Svetovni dan čebel sta obeležila minister Zajc in župan Prebil
Poletni vklop tudi letos za otroke iz Občine Horjul
Skrb za okolje in ohranjanje čiste narave je tisto glavno poslanstvo ministrstva za okolje in prostor, zato je osveščanje javnosti glede skrbi za naš življenjski prostor nenehno delo, ki se ves čas razvija in prinaša nove rešitve na tem področju.
Tudi letošnje poletje se lahko otroci iz Horjula priključijo Poletnemu vklopu, saj bo Občina Horjul ponovno sofinancirala počitniško varstvo na Vrhniki (Poletni vklop -športne počitnice).
Poletni vklop bo potekal med 1. julijem in 23. avgustom, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Tako kot prejšnje leto lahko otroke pripeljete v Športno dvorano OŠ Antona Martina Slomška, Pod Hruševco 33, Vrhnika. Poleg tega da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo manjših otrok, je projekt za-
voda Ivana Cankarja organiziran tudi z namenom polepšati poletne počitnice otrokom in jim omogočiti nepozabna doživetja ob sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa. Predviden strošek staršev za otroke iz Občine Horjul bo 3 evre na dan. Starši pokrijejo tudi stroške izletov, ki so opcijsko na sporedu enkrat tedensko. Organizirana so tudi dnevna kosila, ki jih plačujejo otroci sproti. Ostale stroške bo pokrila Občina Horjul. Več informacij bo na voljo na spletni strani Občine Horjul www.horjul.si in na spletni strani www.zavod-cankar.si ter Facebook strani zavoda Ivana Cankarja.
Občina Horjul
Urbano čebelarstvo je trend, ki ga v Evropi spremljamo že nekaj let in je izredno pomemben kazalnik kakovosti zraka v večjih mestih. Tudi v našem glavnem mestu najdemo kar nekaj čebelnjakov na strehah stolpnic, od sredine maja letos pa je prestolnica bogatejša še za dva nakladna panja.
Minister Simon Zajc je skupaj z županom Občine Horjul Jankom Pre-
bilom v uporabo predal čebelnjak na stavbi ministrstva za okolje in prostor ob svetovnem dnevu čebel 20. maju. Ob tej priložnosti je minister izrazil zadovoljstvo ob takšnem sodelovanju, ki poudarja pomen čebel in ostalih opraševalcev v naših življenjih, pa naj gre za urbana središča, kot je streha na stavbi ministrstva za okolje in prostor sredi Ljubljane, ali vasi oziroma
naravna okolja, kjer sicer običajno srečujemo čebelnjake. Zupan Janko Prebil, sicer predsednik čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, ki je predal dva svoja panja, je ob tej priložnosti povedal: "Naše sodelovaje z ministrstvom je zelo dobro, saj nam je v horjulski občini veliko do tega, da omogočamo visoko kakovost življenja vsem občanom in občankam, to pa zagotavljamo tudi s tem, da skrbimo za čisto okolje, čist zrak in vodo. Včasih je lažje samo govoriti, kaj bi bilo dobro, ampak tisto, kar šteje, so naša dejanja. Na občini smo v minulem mandatu s trdim delom dokazali, da zmoremo in znamo poskrbeti za kakovostno pitno vodo in z izgradnjo kanalizacijskega omrežja ter nove čistilne naprave dokazujemo, da skrbimo tudi za vodotoke. S postavitvijo čebelnjakov na streho stavbe sredi Ljubljane pa gre več kot le za gesto ali znak dobrega sodelovanja, saj je to lahko zgled tudi drugim v Ljubljani. Čebele so namreč občutljive na onesnaženost okolja, kjer živijo, predvsem pa je izredno dober kazalnik njihov pridelek. Vedno, po vsaki sezoni pridelan med pošljemo na analize, ki ugotavljajo tudi prisotnost škodljivih snovi, ki so sicer lahko prisotne v določenem okolju." Poslika-vi na panjskih končnicah sta domače ročno delo, kot se za pravi slovenski čebelnjak spodobi.
Peter Kavčič Foto:Jure Šujica
N aŠ	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pobeg v Planico - petič
Praznik športa v Planici
Pod planiško skakalnico se je v soboto, 25. maja, zbrala množica več kot dvestotih ljubiteljev športa.
Velika večina jih je iz Horjula, kjer je bil start, na cilj pribežala s kolesi, nekaj je bilo tekačev in takih na rolerjih ter podpornikov edinstvenega športnega dogodka v Sloveniji - Pobeg v Planico, ki je letos potekal že petič zapored in to v organizaciji Humanitarnega športnega društva Pobeg.
Skupina športnih navdušencev, željnih pobegniti na
kolo, se je zbrala na parkirišču podjetja Metrel, kjer je začela svoj 127 kilometrski športni izziv. Kolesarji so se na pot podali v dveh skupinah, in sicer rekreativni in športni. Tisti, ki so imeli zmernejši tempo in več postankov, so začeli ob 7.30, bolj utrjeni in kondicijsko bolje pripravljeni pa ob 9. uri. Med slednjimi je bil tudi Grega Če-pon, ki je na dolgi in dokaj zah-
tevni trasi imel dovolj časa, da podoživi svoj čisto pravi pobeg pred štirinajstimi leti.
Spomnimo se resnične zgodbe najstnika
Ta je tako zaradi prepoznavnosti dogodka kot tudi edinstvenosti in drugačnosti danes znana že mnogim. Grega je pri svojih šestnajstih letih zaradi problemov v šoli in občutka krivde, saj je razočaral starše, napisal poslovilno pismo in odšel od doma. Nadel si je nahrbtnik, v katerega je spravil
Mlade gasilke in gasilci
uspešni v orientaciji
Dobro delo z mladimi se na dolgi rok obrestuje, kar dokazujejo tudi rezultati z raznih gasilskih tekmovanj, kjer naši mladi redno posegajo po visokih uvrstitvah.
Na tekmovanje v gasilski orientaciji v Kamniku pod Krimom v organizaciji Gasilske zveze Brezovica za pionirje, mladince in pripravnike, ki je bilo 19. maja, je iz Gasilske zveze Horjul šlo kar 26 ekip.
Prvi dve ekipi iz vsake gasilske zveze (Horjul, Brezovica, Dolomiti) sta se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Iški vasi 1. junija. Med kar 105 ekipami iz celotne ljubljanske regije so bili
tudi mladi gasilci in gasilke iz Gasilske zveze Horjul. Dvema horjulskima ekipama je uspelo osvojiti najboljši položaj pred državnim prvenstvom v orientaciji, ki bo 14. septembra na Koroškem. Lado Prebil, predsednik Gasilske zveze Horjul, je čestital vsem sodelujočim za uspehe na tekmovanjih: "Vse sodelujoče ekipe so dosegle lepe rezultate in si zaslužijo priznanje in vse čestitke za vzorno sodelova-
nje. Še posebno pa bi se ob tej priložnosti rad zahvalil tistim, brez katerih ni predajanja znanja na mlajše generacije. To so seveda vsi mentorji, ki vlagajo veliko napora, dela in svojega časa, da ekipo pripeljejo do želenih uspehov in tako dobrih rezultatov." Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci, ki se v svoji starostni kategoriji pomerijo v teku in gasilskih disciplinah. Pri orientacijskem teku si ekipe lahko pomagajo le z zemljevidom in kompasom. Naloge opravljajo v naravi na gozdnih poteh.
Peter Kavčič, foto: Arhiv GZ Horjul
svoj klarinet, nekaj oblačil in spalno vrečo ter sedel na kolo in jo mahnil proti Planici. Bilo je konec marca, čas planiškega praznika, zato je tja kolesaril tudi z namenom, da si ogleda smučarske polete. Po dvanajstih urah kolesarjenja, zemljevid ga je namreč dvakrat zavedel, je prispel v Kranjsko Goro, kjer se je udeležil osrednje prireditve in kasneje zabave. Nato je noč prespal pod stopniščem nekega bloka, naslednji dan pa jo ucvrl na ogled poletov v Planici. Z zvijačo, s klarinetom je namreč lahko postal del godbe, ki je vstopala na prizorišče, se je prebil med navdušene navijače. Videl je vse takratne uspešne skakalce, celo Ahone-novega padca pri 240 metrih se spominja. Ves sestradan si je po koncu v Kranjski Gori privoščil pico, ki pa je bila usodna - pri plačilu so mu zasegli bančno kartico, nato pa ga še isti večer izsledili policisti in pridržali na policijski postaji, dokler ponj niso prišli starši. Beseda policista je bila Gregi v poduk, saj si je zapomnil, da je njegovo dejanje pustilo kar nekaj finančnih posledic. Po desetih letih se je ob spodbudi prijateljev odločil, da sredstva na neki način vrne v prave roke - tistim, ki denar potrebujejo.
Presežek sredstev letos za športnike invalide
Športni dogodek je imel tudi letos dobrodelno noto, saj je bil presežek zbranih sredstev, ki se sicer zbirajo za pokritje organizacijskih stroškov, letos namenjen športnikom invalidom. V
preteklih letih je organizator z zbranimi sredstvi že pomagal nekaterim mladim, bolnim in pomoči potrebnim, tega se je nabralo že za več kot 10.000 evrov. Vsak od udeležencev pobega je tako poleg tega, da je naredil nekaj dobrega zase, prispeval svoj kanček dobrodelnosti v celoten dobrodelni izkupiček.
Kolesarjem so se letos pridružili tudi tekači in roleristi
Prvotni in primarni namen pobudnika dogodka je spodbuditi čim več ljudi k rekreaciji v prostem času, k športnim dejavnostim. Tudi zato je bila s strani organizatorja humanitarnega društva Pobeg letos uvedena novost. Kolesarjem so se na Jesenicah, v Mojstrani in Kranjski Gori pridružili še tekači in roleristi ter skupaj nadaljevali pot do cilja v Planici. "Letošnje število tekačev in roleristev še ni bilo veliko, zato bomo v prihodnje več promocije namenili tudi tema dvema disciplinama, saj si zares želimo, da pobeg v Planico postane praznik športa za vse," je svoje načrte razkril Grega.
Dež ni bil ovira
Pod aktivne udeležence oziroma prijavljene se je podpisalo 192 športnih navdušencev, ki so na cilj prikolesarili, pritekli ali prirolali. Največ je bilo seveda kolesarjev in skoraj vsi so bili kos zahtevni trasi, ki na celotni poti zahteva kar nekaj več 2300 metrov skupnega vzpona. A ob primernem tem-
pu tega ni bilo težko premagati, tudi zato, ker je dogodek rekreativne in ne tekmovalne narave in si je vsak udeleženec pot lahko prilagodil svojim sposobnostim. Sicer pa se je bilo mogoče kolesarjem tekom trase tudi pridružiti, od starta do cilja je bilo postavljenih 9 vmesnih postaj, na katerih so se kolesarji okrepčali in se spočili ter pobrali nove ubežnike na poti do cilja. V Kranju je že zelo zgodaj startala tudi zanimiva skupina na kolesih Pony, ki pa je za pot potrebovala več časa in postankov. Nekateri udeleženci so postanek izkoristili tudi za vedritev, saj je zahtevnost preizkušnje letos povečalo deževno vreme, ki je mnoge kolesarje spremljalo dobršen del poti. A večine to ni motilo: "V vsakem primeru bomo mokri od znotraj, zato dež ni ovira," so zadovoljni povedali.
Da je tudi pobeg lahko zanimiva in celo koristna stvar, še posebej če ga združiš s športom in dobrodelnostjo, začrtaš izjemno lepo traso ter mu dodaš dobro vzdušje, so ponovno dokazali organizatorji dogodka, člani humanitarnega športnega društva Pobeg. Ti pa so z mislimi že drugod - pri kovanju idej za nove športne dogodke, ki jih kot dobro prakso iz Horjula želijo širiti po vsej Sloveniji. Vsem udeležencem pobega pa obljubljajo, da bo Pobeg v Planico tudi šestič. Zato le urno, le urno nabirajte moči.
Nadja Prosen Verbič, Foto: arhiv HŠD Pobeg
N05	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Učenci prostovoljci v Horjulu
za boljše sobivanje
Naša življenja so prepletena z odnosi, dobrimi, slabimi in tistimi vmes.
V resnici pa je to, kako se bomo počutili, še najbolj odvisno od nas samih, in tega se zelo dobro zavedajo tudi pedagogi v šolah. Osnovni šolski predmeti so seveda pomembni, saj znanje, ki ga pridobimo, uporabljamo vsak dan, tudi ko odrastemo. A brez prave srčne kulture tudi ne gre. Lahko smo ponosni, da v osnovni šoli Horjul že šesto leto deluje krožek, kjer se mladi spoznajo s prostovoljstvom.
Učenci višjih razredov so vabljeni k sodelovanju, ki pa ni obvezujoče. Če na primer nekdo ugotovi, da ni
za to dejavnost, lahko po mesecu dni tudi odide. Dobijo pa vsi učenci pri tej dejavnosti možnost, da razvijajo svoje talente. Morda nekdo ne blesti pri klasičnih predmetih, a to še ne pomeni, da ne more s svojim delom pomagati mlajšim. S tem krepi svoj osebnostni razvoj, samozavest in samostojnost, kar pa je zelo pomemben del razvoja vsakega mladega človeka. Učenci imajo proste roke, da izrazijo svoje ideje, ki jih nato uresničijo pod vodstvom mentorice. Barbara Buh, specialna pedagoginja, ki skrbi za izvajanje interesne dejavnosti prostovoljstvo, je na to generacijo zelo ponosna: "V OŠ Horjul interesna dejavnost pro-stovoljstvo deluje že šesto leto. Tudi letos je 11 učencev
naše šole, ki obiskujejo 5. in 6. razred, svoj čas, trud in dobro voljo delilo z mlajšimi učenci v podaljšanem bivanju. Od oktobra do junija so učenci prostovoljci mlajšim učencem v podaljšanem bivanju nudili pomoč pri pisanju domače naloge in se z njimi tudi preprosto družili ob pogovoru in družabnih igrah. Na mlajše učence to deluje zelo spodbudno, razvijejo se prijateljstva in pomembne vezi. Veseli me, ko vidim, kako se starejši in mlajši učenci med sabo pozdravljajo na hodniku, kar je pomembno za dobro vzdušje v šoli. Učenci so v sklopu svoje dejavnosti pomagali tudi pri ideji, organizaciji in izvedbi decembrske humanitarne zbiralne akcije v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije,
izvedbi aprilskega dopoldanskega druženja Vozičkanje s stanovalci centra starejših v Horjulu v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, organizaciji in izvedbi izmenjevalnice igrač, namenjene učencem od 1. do 4. razreda. Vsi učenci prostovoljci so s svojo ustvarjalno energijo, odgovornim vedenjem, zavzetostjo in dobrosrčnostjo soustvarili številne nepozabne trenutke in pomembno prispevali h kakovostnejšemu bivanju v OŠ Horjul in širše, je svoje misli ob koncu leta strnila Barbara Buh. Najbolj dejavna prostovoljca v šolskem letu 2018/2019 sta bila petošolca Anton Mlinar in Jaka Kogovšek.
Peter Kavčič, Foto: arhiv OŠ Horjul
Državno, prihajamo!
Kampiranje gasilske
mladine na Pokojišču
V soboto, 1. junija, je v Iški vasi potekala regijska orientacija.
Nastopile so tri ekipe iz na- vale na državno tekmovanje: šega društva, prav vse pa so z pionirji in mladinke (lanske odličnimi rezultati napredo- zmagovalke) s 1. mestom ter
pripravniki z 2. najboljšim izkupičkom.
Bravo in čestitke še enkrat vsem skupaj v imenu vseh članov PGD Horjul!
Pionirke PGD Vrzdenec
na regijskem tekmovanju
Po hladnem in deževnem maju sta nas v soboto, 1. junija, v Iški vasi pričakala s soncem obsijan dan in regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji.
Pomerilo se je kar 105 ekip iz celotne regije Ljubljana 1. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa pionirk PGD Vrzdenec, ki se je na regijsko tekmovanje uvrstila z 2. mestom na občinskem tekmovanju, ki se je 19. maja odvijalo v Kamniku pod Krimom. Punce (Sara, Mojca in Janja) so v kategoriji pionirk osvojile 11. mesto. Čestitke vsem, tudi mentorjema Do-mnu in Tadeju!
Avtor: M MK
Meseca junija se vsi veselimo. Zlasti letos, ko je po obilnem deževju le posijalo sonce.
Temperature so višje in čas je, da se znebimo dolgih rokavov. Končno lahko oblečemo poletna oblačila. Junij je dobrodošel tudi za otroke, saj končno zaključijo vse šolske obveznosti. Otroci iz PGD Horjul pa poleg tega pričakujejo še gasilsko kampiranje. Letos smo se odpravili že na 4. kampiranje, ki je potekalo na Pokojišču.
Težko pričakovan tridnevni odklop se je začel v petek, 14. 6, ko smo se v popoldanskih urah odpeljali proti Borovnici ter se po strmi cesti povzpeli proti Pokojišču. Naš prostor za kampiranje je bil pri gasilskem domu. Na začetku so starejši fantje pomagali pri postavitvi šotora, punce pa so naredile zastavo, ki je krasila vhod šotora. Petek smo izkoristili za igranje nogometa, odbojke in drugih iger. Po večerji je sledilo druženje ob
ognju, ki so ga postavili otroci. Sobota je bila rezervirana za pohod in različne igre. Po zajtrku smo se odpravili na pot, kjer smo se smejali ob zanimivih zgodbicah otrok, zabavali s prenašanjem vej in za nazaj drug drugega bodrili, saj so bile noge že težke. K sreči smo s seboj imeli sendvič in Fru-tabelo, ki sta nam dala novih moči. Najbolj smo bili veseli, ko smo se vrnili nazaj. Kljub utrujenosti so otroci ob vrnitvi spet čudežno dobili energijo in se že podili za žogo. Po kosilu so sledile težko pričakovane vodne igre. Prenašanje mokre gobe, posodic z vodo, pokanje vodnih balončkov z usti in plazenje po mokrem polivinilu so bili polni smeha. Na koncu ni manjkal niti vodni dvoboj med otroki in mentorji, ob koncu katerega smo bili vsi mokri. Večer smo zopet preživeli ob ognju, kjer so skupine popestrile dogajanje s skeči.
Prehitro je prišla nedelja in z njo zadnji dan našega kampiranja. Izkoristili smo jo za pridobivanje znanja iz prve pomoči na različnih točkah.
Mentorji so predstavili položaj za nezavestnega, oživljanje, povijanje ran ter namestitev poškodovanca na nosila. Svoje znanje so skupine nato prikazale na zadnji točki. Najprej so z brentačo pogasile maketo goreče hiške ter nato oskrbele poškodovanca v njej. Potem so sledile štafetne igre, kjer so otroci zopet zagrizeno tekmovali. Zadnji dan smo zaključili z nogometno tekmo, kjer so fantje v vlogi Li-verpoola in Chelsea odigrali finale lige prvakov, punce pa so jih medtem spodbujale s tribun. Po tekmi smo vzeli vsak svoj nahrbtnik ter se polni lepih spominov vrnili nazaj domov. Lepo je, ko vidiš, kako malo je treba, da otroške oči napolniš z iskrico. Ko lahko enostavno pozabiš na telefon in vse druge pametne naprave. Druženje in narava sta pravi recept za dobro voljo in smeh ob tem, ko si opraskaš koleno ali dobiš kakšno buško. Tako vsaj veš, da si se imel lepo. In če povzamem otroške želje: »Drugo leto gremo spet, ane?«
ŠZ
N aŠ	Občina Horjul
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Slovenije
Dinamiti zmagovalci Pokala
Na zadnji dan letošnjega maja se je v Športnem parku Horjul celoten dan pričakovalo nekaj velikega in pomembnega za naš klub, naš kraj. Po zelo dolgi, mogoče celo predolgi sezoni je bila končno na sporedu odločilna tekma za naslov najboljšega v Sloveniji. V poznih večernih urah smo dobili novega prvaka. Na koncu to na žalost niso bili naši borci, ampak hokejisti RCU Jesenice. So pa teden prej Dinamiti utišali dvorano v Lukovici in po norem preobratu ubranili slovenski pokalni naslov! Za podmladek in naslednike članske ekipe Dinamitov pa se v Horjulu ni bati - Dinamiti do 17 let so postali državni prvaki, mlajši hokejisti do 13 let pa državni podprvaki!
Začnimo z našimi mladimi hokejisti. Dinamiti do 13 let so letos boje bili proti Piščancem iz Postojne, Prevojam in hokeji-
stom Domžal. Ekipa slednjih je sestavljena samo iz hokejistov na ledu, torej so bili posledično tudi najmočnejše moštvo v tej starostni kategoriji državnega prvenstva. Naši fantje so bili po pričakovanjih drugo moštvo lige in to so na koncu tudi do-
segli. Tekmo so izgubili le proti prvakom, na ostalih srečanjih pa močno zmagali. Drugo mesto je za fante dober rezultat in velik obet za nadaljevanje tekmovanj v višjih starostnih skupinah.
Naša starejša ekipa, Dina-
miti Horjul U-17, je naredila korak naprej. Nekateri igralci že trkajo na vrata prve ekipe, v tem prvenstvu pa se je tudi pokazalo, da skoraj celotna ekipa že igra tudi v članskem državnem prvenstvu za TNT. Dolga sezona v drugi članski ligi se je
močno poznala, ekipa je bila povezana in uigrana. Tudi tu smo bili težke bitke predvsem proti Domžalam. Dinamiti so že pred zadnjo tekmo postali prvaki, a jih to ni zmedlo in na zadnji tekmi po kazenskih strelih ugnali Domžale in potrdili naslov. Čestitke vsem igralcem in trenerju Timoteju Finku.
V članski konkurenci je še pred odločilno tekmo prvenstva potekal vsakoletni Pokal Slovenije. Naše prvo moštvo se je brez težav uvrstilo v finale, kjer so jih pričakali isti nasprotniki kot v finalu DP - moštvo RCU Jesenice. Finalna tekma v Lukovici je bila izredno zanimiva. V vratih Dinamitov je izjemoma za pokal stal izkušeni slovenski vratar Jure Penko in izkoristil priložnost. Dinamiti so še dobro minuto do konca zaostajali za dva zadetka, igra do takrat ni bila ravno bleščeča. Iz vrat so potegnili Penka in poskusili srečo z igralcem več v polju. Hitro so zadeli in se približali na vsega zadetek zaostanka. Pol minute do konca so v buliju dobili plošček, še enkrat iz vrat potegnili svojega čuvaja mreže in vsega 27 sekund do konca izenačili na 3 : 3.
Sledil je podaljšek, v katerem je bil izključen naš branilec Simšič in zaigrali so z le dvema igralcema na igrišču. Mlada branilca Fink in Leben sta se izkazala in sledili so kazenski streli, pri katerih pa so več pokazali naši fantje. Jure Penko je oba strela nasprotnika ubranil, na drugi strani pa sta bila uspešna Jure Sotlar in Marcel Lavri-ša, ki sta Dinamitom zagotovila naslov pokalnih prvakov v sezoni 2019!
Končno pa je na vrsto prišla tudi odločilna tekma za najboljšega v državi.
Dvorana športnega parka v Horjulu že dolgo ni bila tako polna, kar je pokazatelj, da je dvoranski hokej na našem koncu še vedno šport številka ena.
V	vratih smo imeli zanesljivega Jureta Pavliča, v obrambo pa dobili odličnega Domna Ve-dlina. Igralci obeh ekip so bili na začetku tekme nekoliko nervozni, posledično je prišlo tudi do izključitev.
Prvi so povedli gostje z zadetkom Gregorja Koblarja. Pol minute do konca uvodne četrtine je izid izenačil Vedlin.
V	nadaljevanju so igralci obeh ekip kar leteli po igrišču, streli so se vrstili na obeh straneh, tako da sta imela oba vratarja obilico dela. Tik pred koncem polčasa pa je še enkrat udaril horjulski napad in preko Simona Žerdina zadel za vodstvo.
Na začetku drugega dela srečanja je sledil šok za domačine. Jeseničani so v le nekaj sekundah dvakrat zadeli in izid spreobrnili. Od tu naprej našim fantom ni šlo več po načrtih. Na vse načine so se prebijali mimo obrambnih igralcev gostujočega moštva, v vratih je zadnje strele branil Žan Us.
V zadnji četrtini je z zadetkom nekaj upanja vlil Marcel Lavriša, a so že v naslednjem napadu nasprotniki ponovno ušli na večjo razliko. Tik pred koncem tekme je Vedlin znižal rezultat na 6 : 4, kar pa je bil tudi zadnji zadetek Dinamitov v tej sezoni.
Člani RCU Jesenice so tako prvič postali državni prvaki in s prestola zrinili naše dolgoletne prvake.
Slednji so tako po nekaj zmagoslavnih letih pokal oddali, a motivirani že gledajo v naslednjo sezono, ko bodo naredili vse, da pokal pride nazaj v Horjul!
Dinamiti se vsem soigralcem, članom strokovnega moštva in navijačem zahvaljujejo za spodbudo čez celotno sezono.
Se vidimo jeseni v Športnem parku Horjul
DINAMITI!
Rok Logar
Obisk g. Branka Lipnika in učencev OŠ Horjul v vrtcu
Letos so otroke vrtca Horjul večkrat obiskali otroci in učitelji OŠ Horjul.
Razveselili so nas z različnimi predstavami in tako popestrili naše dopoldneve.
Otroci so uživali v estetsko dovršenih lesenih lutkah, ki jih je predstavil gospod Branko Lipnik. Lutke je izdelal sam in z njimi zaigral pravljico Kako se je mišek maškaral (J. Milčin-ski). Otroci 2. razredov so od vodstvom ge. Mojce Potrebuješ pripravili in zaigrali kar dve predstavi: Zrcalce (G. Vitez) in Žogica Nogica (J. Malik).
Vsem se lepo zahvaljujemo in upamo, da se v prihodnjem šolskem letu spet vidimo.
B. P.
NOS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
ŠPORT	' iuliJ 40 ]m7p,
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Praznik naše občine in države
Polhov Gradec, 21. junij - V večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec je potekala slovesnost, s katero je tudi letos občina Dobrova -Polhov Gradec obeležila občinski praznik, dan državnosti ter podelila priznanja in grbe najbolj zaslužnim občanom.
Z lepo odpeto slovensko himno v izvedbi Neže Kralj se je pričela slovesnost, s katero je občina Dobrova - Polhov Gradec obeležila praznovanja -občinski praznik, katerega rojstni dan smo praznovali prav na ta dan ter dan državnosti, ki obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna.
Na ta dan sta bili namreč sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je uvodoma spomnila množico obiskovalcev prikupna pove-
Z leve: Kristian Laznik, Eva Marija Sečnik, Maja Železnikar, Tone Koprivec, Gaja Malovrh, Bogdan Oražem in župan Franc Setnikar.
zovalka programa, ki smo jo na tovrstnih prireditvah pri nas že vajeni, Bernarda Zarn. Za tem pa na oder povabila našo prihodnost - folklorno skupino Osnovne šole Dobrova, ki je v prostor prinesla pesem in ples, s tem pa radost nad slovensko kulturno dediščino.
Slavnostni govornik župan Franc Setnikar je v nagovoru izpostavil prav pomen veselja: »dva pomembna praznika imamo, zato imamo razlog za veselje.« Vsem se je zahvalil za soustvarjanje občine, v kateri živimo ter čestital najbolj zaslužnim, ki bodo danes posebej nagrajeni. Priznanje občine za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja so prejeli: Kristian Laznik, Eva Marija Sečnik, Maja Zelezni-kar, Tone Koprivec, Gaja Malovrh, Bogdan Oražem pa je prejel zlati znak Občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer za dolgoletno skrb pri ohranjanju kulturne sakralne dediščine v občini ter prispevek k ugledu in razvoju občine.
Prijeten kulturni program se je nadaljeval s čutečo poezijo naše domače pesnice Katarine Tominec. Splet plesov, pesmi
in vriskov v izvedbi folklorne skupine Grof Blagaj je poskrbel za dobro voljo, vinska kapljica, tokrat na glavi spretne folklo-ristke, pa je vsaj za trenutek pognala strah po žilah. Kulturni del programa se je zaključil s točko glasbenega tria. Tako je letošnja občinska prireditev spletla besede, misli, ples in pesem vseh stilov, žanrov in tradicije. Raznovrstnost je bogatila in povezovala tokratni večer, v katerem je vsak izmed številnih obiskovalcev, mlajše in starejše generacije, našel košček lepega zase.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič
Kristian Laznik, priznanje občine na področju gasilstva
- je član PGD Polhov Gradec že od 1993, odlikujejo ga strokovnost, zanesljivost ter prizadevnost, s svojim delom pa skrbi za sistem zaščite in reševanje tudi izven meja svojega gasilskega društva. V zadnjih 5 letih je sodeloval na kar 60 intervencijah, pri 25 celo kot vodja intervencije, ključni
člen poveljstva PGD Polhov Gradec, odigral je pomembno vlogo tudi v komisiji za nabavo novega gasilskega vozila, ki je pripomoglo k razvoju celotnega društva.
Eva Marija Sečnik, priznanje občine na področju društvenega življenja - je članica društva upokojencev Dobrova že od leta 2001, večino časa tudi aktivna članica upravnega, zadnja leta nadzornega odbora društva. Zavzeto sodeluje pri različnih društvenih aktivnostih, pomaga pri organizaciji in pripravi srečanj ter njihovi izvedbi. Svojo srčnost in človečnost pa kaže z obiskovanjem starejših in bolnih članov društva. Je zgled in spodbuda za druge člane društva, s čimer se društvo utrjuje tudi v širšem družbenem okolju.
Maja Železnikar, priznanje občine na področju športa in plesa - je predana plesu ter na področju jazz-baleta dosega odlične rezultate. Pri svojih 14. letih je že svetovna, evropska in večkratna državna prvakinja ter zmagovalka svetovnega pokala.
V svoje treninge vloži veliko truda in energije ter uspešno usklajuje plesne ter šolske obveznosti, s tem pa je izreden zgled vsem mladim.
Tone Koprivec, priznanje občine na področju društvenega življenja - je eden izmed ustanovnih članov Turističnega društva Briše ter vseh 26 let eden najbolj aktivnih članov. 8 let je deloval kot predsednik društva, bil je podpredsednik ter član upravnega odbora. S svojim čutom za organizacijo ter ohranjanje kulturne dediščine vsako leto aktivno pripomore k idejni zasnovi ter izvedbi Dneva pod Lovrencem, ki je ena največjih turističnih prireditev v občini. Poleg tega je dejaven še na mnogih drugih področjih v občini - bil je predsednik vaške skupnosti Briše, poje v dveh pevskih zborih ter poskrbi za marsikateri projekt. V delo uspešno vključuje mlade ter tako zagotavlja, da bodo tudi mlajše generacije sledile njegovi poti ter prevzele čut za soljudi, skrb za skupnost ter željo po sodelovanju z vsemi krajani.
Gaja Malovrh, priznanje občine na področju športa in plesa - je 18-letnica, ki se že od 6. leta ukvarja s športom. Po ritmični gimnastiki se je lotila plesa; najprej hip hopa, nato pa rocknrolla, v katerem zdaj dosega odlične rezultate. Skupaj s soplesalcem se na skoraj vseh mednarodnih tekmovanjih uvrščata v finale in na mnogih posegata po najvišjih mestih. Kot rezultat odličnih nastopov sta bila skupna zmagovalca svetovnega pokala za leto 2018 in s tem premagala vso svetovno konkurenco. Prav tako sta osvojila naslov državnih prvakov in naslov zmagovalca Pokala Slovenije. Na koncu lanske sezone sta nastopila na sprejemu Športnik leta v Predsedniški palači, kjer sta se Gaja in Jaka kot prva plesalca podpisala na predsednikovo zastavo slavnih.
Bogdan Oražem, zlati grb občine za dolgoletno skrb pri ohranjanju kulturne sakralne dediščine v občini ter prispevek k ugledu in razvoju občine - župnijo Polhov Gradec vodi že enaindvajset let, v zadnjih letih pa soupravlja tudi župnijo Črni Vrh. V tem času je v župniji in širše v naši občini s svojo energijo in povezovalno vlogo pustil vidne sledi. Njegova skrb se poleg duhovnega področja odraža tudi na področju ohranjanja sakralne dediščine - na obnovljenih cerkvah, podružnicah, znamenjih, župnišču v polhograj-ski župniji ter na obnovljenem baročnem oltarju župnijske cerkve v Polhovem Gradcu, ki je dragoceni kulturni spomenik širšega pomena. Gospod Oražem je zelo dejaven tudi na kulturnem področju kot član duhovniškega okteta Oremus, s katerim je ime naše občine ponesel širom po svetu. Zavze-
to sodeluje pri negovanju spomina na pomembne osebnosti naših krajev, kot sta skladatelj Paul Sifler in misijonar Jakob Trobec, po čigar poteh Severne Amerike je v lanskem letu popeljal župnijske romarje. Pri spodbujanju dobrodelnosti med ljudmi že vsa leta uspešno povezuje naše kraje z revnimi afriškimi državami, posebej z Madagaskarjem, kjer deluje misijonar Janez Krmelj. Tudi tja je že organiziral župnijsko romanje. Izredno vpet je tudi v organiziranje dejavnosti za mlade. V župniji je vzpostavil poletne oratorije z več kot 100 udeleženci, pri tem pa neguje tradicijo kraja in povezuje tiste, ki znajo, s tistimi, ki se učijo. Odlično povezuje številne skupine, posebej pa mladino, preko župnijskih izletov, smučarskih in kolesarskih romanj, raznih srečanj in drugih dejavnosti. Za boljše medsebojno poznavanje je uvedel farni dan, ki je danes postal že tradicija. Na duhovnem področju je v župniji začel z zakonsko skupino, biblično skupino in skupino za moške. Podpira številne pevske zbore, dramsko skupino, sodeluje z gasilci, lovci, obrtniki, upokojenci, planinci - vse s ciljem boljšega povezovanja in prijaznega sobivanja občanov ne glede na prepričanje.
Gospod Bogdan Oražem povezuje vse, ki se trudijo negovati kulturo in tradicijo v kraju in občini, preko župnijskega glasila pa širi glas o dogajanju v kraju in občini tudi preko lokalnih meja. V enaindvajsetih letih je s svojim delom v naših krajih trajno zaznamoval življenje tako na duhovnem, kulturnem in materialnem področju.
S svojo povezovalno vlogo in spodbudo je dosegel, da je življenje v kraju in občini prijaznejše in lepše.
NflJ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
V Polhovem Gradcu oddelek vrtca manj
Statistika govori, da vpis otrok v vrtce na območju občine Dobrova - Polhov Gradec iz leta v leto pada.
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Razstava
Zgodbe iz šolske torbe
Polhov Gradec, 13. maj - V prostorih Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je potekalo odprtje razstave Zgodbe iz šolske torbe, zgodovina šolstva na Polhograjskem med letoma 1852 in 1969, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z zgodovinskim
Posledica tega je tudi ukinitev enega oddelka vrtca v Polhovem Gradcu, ki pa ni prizadel nikogar - tam so bili namreč prav vsi otroci sprejeti.
Javni razpis za vpis otrok za šolsko leto 2019/20 v vrtcih Občine Dobrova - Polhov Gradec je potekal od 14. do 29. marca 2019. Na dan 1. 4. 2019 so vrtci v občini prejeli 81 vseh vlog, ki so občani naše občine, kar jasno nakazuje negativen trend prejetih vlog otrok občanov naše občine. Lani je namreč prispelo 89 vlog, leta 2017 pa kar 114, 2016 124 in 2015 kar 141.
Na svoji prvi seji je komisija za sprejem otrok v vrtec pri OŠ Polhov Gradec ugotovila, da bi ob nespremenjenem številu oddelkov in sprejemu vseh otrok, tudi tistih, ki ne izpolnjujejo na dan 1. 9. starostnega pogoja za vpis, bilo kar 26 nezasedenih mest v vseh oddelkih skupaj. Zato so se z vso skrbnostjo posvetili možnosti oblikovanja samo 11 oddelkov. Končni rezultat je pokazal, da v šolskem letu 2019/20 en oddelek vrtca manj, hkrati pa bodi vsi otroci sprejeti.
Na območju vrtca pri OŠ Polhov Gradec so starši 5 otrok odklonili sprejem otroka v vr-
Cestno omrežje v občini Dobrova - Polhov Gradec je vse bolj obremenjeno.
Na glavnih prometnicah naj bi se v prihodnjih 15 letih število vozil povečalo za tretjino, ponekod celo za polovico.
Občina in deležniki na državni in lokalni ravni se zavedajo problematike, zato so se 21. junija zbrali na delovnem srečanju in sprejeli sklep o aktivnem uresničevanju projektov, ki bodo pozitivno vplivali na varno, trajnostno mobilnost ter kakovost življenja vseh občanov. Eden od korakov k temu cilju je tudi izgradnja kolesarskih poti.
Občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Direkcija RS za infrastrukturo so konec lanskega leta podpisali Dogovor o sodelovanju pri izvajanju projekta državnega in
tec. Tako bo na dan 1. 9. 2019 v vrtec vključenih 183 otrok, ko pa bodo vsi dopolnili starostni pogoj za vključitev, pa bo skupaj 191 otrok. Glede na najvišje normative posameznih oddelkov pa bi lahko kljub temu sprejeli še 6 otrok v Polhovem Gradcu in 3 otroke v Šentjoštu ter 3 v Črnem Vrhu.
Na območju vrtca pri OŠ Dobrova pa so starši 6 otrok odklonili sprejem otroka v vrtcu, zato je vrtec že pozval k sklenitvi pogodbe starše otrok po vrstnem redu s čakalnega seznama. V septembru bo v vrtec pri OŠ Dobrova v 10 oddelkih skupaj vključenih 172 otrok, ko pa bodo vsi dopolnili starostni pogoj, pa bo skupaj 177 otrok. Do zapolnitve najvišjega normativa v oddelkih pa bi lahko sprejeli še tri otroke drugega starostnega obdobja.
Na centralnem čakalnem seznamu so trenutno, na dan 20. 6. 2019, trije otroci občani, ki bodo starostni pogoj za vključitev v vrtec izpolnili v marcu 2020 in štirje otroci občanih drugih občin in sicer dva , ki že izpolnjujeta in dva, ki še ne izpolnjujeta pogoja za vključitev v vrtec.
Nadja Prosen Verbič
regijskega pomena s krovnim nazivom 'Barjansko kolesarsko omrežje'. Dolgo naj bi bilo dobrih 108 kilometrov, sofinancirali pa naj bi ga Ministrstvo za infrastrukturo ter omenjenih sedem občin. Gre za uresničevanje skupnih prizadevanj 26 občin Ljubljanske urbane regije za trajnostno in od avtomobila neodvisno mobilnost.
Na delovnem srečanju je bila predstavljena tudi idejna zasnova kolesarske poti od Ljubljane do naselja Gabrje, ki je prva faza uresničevanja Barjanskega kolesarskega omrežja v občini Dobrova - Polhov Gradec, po kateri bo tekel največji del omrežja - kar 41 kilometrov - odsek pa bo vreden 6 milijonov evrov in naj bi bil zaključen do leta 2023.
Opomba uredništva: daljši prispevek si lahko prebereta na www.mojaobcina.si/dobrov--polhov-gradec
Občinska uprava
V šolskem letu 2016/17 je steklo plodno sodelovanje med učenci zgodovinskega krožka Osnovne šole Polhov Gradec ter Muzejem pošte in telekomunikacij in plodovi skupnega dela so nam letos ponovno na ogled - razstava, ki bo na ogled vse do 24. novembra 2019. Raziskovanje šolstva na Polhograjskem je potekalo pod mentorstvom kustosinje muzeja Ajde Koz-jek in učitelja zgodovine in geografije Simona Purgerja.
Da so okoli leta 1800 izbrane otroke na Polhograjskem
poučevali zgolj duhovniki, je zapisano na eni ter celoten nadaljnji razvoj, ki omenja prvega župana, ki je pisal v slovenskem jeziku, Riharda Ursi-nija Blagajaja, ki si je prav tako prizadeval za ustanovitev šole, kar mu je z ustanovitvijo eno-razrednice 1852 tudi uspelo.
Tistikrat so poučevali kar po domovih. Že čez šest let pa so se začela dela za gradnjo nove šolske stavbe, ki je bila zgrajena 1859, vanj pa je bilo vpisanih že 174 otrok.
Čas vojen in epidemij bolezni je narekoval svoje, tudi od-
daljenost, kljub temu pouk ni zamrl, ta se je do 1939 povečal v petrazrednico. Pisano je tudi o učiteljih, z imeni in priimki, ter stavbah, kjer je pouk potekal. Ta se je 11. februarja 1951 začel izvajati v polhograjski graščini. Sedem let kasneje se je šola preimenovala v osnovno šolo Polhov Gradec, temelji za novo pa so se začeli izvajati poleti 1968, slovesno odprtje, ki je potekalo 23. novembra 1969. To in še mnogo zanimivosti je mogoče prebrati na zelenih panojih v razstavni sobi.
Ob odprtju je zbrane nagovorila direktorica muzeja Natalija Polenec, spregovorila pa je tudi vodja projekta Ajda Kozjek, ki je povedala, da se je ideja za razstavo ponudila na pladnju, saj v letošnjem letu šolska zgradba v Polhovem Gradcu praznuje 50 let in to je čudovit uvod v jesensko slavje.
Mentor Simon Purger pa je v nagovoru posebno pozornost je namenil trem besedam; »korenine, ki simbolizirajo odkrivanje novih zgodovinskih dejstev; radovednost, kar poganja svet naprej; hvaležnost, temu kar nam je dano, prejemati, deliti in dati naprej.« Ob ogledu je bilo videti mnoge navdušene obraze obiskovalce, ki so na fotografijah iskali sebe in znance ter se čudili svoji mladosti. Prav tako so deževale pohvale na račun izbora primernosti postavitve razstave, ki pritegne pozornost in panoji z jedrnato in posebej izbrano vsebino, ki spominjajo stare zelene šolske table. Razstava, zares vredna ogleda, bo na ogled vse do 24. novembra 2019. Prijazno vabljeni.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič
Urejena zunanja podoba osnovne šole
O projektu ureditve zunanjih površin pri osnovni šoli Polhov Gradec se zastavljajo vprašanja na vsaki seji občinskega sveta, zato želimo z realnim stanjem seznaniti vse občane.
Projekt ureditve zunanjih površin ob Osnovni šoli Polhov Gradec, ki v celoti obsega obnovo in modernizacijo obstoječega šolskega igrišča ter razširitev in utrditev obstoječega peščenega parkirišča, so bile do začetka meseca junija zaključene najzahtevnejše faze gradnje, pove odgovorni na občini za investicije mag. Samo Zupančič in pojasni, da gre pri tem za ureditev stabilizacije pobočja
z izdelavo betonskih pilotov, izgradnja opornih zidov za premoščanje nivojskih razlik med terasami in zajetje zalednih vod z drenažami.
Trenutno se izvaja betonska obloga, to je vidni del pilotne stene in obodne stene kotlovnice.
Pri tem pa je potrebno dodati, da je izvajanje zemeljskih del v pomladanskem času zelo oteževalo intenzivno deževje, zato je bil izvajalcu del podaljšan rok za izgradnjo. Se pa sedaj gradnja pospešeno odvija, vse to v želji, da bi objet predali v uporabo otrokom in občanom še pred novim šolskim letom.
Naj spomnimo na vse pridobitve in dodatne prostore namenjene različnim športom, ki jih bodo ob dokončanju pro-
jekta, torej že v naslednjem šolskem letu, lahko koristili polhograjski otroci, to so: atletska steza, nogometno in košarkar sko igrišče, igrišče za odbojko na mivki, s pripadajočo ograjo ter druge športne površine, kot so igrišče za mali nogomet oz. rokomet, igrišče za suvanje krogle, po vršina za skok v daljino, otroško igrišče ter montažna tribuna, na kateri bomo lahko navijali in spodbujali nastopajoče.
Poleg športnih pridobitev, bo izdelana tudi kotlovnica in parkirišče ter dostopna pot. Vsi se že nestrpno veselimo navede nega, naj bo torej veselo ter razigrano v času počitnic tudi na delovišču, in naj se vreme sprijazni s poletjem.
Nadja Prosen Verbič
S kolesom varno od Polhovega Gradca do Ljubljane
N OS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
Županova petka za najboljše učence
Polhov Gradec - V
prostorih polhograjske graščine je v torek, 18. junija, potekal županov sprejem najboljših devetnajstih devetošolcev, ki se letos iz polhograjskih in dobrovskih šolskih klopi selijo v srednje šole.
"Veselja nam ne delajo drugi, veselje si krojimo sami," je v uvodnem nagovoru izbranim mladenkam in mladeničem v razmislek in popotnico dejal gostitelj, župan Franc Setnikar. Z veseljem bo povezana tudi njihova izobraževalna in poklicna pot, zato jim je zaželel
veliko sreče in predvsem jasnih ciljev pri odločanju in udejanjanju le-teh. Kamorkoli jih bo že pot zanesla, naj se radi vračajo nazaj domov, jim je zaželel in to tudi v želji po soustvarjanju naše družbe in lokalnega okolja. Čestital jim je za vse uspehe, po katerih naj segajo tudi v prihodnje. Devetnajsterici, tokrat še osnovnošolcev, kaj kmalu pa že srednješolcev, je za njihove uspehe na šolskem področju, ki vključuje tako športna tekmovanja in tekmovanja v znanju iz različnih predmetov kot tudi predanost in uspešnost pri drugih interesnih dejavnostih, podelil zaslužena priznanja. Zupanovo petko v šatulji in cvet sončnice so prejeli učenci osnovne šole Polhov Gradec: Janez Malovrh, Anamarija Malovrh, Petra Lepen, Pia Ko-ritnik, Manca Koprivec, Lucija Janša, Tadeja Gerjol, Naja Ko-vačič, Jan Dolinar, Brina Sušnik, Timotej Ušeničnik ter osnovne šole Dobrova: Špela Alič, Nina Smole, Ana Buh, Nejc Derma-stija, Eva Gerbič, Matic Gornik, Matic Kovač, Izza Marii Zgaj-nar Koprivec.
Dogodek je z jedrnato in hkrati bogato, priložnosti primerno besedo pospremila povezovalka Lucija Rus. Ta je v obrazložitve nagrajencev strnila uspehe in misli, ki so jih o sebi oziroma svojem pogledu na svet ob slovesu od osnovne šole izrekli učenci. Naj izpostavim zgolj nekaj nadvse zgovornih, ki še odzvanjajo. Jan pravi: "Navidezno majhni koraki učenca so lahko velike prelo-
mnice v življenju človeka." Nina nas sprašuje: "Tvoje življenje je kot film in ti si glavni igralec. Zakaj potem ne bi naredil najboljšega filma, ki si ga kadarkoli videl?" Nemalokrat resnična je Petrina: "Pot napredka ni ne lahka, ne kratka." In za popotnico še Piina: "Če načrt ne deluje, spremeni načrt in nikoli cilja." Modrim besedam in pohvalam so prisostvovali tudi nadvse pomembni pri slišanem - ravnatelja, razredniki ter seveda starši, ki so svoje otroke spodbujali, motivirali in ujeli, če je bil njihov skok prekratek, ter potisnili, kadar jim je zmanjkalo volje, da bi se sprehodili do konca poti. Vsi zbrani pa smo se tudi to pot lahko prepričali, da uspešnost nikakor ni pogojena z aktivnostmi, ki jih posamezen učenec opravlja, važna je predanost, pogosto tudi vztrajnost, predvsem pa organiziranost človeka. Šolski uspeh se tako pogosto dopolnjuje s športnim ali umetniškim udejstvovanjem.
Za kanček umetniškega oddiha je bilo poskrbljeno tudi tokrat. Na začetku so male balerine, baletne pripravnice zavoda Dagiba s plesno točko pričarale pravljičnost, ob koncu pa je priložnostni glasbeni trio z vokalom, harmoniko in kitaro poskrbel za glasbeno slaščico. Po zaključku uradnega dela je sledila še čisto prava slaščica, ki je vsaj za najboljše prispevala k zares sladkemu zaključku osnovnošolskih let.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič
Potrdili in se seznanili ...
V prostorih občine je 5. junija potekala 5. redna seja občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec.
Občinski svetniki so sprva obravnavali spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta. O postopku obravnave postopka je poročala predsednica statutarno pravne komisije, ki je med drugim omenila, da je bil rok za javno razpravo celo podaljšan.
Posebnih predlogov za spremembe in dopolnitve, z izjemo popravka, ki se zaradi novih pravil GDPR nanaša na snemanje občinskih sej, ni bilo. Tako so svetniki z večino in pridržkom treh oziroma dveh svetnikov sprejeli predloge in spremembe obeh dokumentov.
Nadalje so obravnavali točko dnevnega reda, ki je bila na zadnji seji zaradi potrebne preučitve pravilnosti vodenja postopka umaknjena, in sicer imenovanje občinske volilne komisije.
Predsednica statutarno-pravne komisije je predstavila postopek, dejala je, da je bil vsem političnim strankam in listam ponovno dan poziv za predlaganje kandidatov, prav tako so bile s strani starih čla-
nov pridobljena pisna soglasja, na izvedbo preteklega postopka pa sta bili pridobljeni dve strokovni mnenji, ki govorita v prid ustrezni izvedbi postopka. Občinska volilna komisija je bila tokrat potrjena, iz sicer z enim pridržanim in enim glasom proti.
Pod točko 4 so svetniki soglasno potrdili vseh šest predlogov za prejem občinskih priznanj za leto 2019, ki bodo nagrajencem podeljena ob občinskem prazniku konec junija. Sledila je seznanitev svetnikov z letnim poročilom SU MIRED za leto 2018, ki ga je predstavil Dejan Stepančič.
Ta je povedal, da medobčinski inšpektorat in redarstvo ostajata prisotna v osmih občinah, predstavil je številke glede opravljenega dela redarjev in inšpektorjev. Med drugim je povedal, da se spremlja pozitiven trend padanja hitrosti v naseljih oziroma umirjanja prometa.
V razpravi je bilo podano svetniško vprašanje, ki se je nanašalo na nasip nasproti bencinske črpalke na Dobrovi, za
katerega je predstavnik medobčinskega inšpektorata povedal, da je bila prijava podana in odstopljena pristojnemu državnemu inšpekcijskemu organu oziroma ministrstvu. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje glede zapadlih terjatev, kjer ni bil podan konkreten podatek, rečeno je bilo zgolj, da FURS v primerjavi s predhodnimi obstoječimi organi deluje veliko bolj učinkovito.
Z letnim poročilom Našega časopisa je svetnike seznanil urednik Gašper Tominc, ki je med drugim povedal, da bo v letošnjem letu medobčinski časopis za okoli 10 odstotkov
cenejši, saj je lansko volilno leto zaradi plačljivih oglasov prineslo nekaj več sredstev. Izpostavljeno je bilo vprašanje, zakaj tiskajo v Zagrebu in odgovor je govoril predvsem v prid ceni ter dobremu sodelovanju.
Pod točko Vprašanja in pobude svetnikov je bilo izpostavljeno vprašanje glede ukinitve enega oddelka vrtca v Polhovem Gradcu.
Pojasnjeno je bilo, da so vsi na novo vpisani otroci v vrtec sprejeti, vendar so zadnje generacije manjše, zato je bil en oddelek ukinjen. Svetnik Košir je podal pobudo za vzpostavitev sistema spremljanja večjih in-
vesticij in projektov v občini, ki bi bil dostopen svetnikom, ki bi tako lahko občane informirali o trenutnem stanju.
Odgovorjeno mu je bilo, da bo nova občinska spletna stran, ki je v pripravi, vsebovala tudi tekoče informacije o izvajanju najpomembnejših projektov, poročanje o teku investicij pa bo predstavljeno tudi na prvi naslednji seji občinskega sveta. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede sodelovanja občine in krajevnih skupnosti ter odloka o financiranju KS, ki se pripravlja in usklajuje.
Zupan je povedal, da obstajajo določena nestrinjanja, ki
pa jih bodo skušali rešiti v korist vseh občanov in ne v korist posameznikov ali župana. Tudi tema vodovodov je bila ponovno izpostavljena, svetnike namreč zanima stanje na Dobrovi, kjer z vodovodom še upravlja krajevna skupnost. Zupan je poudaril, da je treba zadeve urediti s predpisi in celotno zakonodajo ter to tudi upoštevati.
Svetniki so bili seznanjeni, da župnik na Dobrovi odhaja, hkrati pa je bila občina zaprošena za prispevek, saj je gospod Golob na Dobrovi pustil pečat.
Nadja Prosen Verbič
N OS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Dogodki in novosti julija in avgusta
"Za vodovodne sisteme na območju Dobrove je odgovorna KS Dobrova
V aprilski številki Našega časopisa smo objavili članek z naslovom Za javne vodovodne sisteme je odgovorna občina, na katerega smo dobili s strani predstavnikov Krajevne skupnosti Dobrova, ki upravlja z največjim deležem vodovodov občini, pripombo.
Danes zato predstavljamo njihovo zgodbo, zgodbo predstavnikov vodovodnih odborov Dobrova, Hruševo, Brezje in Osredek oziroma vodovodov, na katere je priključena več kot polovica priključkov.
Predstavniki vodovodnih odborov na območju Krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS) Dobrova pripovedujejo, da so se vodovodni sistemi tu gradili v različnih obdobjih, gradili so jih zasebniki v okviru komunalne ureditve novih naselij, večinoma po smernicah urejanja prostora, kasneje pa jih je gradila in posodabljala KS Dobrova z vodovodnimi odbori ter denarjem, ki se je ves čas nabiral za ta namen iz komunalnih prispevkov. Občina Dobrova - Polhov Gradec je v drugi polovici leta 1999 začela na podlagi zakona zaračunavati komunalni prispevek sama in ga namenjati gradnji infrastrukture. Poleg tega je bil leta 2010 sprejet odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe in med drugim navaja, da javno službo zagotavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec oziroma izvajalec javne službe režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je med drugim zadolžen za upoštevanje celotne nacionalne zakonodaje, zagotavljati obratovanje javnih vodovodov, izvajati vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, nadzor in podobno. Odlok na podlagi določil državne uredbe v območje javnih vodovodnih omrežij, za katerega je torej, z izjemo krajev Podsmreka ter Razori (del), zadolžen režijski obrat, vključuje praktično celotno območje občine, tudi KS Dobrova. A nekateri krajani in predstavniki KS Dobrova ter okoliških vasi so drugačnega mnenja.
Pravijo, da so vodovodni sistemi KS Dobrova v lasti vaščanov oz. zasebna last, saj so se gradili iz lastnih sredstev in tudi s prostovoljnim delom vašča-nov. Tudi cevni razvod poteka deloma po zasebnih zemljiščih, zanj pa naj bi lastniki zemljišč ves čas upravljanja vsa soglasja podpisovali v korist upravljavca KS Dobrova, prav zaradi zaupanja, ker je KS del vaščanov. "Za vodovodne sisteme na območju Dobrove je odgovorna KS Dobrova," jasno povejo in pojasnijo, da ta preko predstavnikov vodovodnih odborov skrbi za nemoteno upravljanje z vodovodi. Poudarjajo, da gre za prostovoljno delo, ki ga izvajajo profesionalno, saj se vaščani zavedajo, da lahko z lastnim udejstvovanjem znižujejo stroške upravljanja vodovodov in imajo posledično tudi ugodnejšo vodarino oz. ostane več sredstev za vzdrževanje in razvoj. Vsi predstavniki KS Dobrova, ki upravljajo vodovode, imajo po zagotovilu predsednika KS Dobrova Marjana Pograjca ustrezno izobrazbo in pridobljen certifikat HACCP. Poudarjajo, da so v preteklosti vse napake na vodovodnih sistemih ob pomoči požrtvovalnih lokalnih izvajalcev uspeli odpraviti sami in do sedaj še
niso prosili za pomoč režijskega obrata. Zgodba o vodovodnem sistemu na območju Dobrove je tako zgolj formalno urejena, saj sprejeti odlok na papirju zadosti 4. členu uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki pravi, da občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. Toda realnost na območju Dobrove je drugačna.
Nesoglasja se pojavijo vselej, ko na dan privre vprašanje upravljanja in s tem povezanih finančnih sredstev.
Z ustanovitvijo režijskega obrata ter sprejetjem odloka, ki navaja, da se ta financira iz cene storitve ter občinskega proračuna, je torej tudi priliv v mošnjiček krajevne skupnosti skopnel. Predstavniki pravijo, da se sedaj sredstva ne vračajo več na območje, kjer so bila za to pobrana, temveč ostajajo v proračunu, in sicer za delo režijskega obrata ter sistemov, katere upravlja režijski obrat občine.
Ob tem pa opozarjajo, da je KS Dobrova največja v občini, zato se s tega območja v proračun z naslova komunalnih prispevkov steče tudi največ sredstev, ki jih občina nato namenja drugim krajevnim skupnostim, ne v KS Dobrova, s čimer se ne strinjajo. "Zavedati se moramo, da smo v KS Dobrova že od približno leta 1965 imeli vgrajene vodomerne ure in smo pobirali vodarino ter s temi sredstvi vzdrževali in razvijali vodovne sisteme. Žal takšna praksa v ostalih KS ni bila, zato občina želi določena sredstva preusmeriti v druge KS, česar pa ne dovolimo in zahtevamo, da se ta sredstva namenjajo za vzdrževanje vodovodnih sistemov v KS Dobrova, " apelirajo. Vsa vzdrževalna dela in posodabljanje vodovodnih sistemov na obravnavanem območju se sedaj izvajajo ob soglasju vodovodnih odborov, in sicer preko KS Dobrova, in to izključno s pobrano vodarino in omrežnino, ki jo plačujejo vsi uporabniki ter imajo sklenjene pogodbe o distribuciji pitne vode s KS Dobrova. "Pred letom 2010 so se vodovodi razširili v vsa naselja v KS Dobrova, po letu 2010 smo zgradili novo vrtino v naselju Brezje, nov vodohran nad Dobrovo, zamenjali salonitne cevi z alka-ten cevmi v obsegu cca 3 km, zamenjana je bila črpalka za črpanje vode in uredili smo kontrolo upravljanja na daljavo, tudi povezava vodovodnega sistema Dobrova z vodovodnim sistemom Brezje je bila narejena ter ograditev zajetij in vodohranov, poleg nakupa in vgradnje naprav za zagotavljanje ustreznosti vode," našteva predsednik izvedena dela, ki jih je KS Dobrova skupaj z vodovodnimi odbori uspela narediti.
Župan Franc Setnikar je sicer že večkrat pojasnil, da je dejstvo, da so se na celotnem območju Slovenije dogajale podobne zgodbe, ljudje so z veliko prostovoljnega dela in na način, ki je bil primeren tistemu času, soustvarjali svoje življenjsko okolje tudi na področju gradnje vodovodnih sistemov. Prav tako je tudi že večkrat povedal,
da se ob predaji vodovodnega območja v upravljanje režijskemu obratu za uporabnike in lastnike zemljišč ne bi ob sprejetju dogovora spremenilo nič bistvenega, lastništvo bi ostalo nespremenjeno, uredila se bi le ustrezna razmerja, ki zdaj niso povsod urejena, izvajalec oziroma upravljavec, ki bi izvajal nadzor in skrbel za ustrezno pitno vodo, pa bi postal režijski obrat, tako kot je to na območjih krajevnih skupnosti Šentjošt, Črni Vrh in Polhov Gradec, z namenom, da je na območju občine enoten upravljavec, ki bi upravljanje izvajal v skladu s predpisi, med drugim tudi tistimi, ki jih je sprejel najvišji organ občine, občinski svet. Tako torej ostaja le še dogovor o prenosu vodovodnih sistemov na Dobrovi v upravljanje Občini Dobrova -Polhov Gradec nepodpisan. Pogovori sicer ves čas potekajo in se tudi v pisni obliki hranijo, a soglasje še vedno ni doseženo.
Predstavniki KS Dobrova pojasnjujejo: "Z Občino Dobrova - Polhov Gradec že 12 let iščemo rešitve, vendar smo do sedaj bili deležni enostranskih poskusov s strani občine, kar pa za nas ni bilo sprejemljivo in smo iskali kompromise. Žal posluha za to do sedaj ni bilo in glede na vse trenutne aktivnosti nič ne kaže, da bi tudi bile. Na KS Dobrova smo soglasno potrdili predlog, da se za namen reševanja problematike z občino ustanovi skupina, ki bo z občino našla ustrezno rešitev - kompromis. Žal smo tudi ob tem poskusu naleteli na nekorekten odnos s strani župana, zato so člani delovne skupine po sestanku sveta KS Dobrova nepreklicno odstopili. Vsi so bili enotnega mnenja, da bi župan z občinsko upravo moral iskati kompromise in ne vztrajati na enostranskih odločitvah, ki žal ne bodo prinesle želenega sodelovanja. Predvsem pa morajo biti predlogi konkretni in ne tako kot do sedaj brez jasnih osnov.
Župan se očitno ne zaveda, da predstavniki vodovodnih odborov in predsednik KS ne morejo nositi odgovornosti za sprejemanje odločitev, ki niso predhodno potrjene s strani lastnikov vodovodnih sistemov in uporabnikov, to je vaščanov," pravijo in kot rešitev predlagajo predstavitev konkretnega predloga s strani občine na sestankih vaških skupnosti ter pridobitev pisnih soglasij lastnikov ter uporabnikov vodovodnih sistemov, saj lahko po njihovem mnenju šele takrat občina začne upravljati vodovodne sisteme v KS Dobrova.
Najbolj pomembno je, da se vsem krajanom in hkrati uporabnikom vodovodnega sistema tudi na območju Dobrove zagotovi zdrava, kakovostna pitna voda, ki iz pipe teče vsak trenutek, očitno pa ni vseeno, kdo za to poskrbi. A ne glede na vse, je prav, da se kot urejena skupnost držimo pravil in zakonov, ki nam jih zapovedujeta država ter lokalna skupnost in so tudi za področje vodovodnih sistemov ter oblikovanja cene določena.
Zato verjamemo, da bodo izvoljeni predstavniki lokalne skupnosti kaj kmalu našli skupni jezik tudi na območju Dobrove, saj gre za odločanje o temeljni človekovi pravici - pravici do vode.
Nadja Prosen Verbič
Povabite svojo družino,
prijatelja, soseda, znanca, poklepetajte pod stoletno lipo v grajskem parku. Poletje nas vabi, da se naužijemo vseh lepot narave, dogajalo pa se bo v parku in Polhograjski graščini.
Polhov doživljajski park in Knjižnica pod krošnjami
Vabljeni v Polhov doživljajski park, kjer boste polhu pomagali najti novi dom in se naučili veliko zanimivih reči o njegovih prijateljih. Vsak dan med 10. in 20. uro. Vstopnice lahko kupite v hiši v parku. Vabljeni tudi v letošnjo najbolj zeleno knjižnico pod krošnjami. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Odpiralne čase preverite na: spletni strani http://visitpolhovgradec.si/ prireditve ali http://www.grad-pol-hovgradec.si/polhov-dozivljajski--park, na FB strani Polhograjska graščina ter na Instagram profilu Polhograjska graščina.
Hiša v parku (prej: Grajska pralnica)
Življenje ni praznik, življenje je delovni dan! Tak je naslov zbirke, ki si jo lahko brezplačno ogledate. NOVO: Razstavljen je tudi gregor-ček, ki ga je naredila Nataša Sterle in ga podarila društvu Lep je dan. Omogočen je tudi nakup drobnih spominkov, ki jih izdelujejo domači izdelovalci. S tem želimo spodbuditi lokalne pridelovalce, da sodelujejo in se predstavijo.
Hiša v parku bo odprta vse dni od 10. do 20. ure. V primeru sla-i vremena imamo zaprto.
Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 7. julija in 4. avgusta od 16. do 18. ure, vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko oboka-nje, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh.
Pod grajsko lipo
V	petek, 30. avgusta, vabljeni v grajski park, kjer bo TD Briše organiziralo dogodek Pod grajsko lipo.
Polhkov vikend
V	grajskem parku bomo tudi letos organizirali Polhkov vikend, 31. 8. in 1. 9.; v soboto bo kino v parku, v nedeljo pa pester program za otroke.
Vljudno vabljeni.
26. specialna razstava za terierje (Polhograjski Dolomiti Terrier Show)
Slovenski klub za terierje SKT v soboto, 31. 8., organizira 26. specialno razstavo za terierje na prireditvenem prostoru pri gostilni Pograjski dom.
Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane
Ljubezen v zraku ... vabimo vaju v objem grajskega parka, ki ga obdajajo okoliški hribi, stran od mestnega vrveža in gneče. Svojo ljubezen potrdita pri nas v Polhograjski graščini. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokliči-ta nas, veseli bomo vajinega obiska. Uradne ure ob sredah od 12. do 18. ure (obvezna je predhodna najava zaradi dopustov).
Čaj z grofom Blagajem
Na druženje z grofom Blagajem vas vabimo vsak petek popoldan. Spoznajte grofico, poskusite grajske dobrote, privoščite si nekaj novega. Obvezna je predhodna najava.
GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec Po počitniško branje v grajsko knjižnico
Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure.
V knjižnici velja članarina Mestne knjižnice Ljubljana, zato vabljeni tudi vsi člani MKL, ki obiskujete ostale enote. V knjižnici je na voljo veliko literature, ki je priporočena za domača branja (za osnovne in srednje šole) in bralne značke, zato vabljeni tudi šolarji in dijaki. Članarine za mlade do 18. leta ni.
Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo:
T: 031 776 259
E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB in Instagram profilu Polhograjska graščina.
Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana
N OS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
ŠPORT	' iuliJ 44 ]m7p,
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kar 24 dogodkov na eni gasilski vaji
Polhov Gradec,
25. maja - PGD Polhov Gradec je v sodelovanju z ostalimi društvi Gasilske zveze Dolomiti na območju polhograjske graščine pripravilo razširjeno sektorsko vajo.
V sklopu katere je potekalo 24 manjših in večjih dogodkov, ob katerih so posredovali z opremo GVC 16/15.
Namen vaje je bil med drugim tudi preizkusiti štabno vodenje po sistemu IPS, ki ob tovrstnih dogodkih omogoča lažje ter bolj pregledno vodenje.
Na območju polhograjske graščine, v pomožnih objektih graščine ter grajskem parku se je tistikrat vzporedno zvrstilo 24 dogodkov oziroma gasilskih vaj, ki so prikazovale poplavo, požar v poslopju in gozdu, tehnično nesrečo, nesrečo z nevarnimi snovmi in drugo. Na vaji so sodelovala vsa gasilska društva Gasilske zveze Dolomiti, udeležili pa so se je še člani PGD Brekovice iz GZ Škofja Loka, skupaj je bilo tam kar 94 gasilcev.
Prvi so na kraj prišli domači gasilci PGD Polhov Gradec,
ki so začeli z gašenjem požara v grajskem stolpu, zatem pa je vodja vaje Damijan Pleste-njak zaradi velikega števila dogodkov aktiviral tudi gasilce ostalih društev. V skladu s smernicami sistema IPS so bil 15 minut po začetku vaje o razsežnosti dogodkov obveščeni tudi župan občine in poveljnik civilne zaščite.
Gasilci so se srečali z reševanjem ujetega zmajarja v krošnji drevesa, reševanjem otroka iz avtomobila, oživljanjem obnemogle osebe, gašenjem travniškega in dimniškega požara, reševanjem prebivalcev izpod ruševin, prečrpavanjem razlitega olja, zajezitvijo nevarnih snovi v potoku, reševanjem ujetega ponesrečenca izpod bagra, reševanjem utopljene osebe ter še številnimi drugimi nesrečami.
Izredno dobro načrtovani in izvedeni ter hkrati poučni vaji je ob koncu sledila novinarska konferenca, ki bi se ob takšnih dogodkih tudi sicer morala izvesti. Na njej je vodja vaje med drugim poudaril, da so se pri izvedbi skušali čimbolj približati realnemu stanju, vključiti vse pomembne deležnike ter slediti vsem smernicam, ki bi se ob taki razsežnosti inter-
vencije odvile tudi v resničnosti. Tovrstne vaje, ki pripsevajo k pripravljenosti prostovoljnih gasilcev na nezaželene in nepredvidljive dogodke in hkrati krepijo njihovo znanje ter samozavest, so pohvalili vsi soudeleženi na tiskovni konferenci - župan, predsedsednik civilne zaščite in poveljnika lokalnega društva ter gasilske
zveze.
Nadja Prosen Verbič,
Blogerji v Šentjošt in Polhov Gradec
Turizem Ljubljana se je ponovno odločil, da k sodelovanju za promocijo povabi zelo utrjeno in priznano blogersko ekipo platforme Traveldudes, v zasedbi: Melvin Boecher,
Rui Dantas Rodrigues in Dave Brett. V Sloveniji so se mudili med 12. in 17. junijem. Sobotno dopoldne so preživeli v Polhovem Gradcu na čajanki z grofom Blagajem, okušali
medene izdelke v hiši medu Božnar, popoldne pa so se kulinarično razvajali pri priznanem šefu Luki Koširju iz Gostišča Grič.
PGD Zalog pri Polhovem Gradcu
SOBOTA, 27. 7. 2019
PREVZEM VOZILA GVC 16/25
POLETNA NOC
S SKUPINO ZVITA FELTNA
Prireditveni prostor pri Pograjskem domu spremljajte: Q(^)(q)PGD Zalog pri Polhovem Gradcu
- nad 1000 m je vse mogoče!
25. maj - sobota. Zbudili smo se v lepo sončno jutro.
Kdo bi si želel še kaj več? Vendar Pasja ravan je tega dne upravičila svoje ime. No, pasje je bilo samo vreme, ki je zdržalo komajda do poldneva. Potem se je začelo. Najprej rahlo rose-
nje in nato vse močnejši dež, vmes celo drobna toča. Pihal je tudi močan veter, tako da se mokroti ni bilo moč izogniti.
Navkljub vsemu je Pasjo ravan obiskalo lepo število pohodnikov, kolesarjev, motoristov, nekaj se jih je pripeljalo tudi z avtomobili. Že od 10. ure so prijazni gospodje iz Agencije RS za okolje bili na voljo za
strokovno razlago o delovanju vremenskega radarja. Obiskovalci so se lahko povzpeli po stopnicah - dobrih 90 jih je -na razgledno ploščad. Pogled na prelepo slovensko hribovje je bil še kar dober, čeprav so se oblaki hitro gostili. Možen je bil tudi vstop v kupolo, saj je bil ta dan radar - satelitski krožnik - izključen. Da so se
obiskovalci lahko odžejali in okrepčali, sta poskrbeli turistično in kulturno društvo Črni Vrh. Svojo ponudbo so predstavljali tudi lokalni proizvajalci domačih izdelkov.
Pri njih je bilo možno kupiti domače slaščice in drobno pecivo, kruh in ocvirkovko, sire in jogurte, ročno izdelane lesene izdelke in še kaj druge-
ga. Kakorkoli že, četudi je bilo vremensko dogajanje pestro in ne najbolj ugodno, je bilo vzdušje zelo dobro.
Seveda se že veselimo dogodka naslednje leto. Hvala domačinom, ki so se odzvali povabilu in prišli na Pasjo ravan ter predstavili in ponudili svoje izdelke. Hvala tudi vsem predstavnikom društev za vso
okrepčilno ponudbo. Hvala predstavnikom Agencije RS za okolje za veliko informacij, ki so jih delili med obiskovalce. Hvala tudi Polhograjski graščini za senčnike in PGD Črni Vrh za klopi in mize. PASJA RAVAN, za naslednje leto si želimo, da bi bila PRIJAZNA RAVAN.
Darja Plestenjak
Pasja ravan
Zahvala
Na splošno velja, da čas, v katerem živimo, ni naklonjen starejšim ljudem. Vse premalo človek razume človeka in vse premalo je posluha za težave, s katerimi se dnevno spopadajo starejši. Zato pa nas toliko bolj razveselijo in se nas dotaknejo plemenite geste, ki pričajo, da so med nami še ljudje, ki jim je mar za sočloveka. Globoko hvaležna dolgujem zahvalo in pohvalo uslužbencem Pošte Dobrova, gospe Nadi Zorc, Jožetu Hrenu in raznašalcu časopisa g. Janezu. Po njihovi zaslugi se moj mož kljub svoji težki bolezni vsaj del dneva posveti drugim temam in tako pozabi na svoje tegobe.
S spoštovanjem,
Dušana C. K.
N OS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S
Namizni tenis v Šentjoštu
Gasilski dom v Polhovem Gradcu
Tereza postala šolska državna prvakinja
Nova garažna vrata
Že z vozilom AC 16/50, ki smo ga prevzeli leta 2008, so se izkazale kot ozke, z vozilom GVC 16/15, prevzetim lansko leto, pa je bila širina nesprejemljiva.
Z leve: trener Makovec, Rok Košir, Grega Maček, Lea Košir, Tereza Kavčič in Hine Košir.
Za izvoz ali uvoz vozila je bilo treba na eni strani zložiti ogledalo.
Razširitve garažnih odprtin smo se lotili v petek, 29. marca,
z demontažo starih vrat in rezanjem dosedanjih betonskih stebrov. Stebre smo zamenjali s kovinskimi ustreznih dimenzij, ki so jih pogojevali
statični izračuni. Nadaljevali smo zidarska dela, s katerimi smo pripravili portal za montažo rolo vrat, ki so bila postavljena 1. aprila. Nova garažna vrata sedaj dovoljujejo nemoten dostop do vseh vozil ter gibanje in delo okrog njih.
Gašper Tominc
Športno društvo Šentjošt že leta goji igranje namiznega tenisa, katerega gonilna sila je Hine Košir.
Pred leti so začeli z nekoliko bolj organiziranim pristopom, med drugim tudi tako, da so v goste povabili trenerja z licenco Darka Makovca ter v svojo sredo mlade. Načrtno delo trenerja z mladimi se je obrestovalo, kajti pred tedni je članica društva Tereza Kavčič postala šolska državna prvakinja. 15-letno dekle, sicer deveto-šolka, ki se že šesto leto bori za zeleno mizo, je v kategoriji 6.-9. razred zmagala brez poraza. »Tudi sicer na turnirjih po Gorenjski, kjer veliko nastopamo, in pa tukaj po naši okolici vedno slavi - in to v generalnem seštevku, torej tudi med odraslimi. Res je vrhunska,« komentira Terezine uspehe Košir. Kot pravi njen trener Makovec, je sedaj pred njo pomembna odločitev, kje bo nadaljevala svojo
športno pot, saj se ji z uspehi odpirajo nova vrata.
Sicer pa društvena namizno-teniška sekcija trenutno šteje 5 igralcev: poleg omenjene Tere-ze še Lea Košir, Grega Maček, Lovrenc Košir in Rok Košir, ki trenirajo po štirikrat tedensko. Julija jih čaka krajši predah, avgusta pa priprave v Logatcu. »Sodelujemo v gorenjski ligi, medregijski ligi Ljubljana, na državnem šolskem prvenstvu in na državnem prvenstvu za kadete in mlajše kadete. Lahko se pohvalimo, da naši fantje in dekleta redno osvajajo lovorike,« pravi Košir. Sekcija oziroma društvo vsako leto spomladi organizira turnir. Letos je bil že 10., na njem pa se je pomerilo 26 igralcev od Škofje Loke do Ljubljane. Rezultati pri moških do petdeset let: 1. Zupančič, 2. Sretec, 3. Prevodnik in 4. Miklavčič. Nad petdeset let: 1. Torkar, 2. Kozjek, 3. Košir in 4. Miklavčič. Turnirja sta se udeležili tudi dve ženski, prvo mesto je pripadlo Terezi Kavčič, drugo pa Vidi Mlinar.
Gašper Tominc
Srečanje MDO PD Notranjske v Šentjoštu
Šentjošt, 19.
maj - Vsako leto se planinska društva MDO PD Notranjske zberejo na srečanju, ki ga organizira eno izmed njih.
Letošnje srečanje je pripravilo PD Šentjošt. Kljub slabi vremenski napovedi so se člani PD Blagajana Polhov Gradec, Cerknica, Horjul, Logatec, Podpeč - Preserje, Rega Log, Vrhnika in Šentjošt podali na krajši pohod do Golega Vrha. Ves čas smo pogledovali proti nebu in upali, da nam dež prizanese.
Res nam je ravno to nedeljo vreme služilo in tako smo suhi prišli do Suhega Dola, kjer smo se v Koconovem kozolcu, ki nam ga je oddal Koširjev
Matjaž, okrepčali s čajem in šilcem žganega. Po obilnem kosilu je bil na vrsti kratek kulturni program, ki so ga začeli pevci fare Šentjošt s pesmijo Viharnik.
Sledil je nagovor predsednika PD Šentjošt Izidorja To-
minca. Pozdravila sta nas tudi župan Franc Setnikar in predsednik MDO PD Notranjske Miro Mlinar. Vsi so poudarili pomen srečanja, ki nas povezuje in hkrati krepi prijateljstvo vseh omenjenih društev. Po kulturnem programu je sledilo sproščeno druženje ob
zvokih harmonike in marsikoga so zasrbele pete ter se je zavrtel v ritmu polke. Srečanje se je zaključilo pozno popoldne z željo, da se naslednje leto spet
srečamo.
Člani
Planinskega društva Šentjošt
Mladi planinci
V planinskem društvu Blagajana smo se odločili za sodelovanje z vrtcem pri OŠ Polhov Gradec.
kov. Na prvi pohod smo odšli	hod smo otroke odpeljali do
do planinske koče na Ravne-	Praproč in se v vrtec vrnili čez
ku, kjer smo otroke pogostili	Briše. Otroci so na obeh poho-
Veseli smo bili podmladka, sodelovanju z vzgojiteljicami s planinskim čajem. Otroci	dih uživali. ki se je pridružil našemu dru- smo organizirali dva pohoda, so za prehojeno pot dobili žig Petra Tomšič štvu in planinskemu krožku. V vodena s strani naših vodni- planinske koče. Na drugi po-
VABLJENI NA
GASILSKO VESELICO PGD POLHOV GRADEC
V soboto, 24. avgusta, s skupino MAMBO KINGS!
UaŠ	Občina Dobrova-Polhov Gradec
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Hôj
Zdravniški orkester
v Polhograjski graščini
Vabilo
k sodelovanju pri projektu
Knjižna polička na delovnem mestu
Branje predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas.
Ob hitrem življenjskem tempu se te pozitivne plati branja vse bolj pozabljajo. Zato v Mestni knjižnici Ljubljana pripravljamo projekt Knjižna polička na delovnem mestu, ki je namenjen gospodarskim organizacijam.
Projekt bo potekal v nacionalnem mesecu skupnega branja, to je septembra. V tem času bomo podjetjem ponudili v uporabo knjižno gradivo, ki bo na voljo zaposlenim na delovnem mestu, seveda je mišljeno, da ga odnesejo domov in v miru preberejo. Vsem podjetjem, ki se boste odločila za sodelovanje pri projektu, bomo podarili enoletno članarino za pravne osebe v vrednosti 30 evrov, tako da boste lahko uporabljali knjižnične storitve tudi po končanem projektu. Podjetja vljudno vabimo, da se nam pridružite na poti branja. Za kakršnakoli vprašanja in prijave smo vam vedno na voljo na e-naslovu knjizna. policka@mklj.si ali na telefonski številki 051 325 914 oziroma 01 308 57 09.
Zdravniški orkester Camerata Medica deluje že skoraj 30 let.
Njegovi člani so zdravniki, študenti medicine in drugi zdravstveni delavci ter ljubitelji klasične in sodobne glasbe. Nastopajo na prireditvah, povezanih z medicinsko stroko, na samostojnih koncertih in dobrodelnih prireditvah, pa naj bo doma, v zamejstvu ali tujini. V letu 2016 so izdali samostojno zgoščenko z deli klasičnih in sodobnih skladateljev. Orkester večinoma nastopa v godalni zasedbi, pa tudi s solisti in zbori.
Dirigent in umetniški vodja je prof. Franc Avsenek, ki vodi orkester že skoraj desetletje, koncertna mojstrica pa Vilda-na Repše.
Orkester vsako leto v Polho-grajski graščini pripravi letni koncert, ki ga organizira prof. dr. Pavle Košorok, ustanovni član orkestra, zelo povezan s Polhovim Gradcem in njegovim kulturnim življenjem, saj je vnuk rezbarja Franca Vodnika. V orkestru igra drugo violino. Druga junijska sobota je ustaljen datum njihovih pol-hograjskih koncertov. V lepem zelenem okolju so se tako tudi letos zbrali glasbeni virtuozi na
klavirju, violini, violi, čelu, kontrabasu in violončelu in solo pevka mezzosopranistka. Po pozdravnem nagovoru dr. Ko-šoroka so zaigrali skladbe J. S. Bacha, A. Hačaturjana, D. Šo-štakoviča. C. Gounoda, F. Co-uperina, Z. Fibicha, F. Poulenca pa tudi slovenskih skladateljev U. Kodra, J. Jakla in A. Vodo-pivca. Pri posameznih so nastopili solisti: na klavirju Katja Lavrenčič, zdravnica na Doberdobu, na violini Vildana Repše, akademska glasbenica, in Peter Lange na violončelu. Mezzo-sopranistka Nada Tavčar, Slovenka iz Devina na Tržaškem, ki študira medicino v Ljubljani,
je zapela arijo iz Gounodove opere Faust in samospev F. Po-ulenca Les Chemins d'amour ter odlomek iz Cvetja v jeseni U. Kodra, pri katerem sta bili solistki tudi Katja Lavrenčič na klavirju in Vildana Repše na violini. Več skladb je nastalo kot priredba prof. Franca Avsenka, ki je posamezne glasbene točke slikovito komentiral, kar je sprožilo vesel odziv pri poslušalcih. Polhograjska graščina je tako s koncertom zdravniškega orkestra Camerata Medica na težko pričakovanem sončnem pragu poletja doživela izjemen kulturni večer.
Milka Bokal, foto: Platiše
24. Pesem na Gori
Obiskali Kekčevo deželo
V nedeljo, 9. junija, so na polhograjski Gori odmevali pesem ubranih glasov pevcev ter živalski zvoki gozdnih in domačih živali.
Vokalna skupina Svetlice in Turistično društvo Briše sta z naslovom Kraljestvo živali poimenovala 24. srečanje pevskih zborov pod svetim Lovrencem.
Ljubitelji pesmi in gora so se to junijsko nedeljo zbrali na jasi pod cerkvijo svetega Lovrenca ter zapeli in hkrati prisluhnili zborovskemu petju. Program so letos bogatili zgolj lokalni zbori iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Kar deset se jih je predstavilo s pesmimi iz naših otroški dni in kasnejših let, priredbami ali približki originalnih izvedb, z zanimivimi koreografijami so nasmejali poslušalce, ki so v senci
listavcev uživali. Za veselje in smeh je poskrbel tudi povezovalec dogodka Grega Čuden, ki je pripravil kar nekaj lisičje zvitih in dvoumnih napovedi nastopajočih. Tudi pri podžupanu Francu Rejcu, ki je ob tej priložnosti pozdravil vse zbrane in pohvalil tradicijo dogodka ter njegov družabni namen, ni skoparil. Vsem zborom je dodelil prikupne živalske vzdevke, tako na Gori tokrat niso peli le ptički in petelinčki, pač pa tudi lisičke in levinje in črički in še nekateri drugi. Z zadnjima skupnima pesmima Škrjanček poje, žvrgoli in Zabe so pevci mlajše in starejše generacije dokazali, da se za kulturo v naši občini ni treba bati, jo je pa treba spodbujati in vključevati, kajti pesem druži ter ustvarja prijetne dogodke, kot je bil ta.
Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič
Zaključni izlet bodočih prvošolcev vrtcev Polhov Gradec, Šentjošt in Črni Vrh je bil v torek, 4. junija.
Končno smo se prebudili v lepo sončno jutro, ki je nakazovalo topel sončen dan, kot nalašč za zaključni izlet vrtičkarjev, ki bodo jeseni prestopili šolski prag. Otroci so že nestrpno čakali na odhod avtobusa, ki nas je popeljal proti Zgor-njesavski dolini. Na poti smo prepoznavali in občudovali naše prečudovite gore. Najprej smo se ustavili v našem največjem nordijskem centru v Planici, kjer smo z navdušenjem spremljali trening skakalcev. V stavbi nordijskega centra
smo si ogledali vetrovnik in se prepričali, da je sneg pripravljen na tekače tudi sredi poletja v podzemnem tekaškem tunelu. Nato smo se odpravili proti Kranjski Gori, kjer nas je že čakal Bedanc Bus, ki nas je odpeljal v Kekčevo deželo dogodivščinam naproti. Otroci so bili navdušeni nad Vandotovimi pravljičnimi junaki, Kekcem, Pehto, Brincljem in Mojco, strašen in umazan Bedanc pa je otrokom dodobra nagnal strah v kosti. Pozno popoldne smo se vrnili domov, še polni vtisov in nepozabnih pustolovščin, ki jih je otrokom ponudil še zadnji izlet v brezskrbnem vrtčevskem obdobju.
Mateja Maček
N OS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S
Rogaška Slatina z okolico
Naš drugi izlet je bil 22. maja z agencijo UI Turizem.
V sodelovanju z našim odborom za izlete smo se upokojenci DU Dobrova odpravili proti Rogaški Slatini, ki slovi kot zdraviliško-steklarski kraj. Jutranjo kavo smo spili na Trojanah, nato pa se nam je med potjo pridružil vodnik Gregor. Že med vožnjo smo se seznanili z bogato zgodovino krajev, kjer smo se peljali. V Rogaški Slatini smo se sprehodili po parku, si ogledali hotelski in
zdraviliški del. Vodnik nam je povedal, da je Rogaška košček raja na zemlji, je edinstveno zdravilišče s 400-letno tradicijo. V osrednjem delu so paviljon Tempelj, ki stoji nad starim rogaškim vrelcem, ki ga imenujejo glavni vrelec, pivnica mineralnih vod, kapelica sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, klasični zdraviliški dom, danes Grand hotel Rogaška. Tu je kristalna dvorana, spomenik grofa Attemsa, ki je bil ustanovitelj zdravilišča, in kip krilatega konja Pegaza itd. Po končanem ogledu smo pot nadaljevali v steklarno Rogaška. Tam so nas
sprejeli vodniki tovarne in nas v dveh skupinah popeljali po proizvodnji vrhunskega stekla in brusilnici. Vodnica nam je povedala, da so v steklarni prvič zagorele peči leta 1665. Bogati bukovi gozdovi, kremenčev pesek in ognjevzdržna glina so bile tiste naravne danosti, ki so bile pred stoletji pogoj za razvoj glažut in steklarske dejavnosti. Bukov les je služil za gorivo in ogrodje peči, obložene z glino. Bukov pepel, imenovan pepe-lika, pa je bil nepogrešljiv, ker vsebuje veliko kalijevih spojin, pomembnih pri procesu kalje-nja stekla. Na voljo je bil tudi
čist kremenčev pesek, ki je najpomembnejša surovina. Izdelava stekla in ročne spretnosti so se prenašale iz roda v rod. Tako je postala steklarna leta 2014 del velike skupine WWRD s 1000 zaposlenimi, lastniki podjetja pa so Finci. Ogledali smo si pihanje steklenih izdelkov. Ogenj, dim, vročina in parni hlapi so zagotovo tisti elementi, ki najbolj označujejo oblikovanje steklenih izdelkov. Pihalci z lesenimi oblikovalci stekla na steklarskih pipah predobliku-jejo žarečo stekleno talino in ji s pihanjem v ročno izdelanih lesenih modelih vdihnejo do-
končno obliko. Enakomerno izpihana oblika, pa naj gre za kelih, kozarec, vazo, je še vedno temelj glažarije. Napihnjenim izdelkom se odrežejo kape zvrha ter se z notranje in zunanje strani obrusijo robovi, te pa tudi plamensko zatalijo. Določeni unikatni izdelki se brusijo. Okrasno brušenje je značilen postopek, ki da kristalu dokončno podobo. Najizvirnejši kosi so deležni tudi pozlate, peskanja in gravure. Izdelki gredo skozi spretne roke mojstrov, specialistov, ki do podrobnosti obvladajo steklarske veščine. V drugem delu dela smo obiska-
li muzej na prostem v Rogatcu, ki ohranja ljudsko stavbno dediščino Obsotelja od 19. do sredine 20. stoletja. Te stavbe so prenesene na izbrano lokacijo. Ohranjeni so hiša Jožefa Šmita iz Tlak pri Rogatcu, čebelnjak, gospodarsko poslopje, svinjak, kozolec toplar, trgovina z mešanim blagom Loden, kovačnica, panonski vodnjak »štepih na čapljo«, viničarska hiša, kamnjarska bajta in poljsko stranišče, za hišami pa zeliščni vrt. Muzej je v državni lasti, z njim upravlja občinski zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Ustavili smo se tudi v zasebnem podjetju Afrodita, kjer je gospa Danica Zorin Mijošek začela s proizvodnjo na domačem štedilniku, sedaj pa ponujajo približno 800 izdelkov in zaposlujejo 150 delavcev. Njihove izdelke smo v trgovini tudi kupili. Na pozno kosilo smo se odpeljali na turistično kmetijo Marjanca. Sprejeli so nas prijazni gostitelji, za dobrodošlico so nas pričakali s pesmijo ob zvokih harmonike in domačo pogačo z ocvirki. Na kmetiji Marjanca smo prišli na svoj račun vsi, ki imamo radi doma pridelano hrano, mir in lepoto narave s krasnim razgledom na Boč in Donačko goro.
Za DU Anica Tomšič
250. pohod Društva upokojencev Dobrova
Pohodništvo je zdrav način rekreacije.
To sta vedela tudi Milena in Franci Malovrh, ko sta aprila leta 2000 v okviru Društva upokojencev Dobrova začela z organizacijo vsakomesečnih pohodov upokojencev v naši lepi Sloveniji.
Prvi pohod je bil na Čemše-niško planino. Na začetku so se člani društva upokojencev na pohode vozili s svojimi avtomobili, ker pa je zanimanje za pohodništvo naraščalo, so se kasneje odločili za avtobusne prevoze. To je velika prednost, saj se pohodi lahko organizirajo tako, da se pohodnikom ni treba več vračati na izhodiščno točko. Tako so postali še bolj zanimivi in ne samo to, tudi pogovor in druženje se lahko začneta že v avtobusu.
V devetnajstih letih se je pohodov udeležilo 12.622 po-hodnikov, ki so obiskali različne kraje v Sloveniji in tudi čez mejo. Leta 2001 je petintrideset pohodnikov osvojilo tudi Tri-
glav. Leta 2007 sta organizacijo in vodenje pohodov prevzela Franci Železnik in Rafko Pla-hutnik. Franci še danes skrbi, da se pohod vsak mesec redno izvede. Pri organizaciji mu pomagajo Vinko Marinko - Vine, Maja in Tone Selan, v zadnjem času pa tudi Vinko Kuder. Vodje pohodov poskrbimo, da se že v okviru letnega načrta društva upokojencev določijo dnevi in cilji pohodov za vsak mesec v letu. Pri tem smo pozorni na to, da je pot primerno izbrana tako glede dolžine, kot tudi zahtevnosti in višine cilja pohoda. Le vremena ne moremo predvideti, zato se kdaj pa kdaj zgodi, da je treba načrtovani pohod v zadnjem trenutku odpovedati in poiskati nov termin za izvedbo.
Tako kot vsako leto je bil tudi prvi pohod letos tradicionalno na Vrhe, takoj po novem letu, 4. januarja. Dolgoletna želja po-hodnikov namreč je, da si ne glede na vremenske razmere na začetku leta zaželimo sreče, zdravja, predvsem pa varen
korak na pohodih. Pohodniki smo se seznanili tudi s pohodi v letu 2019. Obiskali bomo oziroma smo že Rašico, Grobelno, Slavnik, Dobrač, Vojsko, Mrzlico, Kope, Belopeška jezera, Bohinj, Sromlje in Kras.
12. februarja smo opravili pohod na Rašico. Pohod smo začeli v Mengšu, ki je poznan po izdelavi glasbil in življenju kar nekaj znanih Slovencev, kot so Janez Trdina, Mihael Stare, Franc Jelovšek in drugi. Mimo znane Oranžerije smo se povzpeli na hrib Gobavica. Po grebenski poti smo pohod nadaljevali do Rašice (647 m), kjer smo se povzpeli na dvaj-setmetrski razgledni stolp. Ker je bil dan sončen, zrak pa čist, se nam je od tu ponujal čudovit pogled na Ljubljansko kotlino, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Po krajšem počitku pri rašiški koči, smo pot nadaljevali do Dobene. Pohod smo zaključili na kmečkem turizmu Blaž, kjer smo pripravili manjše presenečenje dolgoletnemu vodji pohodov
Franciju Železniku. Podarili smo mu sliko našega poho-dnika Rafkota Plahutnika v zahvalo za dolgoletno uspešno vodenje pohodov in mu zaželeli, da bi še dolgo ostal z nami.
12. marca smo opravili pohod od Grobelnega do Ponikve. V lepem vremenu smo se z avtobusom odpeljali do Grobelnega pri Celju, od tu pa peš nadaljevali pot med sadovnjaki do vasi Uniš. Tu smo si ogledali rojstno hišo in film o življenju in pomembnosti škofa Antona Martina Slomška za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva. Pot smo nadaljevali na grič Sv. Ožbolt pri Ponikvi, od tu je bil čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Golte, Smrekovec, Zasavsko hribovje, Konjiško goro, Boč. Na Ožboltu smo naredili postanek za malico in uživali v lepotah Slovenije. Pot nas je vodila naprej do Ponikve, ki je zelo lepo urejen kraj z bogato baročno cerkvijo sv. Martina, vredno ogleda. Prijazen gospod župnik nas je seznanil z
zgodovino cerkve in kraja. Pot smo nadaljevali do Boletine, kjer v tem času cveti zaščitena roža velikonočnica. Po ogledu rastišča smo pohod zaključili v kleti domačina Ivana, kjer smo se okrepčali z domačo hrano in nazdravili z domačo kapljico.
Načrtovani pohod 9. aprila na Slavnik smo morali zaradi slabega vremena prestaviti, kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev. Na pohod smo odšli 16. aprila. Že na Dobrovi nas je pričakalo lepo jasno aprilsko jutro, kar je bilo zagotovilo, da bo naš 250. pohod uspešen. Razpoloženje v avtobusu je nakazovalo, da je pohod nekaj posebnega, saj organizirati 250 pohodov v Sloveniji in to skoraj vedno z drugim ciljem ni tako preprosto. Pohod na Slavnik (1100 m) smo začeli v vasi Skadanščina pri Kozini. Od tu smo pot nadaljevali po gozdnih poteh in po dveh urah in pol prispeli na vrh Slavnika. Od tu je bil lep razgled na koprski in tržaški zaliv. Po krajšem postanku za malico je sledilo
obvezno fotografiranje in nadaljevanje poti v dolino. Ura in pol, kolikor smo potrebovali za spust do vasi Prešnica, je hitro minila, saj je pot potekala ob bogatem spomladanskem cvetju. Pohod smo zaključili na kmečkem turizmu Birtovih, kjer smo svečano proslavili zaključek 250. pohoda. Začetnica pohodov Milena Malovrh nas je v nagovoru popeljala skozi zgodovino pohodov, mi pa smo ji obljubili, da bomo nadaljevali z organizacijo pohodov tudi v bodoče. Naši pohodi niso samo hoja, so več, saj si ogledamo in se seznanimo z življenjem in zgodovino kraja, ogledamo si znamenitosti in se pogovorimo z domačini.
Pri nas, pohodnikih je v navadi, da se za udeležbo na stotem pohodu podeli priznanje. Na tokratnem pohodu smo presenetili Eli Zadnikar in ji podelili zasluženo priznanje za stoti pohod. Priznanje za sto pohodov je prejelo že kar lepo število pohodnikov. Franci in Milena Malovrh ter Mira Jovan pa so že lani prejeli priznanje za udeležbo na dvesto pohodih. Jubilejni pohod smo zaključili ob domači hrani in pijači, zvokih harmonike in pozavne, nekaj pohodnikov pa je kljub štiriurnemu pohodu še malo zaplesalo. Zadovoljni, čeprav rahlo utrujeni smo se odpeljali nazaj proti Dobrovi. Že na poti domov smo se seznanili z majskim pohodom na Vojsko. Kot vedno smo si tudi tokrat obljubili, da bomo do pohoda maja pridno skrbeli za svoje zdravje in se gibali, s tem pa nabirali moči za 251. pohod.
Vodje pohodov PDUD
NOS	Občina Dobrova-Polhov Gradec
i.julij 201«
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Poletje in balinarski turnirji
Balinarska sekcija DU Polhov Gradec pod vodstvom Janeza Novaka je končala turnirje v spomladanskem času in že krepko zakorakala v poletne dni.
Maja so se končali naslednji turnirji:
MOŠKA EKIPA: Žiri - 4. mesto,
Dragomer - 2. mesto, Podpeč - Preserje - 2. mesto, regijsko tekovanje na BK Zarja v Ljubljani - 1. mesto - naši fantje so se s tem rezultatom uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra. ŽENSKA EKIPA: Vrhnika - 2. mesto, Ig - 1. mesto, Dragomer - 2. mesto, regijsko tekmovanje na BK
Zarja v Ljubljani - 2. mesto.
Ženski turnir v petek, 7. junija, je bil v Polhovem Gradcu. Našega turnirja so se udeležile tekmovalke iz sosednjih občin in Lovrana. Najprej jih je pozdravil vodja balinarske sekcije Janez Novak. Pozdravom se je pridružil podžupan občine Dobrova - Polhov Gradec Franci Rejec. S pozdravi je nadaljevala predsednica DU Polhov Gradec Cecilija Jarc. Poseben pozdrav in pravila tekmovanja pa je povedal sodnik turnirja Janez Založnik. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto je zasedla ekipa DU Polhov Gradec,
2.	mesto ekipa DU Dragomer,
3.	mesto ekipa DU Vrhnika, 4. mesto ekipa DU Ig. Najboljša bližalka turnirja: Cecilija Jarc, DU Polhov Gradec. Sonce nas je grelo kar močno. Bile smo vesele, da smo kugle bliža-
le željenemu cilju kljub vročini. Hvaležne smo bile smrekam ob balinišču, ki so poskrbele za senco. Za hladen napitek, sladke in mesene dobrote smo poskrbeli vsi člani sekcije. Naš član Dane Remškar je veselo in dobro žaril za nas. Pravi žar mojster! Balinarska sekcija DU Polhov Gradec se zahvaljuje občini Dobrova - Polhov Gradec za prejeta darila, ki smo jih razdelili na ženskem turnirju. Zahvaljujemo se tudi Čebelarstvu Božar, ki je poskrbelo, da je bil naš turnir bolj sladek. Posebna zahvala pa gre podjetju Schwarzmann iz Polhovega Gradca, ki je poklonilo naši moški ekipi (ki je zmagala na regijskem tekmovanju in gre naprej na državno) majice in kape. S treningi in turnirji nadaljujemo veselo v poletne dni.
Za DU Cecilija Jarc
Tek družin še zadnjič z enomestno številko
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec - že 9. leto zapored smo organizirali Tek družin, s katerim obeležujemo 15. maj, mednarodni dan družine.
Oblik družin je veliko. Pomembno je, da se v njih počutimo varni, ljubljeni in drug drugemu namenimo veliko pozornosti. V sredo, 29. maja, smo se zbrali prav zato in zelo veseli in ponosni smo bili, da so se starši in drugi ljubitelji teka odzvali na vabilo v tako velikem številu in smo na najboljši možen način skupaj obeležili ta dan. Tokrat so se nam prvič pridružili tudi otroci in starši iz vrtca pri podružnični osnovni šoli Črni Vrh.
Zaradi prenove športnega igrišča smo tudi letos izpeljali tek v športni dvorani v Polhovem Gradcu. Nekaj besed je pred začetkom malim tekačem
in staršem namenila tudi največja podpornica prireditve ga. ravnateljica Ilinka Kucler. Nadaljevali smo, kot se za vsak tek spodobi, z ogrevanjem. Tokrat je bilo ogrevanje res nekaj posebnega, saj so prvič na prireditvi nastopili tudi mladi pevci iz vrtčevskega pevskega zbora Polhek. Zapeli so dve pesmi ob spremljavi instrumentov, na katere so igrale vzgojiteljice, s tretjo pesmijo pa smo uradno odprli ogrevanje. Otroci so zapeli gibalno pesmico, ob kateri so se zadihali prav vsi. Skupinsko ogrevanje je temeljilo na sodelovanju staršev in otrok posamezne skupine vrtca. Poleg tega da so prav vsi sodelovali, se zabavali in nekateri tudi tekmovali, smo ogrevanje zaključili z živahnima skupinskima krogoma in zaplesali ob pesmici Ringaraja. Kot je že v navadi, so otroci s starši prve starostne skupine tekli na krajši razdalji, in sicer dolžino dvorane. Otroci s starši druge
starostne skupine so tekli en krog v dvorani, ki so ga »začrtale« vzgojiteljice. Otrokom, ki so zadnje leto v vrtcu in so tekli razdaljo dveh krogov v dvorani, pa je določila začetek teka ga. ravnateljica. Namen prireditve je bil, da starši in otroci sodelujejo, se povezujejo, se ob tem zabavajo in se imajo lepo. Na koncu je vsak otrok prejel pravo medaljo za sodelovanje. Otroci so se posladkali s sladoledom, za kar je poskrbel naš sponzor, trgovina Mercator, g. Urban Plestenjak se je z veseljem odzval na našo prošnjo za sodelovanje. Ob tej priložnosti se mu v imenu vrtca še enkrat zahvaljujemo. Pohvale po uspešno izvedeni dejavnosti so prihajale še ves teden po srečanju. Tudi v prihodnjem letu se bomo potrudili, da bo jubilejni tek vsem sodelujočim ostal v lepem spominu.
N. Peljhan in J. Kreft, foto: Mišič, R.
Vrhunski nastop športne ekipe Čebelice iz vrtca Polhov Gradec
Polhov Gradec - v
soboto, 8. junija, so v Moravskih Toplicah potekale V. športne igre slovenskih vrtcev v organizaciji Skupnosti vrtcev Slovenije in izvedbi ŠD Izziv Pomurje.
Ekipa Čebelice, zaposleni v vrtcu pri OŠ Polhov Gradec, ki je štela štiri člane, je pri igri natančnosti osvojila 1. mesto in zlato medaljo v konkurenci več kot 50 ekip.
Zgodnje vstajanje in vročina v Prekmurju nista zmedla odlične ekipe, ki se je borila v sedmih spretnostnih nalogah v Termah 3000. Takoj na začetku je bila ekipi Čebelic dodeljena prva naloga, ki se je odvijala v bazenu, kjer smo za ogrevanje dosegli zelo dober rezultat. Dobro smo se borili tudi na ostalih poligonih, ki so zahtevali spretnost, moč, ravnotežje in natančnost. Uspešno smo se kot maloštevilna ekipa borili na vseh postajah,
dokler nismo v predzadnji igri vložili še pomoč izzivkota, ki podvoji rezultat, in tako smo v igri natančnosti pometli z vso konkurenco. Kljub odličnim mladim športnim ekipam iz različnih slovenskih vrtcev, ki so sodelovale na igrah, je eki-
pa Čebelice na koncu dosegla skupno odlično 5. mesto in si tako prislužila tudi čestitke naše ge. ravnateljice Ilinke Kucler.
Ponosna ekipa z Rajkom, Vido, Jerco in Natašo, foto: osebni arhiv
Po obilnem deževju
vendarle tudi rolanje
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec - Po obilnem deževju maja smo vendarle pričakali sončno in toplo obdobje, v katerem smo izpeljali rolanje za najstarejše otroke vrtca.
Hvaležni za vreme in prostor, ki nam ga vsako leto nesebično odstopijo polho-grajski gasilci, so se otroci po nekaj dnevih intenzivnega prizadevanja vaditeljic, vzgojiteljic vrtca naučili rolanja.
Rolanje je že kar nekaj let v naših krajih zelo razširjena in priljubljena oblika rekreacije za otroke in odrasle. V lepih pomladnih dneh je moč opaziti na ulicah in v parkih vse več ljudi na rolerjih, upora-
bljajo jih za preživljanje prostega časa ali kot prevozno sredstvo. Tako je potreba po rolanju zaradi popularnosti in uporabnosti vedno večja. Vodstvo vrtca Polhov Gradec nam omogoča, da tečaj izpeljemo v dopoldanskem času z ustrezno opremo, ki jo ima vrtec na voljo prav za vsakega otroka. Starši tako zadovoljni prihajajo v vrtec, saj otroci doma z veseljem pokažejo, česa so se naučili. Čelada, ko-
lenčniki, komolčniki, dlanč-niki in rolerji sestavljajo obvezno opremo, ki so jo na zadnji dan tečaja rolanja čisto sami pravilno nadeli prav vsi otroci. Sprva prestrašeni in nevešči tega kompleksnega športa so se zadnji dan tečaja suvereno peljali prav vsi. Vožnja, počepi, pravilno padanje in vstajanje, zaviranje in delanje limonic z rolerji ter še marsikaj drugega je postalo zanimivo prav za vse otroke. Z izvajanjem različnih elementarnih iger in drugih gibalnih nalog se je kot vsak resen tečaj tudi naš zaključil s podelitvijo diplom vsem otrokom.
N. Peljhan in J. Kreft
NflJ	Občina Log - Dragomer
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Ur*
Županova beseda
Spoštovane, spoštovani!
V teh dneh
samostojna Slovenija ponosno praznuje svojo samostojnost. Nekateri se še zelo dobro spominjamo zgodovinskih in za nas zelo pomembnih dogodkov, ki so se dogajali v naši domovini pred skoraj tremi desetletji.
Spominjamo se nočnega pohoda tankov iz vrhniške vojašnice, spominjamo se solznih domačih, ko smo se prenelcateri odločili z orožjem braniti voljo ljudstva, ki je bila izražena na plebiscitu.
Zelo dobro se spomnim tudi enotnosti in medsebojne povezanosti, ki je takrat vladala med nami. Kljub temu da so se posamezniki odločili razplet desetdnevne vojne za samostojnost mlade Slovenije pričakati v varnem okolju katere od sosednjih držav, je bilo spoštovanje do pripadnikov oboroženih sil, ki smo se uprli okupatorju, na zavidljivo visokem nivoju. Nehote se mi v mislih pojavi primerjava z otrokom na njegovi razvojni poti, ki je v prvih letih svojega življenja sicer brez življenjskih izkušenj, vendar čist, pošten, neposreden in izraža svoja čustva in hotenja brez ovinkarjenja. Čez leta razvoja in učenja ta otrok pridobiva nekatere izkušnje in komaj čaka, da bo dopolnil vsaj starost osemnajstih let, ko bo tudi uradno samostojen, pa čeprav ima po njegovem mnenju več kot dovolj modrosti že mnogo prej. Prepričan je namreč, da ga starši in družinsko okolje utesnjujejo, je povsem samozadosten in dovolj, če ga naprej vlečejo le lastni interesi. Tu pa lahko nastane kritična situacija, ko tak mladostnik potrebuje največ nesebične pomoči družine, saj je le družina tista, ki s svojo povezanostjo premaga krizne situacije z medsebojno povezanostjo. Nič drugače ni z državo, ki v
kritičnih obdobjih še posebej potrebuje medsebojno razumevajoče občane in državljane, ki so v pomoč bližnjemu in skupnosti.
Če se malo ozremo v zgodovino in okrog sebe zelo hitro ugotovimo, da je družina osnovna celica, ki je s primerno držo staršev primarni element za ustvarjanje prijazne družbe. Nikoli ni odveč, da se starši spomnimo, da smo zgled našim potomcem, ki so naše ogledalo. Še posebej v času počitnic, ko je časa za druženje in igro z našimi najmlajšimi nekoliko več, je prav, da imamo v zavesti, da s tem, ko skrbimo za prijazne odnose znotraj družine, gradimo boljšo lokalno skupnost, kar se bo slej kot prej odrazilo tudi v tem, da bomo končno spet lahko ponosni na našo prelepo domovino, kjer bomo živeli veseli in prijazni ljudje.
Želim vam, da preživite prijetne počitniške tedne in si naberete novih moči, saj nas vse jeseni čakajo novi izzivi. Za nas je največji ta, da bomo po dolgotrajnih in zapletenih postopkih končno začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in bomo še kako potrebovali vaše sodelovanje in dobrohotnost sploh v času, ko bo naša lokalna skupnost eno veliko gradbišče. Verjamem, da znamo delovati kot ena velika družina tudi takrat, ko razmere ne bodo lahke.
Želim vam vse dobro.
Miran Stanovnik, župan
Gor tudi cene komunale
Log - Dragomer, 19. junij 2019 - Občinski svetniki so na svoji redni seji potrdili višje cene komunalnih storitev.
Prvič bodo položnice višje septembra, ko se bosta podražili pitna voda in odvajanje odpadnih voda, drugo podražitev pa lahko pričakujete, ko bodo višje cene za odvoz odpadkov in greznične storitve podprli še na Vrhniki in v Borovnici.
Občinski svet se je sestal še na zadnji redni seji pred počitnicami, tokrat so sejo zaključili po petih urah razprave, obravnavali pa so vseh sedemnajst točk dnevnega reda. Zeleno luč je dobilo vseh pet letnih poročil, ki so jih predstavili vrhniški zdravstveni dom, knjižnica, inšpektorat in redarstvo, osnovna šola Log - Dragomer ter vrhniška komunala. Ta je na svetniške mize dala še predlog spremembe cen komunalnih storitev. Po obsežni razpravi so svetniki
dvignili roke za vsa predlagana povišanja. Cene za odvajanje odpadne vode in oskrbo s pitno vodo bodo veljale od 1. avgusta naprej, povišanje cen storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ter zbiranjem komunalnih odpadkov, pa so svetniki sicer potrdili, vendar bodo na položnicah obračunane šele potem, ko jih bosta potrdila še vrhniški in borovniški občinski svet. To pa se zagotovo ne bo zgodilo pred jesenjo. Povprečna štiričlanska družina z greznico ali MKČN bo plačevala 2,33 evra več mesečno, taka družina, ki je priklopljena na kanalizacijo, pa 3,09 evra več. Po potrditvi cen v ostalih dveh občinah bo prva družina plačevala še 2,06 evra več, drugi družini pa se bo
položnica povišala še za 1,75 evra (podražitev je izračunana s predpostavko, da družina odlaga tudi biološke odpadke). Komunala pojasnjuje: »Pri pojasnjevanju posameznih postavk cen je treba poudariti, da cene storitev obdelave in odlaganja odpadkov zaračunavamo v imenu in za račun družbe JP VOKA SNAGA d.o.o., ki je pooblaščeni izvajalec teh dveh javnih služb in je višje cene uveljavila že s 1. marcem letos.«
Sicer pa je pod streho tudi letni program športa, ki so ga svetniki soglasno potrdili, pa tudi spremembe odloka za sofinanciranje letnega programa športa v občini, sprejet pa je bil še zaključni račun za lansko leto. Na seji se je svet seznanil še z aktivnostmi pri projektu kanalizacije in čistilne naprave, ugotovitvami KPK ter možnostmi financiranja nameravanih investicij. Kot smo lahko slišali v razpravi, za vse naložbe
denarja ne bo dovolj. Zato so svetniki sklenili, da občinska uprava začne s postopki za prodajo zemljišč in stavb, ki jih ne potrebuje. Prioritetno pa bodo ob gradnji kanalizacije gradili še vodovod. Precej različne poglede so svetniki imeli pri potrjevanju urbanistične presoje za načrtovan štiristanovanjski objekt. Na koncu so mu z devetimi glasovi za in štirimi proti prižgali zeleno luč. Enotni pa so bili pri potrjevanju odredbe za postavitev ležečih policajev. Kot smo lahko slišali v obrazložitvi, sta oviri za umirjanje prometa na Poti na Plešivico že postavljeni in sta bili med prebivalci dobro sprejeti. Na tem odseku se je hitrost znižala, postavitev ovir je bilo treba le še formalnopravno urediti s potrditvijo odredbe.
V. L.
Vrtec je dražji
Občinski svet je na majski seji potrdil dvig cen predšolskega varstva in vzgoje otrok.
Za otroke prve starostne skupine bo cena višja za skoraj štirinajst odstotkov, polna cena vrtca bo tako znašala 515,74 evra. Precej se bo spremenila tudi cena vrtca za starejše otroke, s 367,65 na 415,04 evra, kar je skoraj trinajst odstotkov več. Koliko bo zvišanje pomenilo v evrih za vas, pa je odvisno od tega, v kateri razred ste razvrščeni glede na dohodke, ki jih prejemate.
Junijske položnice za plačilo vrtca bodo višje. Občinski svet občine Log - Dragomer je 22. maja z 11 glasovi za in enim vzdržanim potrdil povišanje cen. Nova cena za najmlajše otroke bo okoli 515 evrov, za starejše pa sto evrov manj.
Cene se bodo povišale za štirinajst oziroma trinajst odstotkov. Starši sicer plačujejo nižje cene od določene, razliko do polne cene pokrije občina.
Starši z najnižjimi dohodki so oproščeni plačila, starši z najvišjimi dohodki pa plačajo 77 odstotkov cene programa, ostali so razvrščeni v razrede glede na dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji in premoženje družine. Kot smo izvedeli, starši v občini v povprečju pokrijejo 40 odstotkov cene vrtca, zanje bo položnica višja za okoli 25 evrov za mlajše oziroma 19 evrov za starejše otroke. Najbolj premožni pa bodo za vrtec
plačali 48 evrov več za mlajše in okoli 36 evrov za otroke drugega starostnega obdobja. Kot smo še izvedeli, se cene vrtca niso spremenile že skoraj sedem let.
Razlog za tokratno povišanje cen pa so predvsem višje plače zaposlenih v javnem sektorju, saj stroški dela v vrtcu znašajo več kot osemdeset odstotkov cene. Zaradi tega so vrtce v prvi polovici leta dražili skoraj po vsej Sloveniji.
V. L.
Sodišče prikimalo KPK,
župan je kršil integriteto
Komisija za preprečevanje korupcije je konec leta 2017 sprejela ugotovitve, s katerimi je županu Miranu Stanovniku očitala kršenje integritete župana (3. točka 4. člena ZIntPK).
Ta se je pritožil na upravno sodišče, ki je županovo tožbo zavrnilo in pritrdilo ugotovitvam KPK.
KPK je pod drobnogled vzela županovo sodelovanje v resničnostnem šovu Survivor. Stanovniku je senat KPK očital kršitve v treh točkah: da naj bi KPK zamolčal vodenje oddaje Survivor ter druge relevantne podatke (časovno obremenitev, koriščenje izrednega plačanega in neplačanega dopusta, pogodbo, s katero je že razpolagal, ter dejstvo, da dejavnost že opravlja). Prav tako je navedla, da je poslovni subjekt s.p. odprl pred izdajo dovoljenja komisije ter bil zato nekaj časa (od 7. aprila 2016 do izdaje dovoljenja
komisije 23. junija 2016) v položaju nezdružljivosti funkcij. Komisija je še ugotovila, da je v času od 15. aprila 2016 do 3. junija 2016 opravljal pridobitno dejavnost, vodenje oddaje Survivor, ne da bi za opravljanje dejavnosti prejel dovoljenje KPK (kršitev 4. odstavka 26. člena ZIntPK). Župan je zoper odločitev komisije sprožil upravni spor na upravnem sodišču, ki je županovo tožbo zavrnilo in pritrdilo komisiji.
O tej temi sta sicer dobro leto nazaj razpravljala tudi nadzorni odbor in občinski svet Občine Log - Dragomer. Prvi je pritrdil ugotovitvam KPK; med drugim so člani menili, da je župan s svojim rav-
nanjem okrnil ugled funkcije župana in ugled občine. Točka je bila aprila 2018 uvrščena tudi na redno sejo, razprava je bila pestra. Svetniki niso bili enotni, po dveh urah razprave pa so s sedmimi glasovi za, štirimi proti in dvema vzdržanima sprejeli sklep, da županovo sodelovanje v projektu Survivor ni imelo škodljivih posledic za občino in ugled župana.
Na tokratni, junijski seji smo lahko slišali predlog Cukjatija, da bi to točko znova uvrstili na sejo. Kot je dejal, županovo sodelovanje v oddaji nikoli ni bilo problematično, problematično je bilo zavajanje uradnih institucij, med njimi je naštel KPK, občinski svet in komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OLD.
Župan mu je odgovoril, da je svet o tej temi že razpravljal in sprejel sklep, zato je zanj ta tema zaključena.
Sicer pa je komisija županovo sodelovanje v oddaji Survivor pod drobnogled vzela še enkrat. Zadnji dopis KPK je občina prejela konec maja, v njem pa je občinski upravi naložila, da svetnike seznani z ugotovitvami.
Kot smo še izvedeli, je tudi ta spor na sodišču, ki pa o zadevi še ni razsodilo. KPK je tokrat problematizirala možnost ko-ruptivnega tveganja pri primeru dvojnega zastopanja, ista odvetnica je zastopala tako občino kot župana osebno, med drugim pa KPK županu očita še nepravilno porabo sredstev.
Cukjati je v razpravi povedal, da je dvojno zastopanje res lahko problem in da je treba prakso zasebnega in javnega zelo jasno ločiti, drugi svetniki pa o tej temi niso razpravljali.
V. L.
NflS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Proračun 2019 je dobil zeleno luč
Občinski svet občine Log - Dragomer je na majski redni seji sprejel proračun za letošnje leto.
Tudi tokrat je sprejemanje minilo v znamenju amandmaja, tega je vložil župan Stanovnik, težak pa je kar 380 tisočakov. V proračunu je načrtovanih 4,2 milijona evrov prihodkov, odhodkov naj bi bilo za 200 tisočakov več, za toliko naj bi se občina tudi zadolžila. Največji naložbi, ki ju predvideva proračun, sta milijonska adaptacija in rekonstrukcija stare šole na Logu ter gradnja kanalizacije, za katero naj bi letos odšteli dober milijon.
Občinski svet je predlog proračuna prvič obravnaval na februarski redni seji, ko ga je posredoval v javno obravnavo. Na tokratni seji pa so svetniki poleg dopolnjenega predloga proračuna na mize dobili še županov amandma. Ta je predlagal povišanje postavke za rekonstrukcijo in adaptacijo stare šole, in sicer za 380 tisočakov, s 675.000 na 1.045.000 evrov.
Nekaj rezerve za pokritje tega zneska so našli v proračunu. Z zniževanjem nekaterih postavk so zbrali 88.300 evrov, skoraj 82 tisočakov je ostalo na računih občine iz preteklih let, za preostalih 200 tisočakov pa naj bi se občina zadolžila. Kot smo lahko slišali v obrazložitvi, je povišanje posledica treh dejavnikov: višje cene v primerjavi s cenami prvotnega izvajalca AS Primus iz oktobra 2017, dodatna dela, brez katerih stavbe ni mogoče dokončati, kot so pojasnili, pod to spadata vgradnja dvigala ter preprojektiranje zaradi zagotovitve prostorov za bodočo ambulanto in lekarno v pritličju objekta. 11 svetnikov je amandma podprlo, dva sta se glasovanja vzdržala. Z enakimi rezultati, 11 glasovi za in dvema vzdržanima, pa je zeleno luč dobil tudi proračun v celoti. Proračun je težak 4.227.733,70 evra, odhodkov pa bo za 4.434.067,79 evra. Občina naj bi se letos tudi zadolžila.
Če bo proračun uresničen v celoti, naj bi bil na koncu leta na računu občine minus v višini 200 tisoč evrov. Največji predvideni naložbi letos sta nadaljevanje obnove loške stare šole, in sicer ji je namenjenih nekaj več kot milijon evrov, približno toliko je namenjenih tudi gradnji kanalizacije. Med večjimi investicijami je še urejanje varnih šolskih poti, ta postavka je ocenjena na 35 tisočakov. Predvidena so sredstva za pripravo projekta in začetek parcelacij v primeru soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih je predvidena trasa prihodnje poti.
Če bodo pridobili soglasja, naj bi letos z gradnjo tudi začeli. Načrtovana je tudi postavitev "pumptrack" steze. Ena naj bi zrasla v Dragomer-ju pri vrtcu, večja pa pri osnovni šoli.
Za to je predvidenih 63 tisočakov, projekt pa naj bi bil sofinanciran s sredstvi LAS Barje. Za kolesarsko povezavo Log-Brezje je predvidenih 20 tisočakov, z ureditvijo poti skozi gozd naj bi povezali naselji Brezje in Log, projekt pa je sofinanciran s sredstvi LAS Barje. Amandma na proračun je sicer vložil tudi svetnik Cukjati, a ga niso upoštevali, saj naj bi bil vložen prepozno.
V. L.
Majska občinska seja
z nadaljevanjem
Log - Dragomer, 22. in 28. maj - Svet občine Log - Dragomer je na majski redni seji, ki so jo po debelih štirih urah prekinili in nadaljevali teden dni kasneje, obravnaval osemnajst točk dnevnega reda.
Občinski svetniki so potrdili dvig cen vrtca ter potrdili proračun za letošnje leto, ponovno pa so odločali o Cukjatijevi pritožbi na županovo volilno kampanjo.
Dobrih šest ur in pol razpravljanja o osemnajstih točkah dnevnega reda je izkupiček tretje redne seje občinskega sveta občine Log - Dragomer.
Tudi tokrat, tako kot že na dveh sejah pred tem, je svet na mize dobil Cukjatijevo pritožbo na županovo kampanjo. Prvič so svetniki o pritožbi Cukjatija odločali decembra, na konstitutivni seji, in jo zavrnili, a jo je upravno sodišče, ker je občinska uprava spremenila sklep sveta, vrnilo v ponovno odločanje občinskemu svetu.
Ta jo je po dolgi razpravi in še daljšem sklepu še enkrat zavrnil. Nato je upravno sodišče odločilo, da se tudi ta sklep sveta odpravi in tako je presojanje o pritožbi na kampanjo znova prepustilo občinskemu svetu. Tako kot so to
naredili na prejšnjih sejah, je tudi tokrat poročilo podala tričlanska mandatna komisija.
Ta je po polurnem odmoru svetnikom predstavila svoje ugotovitve in obrazložitev ter predlog sklepa. Mandatna komisija je z dvema glasovoma za in enim proti v dolgi obrazložitvi pojasnila, da je treba pritožbo kandidata za župana Domna Cukjatija v celoti zavrniti, saj naj ne bi bilo z ničimer izkazano, da bi kandidat za župana Miran Stanovnik kakorkoli uporabljal proračunska sredstva za financiranje svoje volilne kampanje, prav tako naj tudi objave v občinskih medijih ne bi predstavljale nedopustne volilne propagande: »Tudi v primeru, da bi bili očitki resnični in utemeljeni, pa kot navedeno niso, občinski svet ocenjuje, da ne bi bistveno vplivali na kolektivni izid volitev.«.
Svetniki so pritožbo z dvema glasovoma proti ter desetimi za kot neutemeljeno zavrnili.
Svetnica bi lahko bila imenovana, pa ni bila
Občinski svet je na seji za svetnico imenoval Tino Rebernik Kovač z liste LIDLL, ki ji je to mesto pripadlo, ker se je Miran Stanovnik na decembrski konstitutivni seji odpovedal svetniškemu položaju. Ker je postopek za potrditev mandata člana občinskega sveta občinska volilna komisija izvedla že na začetku januarja, smo na seji lahko slišali vprašanje, zakaj tega niso storili že takrat. Zupan je pojasnil, da so strokovne službe takrat tolmačile, da imenovanje ni možno. »Zdaj pa pravijo, da se jo lahko imenuje,« je še dodal Stanovnik. Kot smo za tem lahko slišali v razpravi, bi proračun lahko sprejeli že pred časom, prav tako ne bi prišlo do zapletov pri imenovanju odbora za negospodarstvo in javne službe ter nepotrebnih obdolževanj.
Svetniki so dali zeleno luč povišanju cen vrtca, strinjali so se tudi s predlogoma sistematizacije delovnih in nadstandardnih delovnih mest v prihodnjem šolskem letu ter potrdili oblikovanje oddelkov v vrtcu. Tako kot to šolsko leto bodo tudi v prihodnjem otroci razporejeni v sedem oddelkov, od
tega v štiri homogene, enega hete-rogenega ter dva kombinirana. Na seji so svetniki sicer potrdili še štiri zapisnike preteklih sej, soglasno potrdili sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega v lasti Občine Log - Dragomer ter upravi naložili, da zaradi tega postopka ter morebitnih kasnejših sprememb lastništva na teh zemljiščih že v pogodbi o prenosu lastništva zagotovi vse služnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje, vzdrževanje in gradnjo občinske komunalne infrastrukture.
Zelene kartone so dvignili tudi za odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve. Na seji so soglasno odločili, da se grb Občine Log - Dragomer podeli Milanu Eriču, priznanji občine pa Matevžu Remškarju in Mariji Končan. Za predstavnika v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so imenovali Franca Kozjeka.
Na seji so se seznanili še z gradivom o možnostih financiranja izvedbe nameravanih investicij ter z enajstimi glasovi za in dvema vzdržanima potrdili proračun za letošnje leto.
V. L.
Pozor, injekcijske igle
V Športnem parku Log in pod nadvozom na Lukovici so občani konec marca našli odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog.
Občinska uprava se je zaradi resnosti situacije obrnila na nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so pripravili usmeritve za ravnanje ob takšni najdbi. Na občini so nam pojasnili, da v primeru, da naletite na odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog ali druge ostre predmete, teh ne skušajte pobirati sami, ampak o tem obvestite KPV na dežurno telefonsko številko 041 364 681, lahko pa se obrnete tudi na Policijsko postajo Vrhnika. Iz policije sicer sporočajo, da bodo poostrili nadzor na območju občine in izvajali obhode.
Konec marca je bila občinska uprava Občine Log - Dragomer obveščena, da so prebivalci občine v Športnem parku Log našli odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog. Zaradi resnosti situacije smo se obrnili na nacionalni inštitut za javno zdravje, natančneje na center za zdravstveno ekologijo, in prosili za usmeritve o ravnanju ob takšni najdbi.
Na odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog lahko naletimo kjerkoli na javnih površinah - pogosto jih najdemo ob pobiranju odpadkov pri čistilnih akcijah. Prenos nalezljivih bolezni zaradi poškodbe z okuženim ostrim predmetom se zgodi sicer redko, vendar je možen. Bolezni, ki se prenašajo s krvjo ali telesnimi izločki,
so hepatitis B, hepatitis C in virus HIV. Verjetnost okužbe po vbodu z iglo je odvisna od številnih dejavnikov - časa od uporabe igle in vremenskih razmer, količine krvi na in v igli, koncentracije virusa v krvi, globine rane, krvavitve itn. Daleč največje tveganje za prenos okužbe preko uporabljene igle predstavlja virus hepatitisa B, saj je precej obstojen, infektivna doza pa nizka. Pri poškodbi z odvrženo iglo obstaja tudi nevarnost okužbe s tetanusom, možne pa so tudi okužbe rane z drugimi mikroorganizmi. Za odpadke na javnih površinah so odgovorni njihovi lastniki, upravljalci oziroma najemniki. Na območju Občine Log - Dragomer je za to pristojno Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika.
Če v naši občini najdete odvržene injekcijske igle in pribor za injiciranje drog ali druge ostre predmete, jih ne skušajte pobrati sami, ampak o tem obvestite pristojno služ-
bo na dežurno telefonsko številko 041 364 681.
Preprečevanje poškodbe z odvrženo iglo/ostrim predmetom
Igel in ostalih ostrih predmetov ne prijemamo z golimi rokami. Ob rokovanju z iglami ali ostrimi predmeti vedno uporabljamo rokavice. Iglo primemo za plastični nastavek in se izogibamo stiku s konico. Po končanem delu si roke umijemo z vodo in milom. Igel nikoli ne odvržemo v navadne smeti ali stranišče. Igel nikoli ne dajemo v zabojnike za reciklažo, odvržemo v zabojnike za ostre predmete ali v trdo plastično embalažo, ki se lahko zapre. Polno embalažo lahko brezplačno oddamo izvajalcu lokalne javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v premične zbiralnice nevarnih frakcij, zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirne centre, če so urejeni tudi kot zbiralnice nevarnih frakcij.
Ukrepanje ob poškodbi z odvrženo iglo/ostrim predmetom
1.	Prva pomoč ob poškodbi z odvrženo iglo/ostrim predmetom
V primeru poškodbe z ostrim predmetom, ki je onesnažen s krvjo ali bi lahko bil onesnažen s krvjo, izvajamo ukrepe prve pomoči. Rano izpiramo s tekočo vodo ali fiziološko raztopino 10 minut, nato poškodovano mesto razkužimo z alkoholnim razkužilom (in pustimo vsaj 1 minuto, da se posuši). Rane ne sesamo z usti.
2.	Obisk pri izbranem osebnem zdravniku po poškodbi z odvrženo iglo/ostrim predmetom
Če se poškodujemo z ostrim predmetom, ki je onesnažen s krvjo ali bi lahko bil onesnažen s krvjo, moramo kljub prvi pomoči obvezno obiskati izbranega zdravnika, ki se bo glede na okoliščine odločil za nadaljnje ukrepe. Nadaljnji ukrepi pri izbranem zdravniku obsegajo svetovanje in oskrbo rane ter glede na oceno tveganja cepljenje proti tetanusu oziroma dodatno zaščito z imunoglobulini proti tetanusu. Osebni zdravnik preveri število opravljenih cepljenj proti hepatitisu B in necepljeni/neimu-ni ali nepopolno cepljeni osebi svetuje cepljenje oziroma dokončanje cepljenja proti hepatitisu B. Če je treba, osebo cepi.
Več o priporočilih in navodilih za ravnanje in ukrepe ob poškodbi z odvrženo iglo najdete na http://www.nijz.si/
NflS	Občina Log - Dragomer
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Stara šola
Nujna dela končana
do konca meseca
Log - Dragomer, 16.
junij - Izvajalec nujnih del Delta skupina zaključuje obnovo loške stare šole.
Sočasno na občini vodijo postopek javnega naročila za izbiro izvajalca za izvedbo preostalih del. Odločitev o izbiri naj bi sprejeli kmalu.
Na gradbišču stare šole je še naprej živahno. Delavci Delta skupine so v okviru načrtovanih rokov že zaključili tri faze del. Kot so nam povedali v občinski upravi, trenutno zaključujejo dela na strehi in fasadi:
»Vzporedno izvajalec komple-tira segmente kabine dvigala in steklene fasade, katerih montaža trenutno poteka s planiranim zaključkom operativnih aktivnosti do konca meseca junija 2019. Izvajalec vse spremljajoče aktivnosti izvedbe v sklopu gradbeno obrtniških in instalacijskih del za aktivnost nujnih del izvaja po termin-skem planu.« Delajo tudi zunaj, kjer načrtujejo teren in postavljajo pokrove črpališča. Sicer pa bodo vzporedno z gradnjo dvigalnega jaška dobavljena vhodna in stranska vrata, poskrbeli pa bodo tudi za spremljajoči del elektro in strojnih
inštalacij (kabli, črpalke, elek-tro razdelilci).
Vzporedno poteka postopek javnega naročila za izbiro izvajalca za izvedbo preostalih del, ki so potrebna za funkcioniranje in uporabo objekta. »Preostala dela zajemajo izvedbo na zunanji ureditvi (priključki elektrike, vode, meteorne in fekal-ne kanalizacije, asfalterska dela, polaganje betonskih tlakovcev ter vso elektro in strojno opremo zajeto v zunanji ureditvi), zaključevanje fasade - cokla, izvedba notranjih lesenih vrat, izvedba finalnega tlaka v prostorih, beljenje sten, izvedba spuščenih stropov, polaganje
keramike in spremljajočih ele-ktro ter strojnih instalacij, ki so potrebna za dokončanje celotnega objekta,« smo še izvedeli. Postopek izbire izvajalca še teče, prihodnji teden naj bi se zaključila pogajanja, nato pa bo sledila odločitev o oddaji javnega naročila. Kmalu naj bi bilo jasno, kakšna bo končna cena obnove objekta. Medtem na občini lovijo roke za dokončanje projekta: »Ali bomo ujeli vse roke še ne vemo, ker smo na ministrstvo poslali predlog za podaljšanje izvedbe del. Odgovor še čakamo.«
V. L., foto: občinska uprava
Praznik občine tokrat s pravljičnim pridihom
Tudi tokrat so bili v ospredju	glasbe, tokrat smo uživali v dobitniki priznanj, spregovo- muzikalu Sneguljčica. Škoda ril je župan Miran Stanov- le za pomanjkljivo akustičnost
nik, manjkalo pa ni niti dobre	dvorane.
»Obstajamo že več kot deset let,« s temi besedami je ob prazniku občine zbrane nagovoril župan Miran Stanovnik, ki je
Log - Dragomer, 29. maj - Občina Log -Dragomer vsako leto na predvečer občinskega praznika s slavnostno akademijo proslavi svoj obstoj.
poudaril, da je obstoj občine skupna zasluga, predvsem pa zasluga njegovih predhodnikov. V svojem govoru je povedal, da je občina zelo bogata, pa ne zaradi prihodkov, ki jih dobi, saj ti niso nič višji kot v ostalih slovenskih občinah, temveč zaradi bogastva ljudi: »Občina je bogata zato, ker imamo tako velik človeški potencial. Bogata je zato, ker imamo tako zelo veliko izkušenj.« Bogastvo vidi tudi v množici ljudi, ki želijo delati v korist občine, pomagajo sosedu v stiski. Dodal pa je, da je občina revna na področju infrastrukture, saj je ta zelo pomanjkljiva, ob tem pa je optimistično pripomnil, da imajo
začrtano pot, voljo in da verjame, da bo kmalu prišlo tudi obdobje, ko bo občina bogata tudi na tem področju.
V ospredju prireditve so bili letošnji nagrajenci, ki so se jim simbolično zahvalili s podelitvijo priznanj. Tokrat so priznanja dobili trije. Grb občine za dolgoletno uspešno delo na področju ilustracij, animiranih filmov in aktivno sodelovanje v društvu KUD Kosec je prejel Milan Erič. Priznanje občine za dolgoletno uspešno delo na področju amaterske ljubiteljske kulture in aktivno sodelovanje v KUD Kosec je dobila Marija Končan. Prav tako priznanje občine pa je dobil Matevž
Remškar, in sicer za dolgoletne vrhunske tekmovalne in trenerske dosežke v športni panogi "cheerleading".
Prireditev je zaznamovala tudi glasba. V uvodu smo lahko slišali otroški pevski zbor Osnovne šole Log - Dragomer pod zborovodsko taktirko Mojce Lorber. Po uradnem delu prireditve pa so zbrani uživali še v moderni izvedbi klasične Grimmove pravljice Sneguljčica, ki so ji dodali znane skladbe in priredbe. Pozitivno naravnan muzikal z veliko vesele glasbe in dobrih pevcev je nastal v glasbeni šoli Alenke Gotar. Ta je navduševala v vlogi hudobne mačehe, ob njej so nastopili še Žiga Lakner, ki smo ga spoznali v šovu Slovenija ima talent, pa narodno--zabavni Anže Šuštar ter ostali odlični mladi pevci.
V. L.
Priznanja Občine Log - Dragomer 2019
Log - Dragomer, 29.
maj - Občina Log -Dragomer je bogatejša za tri prejemnike priznanj. Te so dobili Milan Erič, Marija Končan in Matevž Remškar.
MILAN ERIČ - grb občine Log -Dragomer
Akademski slikar, ilustrator in avtor animiranih filmov Milan Erič je grb Občine Log - Dragomer prejel za dolgoletno uspešno delo na področju ilustracij, animiranih filmov in aktivno sodelovanje v društvu KUD Kosec. Erič je sicer tudi prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Za soavtorstvo animiranega filma Socializacija bika, ki je bil po-
snet leta 1998, je prejel grand prix na festivalu slovenskega
filma v Portorožu. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega
sklada in nagrado za humor na festivalu animiranega filma v
Stuttgartu leta 2001. Leta 2006 je prejel plaketo Hinka Smre-karja na slovenskem bienalu ilustracije in na letošnjem še nagrado Hinka Smrekarja za ilustracijo v knjigi Kaj je zeleno in leti po zraku - upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Aktivno sodeluje tudi v društvu KUD Kosec in vodi delavnice za krajane občine.
MARIJA KONČAN - priznanje Občine Log - Dragomer
Marinka Končan deluje v društvu KUD Kosec že od ustanovitve kot klekljarica, pozneje pa se je pridružila še pevski skupini Spominčice. Svoje klekljarske sposobnosti in izkušnje deli tudi na delavnicah za otroke. V vsakem času in trenutku je pripravljena pomagati pri organiziranju kulturnih prireditev.
MATEVŽ REMŠKAR - priznanje Občine Log - Dragomer
Matevž Remškar je kot član Šolskega športnega društva Log - Dragomer svojo vlogo vrhunskega tekmovalca in slovenskega reprezentanta v "cheerleadingu" nadgradil s trenerskim delom z mladimi generacijami Žabic in športniki po vsem svetu. Remškar je aktualni selektor slovenske "cheerleading" reprezentance in eden od samo dveh Evropejcev, ki kot vrhunska inštruktorja pod okriljem Universal Cheerleader Association (UCA) učita v univerzitetnih kampih v ZDA. Njegov prispevek k razvoju "cheerleadinga" v Občini Log - Dragomer, Sloveniji, Evropi in svetu je neprecenljiv.
V. L., foto: V. L.
NOS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Log -Dragomer, 21.
maj - Vrtec Log - Dragomer letos praznuje 40 let delovanja, kar so slavnostno obeležili z osrednjo prireditvijo.
Na odru osnovne šole so se polni dvorani s prikupnimi nastopi predstavili vsi vrtčevski otroci, prireditev so obogatili pevci Mešanega pevskega zbora društva invalidov Vrhnika ter razstava Mavrica ustvarjalnosti.
»Danes smo se zbrali, da upihnemo 40 svečk obstoja vrtca v Dragomerju. Začetki vključevanja otrok v vrtec v teh krajih so bili povezani z vrtci v Ljubljani in na Vrhniki. Prebivalstvo pa se je prav v letih po letu 1970 v teh krajih zelo povečalo, saj se je množično gradilo. Tako je bilo vedno več otrok, ki so potrebovali varstvo,« je v uvodnem nagovoru pojasnila ravnateljica vrtca in osnovne šole Mihaela Mrzlikar ter dodala, da je bil zato leta 1979 v Dragomerju zgrajen montažni vrtec s petimi oddelki in lastno kuhinjo: »Pri urejanju igrišča vrtca so sodelovali vsi krajani, zato naše igrišče, ki ga zadnja leta obnavljamo, sodi med eno večjih otroških igrišč v okolici.« Leta 1983 so v prostorih stare šole na Logu odprli še dva oddelka, leta 2010 so zaradi rasti števila rojstev odprli še dvood-delčni prizidek k dragomerske-mu vrtcu: »Po letu 2010 pa je število rojstev v naši občini nekoliko upadlo, zato smo imeli iz leta v leto več otrok iz drugih občin in vsako leto več prostih mest v oddelkih. Nekaj je k temu pripomoglo tudi odprtje zasebnega vrtca Zvezdica, ki v naši občini rešuje predvsem problematiko vključevanja najmlajših otrok, še zlasti tistih, ki so rojeni po 1. septembru. Tako smo od 1. 9. 2015 dalje imeli na Logu le še 1 oddelek, v Drago-merju pa 7, skupaj torej 8 oddelkov. Za potrebe našega vrtca pa je enota na Logu s 1. 7. 2016 dokončno zaprla vrata.« V štiridesetih letih so v vrtcu spisali številne lepe zgodbe, tu je del svojega otroštva preživelo veliko občanov, ki so sooblikovali štiridesetletno zgodovino tega vzgojno-varstvenega zavoda, prav tako pa se je v vsem tem času precej spremenila tudi njegova podoba. Kot smo lahko slišali, so bile igralnice vrtca ter kuhinja v zadnjih letih v celoti obnovljene, treba pa bo urediti in obnoviti še vrtčevsko igrišče. Deloma so s tem projektom letos že začeli. »Teren smo že uredili, sedaj pa bi radi postavili še kombinirano igralo, delno tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov,« je povedala ravnateljica.
Osrednjo prireditev ob 40. obletnici vrtca Log - Dragomer so začeli udarno, poskočno in
V vrtcu Log - Dragomer upihnili 40. svečko
ritmično. S pesmijo Pararam pam pam, malimi instrumenti ter kahoni so se v uvodu zbranim predstavile vzgojiteljice vrtca. Za njimi so led na odru pogumno prebili otroci, ki so združeni v Otroškem pevskem zboru Lučka. Štiri-, pet-
in šestletnike vodita zborovod-kinja Klara Mravlje in Dragica Slana. Zapeli so tri pesmi, Sonce in ljudski Ptice pozimi ter Dekle povej, povej. Najmlajši otroci, stari eno in dve leti, iz modre sobe z vzgojiteljicama Lauro in Tino so zaplesali
Ringaraja. Dve- in triletniki iz rdeče sobe z vzgojiteljicama Barbaro in Katjušo so se predstavili s plesno-gibalnim Kurje--kravjim-mačjim rockn'rolom. Otroci iz zelene sobe s Polono in Majdo, stari od enega do štirih let, so izvedli plesno-gibalni
nastop Kje doma je malo miše. 2, 3 in 4 leta stari otroci iz vijolične sobe z vzgojiteljicama Da-mjano in Bojano pa so se predstavili z bansom Tralalaj laj lero, ki jo je priredil Potočnik. Na odru smo slišali tudi vseh štirinajst verzov Župančičeve
pesmi Ciciban in čebela, ki so se je naučili otroci stari 4 in 5 let iz oranžne sobe z vzgojiteljicama Klaro in Tino. Otroci iz rumene sobe, stari od 3 do 6 let, z Ivico in Tomi in otroci iz mavrične sobe, stari 5 in 6 let, z vzgojiteljicama Dragico in Anjo ter študentko Leo pa so skupaj zapeli ljudsko izštevan-ko En ten tenera in Mozartovo pesem Zlata roža. Na koncu so vsi otroci iz vrtca skupaj gradili Prijateljstvo. Ob koncu kulturnega dela prireditve je nastopil še Mešani pevski zbor društva invalidov Vrhnika. Zbor ima dolgo tradicijo. Leta 1992 ga je ustanovil občan Jože Jesenovec, ki je bil dolga leta tudi njegov zborovodja. Sedaj pevke in pevce vodi Lilijana Stepič. Zapeli so tri pesmi: ljudsko Pastirče mlado in milo, Na pomladni dan, ki jo je napisal in uglasbil Jože Jesenovec, in Avsenikovo Naj bo pomlad. Na prireditvi smo lahko slišali, da so nekateri pevci, ki so jim obiskovalci lahko prisluhnili tokrat, v vrtcu nastopili tudi pred štiridesetimi leti, ob odprtju vrtca 26. aprila 1979, takrat kot del Mešanega pevskega zbora Dragomer.
Ob tej priložnosti je vrtec pripravil tudi razstavo likovnih del vrtčevskih otrok, ki so jo konec meseca preselili v Cankarjevo knjižnico na Vrhniki. Obiskovalci so se lahko posladkali v sladkem kotičku, pripravili pa so tudi dobrodelni srečelov, s katerim so zbirali sredstva za nakup zunanjega igrala. Kot smo izvedeli, so idejo zanj dali starši vrtca, ki so poskrbeli tudi za organizacijo in izvedbo. Zbrali so 1250 evrov, ki so jih shranili v sklad šole. »Ko bo zbranih sredstev dovolj, bomo kupili igralo za na igrišče vrtca,« so zaključili v vrtcu.
V L., Foto: Gašper Tominc
Rega na Ermanovcu
Čudovit dan je bil, ko smo se v nedeljo, 2. junija, odpravili na Ermanovec, razgleden hrib v jugozahodnem delu Škofjeloškega hribovja.
Ime povezujejo z rmanom, zdravilno rožo, ki lajša najrazličnejše bolečine. Pohod smo začeli v vasi Sovodenj (592 m). Pri vodenju je pomagala Natalija, mladinska planinska voditeljica. Pot nas je najprej vodila po cesti in nato po markirani gozdni poti, ki se je zmerno vzpenjala. Po dobri uri hoje smo prišli do kmetije na Podjelovem Brdu in nato po cesti nadaljevali do koče na Ermanovcu (968 m). Po daljšem postanku smo krenili po cesti do razpotja, kjer stojita kapelica in zvonik, v katerega so namestili odsluženi železni zvon iz cerkve v Stari Oselici. Na veliki zvon je uspelo pozvoniti Toniju. Nadaljevali smo po kolovozu in čez nepokošen travnik, poln travniških rož in re-gratovih lučk. Sledila je le še kratka strmina in bili smo na vrhu Ermanovca (1026 m). Odprl se nam je lep razgled na Porezen, Blegoš in verigo Spodnjih Bohinjskih gora ter Triglav v ozadju. Do našega izhodišča smo se vrnili po isti poti.
J. Trček
NOS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sejem Sosed sosedu
tudi poleti
Izmenjevalnica
bolšjak,
bolhica?
Bilo je lepo, mirno in sončno sobotno jutro. V Dragomerju smo le sem in tja opazili kakšen avto, redki kupci so prihajali iz trgovine.
Le na teniškem igrišču je bilo živahno, saj so imeli mladinci teniški turnir. Bil je dan za dogodek Izmenjava, sosed - sosedu. Čeprav smo bile prijavljene le tri udeleženke, dve Dragomerčanki in ena Ložanka, smo se s svojo ponudbo pogumno podale na prostor pred občino, kjer so nas čakale prijetne stojnice. Vemo, da je potreben čas, da se novosti primejo. »Nekako je treba začeti,« smo si rekle in za tolažbo dodale, »se bomo pa same zabavale, če ne bo nikogar!« Pa ni bilo tako. Kar hitro so začeli kapljati obiskovalci.
Največ je bilo takih, ki jih je privabil letak, ki so ga prejeli v nabiralnik in so prišli preverit, kako tak dogodek izgleda. Bilo pa je kar nekaj takih, ki prej niso bili obveščeni, pa jih je mimogrede premagala radovednost. Večina obiskovalcev je bila navdušena nad idejo, posebej tisti, ki so kdaj živeli v tujini, kjer so taki dogodki ljudem v navadi.
Veliko jih je prišlo na ogled zato, da bi naslednjič prišli kot ponudniki tudi sami, saj so prepoznali priložnost, da svojim neuporabljanim stvarem podaljšajo uporabno dobo. Besede priznanja so nam dobro dele, posebej pa še kavica, ki nam jo je prinesla prijazna gospa Danica. Lahko bi skoraj rekli: »Sejem bil je živ.«
Čeprav smo izmenjale, podarile ali za minimalno ceno prodale le nekaj stvari, veliko večino pa tokrat še odnesle nazaj domov. Tri ure so minile kot blisk. Zadovoljne smo pospravile in ugotovile, da je bil naš bolšji sejem bolj uspešen, kot smo pričakovale za prvič. V primerjavi z velikim ljubljanskim bolšjakom je bil naš le majhna simpatična bolhica. Hvaležne smo občinski upravi za podporo in upamo nanjo tudi v prihodnje. Ker pa je naša občina Log - Dragomer raztegnjena na precejšnji razdalji, smo predlagali, da bi naša »bolhica« naslednjič skočila na Log ter omogočila obisk tudi tistim zainteresiranim Ložanom, ki morda nimajo prevoza. Tako bi se vsako drugo soboto v parnem mesecu »bolhica« ponujala v Dragomerju, vsako drugo soboto v neparnem mesecu pa na Logu.
Vabljeni vsi, ki vas tak dogodek zanima. Čeprav ni ravno veselica, pa tudi ne kakšen velik »šoping«. Je pa zanimiv družabni dogodek, ob katerem se spoznamo, slišimo kak dober vic ali nasvet in med ponujenimi stvarmi najdemo marsikakšno zanimivo stvar, ki pride prav.
A. K.
Dragomer, 8. junij - Ekološka ideja dveh občank o izmenjavi, oddaji oziroma poceni prodaji rabljenih, a uporabnih stvari je zaživela.
Izmenjevalnico, ki je bila pravzaprav zametek manjšega bolšjega sejma, boste lahko obiskali tudi v poletnih mesecih. 13. julija in 7. septembra v športnem parku na Logu, 10. avgusta pa ponovno v Drago-merju. Ponudba je bila pestra. Prihodnjič ne smete manjkati.
Ideja o ponovni uporabi stvari, ki jih več ne potrebujemo, po svetu živi zaradi izme-njevalnic, garažnih razprodaj in drugih oblik menjav ter bolšjih sejmov. Pri nas so zaživeli predvsem bolšjaki, na katerih med morjem tekstila in drugih uporabnih stvari najdemo tudi starine in umetnine. Verjetno imamo vsi v svojih stanovanjih, hišah, garažah in kleteh reči, na katerih se nabira prah, ki jih ne uporabljamo, a so še vedno uporabne. Občanki Anka in Karmen sta zato sklenili, da bi si te reči med seboj lahko izmenjali, si jih podarili ali pa jih poceni prodali. »O tej ideji sva se s Karmen pogovarjali že eno leto.
Ko sva jo predstavili občini, je ta zagrabila in tako smo danes tukaj,« je povedala ena od pobudnic akcije, Anka z Loga. »Gre za nekakšno spomladansko čiščenje doma. Ugotoviš, da imaš ogromno stvari, ki jih ne uporabljaš, pa so uporabne, in jih daš naprej tistemu, ki jih še lahko uporablja. Gre za ekološko ozaveščenost. Da stvari, ki so še uporabne, ne vržeš v koš. Ali bodo ljudje menjali ali prodajali, je čisto stvar dogovora. Tudi cene so stvar dogovora, moram pa poudariti, da so pogosto precej simbolične.« Dodala je še, da ni veliko pričakovala, saj morajo ljudje idejo sprejeti za svojo, a je bila
kajti zelišča delajo svoje, zdravila svoje in je včasih skupna uporaba lahko bolj škodljiva kot koristna.
Zelo veseli smo tudi bili, da se je ga. Meta na pobudo predsednice Anice Vengust odločila, da se nam jeseni pridruži -vodila bo zeliščno sekcijo KUD Kosec.
In kaj smo počeli na Flan-cariji? Menjali smo sadike
ob koncu dogodka vesela, da so se projekta lotili. »Bilo je izjemno prijetno. Odziv ljudi je bil dober, pobrali so nekaj stvari in zagotovo nam ni bilo dolgčas.« Z njo se je strinjala tudi občanka Karmen, ki je dejala, da je bil ta dogodek oziroma mini bolšji sejem idealna priložnost za srečevanje, spoznavanje novih sosedov in pogovor z njimi. Tako kot na tistih večjih bolšjih sejmih v glavnem mestu ali pa štajerski prestolnici so obiskovalci tudi tu naleteli na pestro ponudbo. Saj veste, na bolšjem sejmu lahko kupite ali prodate čisto vse, od najmanjše igle do avtomobila. Tega tokrat na sejmu niso ponujali, ni pa manjkalo tekstila, knjig, nakita, različnih lončkov, loncev in ostalih kuhinjskih pripomočkov ter ostalih drobnih predmetov, ki jih uporabljamo v svojih domovih. Če ste tokratno izmenjevalnico oziroma mini bolšjak zamudili, brez skrbi. Prvo priložnost, da ga obiščete ali pa ponudite svoje nerabljene, a še uporabne stvari, boste imeli že 13. junija na Logu. Avgusta bo sejem znova gostoval v Dragomerju, septembra pa bodo sejem priključili tradicionalnemu Športfejstu.
V. L.
Foto: V. L.
(flance) raznih povrtnin, pa tudi kakšna semena so se našla. Kmalu po 17. uri se je nabralo lepo število ljudi, nekaj več kot na februarski Semenjavi. Takoj se je začelo živahno menjanje: sadike paprik in paradižnikov vseh vrst, barv in oblik, sadike bučk, solate, ohrovta, artičoke ... Prav vsak, ki je želel, je lahko odnesel domov kako sadiko.
Udeleženci s (m) o se vrnili domov zadovoljni, s polnimi rokami novih sadik in semen. Stkala so se nova poznanstva, zamenjali smo nič koliko vrtnarskih nasvetov in izkušenj, skratka Flancarija je bila uspešna.
In kaj sledi jeseni?
V jesenskih mesecih bomo organizirali Zelemenjavo, tj. menjavo presežkov z vrta. Če ste že kdaj morali odvreči kakšno zelenjavo, ker je enostavno niste mogli pojesti, ste vljudno vabljeni v naše vrste.
Se vidimo jeseni!
KUD KOSEC
Zelemenjavarji smo se
ponovno dobili
Tudi na letošnji, tokrat že šesti Zelemenjavi, ljubkovalno poimenovani Flancarija, ki jo je organiziral KUD Kosec, smo se zbrali zelenoprsti ljubitelji sadja in zelenjave.
Tudi tokratno Zelemenjavo čaje, kako pravilno uporabljati smo se odločili popestriti s zelišča in kdaj uživati semena. predavanjem. Med nas smo po- Poučila nas je, kako pravilno vabili znano zeliščarko Meto uporabiti zeliščno alternativo Maček. Kaj hitro smo se za- skupaj s predpisanimi zdravili. pletli v pogovore, kako kuhati Tukaj moramo biti zelo pazljivi,
NflJ	Občina Log - Dragomer
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S
Izšla je posebna izdaja Pogovorov
»Nikoli nisi prestar, da bi družbi in svojemu neposrednemu okolju lahko kaj dal,« je dejala Ana Krajnc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Da ta trditev zagotovo drži, se boste lahko prepričali vsi, ki boste prebrali najnovejšo izdajo Dvigovih Pogovorov. Tokrat so snovalci revije zapisali zgodbe najizkušenejših občanov, starih 90 ali pa več let. Pridružili smo se jim na sprejemu pri županu, ki so ga s prijetnim kulturnim programom popestrili otroci iz vrtca Log - Dragomer.
»Pripravili smo intervjuje z življenjskimi zgodbami desetih občanov, ki so stari 90 let ali več,« je ob tej priložnosti pojasnila predsednica Dviga Nika Gams in dodala, da jih čaka izdaja še ene posebne revije, saj niso intervjuvali še čisto vseh 90-letnikov, ki živijo v občini. Ideja o izdaji posebnih Pogovorov je nastala spontano, po pogovoru z Ivanom Armi-čem, ki je Gamsovi ob pogovoru o njegovem vodnjaku zaupal, da bo kmalu star 90 let: »Takoj se mi je utrnila misel, da takih spominov ne smemo pustiti nezapisanih in jih pozabiti.« Želja po intervjuju je rasla in nadgradili so jo v idejo, da bi se pogovarjali z vsemi najstarejšimi občani. »Tudi njihove zgodbe so zagotovo zanimive. Tako smo povprašali naokrog, izvedeli še za nekaj devetdese-tletnikov in jih poprosili, če so pripravljeni deliti z nami svoje spomine. Veseli smo vseh, ki so nam zaupali svoje spomine. Obenem pa smo ugotovili, da smo se lotili obširne in zahtevne naloge. Nismo uspeli spoznati vseh in tudi nismo uspeli zapisati in urediti vseh intervjujev, saj smo želeli revijo izdati do letošnjega občinskega praznika,« je pojasnila Nika Gams. V tokratni izdaji so za-
pisali zgodbe desetih izjemnih občanov: Ivana Armiča, Staneta Čoka, Stanke Dimc, Staneta Kogovška, Vere Malavašič, Ane Prelesnik, Fani in Milana Remškarja, Staneta Sajeta in Mihe Tišlerja. »Pogovarjali ste se z našimi najbolj izkušenimi občani, večino vas poznam, saj smo med vami zrasli in sem se od marsikoga veliko naučil,« je devetdesetletnikom dejal žu-
NOVO
pan Miran Stanovnik. Zanje so v vrtcu pripravili tudi prijeten program, zbranim je zapel Otroški pevski zbor Lučka, ki ga vodita zborovodkinja Klara Mravlje in Dragica Slana. Gostom so ob tej priložnosti podarili revijo ter unikatne risbe s posvetilom, ki so jih naslikali predšolski otroci. Po uradnem delu je sledilo še sproščeno druženje. V L., foto: V. L.
Društvo DVIG je izdalo posebno številko revije Pogovorov z občani z naslovom Kolo življenja. V njej je objavljenih 10 intervjujev z devetde-setletniki, ki živijo v naši občini. Izdajo revije je v celoti omogočila občina, župan pa jo je podelil intervjuvancem na sprejemu ob občinskem prazniku. Iskrena hvala vsem. Več o reviji v prispevku Vesne Lovrenčič.
KLT> kosec l.og-Dragomer \raa Vrt h i n.i prireditev
»Kosci in grabljice 2019«
ki ho v soboto 6.julija 20 LU od 10:00 ure dalje na frtu fifcjdfe&rga doma na Logu,
V košnji in spravilu sena bodo tekmovale ekipe iz l.ogd, Drapomera in L it kov kit.
>'.,i |»[i£HrtlLiL'h in HMJD lii i |MHkrbl]cau dntlmt ^Lttjo pa |ii'i])t'>iiL' \ .tehnik
Gostili smo Milana Eriča
V KUD Kosec smo v okviru tedna ljubiteljske kulture gostili letošnjega dobitnika Jakopičeve nagrade za življenjsko delo in nagrade Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Kaj je zeleno in leti po zraku Milana Eriča.
Akademski slikar, ilustrator in avtor animiranih filmov se nam je predstavil na svojevrsten način, igrivo in hudomušno. Z video posnetki nas je popeljal v svet risank , ilustracij in slik. Rodil se je leta 1956 v Slovenj Gradcu. Živeli so v gospodinjski šoli, ki je bila takrat v starem gradu v Radljah ob Dravi. Mama je bila učiteljica in v tem gradu so imeli stanovanje. Grad je bil sicer star, vendar poln skrivnostnih kotičkov, stopnišč, podstrešji. Leta 1961 so se preselili v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo. Že od nekdaj je risal, a kot fantič je bil presenetljivo samokritičen. Prevzeli so ga stripi, a ni jih le bral, temveč se je ob prerisova-nju Asterixa in Srečnega Luke, pa tudi Mustrovih stripov, tudi učil likovnega jezika. Stripe sta z bratom oboževala, vendar
mama ni imela posluha za ta »šund«, zato sta jih skrivala na najvarnejšem mestu v stanovanju, pod mamino posteljo. Nekoč ob pomladanskem čiščenju jih je mama odkrila in stripi so leteli v kopalniško peč, s katero so greli vodo za tuširanje. Tisti večer sta se brata tuširala precej bolj čemerno kot običajno.
Prve ilustracije mu je objavil mariborski študentski list Katedra in čeprav ga je mikala tudi arheologija, je vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1979 je diplomiral na oddelku za slikarstvo in tam dve leti pozneje končal tudi
slikarsko specialko. Od leta 2001 je redni profesor na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarja se s slikarstvom, risanim filmom in ilustracijo. S kolegom Čohom sta do zdaj večkrat sodelovala pri animiranih filmih. Svoja slikarska in ilustratorska dela je razstavljal doma in v tujini in prejel vrsto nagrad. Denimo Župančičevo nagrado in plaketo Hinka Smrekarja, predvsem pa nagrado Prešernovega sklada, ki sta jo leta 2000 skupaj z Zvonkom Čohom prejela za njun animirani film Socializacija bika. Prvo skupno risanko Poskušaj migati 2x sta oživila
že v začetku 80. let, ko pa sta se lotila naslednje, sta venomer dobivala nove ideje in projekt se je nepričakovano tako razbohotil, da jima ga je uspelo ukrotiti šele po petnajstih letih resnično zamudnega dela, ko sta 25.000 ročno narisanih sličic ročno prilepila na film in jih zaokrožila v prvem slovenskem celovečernem animiranem filmu.
Večina razstavljenih slik in risb, ki nam jih je pokazal, je nastala v tehniki, v kateri smo se v najzgodnejših letih mnogi preizkušali tudi sami - ko smo papir polili z barvo, ga obračali in poskušali v naključni packi prepoznati podobe. Zdaj je barve nadomestil črn tuš in iz pack je nastalo nešteto slik naj-
različnejših formatov. Prikazal nam je zgodbe iz vsakdanjega življenja v obliki serij polivank, naključnih pack, ki jim je vlil podobe, zgodbe, slike, pripetljaje iz vsakdanjega življenja. Pravi, da nepredvidljivost pack direktno asociira na nepredvidljivost življenja. Forme, oblike, slike, poteze, ki jih vleče, riše, niza iz pack prikazujejo zanimive trenutke našega vsakdana, v nekaterih slikah se kaže kritika družbe, sveta, druge slike zopet hudomušno spremljajo in komentirajo življenje »malega« človeka. Rad ima dela, ki nasmejejo. Ki so sposobna preseči resnost vsakdanjega življenja in gledati tudi z drugačnimi, bolj vedrimi očmi, pa četudi sredi najhujših časov. A
tudi slednjih se še kako zaveda. In se nanje tudi odziva. To se mu zdi neizogibno, saj smo vendar vsi družbena bitja, tudi umetniki. Čeprav izraza umetnik sam raje ne uporablja. Zdi se mu preveč izrabljen. Raje je risar, ilustrator, slikar. Lahko tudi čečkač. »Rad pač čečkam, bluzim. Pa kar nastane, nastane,« pravi.
Ura se je prevesila že pozno v noč, mi, poslušalci, bi pa lahko kar naprej in naprej poslušali in poslušali. Na tem mestu bi se radi Milanu Eriču še enkrat zahvalili za resnično prijetno in nepozabno druženje. Sam skromno dodaja, da bi kot profesor gotovo lahko vedel še več. Kljub temu pa se mu zdi, da je največ, kar lahko stori za svoje študente, to, da v njih zbudi ljubezen do tistega, kar že imajo v sebi, in jih pri tem ne omejuje. Žalostno pa je to, da se je druženja s cenjenim umetnikom, nagrajencem in gostom udeležilo majhno število občanov, kar kaže in pove, da se v naši občini malo ceni in malo da na kulturo. Dogodek smo popestrili s pevsko skupino Mladi po srcu in zaključili s sladkim prigrizkom ob prijetnem druženju z nagrajencem Milanom Eričem.
KUD KOSEC
N OS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Tišlerjevo zajetje
na Lukovici
Spomini Milene Benet Zorko. Po hladni in deževni pomladi se naše raziskovanje in spoznavanje zajetij in studencev v naši občini nadaljujeta. 4. junija sva se z gospo Mileno Benet iz Dragomerja odpravili na Lukovico in se mimo Tišlerjeve vile povzpeli do tja, kjer je včasih stal grad Lukovec.
Žal ostankov gradu ni nikjer več videti, ob cesti je samo še velika skala, ki je bila nekoč del gradu. Gospa Milena je povedala, da je še vedno živ mit o zakladu, skritem pod to skalo. Zato so otroci, pa tudi odrasli, to skalo premikali in obračali, iskali, a zaklada niso našli. Morda pa bo uspelo kateri od naslednjih generacij. Midve sva se odpravili naprej po gozdni poti poiskat nek drug zaklad, Tišlerjev studenec oziroma zajetje. Po poti je tekla voda in studenec sva hitro našli. Vendar je ta že leta popolnoma zapuščen in zaraščen. Še posebej je studenec poškodoval žled leta 2014. Na sliki desno se vidi samo zaraščen breg, s katerega curlja voda. Edina sled nekdaj dobro vzdrževanega studenca je počena
cev ob poti. Voda iz studenca je bila speljana v Tišlerjevo vilo in sosednjo, pripadajočo stavbo, ki sta imeli edini urejeni stranišča na izplakovanje. Vaščani Lukovice so imeli to urejeno zunaj, "na štrbunk". Ob pogledu na pozabljeni in zapuščeni studenec se spomnimo, da so si tudi nekdaj, ko še ni bilo javnega vodovoda, prebivalci znali pomagati in si olajšati oskrbo z vodo. Danes pa se sprašujemo, če je res potrebno, da vse to pozabimo in zapustimo do neraz-poznavnosti.
Vabimo vse, ki bi nam lahko še kaj povedali o Tišlerje-vim zajetju, da nam pišejo na dvig@iold.si ali pokličejo na 031 643 228.
Nika Gams, društvo DVIG
Slavnostna seja
PGD Dragomer - Lukovica
Članice in člani s torto, ki jo je za slavnostno sejo pripravila Natalija Trček.
Letos PGD Dragomer - Lukovica praznuje 50-letnico obstoja.
S tem namenom smo 31. maja člane, gasilska društva gasilske zveze Vrhnika in ostala sosednja ter prijateljska društva povabili na slavnostno sejo. Pri izvedbi seje so nam pomagali otroški zbor OŠ Log - Dragomer pod vodstvom Mojce Lorber, Jernej Strah Ber-
gant z izvedbo gasilske himne ter ansambel Notranjski kvintet, v katerem igrajo nekateri naši člani. Ob tej priložnosti smo izdali tudi kroniko delovanja društva 1969-2019, ki smo jo intenzivno pripravljali v zadnjem letu in bo ostala kot dota našim zanamcem. Naša članica Ana Kavčnik je izdelala unikatne grafike z gasilskim motivom, ki smo jih podarili našim gostom. Poleg tega smo v
mesecih pred dogodkom nekaj energije vložili tudi v pleskanje lope in lesa ter pročelja gasilskega doma. Tu sta nam v naše veliko veselje na pomoč priskočila podjetje Libela group, ki je doniralo material in delo za zaključna dela na fasadi, ter Vi-doš Jazbinšek, ki je izdelal novo tablo. Ob jubileju sta nam družina Černigoj in F-bar donirala 400 evrov. Vsem izrekamo neizmerno zahvalo. Z aktivnost-
Donacija družine Černigoj in F-bara.
mi ob praznovanju 50-letnice še nismo zaključili. 14. avgusta bomo organizirali tradicionalno veselico z bogatim srečelo-vom, kjer bo za dobro vzdušje skrbel ansambel Veseli Begunj-čani. Pred veselico ob 18. uri bo organizirana gasilska parada. Vsi lepo vabljeni!
V imenu UO PGD Dragomer - Lukovica Peter Suhadolni
Knjižnica gosti Mavrico ustvarjalnosti
Do konca junija si v okviru predstavitve občine Log - Dragomer lahko ogledate likovno razstavo malih umetnikov iz vrtca Log - Dragomer. Pripravili so jo v okviru praznovanja 40-letnice vrtca.
Leto 2019 je leto predstavitve občine Log - Dragomer v knjižnici na Vrhniki. Obiskovalcem se občina predstavlja s sklopom razstav. Po dveh Ko-ščevih razstavah so tokrat na vrsto prišli v vrtcu Log - Dragomer, kjer so pripravili pisano likovno razstavo z naslovom Mavrica ustvarjalnosti. Panoje in vitrine v prostorih knjižnice krasijo slike in izdelki, ki
so jih čez leto v vrtcu izdelale, naslikale, polepile, narezale in ustvarile spretne ročice vrtče-vskih otrok. Razstava vas bo navdušila s pestrostjo tehnik in tematik, razstavili pa so dela tako najmlajših, dobro leto starih ustvarjalcev, kot tudi predšolskih otrok. Razstavo si v prostorih Cankarjeve knjižnice lahko ogledate do 30. junija.
Razstavo so odprli konec maja, ko je zbrane nagovorila ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar. Ta je v svojem govoru na kratko preletela 40 let delovanja vrtca ter dodala: »Šola in vrtec sta kakor biser v vasi, povezujeta staro in mlado, še zlasti veseli so naši upokojenci, če pridejo med naše najmlajše.« Zato si dolgoročno želijo, da bi v bližini šole
in vrtca zrasel medgeneracijski center. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Žakelj, ki je bila zelo vesela, da se je vrtec odzval na vabilo, še posebej zato, ker ta dogodek sovpada s praznovanjem okrogle obletnice njegovega delovanja. Odprtje razstave je s prisrčnim nastopom popestril Otroški pevski zbor Lučka, ki ga sestavlja skupina navihanih in veselih otrok, starih od štiri do šest let. Vodita jih zborovodkinja Klara Mravlje in Dragica Slana, ki je zbor spremljala na pianinu. Po glasbenem delu je sledilo kratko druženje ob dobrem soku in sladkem prigrizku.
V. L.
Foto: V L.
NflS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Dragomerska dvojica do državnega naslova
BŠD Dragomer
Koper, 26. maj - Dvojec Damjan Vindišar in Vinko Koprivec iz BŠD Dragomer je na finalu državnega prvenstva članov v igri dvojic v balinanju osvojil naslov državnih prvakov.
V	finalni tekmi sta Drago-merčana suvereno premagala superligaško dvojico. »To je eden izmed največjih uspehov našega društva,« navdušeno pove prvak in predsednik društva Damjan Vindišar.
V	koprski dvorani Marjetica je zadnjo majsko nedeljo potekala sklepna faza letošnjega državnega prvenstva članov v dvojicah. Na tekmovanju, ki so ga odprli podžupan Mestne občine Koper Patrik Peroša, predsednica OBZ Slovenska Istra Anuska Kodric in predsednik organizatorja BD Marjetica Koper Boris Mahne se je zbrala
smetana tega športa, osem najboljših članskih dvojic, ki so se uvrstile v zaključne boje državnega prvenstva. Po štirih odigranih tekmah v končnici sta slavila Dragomerčana. Damjan Vindišar in Vinko Koprivec iz BŠD Dragomer sta na finalni tekmi s 13 : 1 nadigrala favorita na papirju, dvojec Progar, Premru (Trata). »To je izjemen uspeh,« nam je v pogovoru zaupal Vindišar, ki se rezultata ni nadejal. »To željo sem imel vse življenje. Ker sem imel operacijo hrbta, sem mislil, da bom čisto nehal z balinanjem, zato sem se po končani tekmi po
domače povedano zjokal. Nikoli si nisem mislil, da bom v članski kategoriji kdaj prvak,« je še dodal novopečeni državni prvak Vindišar. Ta je uspehe v balinanju sicer začel nizati že v mladosti, bil je državni mladinski prvak, prvi igralec prve lige ter deseti igralec super lige, a v zadnjih letih se zaradi zdravja z balinanjem skoraj ni več ukvarjal. »Tudi Vinko je bil izjemno čustven, bila sva presenečena. Jaz sem sicer verjel, da je vse možno, zaupal sem v Vinka in vedel sem, kaj zmore-va. Vinko je res dober igralec, zelo koristen igralec in tudi on je že imel velike uspehe,« nam je še povedal Vindišar.
Dragomerska dvojica je suvereno premagala dvojec Trate. »S 13 : 1 sva premagala igralca, ki sta ena najboljših igralcev v Evropi. Ta tekma je bila pravzaprav za naju najlažja, odigrala sva jo stoprocentno. Jaz sem vse približal na 25, 30 centimetrov, Vinko pa je, ko je bilo treba, udaril,« nam pove Vindišar, ki doda, da je bila veliko bolj dramatična polfinalna tekma. To sta odigrala proti bratoma Korošec iz Aikea Antena: »Po eni uri in pol igre je bil rezultat izenačen, 11 : 11, zato smo odigrali še dodaten obrat. Če bi set izgubila, bi izpadla in bi igrala za tretje oziroma četrto mesto. Ta tekma je bila zagotovo najbolj stresna.« Dragomerski dvojec letos ni bil prvič uvrščen na državno prvenstvo. Približno desetletje nazaj sta dosegla peto mesto, na državnem pr-
venstvu pa sta igrala tudi leta 2016 in ga dramatično končala. »Tistega leta sva se uvrstila na prvi del državnega prvenstva, potem pa sva po prvi tekmi, ki sva jo izgubila 13 : 12, drugo tekmo predala, ker je Vinka na igrišču obdala slabost," se tistih časov spominja Vindišar. Zato sta si še toliko bolj želela, da bi se še enkrat uvrstila na državno prvenstvo, kamor pa nista prišla kot favorita.
Damjana Vindišarja smo vprašali, koliko truda je potrebnega za osvojitev laskavega naziva. Pogled in nasmeh sta dala slutiti, da bomo slišali nekaj zanimivega: »Jaz sem recimo letos vse skupaj balinal osemkrat po uro in pol. To se verjetno smešno sliši. Ta uspeh je zagotovo rezultat preteklega dela. Pri bližanju to gre, pri tolčenju pa ne. Igrati sem začel že leta 1986. Za prve balinarske korake me je navdušil takratni trener Branko Šefran, s katerim sva postala tudi šestkratna notranjska prvaka v dvojicah. Leta 1988 pa sta se ekipi pridružila še brat Blaž in oče Slavko. Istega leta sem jaz odšel v balinarski klub Šiška v Ljubljano z dvojno registracijo, tam pa je trenerstvo nad mano prevzel eden najboljših trenerjev na svetu Franc Somrak in me izpilil do potankosti. Jaz sem ogromno treniral, nisem bil talent in je bilo treba veliko truda.« V časih, ko je Dragomer igral prvo ligo oziroma je kot član Šiške igral v super ligi, je treniral trikrat na teden po
štiri ure, ob sobotah je igral na ligaških tekmovanjih ter vmes opravil še kakšen dodaten trening. »Tako da je naslov zagotovo uspeh preteklega dela, pri bližanju se da nekaj narediti z rutino. Tolči pa ne bi mogel, tam pa je treba res veliko trenirati. Vinko na primer ves čas igra notranjsko ligo, posamezno pa tudi občinsko ligo in ima še zdaj vsaj trikrat na teden stik s kroglo. Drugače pa ne bi šlo. On je na tekmi zbijal na centimeter natančno.« Kot smo izvedeli, so po končani finalni tekmi čestitke deževale z vseh strani. Med drugimi jima je čestital tudi njun polfinalni tekmec Dejan Korošec, ki je dejal: »Vse čestitke Dragomerju. V celotnem dnevu brez napak. Bravo. Iskreno.«
BŠD Dragomer že več kot štiri desetletja
Balinarsko športno društvo Dragomer je v svoji zgodovini spisalo številne lepe uspehe. Ustanovljeno je bilo leta 1976 kot sekcija v novem športnem društvu. Prvi predsednik je bil Franc Čuden, balinarji pa so igrali samo na turnirjih, saj lastnega igrišča niso imeli. To se je spremenilo leta 1984, ko so zgradili dve igrišči in začeli igrati v notranjski ligi in se uvrstili na končno četrto mesto. Leta 1995 so spodnja igrišča dopolnili z zgornjimi in postali prvi s štiristeznimi igrišči na Notranjskem. Prvi večji uspeh so dosegli leta 1990, ko so v
kategoriji mladincev osvojili naslov državnih prvakov. »Jaz sem bil takrat star 18 let, Štrukelj pa 17,« pravi Damjan Vin-dišar. Osvojili so več naslovov notranjskih prvakov ter naslov državnih prvakov v kategoriji pionirjev. »Preboj je društvo doživelo leta 2001, ko je predsedniško funkcijo prevzel Marko Gregorin, ki jo je tudi uspešno vodil do leta 2008. Takrat smo ves čas igrali državno ligo. Leta 2007 smo prišli v prvo državno ligo, leta 2008 pa v super ligo, to je najvišji nivo. A je nismo mogli igrati, ker nimamo pogojev. To je zimska liga, zato je obvezna dvorana.« Do leta 2016 so igrali v prvi državni ligi, iz katere pa so podobno kot iz super lige morali izstopiti, ker niso izpolnjevali pogojev. »Naši igrišči sta zamaknjeni in bi jih takrat morali poravnati, pa tega nismo storili, ker nismo imeli finančnih sredstev.« Takrat so stopili korak nazaj ter znova začeli igrati v notranjski ligi. Ena izmed pomembnih pridobitev za društvo pa je bila izgradnja brunarice leta 2004. »To je bil res zelo velik projekt in velika pridobitev,« pravijo. Želijo si, da bi svoje znanje lahko predali mladim, ki pa jih v društvu ni. »Želimo si podmladka, se pa zavedamo, da bo potrebno zagotoviti pogoje. Balinanje je zimski šport, mi pa dvorane nimamo.«
V. L.
Foto: Facebook stran Balinanje
Druženje Blaža Kavčiča s tenisači TK Bobi
V soboto, 8. junija, smo na teniških igriščih v Dragomerju organizirali zaključni piknik teniške šole Bobi.
Dogodka se je udeležilo približno 50 otrok, ki so v tem šolskem letu pridno nabirali teniške izkušnje v različnih klubskih programih. Tako smo dobili nove klubske prvake v mini, midi ter
maxi tenisu. Da nismo bili lačni, so z organizacijo piknika poskrbeli v podjetju Mizarstvo Strbad. Za poslastico nas je obiskal Blaž Kavčič, profesionalni tenisač, s karierno uvrstitvijo na 68. mesto (lestvica ATP). Blaž nam je zaupal anekdoto o Federerju ter na koncu z našimi tenisači odigral tudi nekaj točk. Bobijada 2019 je bil brez dvoma dogodek, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
Balinarski turnir
DU Dragomer
V okviru občinskega praznika občine Log - Dragomer je društvo upokojencev Dragomer v soboto, 1. junija, organiziralo moški balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 9 ekip.
Turnir je potekal v prijetnem vzdušju in seveda precej tekmovalno. Ekipe so se v kar močnem soncu vsaka po svoje borile za čim več pun-tov, končnim rezultatom pa
je vedno treba pripisati tudi kanček sreče. Itak pa je najpomembnejše prijetno druženje. Po prijetnem zaključku turnirja so si obljubili, da se na
tem igrišču ponovno srečajo naslednje leto.
Vrstni red po končanem finalu:
1.	mesto: IG
2.	mesto: POLHOV GRADEC
3.	mesto: DRAGOMER 2
4.	mesto: CERKNICA
Inka
NOS	Občina Log - Dragomer
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Ženska ekipa Dragomerja - prve v ženski notranjski ligi.
Dragomerski balinarji
slavijo državna prvaka
V Balinarskem športnem društvu Dragomer so junija prišli do največjega uspeha v dolgoletni balinarski zgodovini društva.
Za to sta v članski konkurenci poskrbela Damjan Vindišar in Vinko Koprivec z osvojitvijo naslova državnih prvakov
v paradni balinarski disciplini dvojic. Državno prvenstvo se je odvijalo v Kopru. Uspeh naše dvojice je toliko več vreden, ker je pot do osvojitve državnih prvakov zelo dolga. Poteka preko 10 področnih prvenstev, od koder se samo dve dvojici iz OBZ
Notranjska uvrstita na državno prvenstvo, kjer sodeluje 32 najboljših dvojic iz vse Slovenije.
Poleg tega pa so naši balinar-ji v letošnji sezoni na državnih prvenstvih dosegli tudi druge vidne rezultate. Vinko Kopri-vec je med posamezniki na državnem prvenstvu zasedel zelo dobro deveto mesto. V pokalnem tekmovanju starejših članov (nad 55 let) naša ekipa ni ponovila lanskega uspeha, ko je osvojila naslov vice prvakov v državi, vendar je peto mesto odlična uvrstitev. Dobre rezultate dosegamo tudi na pr-
venstvih Notranjske, saj sta se dve dvojici in en posameznik uvrstili na finalni turnir, ki bo septembra v Logatcu. Tudi v moški notranjski ligi, ki se junija končuje, zasedamo sredino lestvice. Cilj moške ekipe za naslednjo sezono je vrnitev tja, kjer smo bili 15 let, v državno ligo, seveda če bo balinišče pripravljeno po predpisih mednarodnega tehničnega pravilnika. Zaradi neustreznega balinišča smo leta 2016 morali izstopiti iz 1. državne lige.
Zelo aktivne, z dobrimi rezultati so tudi naše balinarke.
Za največji uspeh so poskrbele v ženski notranjski ligi, kjer so v tokratni sezoni prvič osvojile naslov notranjskih prvakinj.
Na prvenstvih Notranjske sta se v igri posameznic okitili s pokaloma Inka Zdravkovič za drugo mesto in Metka Jurač za četrto mesto. Tudi dvojica Branka Kastelic in Jožica Sev-šek je zasedla drugo mesto. V pokalnem tekmovanju pa so bila naša dekleta tretja. Članice se udeležujejo tudi turnirjev in se domov vračajo z osvojenimi pokali.
Branko
Ženski balinarski turnir Dan mladosti
Dragomerske balinarke so v soboto, 25. maja, organizirale že 7. tradicionalni ženski turnir Dan mladosti, in sicer v sklopu prireditev ob prazniku občine Log - Dragomer.
Udeleženke je v lepem sončnem jutru poleg vodje ženske ekipe Branke Kaste-lic nagovoril tudi Simon Strgar iz občinske uprave. Seveda pa brez »himne« Lepo je v naši domovini biti mlad, katero vedno »dirigira« naša Metka, turnir ne bi imel tako nostalgičnega pridiha. Nekatere balinarke so si na glavo nadele celo pionirsko čepico in z njo na nek način obeležile ta dan. Pesem je iz vseh grl odmevala po igrišču, dokler se ni začelo zares. Sodnik Branko Šefran je po žrebu vseh 12 ekip pripravil načrt in razpored po štirih igralnih igriščih. Turnir je potekal v veselem in prijetnem vzdušju. Sreča je bila tako kot vedno na strani boljših, finale pa so za konec popestrile še dežne kaplje. Tako je podelitev poka-
lov potekala pod streho brunarice, kjer pa se je veselo vzdušje nadaljevalo tudi ob spremljavi polhograjskega kitarista, ki je cel turnir navijal za svojo ekipo. Pokal za najboljšo bli-žalko je prejela Marta Frelih iz ekipe Žiri. V želji, da se pod tako »taktirko« srečamo spet naslednjega maja, so se udeleženke poslovile od gostiteljic.
Rezultati tekmovanja:
1.	mesto: Žiri
2.	mesto: Polhov Gradec
3.	mesto: Dragomer
4.	mesto: Ig
Inka
Izlet v Poljansko dolino in ogled Rupnikove linije
Ko sta naša člana Helena in Marjan predlagala, da bi si na naslednjem izletu ogledali objekte Rupnikove linije in se zapeljali v Poljansko dolino, nama je bila ideja takoj všeč.
Tako smo se neko popoldne štirje odpeljali na oglede. Z gospo Lucijo, ki je v občini Gorenja vas - Poljane zadolžena za turizem v dolini, smo se dogovorili za kavo. Opisala in predstavila nam je, kaj si lahko
ogledamo. Ko nam je pripovedovala o živahnem kulturnem življenju v dolini in povedala, da je tudi sama amaterska igralka, je odločitev padla - na spomladanski izlet gremo v Poljansko dolino. Tako smo se člani DU
Log v torek, 21. maja, odpeljali na izlet. Skoraj poln avtobus upokojencev se je pripeljal na Visoko v Tavčarjev dvorec, kjer nas je v svoji opravi že čakala Meta iz Cvetja v jeseni. Prek kratkim so odprli prenovljeno kavarno v dvorcu in privoščili smo si kavico. Meta oziroma ga. Lucija je poskrbela za veselo vzdušje in nas z igro popeljala v pretekli čas. Med našimi člani si je poiskala »svojega Janeza«
in ga našla v Marku. Skupaj sta odigrala odlomek iz Cvetja v jeseni. Še preden smo se poslovili od Mete, nas je z bo-rovničkami presenetila članica Nevenka, ki je pred kratkim praznovala okrogli rojstni dan.
V Poljanah smo si ogledali rojstno hišo slovenskih podo-barjev in slikarjev Šubic. Malo naprej smo doživeli prav lep sprejem v sirarni Pustotnik, kjer so nam razkazali kmetijo
in nato še sirnico. Najbolj smo bili veseli, ko so nam v prijetnem ambientu pripravili okusno degustacijo in nam postregli z različnimi siri, sirnimi namazi, jogurtom, domačim kruhom in hruškovim sokom. Res je bilo okusno, tako da smo si njihove izdelke kupili še za domov. Avtobus nas je odpeljal na Goli vrh na ogled Rupniko-ve linije. To je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija kot obrambno črto na meji s Kraljevino Italijo. Z gradnjo so začeli že leta 1937, ime nosi po generalu Leonu Rupniku in je potekala ob celi rapalski meji. Obrambna linija ni nikoli služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo aprila 1941. Na grebenu Žirovskega vrha so zgradili tri velike podzemne utrdbe in več kot 500 bunkerjev, ki bi bili ključnega pomena za obrambo pred morebitnimi vdori italijanskih vojakov proti Ljubljani.
Naša skupina je z vodičem stopila v največji ohranjeni sistem podzemne slemenske
utrdbe na Slovenskem. Za obiskovalce so ga odkopali in odprli leta 2011. Sprehodili smo se po podzemni galeriji, dolgi 200 m, po rovih, ki so bili izkopani, pa nikoli dokončani, in si ogledali stalno razstavo ostankov iz časa gradnje. Dvajset najbolj zvedavih izletnikov je vodič Boris popeljal po utrdbi in 40 m visoko do vrha. Premagati smo morali 125 stopnic, proti vrhu smo plezali še po lestvah. Dobro, da smo imeli s seboj baterijske svetilke. Da smo prišli na plano, smo se na koncu morali potruditi in splezati še skozi odprtino strojničnega gnezda, ki je imela premer samo 40 cm. Vsem je uspelo, ne glede na starost ali malce večjo težo. Čestitke vsem. Po ogledu je bil čas za pozno kosilo, zato smo se odpeljali še v Žiri, kjer so nas lepo postregli. Najbolj so navdušili njihovi tradicionalni kuhani štruklji z jabolki, po-streženi s cimetovo omako. Po kosilu smo se prijetno utrujeni odpeljali proti domu. Od Žirov do Loga ni bilo več daleč.
Irena L.
Hašcasopis Občina Log - Dragomer_©
Predavanje dr. Matjaža Gamsa
Bela knjiga slovenske demografije
Na predavanju, ki je bilo 5. junija in se ga je udeležilo 12 ljudi, nam je dr. Matjaž Gams predstavil Belo knjigo slovenske demografije, ki sta jo izdala skupaj z Janezom Malačičem z ekonomske fakultete. V nadaljevanju predstavljam nekaj misli s predavanja.
Demografski problemi Slovenije, pa tudi Evrope in človeštva, so dolgoročno, srednjeročno in delno tudi kratkoročno najpomembnejši strukturni problemi, katerih reševanje je ključno za uspešen razvoj. Svetovna rast prebivalstva se počasi ustavlja. Prebivalstvo sveta bo predvidoma doseglo nekaj čez 10 ali morda 11 milijard, nato pa bo začelo upadati. Po nekaterih napovedih bodo problemi (klimatske spremembe, okolje, pretirana poraba ipd.) v nekaj desetletjih ne samo zmanjšali kakovost življenja, ampak nekatere regije celo spremenili v taki meri, da v njih ne bo mogoče normalno živeti. Posledično grozi, da se bosta tako kakovost življenja
kot svetovna gospodarska rast obrnili v negativno smer. Treba bo povečati skrb za okolje in se usmeriti v trajnostni razvoj.
S totalno stopnjo rodnosti pod 1,6 v zadnjih desetletjih v Sloveniji, pa tudi v številnih drugih državah v Evropi, smo daleč pod idealnim trajno-stnim številom 2,1 otroka na žensko. Evropski problemi so precej drugačni kot npr. afriški. V preostanku tega stoletja bo Afrika edina celina s hitro rastjo prebivalstva, njen delež v svetovnem prebivalstvu pa se bo hitro višal.
V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 10.000 otrok premalo za nemoteno reprodukcijo, kar se preko vsakoletnega primanjkljaja že sedaj prenaša v stanje, ki bo že v bližnji prihodnosti nevarno za normalno delovanje osnovnih družbenih podsistemov, kot so npr. nemotena reprodukcija aktivnega prebivalstva, primeren dotok kakovostnih kadrov, zdravstveno varstvo, obramba države, financiranje pokojninskega sis-
tema in sistema dolgotrajne oskrbe, servisiranje zadolženosti države ipd., dolgoročno pa celo za obstoj družbene skupnosti, države in nacionalne identitete. Z dolgoročnejšo rodnostjo najmanj 1,8-1,9 bi bile razmere še znosne, če je država odprta za raven priseljevanja, pri kateri je še možno nadzorovati integracijo, nižje vrednosti pa povzročajo celo vrsto že naštetih težav, ki se jim praktično ne da izogniti.
V zadnjih letih imamo samo okrog 15 % prebivalstva starega do 14 let, okrog 19 % je starejših od 65 let. Najpomembnejše pa je, da se bo prebivalstvo Slovenije še naprej zelo hitro staralo, tako da bo delež starejših od 65 let že sredi tega stoletja dosegel raven blizu 30 %. Ta proces bi lahko omilili s stimulativnim povišanjem delovne dobe, omogočanjem upokojencem, da aktivno sodelujejo v delovnem procesu. Ob tako premajhni rodnosti, kot jo ima Slovenija, je nujno omogočiti priseljevanje ter vlagati v šola-
nje in usposabljanje predvsem mlajših priseljencev. Namesto sedanjega stihijskega pristopa k priseljevanju, je treba podrobno analizirati potrebe po kadrih določenih profilov in jih na sistematičen način poiskati in vpeljati v delo in okolje.
Vsako leto iz Slovenije odide približno 5-8.000 državljanov in pride približno toliko tujcev. Posebej problematičen pa je odhod najbolj sposobnih mladih, ki ga ocenjujemo na približno 1000 letno.
Zato Slovenija nima zadosti mladih in prodornih idej, sveže energije, agilnosti in porajanja ter ustanavljanja novih in uspešnih podjetij. Še posebej je to razvidno pri najbolj zahtevnih intelektualnih poklicih, kot so raziskovalci in zdravniki. Medtem ko približno četrtina mladih zdravnikov odide in se mladi raziskovalci odpravljajo raziskovat najbolj zanimive svetovne probleme v tujino, je Slovenija svetovni rekorder po tem, kako malo sredstev (0,37 % BDP) nameni fakultetam in
inštitutom v primerjavi s celotnimi sredstvi za znanost in razvoj, hkrati smo tretji najslabši v Evropi po financiranju akademske znanosti.
O rešitvah ima demografska stroka deljena mnenja - eni menijo, da ni možno izboljšati razmer brez radikalnih sprememb, drugi pa menijo, da je z dokaj preprostimi sredstvi možno povečati rodnost. Ključno je, da mladi starši, zlasti ženske, dobijo urejeno in stabilno okolje, v katerem lahko skrbijo za otroke in združujejo delo in družinsko življenje, ne pa da morajo izbirati med kariero in starševstvom. Prav tako je ključna družbena klima - ali so starši in otroci dobrodošli ali so manj vredni na trgu dela in v družbi. Sprejeti je treba vrsto stimulativnih ukrepov za mlade in mlade družine - od pravice do dela, večjo varnost na delovnem mestu za mlade starše, večje ugodnosti za vračanje najbolj sposobnih iz tujine. Sklepna misel je, da so mnoge demografske teme v
slovenskem prostoru nepotrebno dogmatizirane in sti-gmatizirane v škodo kakovosti življenja in delovanja Slovenije. Če bi stroki dopustili možnost, da s svojimi spoznanji seznani javnost, da bi strokovne rešitve podprla pristojna ministrstva in politični vrh, bi državljani in zlasti starši in otroci živeli bistveno bolje in ne bi bili izpostavljeni nepotrebnim in škodljivim pritiskom, ki zmanjšujejo kakovost življenja in zadovoljstvo.
Zanimivo predavanje nas je spodbudilo k razmišljanju in dve temi, ki ju je odprl dr. Gams - staranje prebivalstva in migracije, sta še kako pomembni pri iskanju identitete kraja, ki je predmet delovanja DVIG-ovega ŠK (študijskega krožka) Iskanje identitete kraja, za katerega smo dobili državna sredstva na javnem razpisu. Zagotovo smo tudi člani DVIG in ŠK lahko vključeni v aktivnosti za izboljšanje razmer.
Olga Drofenik, DVIG
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21 - ZNOrg), določil 4. in 6. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 7. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, 72/2017), objavlja Občina Log - Dragomer
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV
ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE LOG - DRAGOMER V LETU 2019
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici
2.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so opredeljene v letnem programu športa v Občini Log - Dragomer.
OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV NAMENJENIH POSAMEZNIM PROGRAMOM
Točka I.
ŠPORTNI PROGRAMI
1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine v višini 13.125,00 €
-	Ciciban planinec in mladi planinec (700,00 €)
Programi so namenjeni predšolskim in šoloobveznim otrokom za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, spoznavanje narave, pridobivanje uporabnega gorniškega znanja, predvsem pa za vsebinsko opredeljene izlete s športno gibalnimi vsebinami, ki služijo vseživljenjskemu učenju.
-	Planinski tabori (300,00 €)
Programi so namenjeni otrokom in mladini. Tabori se izvajajo v pouka prostih dnevih in med počitnicami izven kraja bivanja. Predstavlja posebno organizacijsko obliko izvajanja planinske dejavnosti, ki se izvaja v skromnejšem bivanjskem okolju in vsebuje različne učne vsebine, družabnost, ter izlete in ture.
-	Športni tabori (300,00 €)
Programi so namenjeni otrokom in mladini. Izvajajo se v pouka prostih dnevih in med počitnicami izven kraja bivanja. Predstavlja preživljanje prostega časa v pouka prostih dnevih izven kraja bivanja s pretežno športnimi vsebinami. Udeležencem omogoča spoznati različne športne panoge in gibalne dejavnosti.
-	Celoletni športni programi (11.825,00 €) Programi so namenjeni predšolskim otro-
kom, šoloobveznim otrokom in mladini. Po vsebini so programi lahko splošni (vsebujejo različne športne aktivnosti) ali pa so namenjeni le določeni športni panogi. Program se mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu najmanj 30 ur.
1.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport v višini 15.000,00 €
V	programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport so vključeni otroci in mladina (športniki) pod pogojem, da so registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu panožne športne zveze. Spodnja starostna meja za vključitev uradne tekmovalne sisteme je 12, oziroma 10 let, skladno s potrjenem uradnim tekmovalnim sistemom, objavljenim v dokumentu Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez številka 30303-5-5/17 z dne 11.10.2017.
3. Športna rekreacija v višini 5.500,00 €
Program športne rekreacije je namenjen odraslim osebam (nad 19 let). Program se mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu najmanj 30 ur. Navedeni obseg aktivnosti je tisti, ki daje pozitivne učinke posamezniku z vidika odpravljanja negativnih posledic sodobnega življenja in ohranjanja zdravja.
4. Kakovostni šport v višini 4.465,00 €
V	programe kakovostnega športa so vključeni športniki, ki so vključeni v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih športnih zvez v članski kategoriji.
5. Šport starejših v višini 5.000,00 €
Program šport starejših udeležencem starih 65 in več let in razširjenim družinam. Kot razširjeno družino razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov. Program se mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu najmanj 30 namenjen celoletne gibalne programe za starejše od 65 let.
Točka II. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA V VIŠINI 3.204,43 €
Z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje športnih prireditev se izvajalcem zagotavlja sredstva za čim kakovostnejšo izvedbo športnih prireditev in nadaljevanje tradicije. Organizacija športnih prireditev je priložnost organizatorjev, da svojo dejavnost prikažejo občanom in jih spodbudijo k aktivnemu preživljanju prostega časa.
Točka III.
RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU V VIŠINI 1.500,00 €
Sredstva so namenjena strokovnim delavcem, ki izvajajo športne programe. Izpopolnjevanja in usposabljanja strokovnih kadrov pomeni izboljšanje njihovih kompetenc pri
izpeljevanju športnih programov, s tem pa tudi kakovosti programov.
Točka IV.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU V VIŠINI 6.000,00 €
S sredstvi za delovanje športnih organizacij se zagotavlja možnost osnovnega delovanja nepridobitnim športnim organizacijam.
3.	SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS:
-	športna društva, registrirana v Republiki Sloveniji,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v Občini Log - Dragomer,
-	zavodi za šport po Zakonu o športu,
-	pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa v Republiki Sloveniji,
-	ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristne namene na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,
-	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe,
-	samostojni podjetniki posamezniki in
-	zasebni športni delavci.
Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij letnega programa športa. Ne glede na prejšnji odstavek, imajo prednost pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine športna društva in javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe.
4.	POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN
Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, če so registrirani in imajo sedež v Občini Log - Dragomer najmanj eno leto.
Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje:
-	izvajati športne programe neprekinjeno vsaj eno leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo.
-	izvajati športne programe, ki so predmet razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 30 ur (razen v programih, pri katerih je z merili določen manjši obseg).
-	v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega, vrhunskega športa in šport invalidov so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vključeni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez v letu, na katerega se
nanaša javni razpis.
-	imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programa.
-	imeti urejeno evidenco članstva s poravnano letno članarino (športna društva) in evidenco o udeležencih programov. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih
športnih vsebin in športnih programov so navedeni v merilih.
5.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Višina sredstev razpisa po sprejemu Odloka o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2019 je 53.794,43 €. Sredstva bodo razdeljena skladno z Letnim programom športa Občine Log - Dragomer za leto 2019, sprejetega na 4. redni seji Občinskega sveta Občine Log - Dragomer, dne 19.6.2019.
6.	MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN
Merila za izbor in vrednotenje športnih programov so določena v prilogi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Log -Dragomer (Uradni list RS 72/2017) in se jih odpre na spletni povezavi https://www. uradni-list.si/files/RS_-2017-072-03485-OB~P001-0000.PDF. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom ter pripravi predlog za izbor in sofinanciranje programov in področij letnega programa športa. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, oziroma navedeni razlogi, da se program ali področje letnega programa športa ne uvrsti v sofinanciranje. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. Razpisane programe in področja letnega programa športa se vrednoti s točkami.
Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk za posamezne vsebine in glede na obseg proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa.
7.	DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA
Sofinancirajo se programi, ki se izvajajo v letu 2019.
8.	ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG
Predlagatelji morajo vloge oddati priporočeno po pošti ali osebno na naslov Občina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, in sicer v sprejemno
pisarno Občine Log - Dragomer. Vloga je pravočasna, če se odda priporočeno po pošti do vključno dne 9.8.2019 ali osebno v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer do dne 9.8.2019 do 12. ure ne glede na to, ali je bila dostavljena po pošti ali osebno.
Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom pošiljatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Razpis -šport 2019, št. zadeve: 671-5/2019«.
9.	ODPIRANJE VLOG
Odpiranje vlog bo komisija za vrednotenje športnih vsebin opravila po poteku razpisnega roka, predvidoma 14. avgusta 2019. Odpiranje vlog ni javno. Vloga je popolna, če je pravilno označena in so ji priloženi izpolnjeni obrazci številka 1,2,3,4 in 14, priloge, kot so navedene v obrazcu številka 2 ter so priloženi ustrezni obrazci za posamezen športni program in obrazci za letno vsebinsko in finančno sporočilo o izvajanju letnega programa športa Občine Log - Dragomer. Priloge k obrazcu za letno vsebinsko in finančno sporočilo o izvajanju letnega programa športa Občine Log - Dragomer morajo biti označene s pripisom »za letno poročilo«. V primeru nepopolno izpolnjene vloge ali s pomanjkljivo dokumentacijo, bo predlagatelj pozvan, da v roku 8 dni vlogo dopolni. Vloga, ki ni pravočasna, pravilno označena ali je ni vložila upravičena oseba se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
10.	DODATNE INFORMACIJE
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Občini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu 01 750 77 02, oziroma po elektronski pošti nikola.krizanic@log--dragomer.si.
11.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in je možno dobiti tudi po elektronski pošti.
12.	IZID JAVNEGA RAZPISA
Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. številka: 671-5/2019 datum: 20.6.2019
Občina Log - Dragomer župan
Miran Stanovnik. l. r.
N OS	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
MflJA
KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32
ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO
LJUBLJANICA
š.
33
LJUBLJANICA PREJELA UNESCO ZNAK NAJBOLJŠIH PRAKS ZA PODVODNO KULTURNO DEDIŠČINO
novice
Leta 2001 je bila na sedežu Unesca v Parizu z namenom pravne in praktične zaščite arheoloških ostalin na dnu svetovnih oceanov, morij in celinskih voda ter spodbujanja raziskovanja tega segmenta kulturne dediščine in uskladitvi standardov dela na mednarodni ravni sprejeta Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine, h kateri je z ratifikacijo leta 2008 pristopila tudi Republika Slovenija. 21. junija 2019, le nekaj dni pred dnevom državnosti, smo na 7. zasedanju držav pogodbenic konvencije v Parizu prejeli dve pomembni mednarodni priznanji, ki nas umeščata ob bok svetovnim pomorskim velesilam.
Z večinsko podporo glasov držav članic je bil v znanstveno-tehnično posvetovalno telo konvencije (STAB) izvoljen mednarodno uveljavljen podvodni arheolog dr. Andrej Gaspari, predstojnik Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z znanstveno raziskovalnim delom, delovanjem na področju zakonodaje in mednarodnim udejstvovanjem je postavil temelje sodobne slovenske podvodne arheologije ter prispeval k širjenju načel konvencije doma in v mednarodnem prostoru.
Projekt Ljubljanica je prejel Unesco znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino (Best Practices). Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji in je od leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Projekt, sofinanciran s strani Finančnega mehanizma EGP, je v letih 2014-2016 v partnerstvu z Občino Vrhnika, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter domačimi in mednarodnimi strokovnjaki zasnovala in strokovno vodila Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Celovitost projekta, ki je vključeval zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo de-blaka iz 2. stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstavišča Moja Ljubljanica na Vrhniki, je bila na mednarodnih srečanjih že večkrat izpostavljena kot primer dobre prakse s področja kulturne dediščine.
Visoki priznanji za znanstveno in strokovno delo, ki ju je v Parizu sprejela generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Maja Bahar Didovic, utrjujeta pomen slovenske podvodne kulturne dediščine in nas hkrati zavezujeta k nadaljnjemu razvoju. Poleg sistemske umestitve podvodnih
raziskav v redno delovanje na področju varstva kulturne dediščine, bomo večjo pozornost namenili ozaveščanju in širjenju dostopnosti do podvodne dediščine morskih in sladkovodnih okolij. S fenomenom Ljubljanice, naravne in kulturne vrednote svetovnega formata, z eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu, bomo kandidirali na Unesco seznam naravne in kulturne dediščine. Raziskave arheologa Dragotina Dežmana in prizadevanja takratnega Deželnega muzeja so leta 1884 privedli do podviga potapljačev avstro-ogrske mornarice na Vrhniki in Ljubljanico ponesli v svet. Tokratno priznanje Unesca je namenjeno tudi njim in vsem kasnejšim raziskovalcem podvodne dediščine, ki so utrli pot sodobnim raziskavam.
Ministrstvo za kulturo RS
LJUBLJANICA
Za kulturni spomenik državnega pomena je bil razglašen vodni tok reke Ljubljanice in Male Ljubljanice z obrežji od izvirov v Močilniku in Retovju do razvodja Ljubljanice in Gruberjevega kanala na Špici v Ljubljani. Spomeniku pripadata še del reke Ljubije na Verdu do sotočja z Ljubljanico ter razširjeno območje spomenika med suho strugo »Stare Ljubljanice« in strugo pri Podpeči. Struga reke Ljubljanice z bregovi oziroma vodno zemljišče reke Ljubljanice je od izvirov pri Vrhniki in Verdu do Špice v Ljubljani izjemno bogato arheološko najdišče, z najdbami, ki segajo od mezolitika skozi vso prazgodovino, rimsko dobo in zgodnji srednji vek vse do vključno novega veka. Pisni viri in ostaline starih lesenih plovil izpričujejo kontinuiteto reke kot pomembne plovne poti od antike pa vse do modernega časa, vendar se mitsko izročilo in snovne ostaline nanašajo tudi že na prazgodovinska predkovinska in kovinska obdobja ter opozarjajo na prastare trgovinske stike na velike daljave. Številne votivne najdbe opozarjajo na prisotnost sta-roselsko-rimskih vodnih kultov, dokazana so čaščenja boginje Aequorne ter bogov Neptuna in Aheloja. Kulturnozgodovinski predmeti iz srednjega in novega veka pomenijo dragocena pričevanja o življenju in navadah tako lokalnega prebivalstva in čolnarjev kot premožnih meščanov ter fevdalcev, ki so jim bili namenjeni luksuzni izdelki. Vpetost Ljubljanice kot nekdanje vitalne trgovinsko-prometne žile v bogato kulturno krajino kotline Ljubljanskega barja pomeni svojevrsten fenomen, ki zaradi redke ohranjenosti in s tem obogatitve celotnega jugovzhodnoalpskega kulturnega prostora daleč presega državne meje.
Podvodne raziskave deblaka, Ljubljanica, 2Ü15 (foto: David Badovinac)
Razstavišče Moja Ljubljanica, Vrhnika (foto: Jaka Babnik)
7. zasedanje držav pogodbenic Konvencije o varstvu podvodne kulturne dediščine v Parizu, 21. 6. 2019 (foto: arhiv Ministrstva za kulturo)
avit* VLAK AffUEH.ifÉ aù^HiÉ ÎAftflîYOj M EVROPSKO K GH EUS KO POLIT4KO
(ta*
V^/ pariti
www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: Ü41 354 2Ü3
N OS	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[Toj
Pomladno osvežili Jasno Skopec
Vrhnika, 7. maj - Naš časopis je v sodelovanju s studiom Okusi z Vrhnike pripravil že sedmo Pomladno osvežitev, v okviru katere je eni od srečnih izžrebank poklonilo spomladansko razvajanje v vrednosti 300 evrov. Letos je bila srečnica Jasna Skopec z Vrhnike, ki so ji naša dekleta osvežila pričesko, jo razvajale v lepotnem salonu, oblekle v nova oblačila in na koncu še kulinarično razvajale.
Ponovno je v uredništvo prispelo rekordno število prijav, kar je dober pokazatelj, kako se je akcija prijela med nežnejšim spolom. Sreča je bila tokrat naklonjena Jasni, ki si je zaželela spremembe. »Rada bi spremembo, a ne tako, kjer bi jaz imela glavno besedo, kajti potem vedno ostajam pri istem. Hočem ven iz okvirjev, zato smatram, da je vaša akcija najboljša za tovrstne spremembe, da se prepustim rokam strokovnjakov,« je dejala Jasna, sicer mama dveh, sedaj že odraslih hčera.
Njena prva postaja je bila v Frizerskem salonu Beba (nasproti sodišča), kjer se je Mirza posvetila njeni pričeski. Lase ji je rahlo pristrigla in nadela medeno-oranžni pridih, s čimer je poudarila njen nasmejan obraz. V nadaljevanju se je odpravila v kozmetični salon Lupo, ki ima svoje prostore v stavbi pri Cankarjevem spomeniku. Tanja je poskrbela za manikuro in obrazno ličenje, hkrati pa ji je odkrila
še nekaj preprostih uporabnih trikov ličenja. »Ženske neznansko uživamo na takšnih razvajanjih,« je od ugodja predla Jasna, a kazalci na številčnici so jo neusmiljeno priganjali naprej v Borovnico v modno trgovino My Harmony. Tam se je Jasna odločila za oprijeto črno oblekico in jakno kožnate barve, mlada oblikovalka LLG Design pa ji je podarila še torbo iz njene pomladne kolekcije.
Tako lepo prenovljena jo je naša ekipa odpeljala v hišo lokalnih okusov Gostilno Bistra, kjer jo je že čakal mož Igor, ki se kar ni mogel načuditi pozitivni spremembi. V prijetnem ambientu sta si nazdravila s šampanjcem, nato pa začela kulinarično razvajanje, ki so ga pripravili v gostilni. Tam jih je naša kamera zapustila z željo, naj opojnost pomladne svežine ne popusti, tako kot njuna dolgotrajna ljubezen.
Gašper Tominc, foto: GT
If

V Frizerskem salonu Beba
Jasna je
v modni trgovini My Harmony preizkusila več oblačil, na koncu se je odločila za črno oblekico z roza jakno.
Tanja je poskrbela za manikuro in obrazno ličenje, hkrati pa ji je odkrila še nekaj preprostih uporabnih trikov ličenja.
Z možem Igorjem
v prijetnem ambientu Gostilne Bistra.
Pomladno osvežitev so omogočili:
Frizerski salon Beba - Vrhnika
(Cankarjev trg 9 - nasproti sodišča), 01/ 755 37 22
Frizerski salon, ki sledi vsem aktualnim trendom na področju modnih pričesk ter moških brad in uporablja le kakovostno lasno kozmetiko.
Lepotni salon Lupo - Vrhnika
My Harmony - Borovnica
(Cankarjev trg 5 - pri Cankarjevem www.trgovina-harmony.si spomeniku), 040 235 342
V središču Vrhnike že vrsto let deluje lepotni salon, ki opravlja različne tretmaje za vaš zdrav in lep videz. Zagotovilo za uspeh so kakovostni kozmetični preparati in izkušene terapevtske roke.
Modna trgovina My Harmony se v Borovnici nahaja nasproti stebra nekdanjega viadukta. Ponujajo širok izbor ženske, moške in otroške mode. Ponudba obsega tudi razne modne dodatke.
Gostilna Bistra - Bistra www.gostilna-bistra.com
Gostilna Bistra vam v idiličnem okolju nudi kulinarično razvajanje. Sladokusci zagotovo ne boste razočarani.
LLG Design
Več na njenem Instagram profilu LLG Design
LLG Design je blagovna znamka najstnice Larise Lare Govekar, ki je oblikovala svojo blagovno znamko in kolekcijo "Eko" bombažnih torb in nahrbtnikov.
WaŠ	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
................... ZELENO
VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE ......................................
Kaj so hibridi
Na vrečkah s semeni lahko ob imenu sorte najdete oznako F1, mix, včasih tudi hy. To pomeni, da gre za seme iz katerega bo zrasel hibrid oziroma križanec. Pa veste, kaj je hibrid? Če ste najprej pomislili na gensko spremenjeno rastlino, se motite, saj s tem nima nobene povezave. Pri hibridih gre, poenostavljeno povedano, za žlahtnjenje rastlin.
»Sorta je delo človeških rok,« pojasnjuje Miša Pušenjak. »Stoletja so ljudje samo odbirali in razmnoževali rastline, ki so jim bile najbolj všeč, vsa križanja pa je opravila narava naključno. Kasneje je človek pričel rastline med seboj namerno križati, saj mu je bila na primer všeč barva ene rastline in okus druge. Še danes tako nastajajo vedno znova nove sorte.«
Ko je človek ugotovil, da se včasih zgodi, da so potomci dveh povprečnih ali celo slabih staršev nadpovprečno rodni, odporni ali v drugih ozirih izjemni, je pričel namerno iskati take starše, ki dajejo odličnejše potomce.
Podoben princip že dalj časa poznamo tudi pri živalih, kjer
prav tako izberemo predvsem očeta, zelo pogosto pa tudi mamo, da dobimo točno to, kar želimo.
»Ker vsako lastnost živih bitij v genetiki določata dva dedna zapisa - od očeta in matere, ki sta lahko različna ali pa enaka, so znanstveniki kmalu ugotovili, da lahko odlične rastline pridobijo le, če namerno med seboj križajo samo take rastline, ki imajo lastnosti genetsko določene enako, rečemo jim homoz-igotne rastline. Te pa dobimo tako, da rastline večkrat prisilimo, da oprašijo samo sebe. Ker tujeprašnice tega ne prenašajo dobro, oslabimo rastlino, a ko potem taka oslabljena genetika dobi nov priliv, ko jo križamo z drugo podobno, so lahko in
tudi so rezultati odlični. Rezultat je križanec, s tujko hibrid,« podrobneje pojasniPušenjakova.
Plusi in minusi hibridov
Za nas pa je dovolj, da poznamo le nekatera dejstva. Hibridno seme nastane tako, da vedno znova križamo dve točno izbrani sorti (rečemo jim liniji).
Posamezno linijo (sorto) seveda razmnožujemo vsako leto znova, da potem v naslednjem letu lahko pridemo do hibridnega semena.
Torej tudi komercialno razmnoževanje semena traja vedno znova dve leti. To je eden izmed vzrokov višje cene hibridnih semen.
Zaradi dokaj čistega, izenačenega genetskega materiala je rok trajanja hibridov kratek.
Če neko sorto lahko na trgu kupimo tudi čez 50 let (pester dedni material omogoča prilagajanje in delno odstopanje od natančnega opisa posamezne vrtnine), pa pri hibridnih linijah hitro pride do spremembe dednega materiala, s tem pa do tega, da hibrid seveda ne daje več tega, kar od njega pričakujemo. Zato se hibridne sorte spreminjajo zelo hitro, vsakih
nekaj let pridejo na tržišče novi hibridi, starih pa ne dobimo več. Hibridi so torej med seboj skoraj povsem enaka skupina rastlin, ki se običajno v nobenem obdobju rasti ne razlikujejo med seboj.
Ker so genetsko zelo enaki, se tudi slabše prilagodijo na nenadne vremenske spremembe, običajno pa tudi zaradi visokega rodnega potenciala zahtevajo več nege. »Vendar so mnogi veliko odpornejši na bolezni. Tako svetujem, da se pri kumaricah, paradižniku, pa tudi pridelavi cvetače in brokolija raje odločite za nabavo semena hi-bridov oziroma kupite njihove sadike,« svetuje Miša Pušenjak.
Hibridi niso nekaj nenaravnega, česar bi se morali povsem izogibati. Pušenjakova celo svetuje, da se jih ne bojte pri rastlinskih vrstah, pri katerih vam njihova odpornost lahko pomaga. Gre predvsem za kumare in v novejšem času tudi paradižnik. Hibridi imajo svoje dobre lastnosti, kot so odpornost rastline, izenačenost plodov ... Njihova najslabša lastnost pa je, da iz njihovega semena niti slučajno ne zrastejo potem spet enake rastline. Hibridov torej ne morete razmnoževati sami.
H
>rr\ato ¡liares
Hybrid
culentuni
Dragomer, Pod Lovrencem 1
TRGOVINA
Nov delovni čas: pon-pet od 9-16h
sobota 8-13h
Osnove ribolova
•«I
SESTAVITE SI KOMPOSTNIK ali zabojnik za urbano vrtnarjenje
POKROV	DNO	STRANICA
SAMO V BIOBRAZDI!
Naročnikom na revijo Biobrazda priznamo 5 % popust na sestavne dele combox! Več na www.biobrazda.si
Moja prva riba
Pa dober prijem vam želimo, kjerkoli boste namakali svoje trnke;
člani Ribiške družine Vrhnika.
Ker se bliža čas dopustov, bo marsikdo od bralcev preživel prosti čas ob vodi na pikniku v naravi ob jezeru ali ribniku.
Mogoče se bo v prevoznem sredstvu znašel tudi kakšen
ribiški pripomoček, hote ali nehote pa bo kateri od otrok
poskusil ribiško srečo na vodi, ki je ravno pri roki. Zato bi vas v nadaljevanju opozoril na nekaj ključnih stvari glede ribolova.
Preden gremo k kateri koli vodi lovit ribe, moramo obvezno imeti ribiško dovolilnico, ki je lahko letna, za člane ribiške družine, ali turistična, ki jo kupimo na ustreznih prodajnih mestih ali preko spletnega por-talaribiskekarte. si. Brez dovolilnice ni nikjer dovoljen ribolov. Ribiški čuvaji in športni ribiči ga preganjamo.
Pred ribolovom člani ribiških družin v letno ribolovno dovolilnico vpišejo datum in ustrezen ribolovni okoliš, turistom pa datum in vodo, kjer nameravajo loviti, vpiše prodajalec. Občasni oziroma turistični ribiči si morajo dobro prebrati najmanjše dovoljene mere rib, za katere velja dovolilnica, in število kosov, ki jih lahko uplenijo na eno kupljeno ribolovno dovolilnico. Če ribič ujame podmersko ribo ali ribo, za katero dovolilnica ne velja, jo mora nepoškodovano čim prej vrniti v vodo.
Pri tem mora paziti, da ribe >>
N OS	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
a
>>
ne poškoduje. Ribo lahko primemo le z mokro roko in jo, kilokor mogoče hitro in brez poškodb, rešimo trnka ter nežno vrnemo v vodo. Če jo vanjo vržemo, ji lahko povzročimo poškodbo ribjega mehurja ali kaj drugega, zaradi česar riba pogine. Po končanem ribolovu športni ribič vpiše v letno ribolovno dovolilnico število in vrsto uplenjenih rib in njihovo težo. Turistični ribič pa vrne izpolnjeno ribolovno dovolilnico na prodajno mesto z izpolnjeno rekapitulacijo ulova. Pred ribolovom je pomembno tudi poznavanje ribjih vrst, prav tako tudi njihovih navad (ribe, ki živijo v jatah in posamezno). K vodi se odpravimo tako, da ne bomo nikomur povzročali škode in ne bomo motili domačih živali ali ljudi pri določenih opravilih. Po končanem ribolovu mesto ribolova pustimo takšnega, kot smo ga našli. Vse smeti odnesemo s seboj do prvega zabojnika za odpadke.
Za začetnike
Če se nameravamo lotiti ribolova, moramo imeti poleg ribiške dovolilnice ribiško palico, ki mora služiti svojemu namenu. Z različnimi palicami lovimo različne ribe in uporabljamo različne tehnike - talni ribolov, vi-jačenje, muharjenje, beličarjenje. Na palici moramo imeti ribiško kolesce.
Nanj pa gre vrvica, ki je lahko različne debeline, ki jo merimo v desetinkah milimetra. Po navadi uporabljamo najlonske vrvice od debeline 0,10 mm do 0,50mm, po navadi pa je naveden tudi podatek o nosilnosti, ki pove, koliko teže prenese vrvica. Poznamo tudi pletene vrvice (pletenica), ki jih večinoma uporabljmoa pri vijačenju. Na kolesce navijemo najlonsko vrvico do približno 3 mm pod rob kolesca, če je je manj, se vrvica rad zatika oziroma je težji natančen in daljši met. Na kolescu moramo pravilno nastaviti tudi zavoro na nosilnost vrvice, sicer nam bo prva večja riba le-to odtrgala med utrujanjem.
Pri lovu s plovcem uporabljamo plovce različne oblike in obtežitve, ki je izražena v gramih. Razlikujemo plovce za mirne in deroče vode, drsne ali fiksne in plovce wagler, predvsem pa je njihova uporaba odvisna od načina ribolova oziroma tehnike. Kaj več o njihovi uporabi nam bo svetoval vsak izkušen ribič za vodo.
Med glavno vrvico in trnkom je predvrvica oziroma predvez, ki je največkrat tanjša od glavne vrvice. Pri lovu krapa uporabljamo posebno, močnejšo pleteno vrvico, ki se ne pretrga, če se krap zažene v podvodno travo. Pri lovu ščuke uporabljamo poleg najlona tudi jekleno predvrvico,
da ščuka ne pregrizne najlona, saj ima zelo ostre zobe.
Glavno vrvico in predvrvico povežemo z vrtljivko, ki omogoča nemoteno vrtenje bodisi obtežilnika ali vabe. Primerne so majhne, ki prenesejo veliko obremenitev. Pri tem moramo poznati nekaj OSNOVNIH ribiških vozlov,. Pred vrtljivko montiramo ob-težilnike oziroma svinčene kroglice, da vaba lažje potone. Pri talnem ribolovu uporabljamo težje obtežilnike in po navadi samo enega, pri lovu s plov-cem pa na glavno vrvico montiramo več manjših.
Na koncu še o trnkih, ki so eden od pomembnejših elementov pri ribolovu, saj je riba z njim v neposredni povezavi, ker na njem predstavimo ribi
Morski zmaj
svojo vabo. Na tržišču je veliko različnih trnkov in načeloma velj:a za majhno ribo majhen trnek, za veliko, velik trnek, čeprav vsak ribič šele sčasoma ugotovi, kateri trnki mu ustrezajo in na kakšen način želi ujeti ribo. Trnki so po velikosti označeni s številkami od 10/0 - ki so zelo veliki, do št 32-zelo majhni. Poznamo trnke z zalustjo ali brez, z ušescem v obliki obročka ali lopatice, z dolgim ali kratkim hrbtiščem in še bi lahko naštevali.
V reki, kjer ne poznamo globine in bomo lovili na plovec, jo izmerimo z obtežilnikom in plovcem. Ob slabi izbiri globine ribe ne bomo niti videli. Sedaj moramo samo še natakniti vabo na trnek. Najbolje je, če se pri pripravi
vab posvetujete z izkušenim ribičem, da ne boste lovili z določeno vabo rib, ki jih v vodi, kjer lovite ni, ali pa boste uporabljali vabo, ki jo je določena ribiška družina prepovedala. Za uspešno uplenitev rib, predvsem večjih, potrebujemo tudi podmetalko, ribiške klešče in ne nazadnje SREČO ...
Na morju
Za konec pa še to. Če boste lovili tudi na morju, na našem delu jadranske obale za lov rib iz obale ne potrebujete nobene dovolilnice, dočim pa jo potrebujete za lov iz čolna. Drugače je na Hrvaškem delu obale, kjer tudi za lov z obale potrebujete ribiško dovolilnico. Kupite jo lahko v vsakem turističnem središču. Še na nekaj bi vas rad opozoril pri ribolovu na morju: otroke opozorite na strupene in življenju nevarne ribe. Predvsem je tak morski zmaj ali pajek, ki lahko zraste v dolžino dobrih 50 cm in tehta skoraj dva kilograma. Je izredno okusna riba, samo tudi zelo nevarna, predvsem njegove črne hrbtne bodice, ki izločijo strup ob dotiku. Zato pozorno ravnajte z njo in še enkrat: opozorite otroke na to nevarnost. Zmaj je skoraj povsod na peščenih predelih in zelo rad prime na vse vabe.
Pa dober prijem vam želimo, kjerkoli boste namakali svoje trnke.
Člani Ribiške družine Vrhnika
RDEČI KRIŽ VRHNIKA
Vabilo
KRVODAJALSKA AKCIJA
Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja v PONEDELJEK, 15. 7. 2019, OD 7. DO 13. URE, V TOREK, 16. 7. 2019, OD 7. DO 13. URE
V Cankarjevem domu na Vrhniki.
Darujte kri za življenje - vaše darilo je neprecenljivo!
Vljudno vabljeni!
Krvodajalci na izletu po Gorenjski
V soboto, 1. junija, se je na Trgu Karla Grabelj-ška zbrala vesela druščina krvodajalcev in odpeljali smo se na izlet.
Obiskali smo trgovino čokolade Gorenjka, se nato odpeljali proti Bledu, kjer smo se posladkali s kremno rezino in kavico. Pot nas je vodila naprej v dolino pod Poncami v nordijski center Planica, ki je zaradi bogate infrastrukture in pestre ponudbe aktivnosti postala stičišče športa in rekreacije vse dni v letu. S sedežnico smo se povzpeli prav do vrha zaletišča prenovljene letalnice. V Begunjah smo se ustavili v muzeju Avsenik, kjer nam je lokalna vodnica predstavila legendi slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika in njegovega starejšega brata Vilka.
Sledil je obisk Čebelarskega muzeja v Radovljici, kjer je prikazana in predstavljena dediščina slovenskega čebelarstva, zatem je bila pogostitev v grajski kleti in za konec še okusno kosilo. Po sproščenem druženju smo se prijetno utrujeni odpeljali proti domu.
Osvojeno prvo mesto
Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo v soboto, 25. maja 2019, na območju Občine Medvode, je sodelovala tudi ekip PP RK Vrhnika. Ekipe so svoje znanje prikazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Člani ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika so od 13 sodelujočih ekip osvojili prvo mesto. Bravo, fantje in dekleta!
Z leve: Marko Lazič, Blaž Srnec, Jan Hočevar, Andraž Seliger, Nina Podlesnik in Fatime Abdič (spodaj)
Prikaz TPO na prireditvi Tečaj prve pomoči
Dan varne vožnje
Na prireditvi Dan varne vožnje, ki je bila v soboto, 25. maja 2019, sta člana ekipe PP RK Vrhnika, Ivan Kuralt in Ana Kreft, za obiskovalce omogočila prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja.
Lionsi podelili priznanje RK Vrhnika
Ob 20-letnici delovanja Lions kluba Vrhnika je omenjeno združenje med drugim podelilo priznanje tudi Rdečemu križu Vrhnika v zahvalo za dolgoletno sodelovanje.
za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
OZ RK VRHNIKA
N OS	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Urška svetuje
Zavestni dialog; kako slišati drug
drugega?
Kaj dialog sploh je? Dialog je »pogovor, navadno med dvema osebama, ali izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum«(SSKJ, Državna založba Slovenije, 2014).
Zavestni dialog je predvsem prostor za učenje, kako prenehati z medsebojnim onemogočanjem. V tem pomenu naj bi bil dialog nekaj novega in nadvse pomembnega za partnerske odnose. Z dialogom naj bi se torej predvsem učili o nas samih in našem načinu obnašanja ter vplivanja na druge.
Dialog je aktiven pogovor, skozi katerega razvijamo (kritično) mišljenje, konstruktivno komunikacijo in spodbujamo spraševanje oziroma poizvedovanje.
Proces dialoga
Dialog je lahko vojna, soočenje dveh strani, ki se borita za zmago, prevlado, svoj prav. In v tem primeru je dialog agresiven, tekmovalen, manipulativen. Ali pa hladen, brez sočutja, poslušanja, razumevanja. In tak dialog povzroča škodo.
Na drugi strani pa je dialog, ki transformira vpletene vanj. Pogoj za to je sprememba, rast, izstop iz cone udobja, soočenje s svojo manj prijetno stranjo, nastavljanje ogledala. Zato se včasih zdi, da tudi ta dialog povzroča škodo - ker prizadene, včasih boli. In iz nas, ko smo v »pravem« dialogu, potegne vse, kar smo. Na to pa moramo biti pripravljeni in vstopiti v dialog s spoštovanjem - do sebe in vseh vpletenih vanj. In kar je morda najtežje, resnično poslušati!
In prav zato, ker je (del) procesa dialoga lahko neprijeten, znamo biti
pravi mojstri izogibanja. Namesto da bi se odprli dialogu in poslušali, kaj nam prinese, se zapremo, napadamo, ignoriramo, vnaprej predvidevamo, podcenjujemo, posplošujemo, iščemo krivce zunaj nas. Si nadenemo masko, da bi prikrili naš strah - pred novim, neznanim, pred soočenjem s samim sabo. In naj se še tako trudimo, dialogu v sebi nikoli ne ubežimo.
Katero pot dialoga bomo torej izbrali?
Ena je pot PRITOŽEVANJA, na kateri se pritožujemo čez vse mogoče krivce in razloge za naše težave, jih obtožujemo in napadamo z očitki. Navadno niti ne vemo, kaj želimo in se odzivamo nagonsko, obrambno. Zato pri izbiri te poti ne moremo pričakovati uspešno sodelovanje drugega, ker ga z obtožbami in očitki odvračamo, še več, spodbujamo ga k obrambi, ki pa ni nič drugega kot napadanje z druge strani.
Druga je pot ISKANJA REŠITEV, za probleme in težave. Ta pot pa že vključuje zavestni dialog, katerega glavna vrlina je sodelovanje.
Prevelika pričakovanja v partnerskem odnosu
Ugasniti pričakovanja ali biti razočaran? Pričakovanja kot tudi razočaranja so sestavni del naših življenj, razlikujemo se le v tem, kako nanje reagiramo. Razočaranje nad partner-
jem ... Kolikokrat se zgodi, da se kar naenkrat zavemo, da partner ni tak, kot smo si ga mi naslikali v svoji glavi. In nas razočara . Pa nas res razočara on ali smo razočarali sami sebe v svojih pričakovanjih? Pri kom se moramo torej (ponovno) ustaviti? Pri nas samih, seveda. Na koga pokažemo s prstom ob svoji jezi in obupu? Na drugega? Kaj pa, če se on sploh ne zaveda naših pričakovanj? Je lahko potem odgovoren za to, da smo mi razočarani? Najbrž ne, a ne?
Vem, kaj on razmišlja, dostikrat slišim. Pa res veš? Vem, kakšna bo njena reakcija, vedno je enaka. Pa res veš? Od kod potem razočaranje, če vse vemo? Mar na skrivaj pričakujemo, da enkrat bo pa slišal-a, četudi mu, ji ne povemo svojih želja? Da bo znal-a brati naše misli, tako kot smo mi prepričani, da znamo brati misli drugih? Da vemo, kaj si želi, četudi nam tega ne pove?
Na žalost je pogosto tako, da sploh ne slišimo, kaj nam drugi govori. Na njegove besede se prehitro odzovemo in tako sebi odvzamemo možnost, da bi slišali pravo sporočilo. Še dodaten izziv v partnerski komunikaciji je seveda različnost ženske in moške psihe oziroma notranjega doživljanja. Izkustveno vemo, da so ženske bolj čustvene in intuitivne, bližji jim je svet odnosov, moški pa so bolj racionalni in jim je bližje svet znanja in dosežkov. Ženske najdejo izpolnitev v sodelovanju in vzpostavljanju stikov. Moški pa ima v sebi težnjo, da sam obvladuje svoje težave in ne čuti potrebe, da bi govoril o njih, razen če potrebuje strokovni nasvet. Zato moški pogosto ženskam ponudijo rešitev, ko govorijo o svojih težavah, čeprav one ne govorijo zato, da bi slišale rešitev.
Kaj torej je zavestni partnerski dialog?
Gre za to, da dialog sledi določeni strukturi, kar prinaša v pogovor občutek varnosti, sproščenosti, sčasoma tudi večje bližine in povezanosti. Ko se partnerja želita pogovoriti o kakšni temi, sledita korakom zavestnega partnerskega dialoga. Najprej si izbereta temo pogovora, denimo o partnerskih dogovorih, ki jih ne upoštevata, nato se tudi dogovorita, kdo bo prvi govoril in kdo prvi poslušal, vlogi pripovedovalca in poslušalca pa potem tudi zamenjata. Odgovornost pripovedovalca je, da govori o sebi, o svojem doživljanju, svojih potrebah, željah, predstavah, omejitvah ... Pomembno je, da svojega partnerja ne kritizira, ne sramoti, ne prelaga krivde in podobno. Velja načelo, da naj pripovedovalec 90 odstotkov govori o sebi in 10 odstotkov o partnerjevem vedenju in lastnostih, predvsem pa se v povezavi s tem osredotoči na to, kako se je on ob tem počutil.
Primer: »Ko si včeraj zamudil na dogovorjeno kosilo, sem se počutila prizadeto, dobila sem občutek, da ti ni mar zame, in zaželela sem si, da bi me bolj upošteval.« Druga oseba, ki je v tem primeru poslušalec, pa ponovi, kar je slišala (»zrcali«), denimo: »Slišal sem te, da si se včeraj počutila prizadeto, ko sem zamudil na kosilo, in da si dobila občutek, da mi ni mar zate. Zaželela si si, da bi te bolj upošteval. Sem te prav razumel?«
Odgovornost poslušalca je, da le zavestno ponavlja, kar je slišal, in da ne dodaja nobenega svojega mnenja ali občutkov. Zrcaljenje seveda zahteva zbrano pozornost, odprtost in tudi naklonjenost se vsaj malo vživeti v svet drugega in se odpreti njegove-
mu doživljanju. Poslušati seveda ne pomeni strinjati se, vsekakor pa daje dobro izhodišče za večjo povezanost v odnosu.
Na tak način partnerja drug drugemu dasta prostor, da si povesta, kar mislita, čutita, želita, ne da bi se medsebojno napadala, obtoževala, sramotila ali se trudila drug drugega prepričati o svojem prav.
Odnos z drugim je vreden samo toliko, kolikor je v njem iskrenosti. Če lahko ti in jaz drugemu iskreno poveva, kdo sva ali z drugimi besedami, kaj misliva, sodiva, čutiva, ceniva, ljubiva in spoštujeva, kaj sovraživa, česa se bojiva, kaj si želiva, kaj pričakujeva, v kaj verujeva, v kaj zaupava, tedaj in le tedaj lahko vsak od naju raste. Tedaj in samo tedaj je vsak od naju lahko to, kar v resnici je, lahko govori to, kar resnično misli, pove, kar resnično čuti, da izraz temu, kar resnično ljubi. Iz izkušenj vam lahko povem, da pari povedo, da je odločitev za terapijo prvi korak, ki pripomore k učenju in ozaveščanju odnosa.
Zavestni partnerski dialog je eden od načinov, ki nam pomaga, da gradimo partnerski odnos, če se seveda za dialog in za odnos odločimo. Je pa vsekakor vredno!
Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih
študijev, zakonska in družinska terapija,
jesenovecurska@gmail.com Tel: 031 544 095.
Studio R vabi
Ultrazvočna diagnostika
Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog
Ultrazvočne preiskave: trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno
Kardiološka dejavnost
Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog
Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardio-grafija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna.
Ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo
dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven)
Opravljamo preglede bolnikov s krč-nimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Pregledi bodo le v primeru, če bo naročenih več kot pet bolnikov v enem mesecu. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041- 302203.
Ultrazvok kolkov novorojenčkov
doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja
Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ--pregled kolkov v najzgodnejšem ob-
dobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej.
Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti.
Arteriografija, gleženjski indeks (GI)
Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine
Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot
so arterijska hipertenzija, aterosklero-za, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd.
Medicina dela prometa in športa
S sodelovanjem inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki ga vodi dr. Petra Zupet, dr. med. spec., MDPŠ iz Ljubljane, izvajamo dejavnost na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, društva, športna društva .
STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. spec., s sodelavci
Pokliči: 01- 7504 - 755 ali 041-302 - 203.
Prijave tudi na:
ambulanta.dr.rus@gmail.com ali osebno v ambulanti: Stara cesta 4A na Vrhniki.
Novost v naši diagnostični ponudbi!
Zaradi dolgih čakalnih dob na omenjene preiskave uvajamo 24-urno merjenje krvnega tlaka in 24-urno merjenje EKG (holter). Obe meritvi omogočata večjo kakovost zdravljenja arterijske hipertenzije in razpoznavo morebitne bolezni srca, pa tudi spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem in morebitnimi motnjami srčnega ritma (odkrivanje aritmij)
NflS	Skupne strani
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Ana svetuje
Zakaj in kako postavljati cilje?
Naš um je ves čas poln misli o obveznostih, načrtih in željah, vendar se tega po navadi niti ne zavedamo. Ogromno časa lahko zapravimo z nestrukturiranim razmišljanjem in premlevanjem, še pogosteje pa se zgodi, da z vsemi takimi mislimi obstanemo na mestu in ničesar ne uresničimo.
Ali smo pripravljeni kaj narediti v tej smeri, je odvisno od mnogih dejavnikov.
-	Kako nezadovoljni smo s trenutnim stanjem.
-	Kako si želeno predstavljamo.
-	Kako si predstavljamo, da se bomo počutili, ko bomo dosegli cilj.
-	Kateri začetni koraki so potrebni, da se premaknemo v
želeno smer.
Vse našteto mora presegati »stroške«, ki jih terja uresničitev cilja, sicer bodo želje in načrti ostali le na papirju.
S katerim ciljem začeti?
Če imamo hkrati več ciljev oz. želja, lahko začnemo na različnih koncih, odvisno od tega, kateri od naslednjih meril ima za nas trenutno večjo težo: nujnost, pomembnost, hiter rezultat, največji izziv ali po-
membnost za doseganje ciljev. Oblikovanje ciljev Ko smo izbrali začetni cilj, je verjetnost, da ga dosežemo, večja, če ga že na začetku oblikujemo tako, da je:
-	pPozitivno oblikovan: ne vsebuje nikalnic, ampak trditve o želenem,
-	specifičen: konkretno predstavljiv,
-	uresničljiv: realno dosegljiv,
-	časovno omejen: vsebuje termin, do kdaj bo dosežen,
-	merljiv: z ocenjevalno lestvico od 0 (začetek) do 10 (cilj dosežen) je mogoče spremljati napredek v realizaciji želenega cilja.
Načrti, načrti, načrti
Ko smo definirali cilj, ga razdelimo na manjše, lažje obvladljive dele. Določimo prednostne naloge in naredimo časovni načrt glede na seznam opravil. Naredimo:
-	letni načrt: predstavlja okvirno vodilo, kam želimo priti,
-	mesečni načrt: vsebuje konkretne dejavnosti,
-	dnevni načrt: zajema razpored opravil od najtežjih in nujnih v začetku dneva do preverjanja uspešnosti
zvečer. Načrtujemo tudi čas za sprostitev, ki je pogoj za večjo produktivnost.
Po jutru se dan pozna
Nepomembneje pa je, da že jutro začnemo s produktivnostjo, saj nam prvi občutki v dnevu začrtajo smer, v katero bo potekal naš dan. Vendar to nikakor ne pomeni, da je prva stvar, ki jo naredimo, stik s telefonom ali računalnikom. Velika večina uspešnih ljudi, ki so nam lahko za zgled, izvaja lastni jutranji ritual oz. rutino (npr. hidracija, meditacija, pisanje jutranjega dnevnika ...), ki jim že takoj na začetku dneva daje občutek ustvarjalnosti in da so naredili nekaj dobrega zase. Izjemno priporočljivo pa si je po njem vzeti pol ure za obveznost, ki smo jo izbrali
za prioriteto dneva, in narediti vsaj najmanjši korak v tej smeri. To nam bo povečalo motivacijo in možnosti, da se vsak dan korak za korakom približamo želenemu cilju.
Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja!
Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel.: 040126 826
Prvo odpiranje vlog tretjega javnega poziva LAS Barja z zaledjem
Upravna enota Vrhnika
V začetku maja je bil na spletni strani LAS Barje objavljen tretji javni poziv podpori izvajanja operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem za obdobje 2019 do 2023.
Javni poziv ima tri roke oddaje vlog, in sicer:
1.	rok za oddajo vlog: 7. 6. 2019
2.	rok za oddajo vlog: 30. 9.
2019
3.	rok za oddajo vlog: 30. 1.
2020
Če se sredstva porabijo ob prvih razpisanih rokih, se razpis zapre, nadaljnja odpiranja se ne izvedejo.
Če sredstva v okviru načrtovanih rokov ne bodo v celoti porabljena oz. bo LAS prejel
dodatna sredstva, bo razpisan dodatni rok za odpiranje vlog
Prvi rok oddaje vlog je že potekel. Prispele so tri vloge, in sicer dve za sofinanciranje iz Evropskega regionalnega sklada (ESRR) in ena vloga za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Ocenjevalna komisija je v četrtek, 13. 6. 2019, prispele vloge
že odprla in opravila administrativni pregled vlog. Vlagatelji z administrativno nepopolnimi vlogami so bili že pozvani k dopolnitvi.
Administrativno popolne vloge bo ocenjevalna komisija nato ocenila še vsebinsko oz. na podlagi meril, določenih v javnem pozivu. Ocenjujemo, da bo celoten postopek ocenjevanja vlog končan septembra. Za preostale informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pišete na e-naslov:
info@lasbarje.si.
Tudi letos bo akcija
NVO gre v šolo!
Že četrto leto organiziramo akcijo NVO gre v šolo, v kateri lahko otroci na interaktiven način spoznajo okoliške nevladne organizacije.
V tednu otroka bomo na določenih šolah organizirali dan dejavnosti za otroke, ki bo potekal na enak način kot pouk, samo da bo vsebina drugačna. Doslej je v akciji sodelovalo 18 šol in več kot 160 nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije.
Namen akcije NVO gre v šolo je predstavitev nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti, programov in projektov učencem in učiteljem, seznaniti učence z različnimi prostočasnimi de-
javnostmi z možnostjo aktivnega vključevanja v lokalno okolje ter vključitev dejavnosti oziroma programov nevladnih organizacij v izvajanje šolskega učnega načrta. Na tak način spodbujamo medsektorsko sodelovanje, družbeno odgovornost in krepimo razvoj celotne lokalne skupnosti.
Če se želite akciji pridružiti ali kaj več izvedeti o njej, nam pišite na info@consulta.si ali pokličite telefonsko številko 01/3209-484.
Nina Groboljšek
Obvestilo
lastnikom odjavljenih vozil
S 1. 4. 2018 so začele veljati določbe Zakona o dajatvah za motorna vozila, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 54, 29. 9. 2017, o dajatvi na odjavljeno vozilo.
Ob vsaki odjavi vozila iz prometa bo začel teči enoletni rok, v katerem bo moral lastnik vozila s tem vozilom nekaj storiti v skladu z zakonom, sicer bo po preteku enega leta od odjave vozila postal zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo.
Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje, preprosto povedano, za osebna vozila, ki so registrirana za prevoz devetih oseb skupaj z voznikom (8+1) oziroma vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone. Natančneje gre za naslednje kategorije vozil:
-	M1 - vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg voznikovega sedež,;
-	N1 - vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in
-	L2e - trikolesna vozila.
Če lastnik odjavljenega vozila prenese lastništvo na drugo osebo, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, novi lastnik postane zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo v istih rokih kot prejšnji.
Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo prvič nastane po preteku enega leta od odjave vozila iz prometa in nato vsako leto na datum odjave vozila.
Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje enkrat letno v enkratnem znesku. Višina dajatve za odjavljeno vozilo se določi v višini 25 % letne dajatve, ki je določena za tako vozilo. Sama dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje največ deset let od zadnje odjave vozila. Če se vozilo v tem času znova registrira, začne ta rok znova teči ob naslednji odjavi vozila.
Direkcija Republike Slovenije za infrastruk-
turo po nastanku obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo pošlje lastniku odjavljenega vozila plačilni nalog za plačilo nastale obveznosti. Lastnik mora plačilo izvesti v 30 dneh po prejemu naloga.
Prenehanje obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo
Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha, če je iz evidence registriranih vozil razvidno, da je bilo vozilo predano v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja ali znova registrirano ali če lastnik upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži:
-	potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
-	policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo vozilo ukradeno,
-	dokazilo, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi ali
-	izvozno carinsko deklaracijo s potrditvijo izstopa vozila iz carinskega območja Unije.
Dajatev za odjavljeno vozilo se ne plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila, kar pomeni tudi za vozila, ki so nacionalno bogastvo.
Zavezanec za plačilo dajatve na odjavljeno vozilo je vedno lastnik odjavljenega vozila. Če bo lastnik odjavljenega vozila ravnal v skladu z določili zakona, do obveznosti plačila letne dajatve na odjavljeno vozilo sploh ne bo prišlo, kar je tudi cilj uvedbe dajatve za odjavljeno vozilo.
Upravna enota Vrhnika
Haščasopis
KULTURA
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Letni koncert godbenikov
V okviru prireditve Cankarjevi dnevi 2019 je Pihalni orkester Vrhnika izvedel tradicionalni letni koncert.
Velika dvorana Cankarjevega doma se je v petek, 24. maja, kar lepo napolnila, predvsem ljubiteljev vrhniških godbenikov. Pihalni orkester se jim je s svojim dirigentom, znanjem in kakovostjo v popolnosti oddolžil in seveda navdušil. Zopet so pripravili popolnoma nov program koncerta in dokazali, da so sposobni igrati novejše in priljubljene priredbe, kar pritegne vse njihove ljubitelje in druge goste koncerta. Simon Seljak
Zapuščina Ane Lušin
Ana in Ivan
Vrhnika, 21. maj - V
avli Cankarjevega doma je bilo odprtje dokumentarne slikarske razstave zapuščine Ane Lušin, velike Cankarjeve ljubezni.
Razstavo na Vrhniki je v okviru Cankarjevih dni 2019 pripravilo Muzejsko društvo Velenje.
Dokumentarna razstava je diplomsko delo avtorice Zarje Gošnik, ki v sliki in besedi
predstavlja življenjsko pot Ane Nuše Lušin, poročene Bregant. Ana Lušin je živela v Ljubljani, kjer jo je spoznal Ivan in se takoj zaljubil vanjo. Po končani šoli se je preselila v bližino Velenja, kjer je delovala, se poročila, vendar tudi že v 29. letu umrla. Ivan Cankar pa ji je pisal ljubezensko pismo in iz te dokumentacije je nastala tudi pričujoča razstava.
Odprtje razstave sta s koncertom popestrili kar avtorica Zarja Gošnik in študentka magistrskega študija klavirja Barbara Verhovnik. V enem izmed ljubezenskih Cankarjevih pisem je bilo zapisano: »Ostani mi zvesta, Anica moja, nihče drug bi Te ne mogel ljubiti tako vroče in odkrito, kakor Te ljubim jaz; vsak utripljaj mojega srca bije samo zate in svojo ljubeznijo Ti napravim raj življenja ...«
Razstavo sta omogočila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.
Simon Seljak
Avtorica kot pevka Zarja Gošnik in pianistka Barbara Verhovnik
Razstava Bele noči
Vrhnika, 11. maj - V
avli Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo odprtje razstave ilustratorke Klare Jager Bele noči.
Mlada ilustratorka Klara Jager je Vrhničanka in se ukvarja s stvarno in domišljijsko ilustracijo že nekaj let. Oblikuje tudi knjige in raziskuje različne tra-
Mlada vrhniška ilustratorka Klara Jager
dicionalne tehnike risanja, slikanja in grafike. Svojo ilustrator-sko pot je začela čisto iz veselja in dokazala resnično ilustrator-sko znanje. Leta 2018 je diplomirala iz oblikovanja vizualnih komunikacij, smer Ilustracija na ALUO Univerze v Ljubljani. S svojo nadarjenostjo in znanjem je prepričala številne umetnike, ki so jo povabili k sodelovanju. Za dplomsko delo je ilustrirala in oblikovala otroško slikanico z naslovom Miškine bele noči, ki jo najmlajši radovedno gledajo in berejo. O svojem delu je spregovorila sama umetnica vsem zbranim, ki so jo pozdravili z velikim aplavzom.
Za glasbeno spremljavo so poskrbeli mladi glasbeniki učenci vrhniške glasbene šole, na klavirju: Lukas in Pablo Kovač Takahashi ter Alenka Ver-bič. Razstava bo odprta od 1. septembra do 21. oktobra in je resnično vredna ogleda.
Simon Seljak
Wascasopis
KULTURA
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[66j
Aktivnosti KUD DG - LB pred poletjem
Pozdravljeni, člani Kulturno-umetniškega društva Drenov Grič -Lesno Brdo.
Kar na enkrat je pred nami spet poletni čas, ko si bomo malo oddahnili in nabrali energije za drugo polovico leta 2019. Kulturno društvo DG - LB je juniju izvedlo domači letni koncert in sodelovalo na tradicionalnem Srečanju pevskih zborov v Šentvidu. Na letni koncert, ki je bil 1. junija, smo v goste povabili moški pevski zbor
Deseti brat iz Črnuč. Domači zbor se je predstavil z osmimi pesmimi v dveh delih, vmes pa so se predstavili gostje, ki imajo bogato zgodovino nastopanja doma in v tujini. 16. junija 2019 pa je potekalo 50., jubilejno Srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za ta jubilej nas je pozdravil sam predsednik države g. Borut Pahor. Kljub vročini je pesem veselo odmevala. Za pomoč pri prevozu se zahvaljujemo PGD DG - LB in PGD Bevke.
Branko Bizjak
Big band in Jana Šušteršič
i* ~L
■ • if "Ti
if*!; miTJf&rn
Ji A
i i
*
* Im
Vrhnika, 25. maj - Orkester Big band je v Cankarjevem domu izvedel pomladni koncert.
V goste so povabili znano pevko Jano Šušteršič, ki je z glasom in stasom navdušila številne poslušalce. Tudi Big band se je predstavil z novim
zanimivim glasbenim programom: predstavili so pop skladbe in znane latinsko-ameriške plesne utrinke. Ob koncu so zaigrali še venček slovenskih

Jana Šušteršič in Big band
popevk, ki jih je priredil Jože Privšek.
Svoje pa je dobremu glasbenemu večeru prispevala vedno bolj popularna pevka Jana Šu-šteršič, ki je poudarila, da zelo rada poje z našim vrhniškim Big bandom.
Simon Seljak
Sax Ladies z gosti
Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki je v četrtek, 23. maja, doživela še en popoln in zanimiv glasbeni večer.
Koncert so pripravile štiri mlade glasbenice Sax Ladies in
v goste povabile znane glasbenike. Takoj pa moram poudariti,
da so vsi nastopajoči navdušili polno dvorano. Kot gostje so se
predstavili vrhniški pianist Blaž Jurjevčič, dva znana tolkalista, Primož Malenšek in Anže Kristan. Ob izvedbi vseh glasbenikov pa sta zaplesala argentinski tango Katja in Mare.
Dekleta Sax Ladies so bile učenke Glasbene šole Vrhnika in se odločile, da sestavijo kvartet s sax inštrumenti. Tako igrajo in vadijo že ossem let, kar se resnično odraža na izvrstni kakovosti. Nastopajo že pet let na raznih prireditvah, najraje pa na svojih vrhniških letnih kon-
certih. Sax Ladies sestavljajo: Beti Kovač - sopran sax, Zala Kejžar - alt sax, Nika Kovač -tenor sax in Marina Bilič - bariton sax.
Kaj naj dodam res resnično dobri glasbi: koncert je uspel, navdušil polno dvorano, takih koncertov si želimo ...
Zanimiva je tudi izjava ravnateljice Glasbene šole Vrhnika Dominike Naveršnik:
»Sax Ladies so sanje vsakega ravnatelja glasbene šole. Da se učenci in učitelji aktivno ukvar-
jajo z glasbo tudi po končanju šolanja oziroma delovnega dne, je eden glavnih ciljev glasbenega šolstva.
Sax Ladies so ta cilj pripeljale do neverjetnih višav: organizacija koncerta, polna dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, prekipevajoča energija na odru, povezovanje z glasbenimi zvezdami, občutek za posameznika in skupnost ... vse to priča o pogumu, samoiniciativnosti, povezovalni moči in iskrenemu veselju do glasbe in življenja. Bravo, punce!«
Simon Seljak
Zaključni koncert orkestrov
Najštevilčnejši je Simfonični orkester pod vodstvom Nastje Cajhen Rode, povezovalec pa neutrudni Miha Brajnik.
Glede vsakoletnega zanimanja so koncert izvedli v dveh dneh, saj je bila velika dvorana Cankarjevega doma obakrat nabito polna. To pomeni, da
številni svojci in ljubitelji članov orkestra resnično radi pridejo na zaključni koncert.
S tem pa mladi glasbeniki z velikim veseljem, znanjem in
intuziazmom pokažejo, kaj so se med glasbenim šolskim letom naučili.
Po odzivu vseh sodelujočih in poslušalcev se za prihodnost
vrhniške glasbene pravljice ni bati. Tako so se letos predstavili štirje orkestri, in sicer: Godalni orkester pod vodstvom Urše Kržič, Harmonikarski orkester
pod vodstvom Mihe Pavčka, Pihalni orkester pod vodstvom Metke Pupis in Simfonični orkester pod vodstvom Nastje Cajhen Rode. Oba večera je s
Glasbena šola Vrhnika je konec maja že po tradiciji izvedla zaključni koncert svojih delujočih orkestrov.
svojimi dovtipi popestril Miha Brajnik, ki je neutrudno povezoval program. Vsi štirje orkestri so se predstavili s popolnoma novim in zanimivim programom, ki je šel v ušesa vsem poslušalcem.
Precej skladb so zaigrali iz znanih filmov: Lepotica in zver, Pod morjem, The Muppet Show, Pirati s Karibov, Zgodba z zahodne strani in še nekaj drugih.
Resnično so nas popeljali v svet filma, ki so nam ga pričarali na odru velike dvorane Cankarjevega doma. Prav nastope domačih glasbenikov si vsi želimo tudi v prihodnje.
Simon Seljak
Wascasopis
KULTURA
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
»
Ljubezen med glino Julij in avgust v tms
in ognjem
Razstavljavci sodobne keramike iz Zavoda V-oglje
Vrhnika, 4. junij - V galeriji Cankarjevega doma je bilo odprtje skupinske razstave sodobnih keramičnih del Ljubezen med glino in ognjem Zavoda V-oglje.
Zavod V-oglje deluje v vasi Voglje v Občini Šenčur na področju izobraževanja in promocije keramike, organizacije mednarodnega simpozija umetniške keramike in organizacije razstav, festivalov in sejmov. Leta 2011 je bil kot Center keramike sprejet v svetovni zduženje International Academy of Ceramik, ki deluje kot uradni partner Unesca.
Zbrane je nagovorila vodja zavoda V--oglje Barbara Štemberger Zupan, ki je predstavila delovanje in pričujočo razstavo v galeriji: »Ob štirinajsti obletnici delovanja Mednarodnega simpozija umetniške keramike V-oglje se v Cankarjevem domu na Vrhniki pred-
stavljajo člani Zavoda V-oglje: Ifigeni-ja Simonovic, Sapana Gandharb, Ivan Skubin, Niko Zupan, Nikolaj Mašukov in Barba Štembergar Zupan.
Vsak izmed njih ima svoj stil, lasten likovni izraz, v njihovih delih pa zaznamo veliko tehnološkega znanja in sporočilno ter estetsko vrednost. Hkrati pa se Zavod V-oglje predstavlja tudi s keramičnimi deli iz svojega arhiva -priznanih in uveljavljenih umetnikov iz različnih držav: Poljske, Nemčije, Švedske, Velike Britanije, Izraela, Italije, finske in ZDA. Na razstavi so predstavljeni tudi umetniški portreti keramikov, ki so jih ustvarili fotografi Mitja Ličar, Bor Sluga, Anže Vrabl, Katja Bidovec in Arne Hodalič, Tilyen Mucik, Claudi Sovre Mikelj in Ajda Zupan.«
Slovensko-ruski slikar, član Zveze ruskih umetnikov Nikolaj Mašukov, pa je med drugim poudaril: »Zavod V-oglje ima pomembo vlogo pri razvoju in prepoznavnosti keramične umetnosti v Sloveniji in po svetu.
Omogoča razširjanje obzorja, razumevanje novih tendenc in razvojnih
tehnologij umetniške keramike 21. stoletja. Na simpoziju se izvajajo osnovne strukturne analize umetniških razstav in art projektov. Spoznavajo se osnovne smernice in žanri v sodobni dekorativni keramiki, izvaja se podrobna analiza ustvarjanja umetnikov.
Opredeljuje se snovi, stile in probleme oblikovanja keramike, njenega dekorja, žganja in tudi sintezo z drugimi materiali (kovina, les, steklo, tekstil in drugo).«
Prisotne je pozdravil tudi podžupan Občine Šenčur Aleš Perič Močnik, ki je poudaril, da občina zelo podpira sodobno keramiko delovanja Zavod V-oglje, na kar so tudi zelo ponosni, saj občino predstavljajo širom sveta.
Za lep kulturni program so poskrbele članice seksteta Šelestet, ki izhajajo iz Logatca in z Vrhnike, stare od 18. do 24. let.
Razstava bo odprta do 30. junija in potem od 1. do 30. septembra.
Simon Seljak
$
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si
Odprto: od torka do nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.00. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja.
Občasne razstave:
Človek na Luni
V letu 2019 mineva 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini človeštva, ko je prvi človek pristal in stopil na Luno. Na občasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kako je vplival na razvoj znanosti in tehnike. Spomnimo se tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Na ogled do decembra 2019.
Vzhodno od raja - Jugoton 1947-1991
Na gostujoči razstavi umetniške organizacije Kultura umetnosti in Tehničnega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino največje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošč. Obogatili smo jo s pregledom različnih predvajalnikov zvoka in akustične tehnike druge polovice 20. stoletja ter izdajo obsežnega kataloga o zgodovini založbe Jugoton. Na ogled do decembra 2019.
Znanje brez meja
Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do decembra 2019.
Spored prireditev
Nedelja, 7. 7., ob 16.00: javno vodenje po muzejskih zbirkah
Vsako drugo sredo v juliju in avgustu ob 10.00 (10. 7., 24. 7., 7. 8. in 21. 8.):
sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk
Vabimo najmlajše obiskovalce, da se skupaj s simpatičnim spremljevalcem, ki je nekoč prebival v muzejski zgradbi, podate na raziskovanje zanimivih zbirk. Med drugim boste spoznali, s kakšnimi avtomobili so se vozili vaši dedki, kako so babice pekle kruh in kakšna orodja so uporabljali naši predniki.
Nedelja, 14. 7., od 14.00 do 18.00: prikaz pletenja košar
Od torka, 16. 7., do petka 19. 7., in od torka, 23. 7., do torka, 24. 7., od 10.00
do 11.00: Gremo na Luno, doživetje za otroke od 5. do 11. leta. Spremljevalne aktivnosti v tednu obletnice vesoljske odprave Apollo 11.
Sobota, 20. 7., ob 11.00: Zgodba o Luni, pripovedovanje za otroke s Katarino Batagelj
Nedelja, 21. 7.: praznovanje prvega pristanka človeka na Luni:
To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. Spremljevalne aktivnosti za otroke in
odrasle ob razstavi Človek na Luni.
S pestrimi programom prireditev bomo praznovali 50. obletnico odprave Apollo 11 in prvega pristanka človeka na Luni.
Nedelja, 21. 7., ob 14.00: gozdne ustvarjalnice: Ustvarjajmo z naravo (delavnice so plačljive, obvezne predhodne prijave)
Nedelja, 28. 7., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle
Nedelja, 4. 8., od 14.00 do 18.00: prikaz ročnega stavljenja črk in delovanja tiskarskega stroja tiegl na nožni pogon
Nedelja, 11. 8., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle
Nedelja, 18. 8., ob 11.00: pripovedovanje v parku za otroke z Dašo Ozimek
Nedelja, 25. 8., ob 14.00: gozdne ustvarjalnice: Svet žuželk (delavnice so plačljive, obvezne predhodne prijave)
Nedelja, 25. 8., ob 16.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ
Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si
Odprto: od torka do nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja.
Občasne razstave:
Zgodbe iz šolske torbe
V sodelovanju z zgodovinskim krožkom Osnovne šole Polhov Gradec smo pripravili občasno razstavo o zgodovini šolstva na Polhograjskem vse od njenega začetka, leta 1852, do časov, ko so učenci pouk obiskovali v polhograjski graščini, kjer ima zdaj prostore Muzej pošte in telekomunikacij.
Letos mineva 50 let, odkar je v graščini zadnjič zazvonil šolski zvonec. Na ogled do 24. 11. 2019.
Spored prireditev
Nedelji, 7. 7. in 4. 8., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk
Nedelji, 14. 7. in 11. 8., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine
Nedelji, 21. 7. in 18. 8., ob 15.00: voden ogled za seniorje
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
Del razstavljene keramike mojstra Nika Zupana
Wascasopis
KULTURA
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
[
Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2019/20
Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto, vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili:
Kulturno umetniško društvo Cona 8 z baletno predstavo za otroke Aleksandre Naumovski Potisk
LA FONTAINOVE BASNI,
režija: Saša Potisk,
plešejo in igrajo: Urša Vidmar/Metka Beguš, Petar Borčevski/Filip Viljušic Jan Bučar/ Gregor Prah,
Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo Katje Povše
TO NI PIKA!,
igrata: Ana Špik in Anže Virant,
Čarodeja Janija Jošovca, ki nam bo ob magični predstavi
ČAROBNI DECEMBER pričaral tudi Dedka Mraza,
Lutkovno gledališče FRU-FRU z lutkovno predstavo Irene Rajh -
KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA,
igrata: Irena Rajh in Matevž Gregorič
Kulturni zavod KULT z lutkovnim kabaretom Svetlane Makarovič
ČUK NA PALICI,
režija: Nika Bezeljak, igrajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Rok Felicjan/Žiga Fabbro, Matic Smolnikar in Aleš Zorec.
Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni.
PROSTOR	Polna cena abonmaja	Plačilo v dveh obrokih	Invalidi in nezaposleni (s potrdili)
Parter	26 €	28 €	20 % popust
Balkon	23 €	25 €	20 % popust
Gledališki abonma sezona 2019/20
Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2019/20! Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili:
Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Petra Zelenka
ODHODI VLAKOV,
Odjezdy vlakù
režija: Primož Ekart,
igrata: Primož Ekart in Mojca Funkl,
harmonikarja Marka Hatlaka & FUNtango
na KONCERTNI VEČER s posebnim gostom - igralcem, kantavtorjem in pevcem Iztokom Mlakarjem,
Prešernovo gledališče Kranj z dramo Davida Ivesa
VENERA V KRZNU,
Venus in Pelz, režija: Primož Ekart,
igrata: Borut Veselko in Vesna Pernarčič,
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica z glasbeno komedijo
BERAŠKA OPERA,
The Beggar's Opera režija: Vito Taufer
igrajo: Kristjan Guček, Radoš Bolčina, Ana Facchini, Urška Taufer, Gojmir Lešnjak-Gojc k.g., Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjevic, Medea Novak, Maša Grošelj k.g./An-drijana Boškoska Batič, Matija Rupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida k.g., Andrej Zalesjak/Gregor Prah k.g., Iztok Mlakar, David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal,
Slovensko stalno gledališče Trst s komedijo Floriana Zellerja
RESNICA,
La Vérité režija: Alen Jelen,
igrajo: Vladimir Jurc, Tina Gunzek/Lara Komar, Danijel Malalan/Primož Forte, Lučka Počkaj,
Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z veseloigro Heinricha von Kleista
RAZBITI VRČ
Der zerbrochne Krug režija: Vito Taufer,
igrajo: Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandic, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Zvezdana Mlakar, Matija Rozman in Sabina Kogovšek.
Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni.
Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov mag. Tatjana Oblak Milčinski
Direktor Boštjan Koprivec
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2019 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 21. 9. 2019, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika.
Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice.
PROSTOR	Polna cena abonmaja	Plačilo v dveh obrokih	Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili)
Parter	83 €	87 €	20 % popust
Balkon	78 €	82 €	20 % popust
Kinoprogram
(Cankarjev dom Vrhnika in bazen na Vrhniki)
4.	7. ob 20.00: Meja (LIFFE 2018), drama, 110 min, Švedska, Danska
5.	7. ob 18.00: Peter Pan: Iskanje knjige Nije, animirana pustolovščina, SINHRO, 90 min, Irska, 6+_
5.	7. ob 20.00: Annabelle 3, grozljivka, 106 min, ZDA
6.	7. ob 18.00: Spider-Man: Daleč od doma, akcijska pustolovščina, 135 min, ZDA_
6.	7. ob 21.30: KINO V BAZANU: Ljubljeni (LIFFE 2018), drama, 95 min, Brazilija, Urugvaj, Nemčija
7.	7. ob 18.00: Svet igrač 4 3D, animirana pustolovščina, SINHRO, 98 min, ZDA, 6+
7. 7. ob 20.00: Meja (LIFFE 2018), drama, 110 min, Švedska, Danska
11.	7. ob 20.00: Stiks (LIFFE 2018), drama, 94 min, Nemčija, Avstrija
12.	7. ob 18.00: Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, animirana komedija, SINHRO, 86 min, Francija, Japonska, ZDA, 6+
12.	7. ob 20.00: Stuber: Divja vožnja, komedija, 105 min, ZDA
13.	7. ob 16.00: Drobižki 2 3D, animirana pustolovščina, SINHRO, 92 min, Francija, Kitajska, 6+
13. 7. ob 18.00: Spider-Man: Daleč od doma 3D, akcijska pustolovščina, 135 min, ZDA_
13.	7. ob 21.30: KINO V BAZENU: Ne bom več luzerka (LIFFE 2018), komična drama, 88 min, Slovenija
14.	7. ob 18.00: Peter Pan: Iskanje knjige Nije, animirana pustolovščina,
SINHRO, 90 min, Irska, 6+_
14. 7. ob 20.00: Stiks, drama, 94 min
18.	7. ob 20.00: Masaryk, zgodovinska biografska drama, 114 min, Češka, Nemčija
19.	7. ob 18.00: Levji kralj, družinska pustolovščina, SINHRO, xx min, ZDA, 6+_
19.	7. ob 20.00: Jekleno nebo 2, akcijska komedija, 90 min, Finska, Nemčija, Belgija
20.	7. ob 18.00: Levji kralj 3D, družinska pustolovščina, SINHRO, xx min, ZDA, 6+_
20.	7. ob 21.30: KINO V BAZENU: Kralj plaže, komedija, 95 min, Švica, Velika Britanija, ZDA, Francija, 17+
21.	7. ob 18.00: Levji kralj, družinska pustolovščina, SINHRO, xx min, ZDA, 6+_
21. 7. ob 20.00: Utoya, 22. julija (LIFFE 2018), drama, 93 min, Norveška 25. 7. ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Ljubljeni (LIFFE 2018), drama, 95 min, Brazilija, Urugvaj, Nemčija
25.	7. ob 20.00: Utoya, 22. julija (LIFFE 2018), drama, 93 min, Norveška
26.	7. ob 18.00: Levji kralj, družinska pustolovščina, SINHRO, xx min, ZDA, 6+_
26.	7. ob 20.00: Diego Maradona, dokumentarni film, 130 min, Velika Britanija
27.	7. ob 18.00: Levji kralj, družinska pustolovščina, PODNAPISI, xx min, ZDA, 8+_
27.	7. ob 21.30: KINO V BAZENU: Bojevnica (LIFFE 2018), komična drama, 101 min, Islandija, Francija, Ukrajina
28.	7. ob 18.00: Levji kralj 3D, družinska pustolovščina, SINHRO, xx min,
ZDA, 6+_
28. 7. ob 20.00: Asako I & II (LIFFE 2018), romantična drama, 118 min, Japonska, Francija
............KINO ........
VRHNIKA PRIPOROČA
MEJA
Drama / Grans / režija: Ali Abbasi / scenarij: Ali Abbasi in Isabella Eklof, po kratki zgodbi Johna Ajvideja Lindquista / Švedska, Danska / 110'
Carinska uslužbenka Tina je znana po svojem nenavadnem daru voha, s katerim lahko zazna celo občutek krivde. A ko nekoč mimo nje prikoraka Vore, možakar sumljivega videza, je njena sposobnost prvič postavljena pod vprašaj. Tina sluti, da tujec skriva nekaj, česar ne more prav določiti. Še huje: do njega čuti čudno privlačnost.
Delo, ki ga kritiki označujejo za mešanico nordijskega noira, socialnega realizma in nadnaravne grozljivke, iransko-švedski režiser raje opisuje kot zgodbo o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni.
LJUBLJENI
Drama / Benzinho / režija: Gustavo Pizzi / sce-
narij: Gustavo Pizzi, Karine Teles / Brazilija, Urugvaj, Nemčija / 98'
Irene živi z možem in štirimi sinovi v podirajoči se hiši na obrobju Ria de Janeira. Nekega dne najstarejši sin Fernando oznani, da so ga povabili v profesionalni rokometni klub v Nemčijo. Čeprav je Irene vedela, da bodo otroci nekoč odšli po svoje, je trenutek prišel prej, kot je pričakovala. Še posebno, ker ima za slovo na voljo le nekaj tednov.
STIKS
Drama / Styx / režija: Wolfgang Fischer / scenarij: Wolfgang Fischer, Ika Kunzel / Nemčija, Avstrija / 94'
Rike, pravo utelešenje uspešne in izobražene zahodnjakinje, kot urgentna zdravnica vsak dan rešuje človeška življenja. Nič čudnega, da si tudi za dopust izbere vznemirljiv izziv: z jadrnico bo sama odplula na odročni otok Ascension. Potem pa sredi Atlantika naleti na srhljiv prizor: hudo poškodovano
in zelo prenapolnjeno ladjo z begunci. Prek radijske postaje nemudoma pokliče na pomoč, a zdi se, da se za potapljajočo ladjo nihče zares ne zmeni. Film, imenovan po mitološki reki, ki ločuje žive od mrtvih, je pronicljiva sodobna parabola o brezbrižnosti Zahoda do trpljenja »drugega«.
MASARYK
Zgodovinska drama / Masaryk / režija: Julius Ševčik / scenarij: Julius Ševčik, Petr Kolecko, Alex Königsmark / Češka, Nemčija / 114'
Filmska zgodba zajema čas v letih 1937 do 1939 in življenje češkoslovaškega diplomata in veleposlanika v Veliki Britaniji Jana Masaryka. Začne se s smrtjo prvega češkoslovaškega predsednika, Janovega očeta in ustanovitelja Češkoslovaške republike Tomaša Garrigua Masaryka. Jana imenujejo za ambasadorja v Veliki Britaniji v prelomnem času, ko Češkoslovaški grozi vojaška agresija nacistične Nemčije, ki podpira sudet-ske Nemce in terja njihovo priključitev »matični domovini«.
Masaryk poskuša prepričati Združeno Kraljestvo, naj podpre njegovo domovino v boju proti vedno bolj agresivni Hitlerjevi Nemčiji in s slutnjo krvaveče Evrope prihodnosti, toda v igri velesil, katere posledica je konec septembra 1938 podpisan Munchenski sporazum, je nemočen.
UT0YA, 22. JULIJA
Drama / Utoya 22. juli / režija: Erik Poppe / scenarij: Siv Rajendram, Anna Bache-Wiig / Norveška / 93'
22. julija 2011 več kot petsto mladih preživlja počitnice na poletnem taboru norveSke laburistiene stranke na otoku Utja. Brezskrbno druženje pa se spremeni v nočno moro, ko se iz gozda nenadoma zaslišijo streli. Nič hudega sluteči otroci in najstniki postanejo tarče oboroženega desničarskega skrajneža, ki je istega dne podtaknil bombo v središču Osla.
Kino Vrhnika
Haščasopis
KULTURA
1.julij 201* 69
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
Napovednik
za julij in avgust 2019
Branje Cankarjevih besedil
V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik na
branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@ gmail.com.
Odprtje razstave Cikel: Življenje ženske
»Moje ime je Nina in rada ustvarjam. Že od mladih let je risanje eden mojih ljubših načinov izražanja. Sem zelo čutna oseba in ne-malokrat so prav moje risbe bile v največjo pomoč pri lajšanju stisk, kreiranju sanj in tudi ustvarjanju spominov. Razstava nosi ime Cikel: Življenje ženske. Predvsem zato, ker sem kot mlada mamica začela po letih depresije odkrivati povsem novo
Postani Poletavec!
Mlade bralce stare od 7. do 12. leta vabimo k sodelovanju v poletnem bralnem projektu Poletavci - poletni bralci. Gre za bralno doživetje, pri katerem mladi sodelujejo tako, da v času med 10 junijem in 10. septembrom, 30 dni berejo po pol ure na dan. Branje ni omejeno samo na knjige, ampak lahko posežejo tudi po stripih, revijah, receptih itd. Do 10. 9. 2019 mladi bralci/njihovi starši v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom branja, hkrati pa sodelujejo tudi v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada bo letos skiro. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (za otroke in mladino do 18. leta je članstvo brezplačno). Sodelujoči bodo povabljeni tudi na zaključno prireditev, ki bo 20.9. ob 17.00 na športnem igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, v primeru dežja pa v Grabelj škovi dvorani CKV, Tržaška cesta 32, Vrhnika. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa se mu pridružuje kot soizvajalka.
Postani NajPoletavec!
Mlade bralce stare od 13. do 16. leta vabimo k sodelovanju v poletnem bralnem projektu NajPoletavci -poletni bralci. Gre za bralno doživetje, pri katerem mladi sodelujejo tako, da v času med 10. junijem in 10.
plat življenja. Plat življenja, ki si jo želim zapomniti za vedno. Poleg tega pa sem ob ustvarjanju ugotavljala moč, težave in splošno življenje ženske. Ženske smo čutna pa tudi čudna bitja, je nekoč dejal nek starec. In res smo. Polne neke senzibilne modrosti dajemo življenju smisel. Dajemo življenje. Zato ima razstava tako ime. Poleg risanja tudi ustvarjam dekoracijo za dom in pišem. Moje zapise lahko najdete na spletni strani https://alternativna-mama.si, kjer delim svoje izkušnje, nasvete in pogled na življenje kot ga živimo. Srčno vabljeni v sredo, 1. julija 2019 ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano.«
Svetovalno središče na Vrhniki
Enkrat mesečno, brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v Računalniški učilnici Kemis.
8.00 - 9.00 skupinsko: Vrednotenje kompetence »učenje učenja« in 9.00 -11.00: individualno svetovanja in informiranje. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Med počitnicami: 2. julij in 20. avgust 8.00-11.00
2. julij; od 8. do 9. ure skupinsko srečanje: Priprava prijavne dokumentacije za delovno mesto; individualno svetovanje pa med 9. in 11. uro. 20. avgust: od 8. do 9. ure skupinsko srečanje: Priprava prijavne dokumentacije za delovno mesto; individualno svetovanje pa med 9. in 11. uro.
Log - Dragomer. V knjižnici nadaljujemo s projektom predstavitve občin, za katere izvajamo knjižnično dejavnost. V letošnjem letu smo k predstavitvi povabili Občino Log - Dragomer. K predstavitvi vabimo javne zavode, društva, pravne ali fizične osebe (umetnike vseh vrst in zvrsti, podjetnike, športnike, glasbenike, ...). Vse, ki bi se želeli predstaviti/pokazati svoje znanje, dosežke, izdelke tudi širši javnosti. V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika je za predstavitve na voljo 6 razstavnih panojev v Cankarjevem salonu in 19 razstavnih vitrin v sprejemnici. Vsi interesenti za brezplačno predstavitev svojih aktivnosti/uspehov/izdelkov iz Občine Log - Dragomer naj se do 10. 10. 2019 obrnejo na direktorico knjižnice Sonjo Žakelj (041 363 755).
RAZSTAVE
Razstava Cikel: Življenje ženske
Vabljeni na ogled razstave o ženskah. Avtorica Nina Sikiric. Vabljeni na odprtje v sredo, 1. julija 2019 ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Razstava Bralna značka za odrasle - VDC
Na mladinskem oddelku pod Enajsto
septembrom, preberejo 3 knjige po lastni izbiri in opišejo knjižnega junaka, ki jih je najbolj navdušil. Do 10. 9. 2019 mladi bralci/njihovi starši v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom branja, hkrati pa sodelujej o tudi v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada bo skiro. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (za otroke in mladino do 18. leta je članstvo brezplačno). Sodelujoči bodo povabljeni tudi na zaključno prireditev, ki bo 20.9. ob 17.00 na športnem igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, v primeru dežja pa v Grabeljškovi dvorani CKV, Tržaška cesta 32, Vrhnika. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa se mu pridružuje kot soizvajalka.
Poletni urnik knjižnice na Vrhniki
Od 26. 6. do 31. 8. 2019 vas v knjižnico vabimo: pon., sre. in čet.: 13.0019.00. Tor. in pet.: 7.30-14.00. V
času, ko bo knjižnica zaprta lahko gradivo vrnete v režo, ki je nameščena v pritličju Kulturnega centra Vrhnika.
M CANKARJEVA KNJJZINICA VRHN1KAI
Želimo vam sproščeno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig!
Vabilo k predstavitvi za občane občine LOG -DRAGOMER
Cankarjeva knjižnica Vrhnika izvaja knjižnično dejavnost tudi za Občino
šolo si lahko od 17. junija do 31. julija ogledate razstavo izdelkov gojencev Varstvenega delovnega centra Vrhnika, ki so nastali v okviru celoletnega projekta Bralne značke za odrasle. Mentorici: Tamara Jesenovec in Katja Gotvajn.
Pot in dogodivščine Argonavtov
Otroci iz vrtec Vrhnike, enota Žabica so sodelovali v projektu Turistične zveze Slovenije. V mesecu maju so raz-
iskovali Argonavte. Vabijo vas na razstavo, kjer si lahko ogledate fotografije njihovih aktivnosti na to temo.
V avgustu si lahko v Cankarjevem salonu ogledate razstavo ilustracij Mateje Pivk.
»
-• Brezplačne
delavnice, tečaji in predavanja
Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC«
Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika.
-• Knjižnica pod krošnjami
in Poletje na Vrhniki: julij in avgust
Lokacija: Park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika), Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika
3. 7. - 31. 8. 2019, od ponedeljka do petka: 10.00 - 18.00
V	primeru dežja knjižnice ne bo.
PROGRAM:
-	Odprtje z branjem Cankarjevih besedil v sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana: 3. 7. 2019 ob 17.00.
-	Pravljične urice: 3.-31. 7. 2019, od ponedeljka do petka ob 10.00.
-	Branje Cankarjevih besedil: 3. in 10. 7. 2019, ob 17.00.
-	Poletje na Vrhniki: otroške prireditve z različnimi dogodki: petki v avgustu ob 18.00.
-	»Ivan Cankar« na obisku: govoril nam bo anekdote in prigode iz svojega življenja. Kdor bo želel ga bo lahko pospremil v Cankarjevo spominsko hišo na Klancu in si ogledal, kje je »Cankar danes doma«: srede v avgustu ob 11.00.
Poletje na Vrhniki
petki v avgustu: 18.00-20.00; 2. 8., 9. 8., 16.8., 23.8, 30. 8.
Petki v avgustu so namenjeni otrokom. V parku jih bodo zabavale lutkovne predstave, na obisk bodo prišli pravljični liki, igrali se bomo na travi. Veliko bo ustvarjanja, risanja, izdelovanja in poslikanih obrazkov. Zadnji petek v avgustu se bomo preselili v rimski čas in vam s prikazom antične obrti približali življenje Rimljanov pred 1700 leti. Ogledali in dotaknili se boste lahko tedanje vojaške opreme in oblačil ter vsakdanjih reči, odkrivali pa boste lahko še starorimsko hrano, nakit in modo. Otroci in tisti mlajši po srcu se boste lahko udeležili urjenja za rimskega poznoantične-ga legionarja ali si izdelali lasten rimski novčič. Čas starih Rimljanov boste lahko podoživeli tudi skozi rimske družabne igre ter prebiranje rimske poezije.
Prijazno vabljeni v središče Vrhnike.
Organizirata Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika s podporo Občine Vrhnika, Knjižnica pod krošnjami je organizirana v okviru projekta VGCLjubljana NšPLAC, sofinanciranega s strani MDDSZ in ESS. Več informacij: www.ckv.si in visitvrhnika.si.
-• Druženje s psom in knjigo
V	družbi prijazne jazbečarke boste izvedeli marsikaj o kužkih, njihovih navadah, negi, lahko se boste z njo poigrali in ji celo kaj prebrali.
V	sodelovanju z društvom Tačke pomagačke.
Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com.
KEljL/tblrtipMl krmiljeni;
ttrnpLjliHi In irTjr, II11 j-iijt. |.|J|L,4r h|-"i i n|fc*in JU|!P
i 4*
jfc,	kj U.H |pjirrn-j	Lj^iiihk.i j I
ll-hn^i	hi Ln)uBMiUi}i
Wascasopis
KULTURA
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
» Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika:
Ivanova skodelica
Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. Kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš.
Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča
Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovčič. Več informacij 041 762 024.
Mobili
Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš časopis.
Ninin Cankar
Nina Sikiric je mlada Vrhničanka. V prostem času rada ustvarja, riše in piše bloge (https://nimamasiblog.word-
press.com/ in https://www.facebook. com/nimamasiblog/). Zase pravi, da je »umetnica, ki se rada uči o življenju in vesolju.« V »Cankarjevem letu 2018« je ustvarila portret Ivana Cankarja s skodelico kave, kateri pa je spremenila zaključek zgodbe po svoje.
(P*?
Zgodbe mojega kraja
- tretje mesto osvojila Sonja Malovrh
Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije v začetku leta razpisala domoznanski natečaj »Zgodbe mojega kraja« za najboljšo zgodbo na temo - Spomini na praznovanja in običaje.
Natečaj je potekal od 8. februarja do 15. aprila 2019. K sodelovanju so bile povabljene osebe, ki so dopolnile 60 let, da pošljejo kratko, resnično zgodbo, povezano s praznovanji in običaji iz njihovega kraja v preteklosti. Udeleženci natečaja so lahko sodelovali z eno samo zgodbo, ki naj bi vsebovala okrog 1600 besed. Do izteka natečaja je svojo zgodbo poslalo 60 oseb iz vseh koncev Slovenije.
Na pobudo Barbare Kuzmič iz naše knjižnice, se je natečaja udeležila tudi Sonja Malovrh iz Smrečja. Njene zgodbe na to temo ste lahko mesečno brali v Našem časopisu v letih od 2013 in 2016. Po izboru žirije domoznanskega natečaja, so njeno zgodbo »Priprave na božič« uvrstili na tretje mesto z naslednjo utemeljitvijo : »Zgodba prinaša natančne opise adven-
tnih in božično-novoletnih običajev v Smrečju v občini Vrhnika in Lučinah v občini Gorenja vas - Poljane. Zgodba je toliko bolj kakovostna in zanimiva, ker se avtorica loti primerjave običajev med krajema. Vemo namreč, da ohranjajo vsaka slovenska pokrajina, vsak kraj in celo posamezna družina kakšne posebne šege in vraže ob praznikih. Pripoved lepo teče, vsebuje izbrano besedišče in je časovno zaokrožena: začne se s slikovitimi opisi po-znojesenskega časa in počasi prehaja k adventnemu času, od tod k orisovanju priprav na božič ter na koncu postreže še z navadami ob novem letu. Ob branju zgodbe si zlahka predstavljamo veliko pričakovanje družinskih članov, kdaj bo napočil sveti večer in kako bodo z veseljem vstopili v novo leto. Zgodbo naredijo dinamično opisi, kaj vse so mo-
rali postoriti pred praznovanjem: nabiranje mahu za jaslice, molitve, kropljenje hiše, peka popr-tnjakov, obisk polnočnice in tako dalje, obdarovali so tudi berače. Zgodba si zaradi zanimive etnološke tematike, ki je krajevno in časovno opredeljena, po mnenju žirije zasluži tretje mesto.« Javna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad je bila 29. maja 2019 v Mestni knjižnici Otona Zupančiča na Kersnikovi ulici 2 v Ljubljani. Nagrajene zgodbe so objavljene na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www. mklj.si) ter na portalu Kamra (www.kamra.si).
Sonji Malovrh skupaj s sodelavci iskreno čestitam za odlično tretje mesto! Obenem pa ji čestitamo tudi za srebrno občinsko priznanje in priznanje KS Podli-pa - Smrečje. Za neutrudno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine. Veliko ustvarjalnega navdiha in energije želimo tudi v bodoče.
Sonja Žakelj Direktorica Cankarjeve
knjižnice Vrhnika
KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI |
julij, avgust: 10.00-i8.00 Park samostojnosti
10.00 pravljične urice 11.00 (ob sredah) "Ivan Cankar" na obisku, 17.00 (3. in 10. 7) branje Cankarja
Ob petkih v avgustu s združi z otroško prireditvijo Poletje na Vrhniki
6. Simpozij Zaplana
29. - 31, 8. 2019
Dom Bratstva na Zaptani
V spomin dr. Vlasti Meden Klavora
Predavanje' Likovna ustvarjalnost oseb s posebnimi potrebami dr. Jura Mtkuž Poe^i|a' Tina Šajn Glasba Sebastijan Grego, kitara Vodenje programa. Franci Sozovjčar petek. 30 8 2019 ob 19 uri Dom Bratstva na Zaplani
BPHfe"^^MBIIBI H i	ZIC
Odprle razstave 6 Simpozij ZapJana torek. 23 1. 2020. ob 18 uri Cankar|ev dom Vrhnika
Kontakf in intcimiaûije
SIM POZi J ZAP LANA n. Ihm i dol 39 13Ë0 Vr>i n ik a Fnr^boOk S in pO Z ij Z.ipl^nr. e-mail stflifan^kledaf0inûiœ^i tirtatt	655Q73
Uaščasopis
ŠPORT
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NK Dren Vrhnika
Kadeti in mladinci priborili vstop v drugo državno ligo
Junij je bil nogometno izredno bogat.
V športnem in rezultatskem pogledu je nogomet na Vrhniki dosegel nove uspehe, saj sta ekipi kadetov in mladincev z zmago v prvi medobčinski ligi MNZ priborili kvalifikacije za vstop v drugo državno ligo.
Po obračun z vrstniki iz Sežane in Lesc so z dvema zmagama in remijem poskrbeli za čudovit rezultat in uvrstitev v drugo državno ligo.
Uroš Bučan, vodja nogometne šole in trener ekipe kadetov, je ob tem uspehu poudaril, da je to dokaz o dobrem dosedanjem delu, predvsem pa motiv za še boljše delo s trenerji, saj, kot poudarja, imajo v klubu še nekaj rezerve za delo z mladimi. Cilj mlajših selekcij je, da bi se čim višje uvrstili v tekmovanjih lige MNZ (medobčinska tekmovanja), poskus preboja v kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo s selekcijo U-15. Pri selekcijah U-17 in U-19, ki
bosta nastopala v drugi državni ligi, pa je cilj, da bosta ekipi konkurenčni močnim in uveljavljenim klubom. Zato se bo trdo delo kadetov in mladincev začelo že 15. julija, ko bo za nogometaše konec počitnic in se bodo začele priprave na tekmovalno sezono 2019/2020. Zaradi velikega zanimanja so se v klubu odločili tudi za igranje z drugo ekipo U-17 in U-19 v drugi ligi MNZ Ljubljana, kjer se lahko kalijo predvsem vhodni letniki omenjenih selekcij.
»Za igralce v prvi ekipi med kadeti in mladinci bo igranje v 2. Državni ligi tudi odlična priložnost za napredovanje, saj se lahko dokažejo pred očmi oglednikov velikih klubov iz prve lige, ki redno spremljajo te tekme. Pri tem bi poudaril, da trenerska struktura ostaja enaka, zaradi širitve in rasti pa se nam bo pridružil še en nov trener,« je še povedal Uroš Bučan.
Tudi Vrhnika s člansko ekipo
A s tem še ni konec velikih sprememb in premikov v NK
Člani NK Dren Vrhnika
Dren Vrhnika. V novi sezoni bodo na zelenici v športnem parku na Vrhniki ponovno igrali člani. V začetku junija so se namreč zbrali igralci in trenerji s strokovnim vodstvom kluba ter uresničili napoved, ki jo je vodstvo podalo na skupščini januarja 2017. Ker to ni-
kakor ni majhen zalogaj, so se začele priprave na ta projekt že januarja letos in prinašajo predvsem kadrovske, organizacijske in finančne spremembe. Vodja ekipe je Matevž Kustec, glavni trener Jasmin Mura-tagic, pomočnik in tehnični vodja Gašper Stržinar, za telesno pripravljenost igralcev pa bo pomagal Tadej Špicar.
Prvi občutki po uvodnih treningih in odigranih prijateljskih tekmah so dobri, predstavitve in treningov se je udeležilo veliko igralcev, na tekmah pa smo lahko videli solidno predstavo. »Lahko rečem, da smo nad prikazanim presenečeni, celo nad pričakovanji, glede na to, koliko časa smo skupaj. Ampak gremo počasi, ni prostora za navdušenje. Pomembno je, da smo naredili prvi korak od tisočih, ki nas še čakajo. Že v juliju, pri tridestih stopinjah na soncu, šprintih in poskokih bo jasno kako velika
je želja posameznikov igrati za naš klub' je bil realen Matevž Kustec. V klubu se zavedajo, da je pred njimi še ogromno dela in precej časa bo trajalo, da bo članska ekipa postala ekipa v pravem pomenu besede in, da jih bodo gledalci nagradili z obiskom ter da si bodo mladinci želeli igrati za člansko moštvo. »Skupaj s trenerji gledamo na uvrstitev v višje lige a to vidimo kot nagrado za naše delo, ki bo prišla takrat, ko si bomo to zaslužili. Zavedamo se, da bo z uspehi rasla evforija in nerealne ambicije. V resnem svetu športa pa za kaj več kot tretjo ligo Vrhnika potrebuje čas, več igrišč, nov garderobni objekt in podporo lokalnega gospodarstva. Predvsem pa potrebuje ekipo, ki se gradi na igrišču in v garderobi. Vse ostalo je bližnjica, gostilniška debata na pamet, ali pa čustvena izjava gledalcev, ki so bili priča nekaj zmagam na domačem
igrišču,« je še dodal Kustec.
Do sredine julija bodo igrišča NK Dren Vrhnika torej mirovala, ko si bodo nogometaši privoščili zaslužene poletne počitnice, živahno bo pa že takoj po 15. Juliju ko bodo prišle na treninge starejše selekcije, dva tedna pozneje pa se jim bodo pridružili še nogometaši mlajših selekcij.
Novice in uspehe nogometašev na Vrhniki lahko spremljate tudi na www.nkdren-vrh-nika.si, kjer si lahko preberete tudi novico o prestopu odličnega vratarja Marka Volaša, ki je branil za selekciji U-15 in U-17 v največji slovenski klub NK Maribor in se podaja na nogometno pot, po kateri so hodili najboljši golmani, kot sta Jan Oblak in Samir Handa-novic.
Peter Kavčič Foto: Peter Kavčič, Grega Gulin
Veselje mladincev ob uvrstitvi v drugo državno ligo
Siliko futsal open 2019
Ljubljenci domačega občinstva, ekipa AM - DE, sestavljena iz prve ekipe Silika: Nejc Berzelak, Blaž Končan, Aljaž Končan, Nejc Kunc, Alen Muratagič, Benjamin Tušar in »gosta« Teo Turk in Nermin
Hasanbegovič
14. turnir Siliko futsal na Vrhniki nam je v letošnji različici zopet ponudil to, na kar smo se v zadnjih letih že kar malo razvadili. Še boljše.
V izjemnem vremenu, s katerim smo končno zakorakali v poletje, je bilo na enem izmed najbolje organiziranih turnirjev v regiji pričakovati odličen obisk, ki se je na koncu ustavil pri zavidljivi številki več kot 2000 gledalcev v dveh tekmovalnih dneh. In imeli so kaj
videti. Spremljevalni program turnirja je tudi letos ponujal obilico možnosti, v kateri se je lahko našel vsak obiskovalec. V ritmih všečne glasbe, zadostne količine »hidratantnih« sredstev so se lahko obiskovalci preizkusili v povečani različici namiznega nogometa, imenovanega »šaklpakl«. Svoje utrujene mišice so lahko tako igralci kot tudi obiskovalci prepustili izkušenim rokam maserk iz Salona udobja A. Laria.
Vse pa je najbolj zanimal ogorčen boj na razgretem asfaltu športnega parka Vrhnika med štiriindvajsetimi ekipami za naziv najboljšega ter nagradni sklad v višini 4000 evrov!
Tokratni pogled na prijavljene ekipe se je ustavil vsaj na ducatu ekip, ki bi bile lahko v igri za vrh, večji odskok v vlogi favorita pa je obljubljal priložen seznam igralcev ekipe BAR CODE - WELS. Slehernemu
futsal gledalcu je bilo jasno, »
Uaščasopis
ŠPORT	' iuliJ 20 ]m7p,
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Košarkarska sezona
je tik pred zaključkom
Šola košarke KK Vrhnika
»
da bodo večkratni zmagovalci vrhniškega turnirja tudi letos težak zalogaj za vse.
In tako, je tudi bilo. Klemen Duščak, Rok Mordej, Aleš Ma-rot, Matej Fideršek, Alen Fetič, Denis Totoškovič, Damir Pu-škar in maestro Mile Simeuno-vič so od prve do zadnje tekme dali nasprotnikom vedeti, da so prišli po naslov letošnjega prvaka! V šestih tekmah, kolikor jih je bilo treba odigrati, so imeli gol razliko kar 24 danih in samo dva prejeta zadetka. Nepremagani so v soju žarometov in tudi prvega spletnega prenosa v živo, ki je ob začetnih težavah nato vseeno sliko prenesel tudi gledalcem, ki se turnirja niso mogli udeležiti, dvignili pokal in prejeli prvo nagrado v vrednosti 2000 evrov iz rok vrhniškega župana Danijela Cukjatija.
Na drugem mestu so od ponosa sijali varovanci Danijela Kraljeviča, ki so pod imenom A, to je Avtoelektrika Andolšek (Matej Babnik, Žiga Andolšek, Primož Žnidaršič, Miha Babič, Damjan Ilič, Kevin Strnad, Lazar Bordevič Lazar, Kristjan Čož, Žan Štepec, Rok Vidic, Gregor Klinc, Žan Marolt), ki so v polfinalu presenetili ljubljence domačega občinstva ekipo AM - DE, sestavljeno iz prve ekipe Silika - Nejc Berze-lak, Blaž Končan, Aljaž Končan, Nejc Kunc, Alen Muratagič, Benjamin Tušar in »gostoma« Teom Turkom in Nerminom Hasanbegovičem. Slednji so po streljanju šestmetrovk za tretje mesto izgubili z ekipo ŠD Mlinše (Janez Dolinšek, Tim Lipovšek, Janez Močnik Guna, Jure Mezek, Žiga Jerman, Anže Gorišek, Mark Ceglar, Nejc Vo-zelj, Jakob in Urban Kralj, Alen Kvartič, Aleksander Ržišnik) in osvojili 4. mesto.
Še ena izmed ekip, ki so jo gledalci nestrpno spremljali, so bili mladi reprezentantje Slovenije z vratarjem srbske reprezentance (Luka Bordevič, Timotej Debeljak, Vanč Flor-
jančič, Tod Ciuha, Maks Rotar, Marko Mohorič, Maks Vesel). Mlade nade, prihodnost slovenskega futsala, so prikazali zelo všečno igro, polno priložnosti in šele izkušena ekipa Avtoservis Mivšek (Borut Ručna, Nejc Hozjan, Jaka Sov-dat, Patrik Čujec, Bine Kavčič, Gregor Kos, Deni Krivec) jim je v osmini finala zaprla pot z rezultatom 3 : 1 do še odmev-nejšega rezultata. So pa pod imenom Gostilna pri Kapcu ti mladi igralci prejeli nagrado za najbolj fair ekipo tega turnirja.
Da je bilo vse tako, kot se za futsal tekmo spodobi, sta skrbela izkušena sodnika Dejan Nikolič in Darko Bobar.
Naziv najboljšega strelca je pripadel Andreju Kavki, ki je dosegel kar sedem zadetkov v eni sami tekmi, ko je gradbeništvo DRS izločilo ekipo Redsev v osmini z rezultatom 10 : 2.
Naziv najboljši vratar turnirja si je z obrambami prislužil vratar drugouvrščenih Dolenjcev Matej Babnik.
MVP turnirja oziroma najboljši igralec je postal Denis Totoškovič, ki je ponovno v svojem stilu poskrbel za kar nekaj zanimivih potez.
Ko potegnemo črto pod turnirjem, z zagotovostjo ugotovimo, da si je glede na odzive obiskovalcev ekipa organizatorjev na čelu z Boštjanom Erčuljem zopet prislužila vse čestitke in komaj čakamo, kaj nam bo ekipa pripravila na naslednjem, že okroglem 15. turnirju naslednje leto, ki počasi, ampak zagotovo postaja mesto »prijazno« temu zanimivemu športu. Naša pričakovanja in apetiti so se povečali in verjamemo, da nas bo ekipa pozitivno presenetila tudi naslednjič. Do začetka nove sezone Siliko futsal kluba jeseni na parketu Slomška se od vas poslavljamo s futsal pozdravom: »Ajmo turnir!!!«
A. S., foto: Robi Kramperšek in GT
Preden pa se bo
na parketu zaslišal še zadnji sodniški pisk tekmovalne sezone, smo v KK Vrhnika priredili dva dogodka, ki sta stalnica klubskega koledarja.
V začetku maja je v Športnem parku potekal tradicionalni turnir trojk. Vreme nam
je hvaležno ponudilo edini 'suh' vikend tistega meseca, zato je imelo štirinajst sodelujočih ekip odlične pogoje za dokazovanje svojih košarkarskih veščin. Zmagala je ekipa Vnanjih Goric, ki je v petih tekmah dosegla enako število zmag. Sicer je na turnirju sodelovala tudi ekipa Slovenije U-18, ki je turnir izkoristila za uigravanje pred pomembnimi tekmovanji. Velika zahvala pri
pripravi turnirja velja podjetju RcG Assist za finančno podporo in Slaščičarni BERZO, ki je tudi letos prispevala hrano za vse sodelujoče.
Drugi dogodek je bil namenjen našim najmlajšim košarkarjem. Zanje smo pripravili zaključni turnir košarkarskih šol. Tokrat so sodelovali učenci OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška in učenci podružnične šole iz
Bevk. Žogali smo se skoraj dve uri in težko je oceniti, čigavo veselje je bilo večje, njihovo ali staršev, ki so lepo napolnili tribune telovadnice OŠ IC. Dilema se je razblinila kot milni mehurček, ko smo najmlajšim podelili bombončke in klubske majice kot nagrado za celoletno prizadevnost na treningih.
Andrej Smrekar, KK Vrhnika
Čez tristo tekačev v Bevkah
Bevke, 1. junij -Športno društvo Bevke je ponovno poskrbelo za nepozaben športni dogodek, ki je v vas pripeljalo čez tristo tekačev iz bližnje in daljne okolice.
Tudi tokrat so bile razpisane trase primerne za različne starosti: tako za otroke (500 m, 1 km) kot odrasle (7, 14 in 21 km). V vročem in soparnem dopoldnevu je z najdaljšo traso, ki v praksi predstavlja trikratno obkrožitev vasi Bevke in poteka po asfaltu, makadamu, kolovozu, travniku in gozdni poti, najhitreje opravil Nejc Škulj s časom 1:30:43, med ženskami pa Marjeta Švigelj, ki je potrebovala 33 minut več. Največ sodelujočih se je vendarle od-
ločila za sedemkilometrsko traso, kjer je bil v absolutnem
seštevku najhitrejši Jan Trček (24:48; moški do 30 let), drugi
je bil s časom 25:30 Horjulec Jože Marolt (sicer prvi v svoji
kategoriji od 51 do 60 let), šestnajst sekund kasneje pa je cilj-
no črto pretekel še Šentjoščan Urh Ušeničnik (moški do 30 let). Najhitrejša ženska predstavnica, Brina Štante, je za traso potrebovala 31:41.
Sicer pa se je na osrednjem prizorišču v športnem parku dogajalo preko celega dneva. Medtem ko so starši tekli, so otroci lahko prisluhnili glasbeni pravljici Polh Rogovilež, animiral jih je čarovnik, nastopili so celo njihovi sovrstniki iz osnovne šole, vrtca in Bevških žabic. Tudi popoldne, po tistem ko so že razglasili zmagovalce teka in mednje podelili kolajne, je bilo namenjeno otrokom, saj so se otroci lahko z Alenko Kolman poistovetili s priljubljeno risano serijo Super krila ali pa zajahali katerega od ponijev. Starejši so na svoj račun prišli šele v poznejših ali nočnih urah z Ansamblom Špica.
Gašper Tominc, foto: GT
Uaščasopis
ŠPORT
1. julij 2019
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Rally Velenje
Boštjan Avbelj na svojem prvem reliju vrhunski
Kako ogromen dirkaški talent je Boštjan Avbelj, smo v zadnjih letih videli že večkrat.
Na krožnih dirkah je to dokazal doma in v tujini. Zato je ljubitelje dirkanja zanimalo, kako se bo izkazal na njegovem prvem reliju za državno prvenstvo z bogato mednarodno udeležbo v Velenju konec maja. Vrhničan ni razočaral. Z rutini-rano zmago in zanimivimi vožnjami je navdušil občinstvo, ki je po mnogih letih čakanja dobila novega junaka, ki se lahko meri tudi s tujo konkurenco.
Uspeh je še toliko bolj neverjeten, ker je Boštjan dirkalnik zares preizkusil le dan pred uradnim začetkom in že takoj spoznal, kaj mora narediti, da bo konkurenčen. V četrtek popoldne, pred dirko,sem prvič sedel v dirkalno vozilo Škodo Fabio R5 na poligonu v Logatcu.
Takoj sem začutil, da avto ni nastavljen, kot bi si sam želel ,zato smo poizkusili različne nastavitve in hitro našli prave za moj slog vožnje. S takimi občutki smo začeli petkov del relija. Prvič sem šel s tem avtom na cesto, prvič na hitrostno preizkušnjo, prvič z reli dirkalnikom. Na prvi hitrostni preizkušnji sem imel malo krize, saj nisem vedel kaj naj pričakujem na trasi. Imela sva neugodno štartno številko 22 in že kar drseče ter neugodno 'popeskano' cestišče. S sovoznikom sva se borila do konca in postavila prvi čas. To nama je dalo potrditev, da sva na pravi poti, zato sva nadaljevala v istem tempu.
Na hitrostni preizkušnji 4 (ravne 2) nama je odpovedal interkom, a sva se kljub temu dobro znašla brez. Težave so se nadaljevale tudi na naslednji hitrostni preizkušnji 'hp5' (Skorno 3), pa sva nekje na zadnji tretjini prebila prednjo desno pnevmatiko in tako izgubila vso prednost in vodstvo, a sva na 'super specialu' že krepko zmanjšala zaostanek. V sobotnem delu sva začela dobro, umirjeno. S pametnimi vožnjami sva dan odvozi-
la brez večjih zapletov in tako pridirkala prvo zmago. Občutki so bili fenomenalni. Vedel sem, da imamo potencial za dober rezultat, sam reli pa se je za nas končal sanjsko. Predvsem velja zahvala sovozniku Damijanu ter ekipi Lema Racing za izjemno delo. Imeli smo nekaj izzivov in grenkega priokusa pred samim relijem od nekaterih sponzorjev, a vseeno smo s partnerji, ki nam stojijo ob strani, že nekaj let uspeli spisati zgodovino v Velenju. Hvala za zaupanje in vero v nas!
Boštjan se konec junija s sovoznikom Damijanom Andrej-ko odpravlja na svoj drugi reli v karieri, kjer bodo vse oči uprte vanju. Kljub zgodovinskemu uspehu Boštjan ostaja miren in bo z ekipo nadaljeval v začrtani smeri. »Naš cilj je »sicer bil, da se v roku treh relijev poskuša mo pripeljati do samega vrha, a to nam je uspelo že na prvem re-liju. Zaenkrat plan ostaja enak, boriti se za sam vrh, sedaj se pripravljamo na reli Železniki,
ki bo potekal od 28. do 29. junija. Dve hitrostni preizkušnji imam v meglenem spominu še iz časa, ko sem nastopil na pozivni dirki leta 2014. Ostalo je zame novo, hitro se bom poizkusil privaditi na konfiguracijo cesto in dane razmere. Nastopil bom z istim sovoznikom, prav tako z dirkalnikom razreda R5. Pristop ostaja enak, čeprav ne bom več štartal kot novinec.
Po zmagi v Velenju sem prejel ogromno čestitk, za kar sem hvaležen vsakemu posamezniku. Posebej sem hvaležen ekipi Lema Racing za dano priložnost, ter vsem sponzorjem, ki v večini še vedno ostajajo lokalni. To so vrhniška slaščičarna Berzo, Prigo Mercedes-Benz servis iz Brezovice, Glaso specialist in zastopnik za mešanje barv in avtolakov Glasurit iz Komende, ter nov pokrovitelj Frankstahl prva spletna trgovina z jeklom (www.thesteel.com) in italijanski Sparco dobavitelj dirkaške opreme.« Boštjan je dirkač, ki si je pot do uspehov prigaral s
trdim delom in potrpežljivostjo, predvsem pa z nenehnim učenjem. Verjamemo, da lahko ob takšnem nadaljevanju dirkaške kariere razkaže svoj razkošni talent tudi v tujini na največjih dirkah. Razkril je tudi načrte za
preostali del sezone: »Zaenkrat se stvari odvijajo v pravo smer, res pa je, da reli velja za zelo nevaren, drag in nepredvidljiv šport. Mika nas preizkušnja v tujini z močnejšo in številčnejšo konkurenco zato poleg relija
Železniki ter Nova Gorica, planiramo dodaten nastop v tujini ob zaključku sezone. Tako kot v krožnih dirkah, se bomo po nov, še večji izziv odpravili v Italijo.«
Peter Kavčič, foto: Uroš Modlic
TABOR NA KMETIJI
15.7. - 19.7. & 19.8. - 23.8.
v Žibršah
spanje v šotorih in na prostem taborni ogenj peka kruha domača hrana in pijača izdelava glasbil
petje spoznavanje in rokovanje z domačimi živalmi športne igre družabne igre vožnja s traktorjem
ročna dela peka na tabornem ognju lov za zakladom
A
IM Drč* u
jaham->e Komjev
PRIJAVE IN INFO
ZA OTROKE OD 4. LETA

V04O 560 807
GIB IN FIT
Gibinfit@gmail.com
V.waBl
Uaščasopis
ŠPORT
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Autosport Jazon prepričljivo vodi
Skoraj polovica avtomobilistične sezone 2019 je za nami in ob pogledu na doseženo, predvsem v reliju, smo lahko v društvu več kot zadovoljni in z velikim optimizmom pričakujemo nadaljevanje sezone.
Trdo delo skozi vso zimo -tako pri pripravi avtomobilov kot voznikov in sovoznikov ter spremljevalne ekipe - se odraža v doseženih rezultatih.
Večna največja težava slovenskega avtošporta je bil ain na žalost ostaja: dirkališče oz. vadbeni poligon, kjer bi lahko izvajali vadbene programe tehnike vožnje in preizkušali tekmovalna vozila.
V Jazonu nismo sedeli križem rok! Že v začetku leta 2015 smo podpisali pogodbo s podjetjem Kamnolom Verd, d. o. o., in Slovenskimi železnicami, ki so pokazali veliko razumevanje in nam omogočili uporabo prostora kamnoloma za priprave naših tekmovalcev. Tako je nastala 'Arena Kamnoloma Verd', edini peščeni poligon v Sloveniji! Prav peščena podlaga je najprimernejša za prve korake v avtošportu, saj pri
Prvi Rally show legend
razmeroma majhnih hitrostih omogoča učenje obvladovanja avtomobila.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem zaposlenim v podjetju Kamnolom Verd, d. o. o., na čelu z direktorjem, g. Matjažem Komprejem, za podporo in razumevanje, ki smo ga v društvu Autosport Jazon deležni z njihove strani.
Kilometri v kamnolomu se še kako odražajo v doseženih rezultatih v sezoni 2019.
Za največje presenečenje v tej sezoni je poskrbel Vrhni-čan Boštjan Avbelj s sovozni-kom Damijanom Andrejkom. Na prvem reliju v karieri je premagal vso konkurenco in prvo. mesto na Rallyu Velenje in prvo mesto v generalni razvrstitvi za državno prvenstvo. Boštjan je doslej nastopal na krožnih dirkah in se dokazoval v mednarodni konkurenci, predvsem lani, z odličnim nastopanjem v pokalu Clio.
Druga v Velenju
Tudi letos v reliju za državno prvenstvo Slovenije nastopata Vrhničana Bojan Velkavrh in Nina Velkavrh Gorenc za OPV Šport iz Lučin z vozilom VW Polo 1.4. 16V.
Sezona 2019 v reliju se je začela aprila s prvo dirko v Vipavi. Vreme je bilo spremenljivo, tako da je veliko vlogo igrala izbira gum. Žal se za Bojana in Nino ta kombinacija ni dobro izšla, saj sta po dveh dneh na koncu zasedla 7. mesto. Maja je nato sledil naslednji reli v Velenju. Tokrat sta Vrhničana odpeljala zelo dobro in v diviziji I (motorji do 1400 ccm) zasedla odlično 2. mesto. Enak rezultat sta dosegla tudi na naslednji dirki, ki je bila na sosednjem Hrvaškem.
Reli je štel tudi za državno prvenstvo Slovenije in bil po kilometrih in tudi zahtevnosti zelo zahteven. Po skupno treh odpeljanih dirkah od sedmih Vrhničana vodita v skupnem seštevku državnega prvenstva. Ker pa so razlike med vodilnimi zelo majhne, bo že na naslednji dirki konec junija v Železnikih zelo napeto. Zahvala za dobor delujoč avto velja ekipi, ki skrbi, da med dirko vse poteka gladko; to so Andrej, Lado, Andrej st., Drago, Tim, Marjan, Boštjan, in sponzorji, ki pomagajo pri velikem finančnem vložku: VR Elektronika, Salkon, Termo-tom, Termoflor, ASM Mivšek, avtoservis Mele, Krili, Gostilna pri Kranjcu.
Foto: Uroš Modlic
Na Rallyu Velenje je dokazal svoj nesporen talent za volanom, kot ga slovenski avtošport že dolgo ni videl.
V	najštevilčnejšem razredu, to je divizija 1 - do 1400 ccm - najdemo kar tri posadke Ja-zona med prvimi šestimi uvrščenimi. V izredno močni konkurenci, kjer na posameznem reliju nastopi tudi 30 posadk v tej diviziji, so naši člani osvojili pet zaporednih zmag, tako dve zmagi v prvenstvu Hrvaške, kot tri zmage za prvenstvo Slovenije. Štiri zaporedna prva mesta je osvojila posadka Jer-kič/Stopar, ki pa je morala na zadnjem reliju v Zagrebu odstopiti zaradi tehničnih težav.
Vendar nismo ostali brez prvega mesta, saj je za veliko presenečenje poskrbel mladi Rok Bodlaj s sovoznikom Boštjanom Sušnikom, ki sta poskrbela za peto zmagoslavje.
V	vodstvu divizije 3 je po treh dirkah Anja Verbič na sovoz-niškem sedežu Domna Agniča, ki s svojim atraktivnim BMW-jem M3 navdušujeta gledalce ob progi.
Rok Vidmar zaseda četrto mesto v generalni razvrstitvi državnega prvenstva v reliju. Na sovoznikovem mestu enega
najzmogljivejših dirkalnikov razreda R5 z voznikom Alešem Zrinskim dosegata vse boljše rezultate.
Opogumljeni z doseženimi rezultati smo se v društvu po več kot desetletju vrnili kot organizatorji dirk.
Tako smo 12. maja organizirali v Areni Kamnoloma Verd prvi RallyShow Legend, kjer smo gostili legende slovenskega avtošporta iz 70. in 80. let prejšnega stoletja. Gostili smo 16 dirkačev in nekateri med njimi so sedli za volan tekmovalnega vozila po več kot 30 letih. Kljub dejstvu, da smo imeli izredno slabo vreme, so odzivi legend in gledalcev odlični. Vsi tekmovalci so nastopali z ena-
Arena - v Kamnolomu Verd
kimi vozili, ki smo jih v naših prostorih v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki pripravili posebno za poligon v kamnolomu Verd.
V Jazonu si prizadevamo, da to ne bo zadnja prireditev v Areni Kamnoloma Verd v letošnji sezoni, kaj več pa bo na to temo znano jeseni.
Vabimo vse, ki jih zanima naše delo, da nas spremljajo na :www.autosport-jazon.si; Fb: Autosport Jazon ali pa se zglasijo pri nas osebno na Stari Vrhniki 1.
Društvo A utosport Jazon, foto: Boštjan Peternel in
Uroš Modlic
Uaščasopis
ŠPORT
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na Vrhniki 270 rokometašic
Državno prvenstvo
v rokometu na mivki
Vse mlade rokometašice na zaključku 10., tradicionalnega Harpastane Cupa Vrhnika
V sklopu Argonavtskega festivala je tudi letos potekal že 10., tradicionalni rokometni Har-pastone Cup Vrhnika.
Na Vrhniki v dveh dnevih, 15. in 16. junija, zbralo točno 268 mladih obetavnih igralk rokometa iz deset rokometnih klubov nekdanje Jugoslavije. Iz sosednjih prijateljskih republik so prišle ekipe: ŽRK Kolubara Lazarevac, ŽRK Metalac Va-ljevo, RK Zaprešič, RK Dubica in RK Burdevac, iz Slovenije pa: RK Jadran Hrpelje Kozina, RK Rače, RK Zvezda Logatec, RK Knin Mercator Ljubljana in domača ekipa ŠDRŠ Vrhnika.
Prav letošnji že 10. rokometni turnir je bil glede na ekipe in število mladih igralk najštevilčnejši doslej. To pomeni, da se sklepajo nova poznanstva in prijateljstva, ki na Vrhniko
Tri vrhniške ekipe z zasluženimi medaljami in pokali
pritegnejo vedno več igralk. Dober glas o dobro izvedenih dosedanjih turnirjih gre namreč daleč preko slovenskih meja. Ob tem pa ni pomemben sam rezultat ekip, ampak tudi novo doživetje in prijateljsstvo med igralkami, trenerji in tudi starši mladih rokometašic.
Letos je tekmovanje potekalo v štirih starostnih skupinah. Vse ekipe so se medsebojno srečale in na koncu je bil vrstni red prvih treh v posameznih starostnih kategorijah: Letnik 2008:
1.	RK Burdevac
2.	RK Rače
3.	RK Krim Mercator 1 Najboljša golmanka Patricija
Pleško (RK Burdevac), igralka Špela Šlamberger (RK Rače), strelka pa Mia Fink (RK Krim Mercator). Letnik 2007:
1.	RK Burdevac
2.	ŠDRŠ Vrhnika
3.	RK Dubica
Najboljša golmanka Tijana Kotaran (RK Dubica), igralka Luna Nagode (ŠDRŠ Vrhnika), strelka Patricija Ivančan (RK Burdevac). Letnik 2005:
1.	RK Jadran Hrpelje - Kozina
2.	RK Zvezda Logatec
3.	RK Rače
Najboljša golmanka Lea Kmetič (RK Rače), igralka Maša Beniger (RK Jadran Hr-pelje) in strelka Tea Pogorelec (RK Zvezda Logatec).
Dekleta letnika 2000 in 2002 so prikazale že kakovosten ro-
komet in pokazale vse razkošje tega športa, ki ga igrajo ekipe nekdanje Jugoslavije.
1.	ŠDRŠ Vrhnika 2000
2.	ŠDRŠ Vrhnika 2002
3.	ŽRK Kolubara
Najboljša golmanka Živa Ko-vačič (ŠDRŠ Vrhnika), igralka Milica Nešic (ŽRK Kolubara) ter strelka Tia Robida (ŠDRŠ Vrhnika).
Celoten dvodnevni turnir si je ogledalo kar veliko gledalcev, predvsem ljubiteljev rokometa.
Za dobro organizacijo, ki so jo pohvalili tudi vsi prisotni člani gostujočih ekip, velja zahvala članom, predvsem staršem rokometašic vrhniškega rokometnega kluba - prav oni že vrsto let neutrudno vodijo vrhniške rokometašice - ter trenerskemu kadru, ki je zaslužen za vse uspehe.
Ob tem je treba še zapisati, da so že stari Rimljani igrali igro, podobno zdajšnjemu rokometu, ki so jo poimenovali harpastone.
Do 5. stoletja je ta igra veljala za enega od najbolj priljubljenih rimskih športov z žogo. Če pa povežemo Vrhniko s takratnim rimskim imenom Nau-portus, lahko sklepamo, da je nekaj takratne rokometne krvi in borbenosti ostalo tudi v naših igralkah ŠDRŠ Vrhnika.
Ob koncu pa še: vsi prisotni so na koncu podeljevanja pokalov in medalj vzkliknili: »Nasvidenje drugo leto!«
Simon Seljak
Na novih igriščih v Centru športov na mivki v Kopru je bilo 8. in 9. junija 2019 državno prvenstvo v rokometu na mivki.
Ta »mlada« športna zvrst je prvič potekal ob morju, ob semedelski promenadi, in peščena igrišča so bila odlično pripravljena.
Četrto Državno prvenstvo za mlajše kategorije
Sobotni dan je bil namenjen igri mlajših kategorij. Ekipe, ki so sodelovale, so prikazale dobro igro in poznavanje športne zvrsti.
Na tekmovanju je sodelovalo okoli 190 mladih rokometašic in rokometašev, sodelovalo je kar 30 ekip v vseh kategorijah.
Vrhniške ekipe so osvojile odlična mesta: kategorija 2006 - 4. mesto, kategorija 2004 - 2. mesto in kategorija 2002 - 1. mesto. Naj igralki: Eva
Podprvankinje - mladinke ŠDRŠ Vrhnika Baltič in Tia Kozina, naj vratarka: Živa Kovačič.
Šesto Državno prvenstvo za članice in člane
Sobotne večerne ure in nedeljski dan so bili namenjeni tekmovanju članskih ekip, kjer se je za naslov državnega prvaka borilo okoli 110 igralk in igralcev. Naše mladinke so v kategoriji članic navdušile s prikazano igro in povzročile kar nekaj preglavic tudi drugim ekipam članic. V finalni tekmi so se pomerile s štajersko ekipo Blisk, ki so ji morale priznati premoč, a lahko trdimo, da so zmagale izkušnje. Ekipa podprva-kinj je vsekakor dokazala, da bodo tudi v prihodnje krojile razvoj športne zvrsti. Za piko na i sta bili izbrani za najboljšo vratarko in najboljšo igralko turnirja naši mladinki.
Naj vratarka: Špela Remškar
Naj igralka: Tia Robida
Veronika Hudobreznik
Uaščasopis
ŠPORT
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zaključek uspešne sezone v stilu
Ana državna prvakinja!
Državna prvakinja Ana
V mariborski športni dvorani Lukna je bila 7. aprila 2019 druga prvenstvena tekma za skupinske sestave, ki se jo je udeležilo 30 naših deklet.
Dosegle so lepe rezultate: v kategoriji mlajših deklic so Brina, Zarja, Asta Gaja in Neja osvojile četrto mesto, v isti kategoriji so bile Izabela, Anabella, Nina in Katja petnajste, najmlajša skupina v sestavi Špela, Lana, Lina, Liza, Tinkara, Živa in Patricija pa si je priborila 18. mesto; v kategoriji deklic so bile Ela, Brina Alina, Hana, Tjaša, Klara in Maša šestnajste;
med kadetinjami so Erin, Taja, Sonja Sara in Eva zasedle 11. mesto. V kategoriji članic pari in trojice sta bili Nina in Neža drugi, skupinska sestava Neža, Meta, Metka, Ajda in Ana pa je osvojila šesto mesto. Tekma je bila generalka za državno prvenstvo v maju.
Med prvomajskimi prazniki je nekaj tekmovalk odpotovalo v Pulj, kjer so se v soboto, 4. maja, udeležile mednarodnega turnirja. Dekleta so dosegla naslednje dosežke: skupinska sestava mlajše deklice Brina, Zarja, Asta Gaja in Neja peto mesto, Klara je bila z žogo druga in skupno tretja, Maša je bila z obročem druga in skupno četrzo mesto, Kajta je bila z
obročem tretja in v skupni razvrstitvi peta, Živa je zmagala s kolebnico in tudi z žogo in bila v skupni razvrstitvi prva, Ana pa je bila z obročem peta in s kolebnico druga, kar ji je prineslo skupno peto mesto.
Teden pozneje, 11. maja 2019, smo se z avtobusom odpravili v Mursko Soboto, kjer smo se udeležili Državnega prvenstva v skupinskih sestavah.
Tekmovalni dan je bil dolg, rezultati pa so bili naslednji: v kategoriji mlajših deklic so Brina, Zarja, Asta Gaja in Neja zasedle deveto mesto. Izabela, Anabella, Nina in Katja so bile 11., naše najmlajše Špela, Lana, Lina, Liza, Tinkara, Živa in Pa-tricija pa so zasedle 17. mesto. V kategoriji deklic so Ela, Klara, Brina Alina, Tjaša, Hana in Maša s kolebnicami zasedle 14. mesto. Med kadetinjami so si Erin, Sonja Sara, Taja in Eva z
obroči prav tako prisvojile 14. mesto. V kategoriji mladink in članic - pari trojice, sta Nina in Neža zasedli šesto mesto. Mladinke Pika, Lina, Urša in Ana so pripravile lep nastop z obroči in na koncu zasedle sedmo mesto. Od tekmovalnih preprog pa so se s tem nastopom poslovile članice Meta, Neža, Ana, Metka in Ajda. V kategoriji članic - skupinske sestave brez rekvizita so zasedle peto mesto.
V	ljubljanskem Gimnastič-nem centru je 25. in 26. maja 2019 potekalo še Državno prvenstvo za posameznice. Ana Treven je v soboto zasedla skupno 13. mesto, Kajta pa deveto. S tem rezultatom se je Kajta uvrstila tudi v nedeljski finale s kar tremi rekviziti.
V	nedeljo je zasedla osmo mesto z žogo, sedma je bila s kolebnico in osma z vajo brez
rekvizita. V sobotnem popoldanskem delu je svoje nastope dobro prikazala tudi Živa, ki je v izredno močni konkurenci kadetinj zasedla skupno 13. mesto. Državno prvenstvo si bomo najbolj zapomnili po rezultatu Ane Baretič, ki je v kategoriji mladink v nedeljo s kiji postala državna prvakinja. Svoj nastop je dobro opravila tudi Pika, ki je bila s kolebnico peta.
Na Prijateljskem turnirju Šiška, 1. in 2. junija 2019, je tekmovalo enajst naših deklet. V soboto so tekmovale Izabela, Anabella, Nina in Katja ter v kategoriji mlajših deklic zasedle šesto mesto. V kategoriji deklic pa so Erin, Eva, Sonja Sara in Taja z obroči osvojile peto mesto. V nedeljo je Brina med mlajšimi deklicami prikazala zelo lepo vajo brez rekvizita in osvojila odlično sedmo mesto. Svoja prva posamezna nastopa
v karieri sta dobro opravili Ela in Brina Alina, ki sta tekmovali z žogo. Brina Alina je zasedla prvo mesto, Ela pa je bila tik za njo, na drugem mestu.
15. in 16. junija bomo stiskali pesti še za nekaj naših deklet, ki potujejo v Gradec na zadnje tekmovanje v tej sezoni. V torek, 18. junija 2019, nas čaka še sklepno dejanje - zaključni nastop.
Vsem dekletom, sodnicam in trenerkam Urši, Barbari, Ines, Špeli, Nini, Neži in Meti iskrene čestitke za uspešno sezono. Seveda pa se že veselimo poletnih treningov. Tako kot lani bomo tudi letos odšli na poletne priprave v Ajdovščino, kjer bodo ritmičarke pridobivale kondicijo in izpopolnjevale tehniko z rekvizitom za naslednjo sezono.
GDV
Kakovosten teniški turnir dvojic
Vrhnika, 15. junij - V športnem parku na Vrhniki je Teniško društvo Vrhnika pripravilo teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskega festivala.
Ta turnir v okviru »Argonav-tov« na Vrhniki prirejajo že tradicionalno, saj je zanimiv tudi zaradi kar lepih nagrad najboljšim štirim parom.
Prav letos je bila kakovost turnirja na visoki ravni, ker so nastopile že kar profesionalne dvojice. Posebno sta se z znanjem, kakovostjo in borbenostjo predstavila sloven-sko-paragvajski par Schweiger - Joaquim, ki sta premočno zmagala. Tudi drugi pari, predvsem tisti, ki so igrali proti njima, so se izkazali. Tako mirne duše lahko zapišemo, da je bil to eden najbolj kakovostnih teniških turnirjev dvojic na Vrhniki. Zato je bilo gledalcev kar veliko. Vrstni red turnirja je bil: 1. mesto: Schweiger - Jo-
aquim
2.	mesto: Maček - Kadivnik
3.	in 4. mesto pa Beščar - Romih in Hazdavac - Rošic
V tolažilni skupini a sta zmagala Bulatovic - Pleteršek.
Ob koncu lahko dodam, da je bil to mednarodni turnir, saj je Paragvajec tudi član njihove državne reprezentance za tekmovanje Davis Cup. Za dobro organizacijo so poskrbeli vodstveni člani Teniškega društva Vrhnika s svojimi sponzorji: generalni sponzor: SGH, d. o. o., Vrhnika, preostali pa: Pekarna Baškovč, Saniker, Poksi, Barjans, MV šport, Gradbeništvo Jereb, Solni center, Berzo in Zavarovalnica Sava.
Simon Seljak
Dobitniki pokalov in praktičnih nagrad, prvi z desne Paragvajec Joaquim in Slovenec Schweiger zmagovalca turnirja
Uaščasopis
ŠPORT
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PLANINSKI KOTIČEK
19. 5. 2019 - Srečanje planincev notranjskih planinskih društev
V soboto, 19. 5. 2019, se je kljub nekoliko slabši vremenski napovedi kar veliko članov PD Vrhnika udeležilo srečanja planincev notranjskih planinskih društev v Suhem Dolu, ki ga je organiziralo PD Šentjošt. Ob 9. uri smo s Suhega Dola krenili na Lavrovec, s katerega smo se po nekoliko spremenjeni poti vrnili v Suhi Dol. Tam sta bila kratek kulturni program in nagovor predsednika PD Šentjošt, župana Občine Polhov Gradec in predsednika MDO Notranjske. PD Šentjošt je poskrbelo tudi, da nismo bili lačni in žejni. Ob zvoku harmonike se je nato nadaljevalo druženje planincev.
Besedilo in foto: Jože Školc
26. 5. 2019 - Cveletov pohod na Blokah
Za izhodišče tradicionalnega Cveletovega pohoda smo tokrat izbrali Travno goro, prečudovito planoto, ki jo je nekdaj krasil urejen turistični objekt Dom na Travni Gori. Dom sicer še obstaja, vendar tako kot je videti zdaj, ni več v ponos kraju.
S Travne gore smo krenili proti vasici Kržeti in pot nadaljevali skozi prostrane gozdove mimo vasi Janeži in Betonovo. Šele pred vasico Ravne na Blokah smo zapustili temačen gozd in se preko travnikov podali proti Velikemu vrhu. Planota se je odprla in uživali smo v prijetnem spomladanskem okolju. Približali smo se Bloškemu jezeru in našemu končnemu cilju - Pri Cveletu.
Prijazna Nuša nas je tako kot vsako leto že čakala s kosilom. Po nekajurni hoji sicer ne preveč napornega pohoda so nam okusne jedi slastno teknile.
Ob odlični hrani in prijetnem klepetu smo uspešno zaključili še en Cveletov pohod. Nuši in Cveletu se zahvaljujemo za vse, kar sta nam še enkrat več ponudila. Upamo, da se čez leto ponovno srečamo.
Na pohodu smo sodelovali B'čar, Bankir, Betajnovc, Ciril-Stari, Cvele, Cvičkar, Duno, Ponca, Špik, Špilčk in Vezist.
Fotografija: Lintvern Ponca Besedilo: Lintvern Vezist
1. 6. 2019 - Vitranc in Ciprnik
Pa nam je končno uspelo! Pravijo, da gre v tretje rado ... Namreč: ta pohod se nam je že dvakrat izmuznil zaradi slabega vremena in tokrat smo vedeli, zakaj. Ker sta nam tokrat oba osvojena vrhova pričarala čudovit razgled na Tromejo, Dobrač, Jalovec in še mnogo drugih visokogorij v čudovitem sončnem vremenu.
Ob 7. uri zjutraj nas je avtobus zapeljal do Kranjske Gore - do jezera Jasna, od koder smo se po kratkem betonskem nasipu začeli vzpenjati delno skozi gozd in delno po melišču najprej do Mojčinega doma na Vitrancu (1555 m), kjer smo si privoščili malico in krajši počitek v zares lepem sončnem dnevu. Ker smo imeli pred seboj še kar nekaj uric pohoda, smo se hitro podvizali proti vrhu Vitranca (1636 m) mimo propadajoče enosedežnice Vitranc II, ki je hkrati najstarejša enosedežnica v Sloveniji in ena najstarejših na svetu, saj nosi letnico 1958. Po grebenu smo nadaljevali vzpon še do Ciprnika (1745 m). Po kratkem počitku in postavljanju pred fotografskimi objektivi smo se počasi in varno vrnili v dolino. Po poti navzdol smo si z druge perspektive ogledali še našo najlepšo kraljico - planiško skakalnico. Vzpon ni bil lahek, saj se večina poti strmo vzpenja, a, kot vedno, smo tudi tokrat premagali to oviro.
Besedilo: Branka Gutnik Fotografija: Jože Školc
13. 6. 2019 - Obvestilo o članarini - poletje 2019
Planinsko društvo Vrhnika obvešča svoje člane, da bo od 19. junija do 19. julija 2019 društvena pisarna zaprta.
V tem času v društvenih prostorih ne bo mogoče plačati članarine ali se na novo včlaniti.
V tem času lahko članarino plačate ali se včlanite v času obratovanja v Koči na Planini nad Vrhniko, na spletni strani PZS ali na bencinskih servisih Petrol (https://clanarina.pzs.si/).
Planinsko društvo Vrhnika
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta:
STROJNIK GRADBENE VOZNIK TOVORNEGA
MEHANIZACIJE
(m/ž)
Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih
pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	najmanj 4. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj ali 3. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri z najmanj enim letom delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit kategorije B,
-	vozniški izpit kategorije G.
Zaželeno je:
-	poznavanje vzdrževanja opreme (vozil, TGM ...),
-	izpit F,
-	izpit za viličarja,
-	upravljanje s posipalci in plugi,
-	usposabljanje za upravljanje valjarja ali NPK za TGM,
-	usposabljanje za verižno motorno žago.
MONTER II
(m/ž)
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih
pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe strojne oz. druge tehnične smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri z vsaj enim letom delovnih izkušenj ali 4. stopnjo srednje poklicnega izobraževanja strojne oz. druge tehnične smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit kategorije B.
Zaželena je:
-	sposobnost reševanja problemov,
-	poznavanje sistema HACCP,
-	preizkus znanja za upravljavca plinovodnih naprav,
-	uporaba programa za nadzor objektov v upravljanju,
-	usposobljenost varilca za varjenje plastičnih mas -standard SIST EN 13067:2014.
VOZILA - STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE (m/ž)
Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	najmanj 4. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj ali 3. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri,z najmanj lenim letom delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit kategorij B, C in G,
-	temeljna poklicna kvalifikacija za voznika. Zaželeno je:
-	poznavanje vzdrževanja opreme (vozil, TGM .),
-	vozniški izpit kategorij F in E,
-	izpit za viličarja,
-	upravljanje s posipalci in plugi,
-	usposabljanje za upravljanje valjarja ali NPK za TGM,
-	usposabljanje za verižno motorno žago.
Za navedena delovna mesta nudimo:
-	zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom,
-	samostojno in dinamično delovno okolje,
-	enoizmensko delo,
-	varčevanje v pokojninskem stebru,
-	redno plačilo.
Več o posameznem razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalo, si preberite na spletni strani JP KPV, d. o. o., oz. http://www.kpv.si/podjetje/ zaposlujemo, kjer najdete tudi druge pogoje za oddajo vloge.
Vloge pošljete na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, ali na karmen.kogovsek@kpv.si, najpozneje do 9. 7. 2019. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
..................... MALI OGLASI .....................
Storitve
Nudim strokovno pomoč
pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si.
Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net.
Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni.
Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni.
Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661
Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike.
Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com
Izvajam masažo celotnega telesa (klasična, športna). Imam dokončano zdravstveno fakulteto ter narejen tečaj klasične in športne masaže. Masiram po dogovoru (dop., pop.). Masiram v okolici Vrhnike. Lepo vabljeni. Tel. št.: 031 332 321 (Sara).
Psihosocialno svetovanje -
Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacijainsvetovanje. si
Nudim lektorske storitve.
Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000.
Nudim čiščenje poslovnih objektov, privatnih stanovanj in hiš... Pokličite na tel.040-718-330.
Nepremičnine, gradnja
Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v
izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499.
V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666.
Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978.
Vrhnika, Jelovškova 6, 1360, 39 m2, prostor za storitve, adaptiran l. 2016, 5 m2 zemljišča, P/P, Poslovni prostor na Vrhniki(center), oddamo. Cena: 350 EUR/mesec in šti-rimesečni avans, resni interesenti pokličite na 041 754 929.
V industrijski obrtni coni
na Vrhniki, Pod Hruševco 42, oddam poslovni prostor 216 m2, primeren za skladišče ali proizvodnjo. Tel.: 041 611 186.
Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe, Drenovega Griča in Loga. 031/436-229.
Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329.
Hišo v najem iščemo v
Občini Borovnica; ponudimo pomoč pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbiramo na telefonsko številko: 040 846 517.
Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel, travniki, njive - barjanska zemlja. Tel. 031 200 375.
Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54.
Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556.
Smo mlada družina in
kupimo zazidljivo parcelo ali hišo v Horjulu z okolico. Pokličite na telefonsko številko 031773875
Ugodno prodam vikend hišo v Funtani, Poreč, skupna površina zemljišča 117 m2, stanovanjska površina 35 m2, gospodarska zgradba 45 m2. Cena po dogovoru. Ponudbe na tel. 00386 /0/51 222 970.
Prodam gozd na 15.080 m2 veliki parceli, rahla strmina. Gozd je v Radni na Brezovici, številka parcele je 494. Tel.: 068 636 587.
Kmetijstvo
Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99.
Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602.
Prodam obračalnik-
zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393.
Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18.
Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014.
Hlevski gnoj, brez žaganja,
prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424.
Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424.
Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru.
Naročilo na št.: 041 645 558.
Prodam čebelje družine
na petih in sedmih satih. Vrhnika; tel.: 041 853 793.
Prodam traktorsko prikolico močnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhnika. Tel.: 041 525 185.
Jagnjeta prodam.
Tel. 041 511 101
Odličen domači med
prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na območju Občine Vrhnika. Čebelarstvo Drašček, tel.: 041 853 793.
Kupim rabljen traktor
s pogonom na štiri kolesa, znamk Same, Deutz ali Univerzal. Tel.: 040586888
Kupim njivo ali sadovnjak
na Vrhniki - proti Planini ali do Stare Vrhnike; do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363359.
Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375.
Sprejemam naročila za drva (bukev, hrast) za jeseni. Drva lahko nažagam in dostavim, so iz lastnega gozda, lahko tudi sveža. Inf. Marko: 040 565 548.
Prodam skoraj novo sedlo Western, cena 300 evrov. 040 250 473.
Prodam čiste 1000-litr-ske cisterne PVC za vodo v kovinskem ogrodju in na kovinskem podstavku. Cena po dogovoru. Mogoča tudi dostava. Tel.: 040 815 393.
Prodam 70 m3 rabljenih H tlakovcev po 5eu/m2, mobi 031803 520.
Prodamo prekopalnik
POWERLINE TG 715, cena 320 evrov, širina od 36 do 85 cm, star eno leto, uporabljen samo pri poskusu prekopavanja. Tel.: 01 3645 462.
Prodajamo gojene ameriške borovnice od
začetka julija do konca avgusta. Po dogovoru si jih lahko po ugodni ceni tudi
sami naberete v našem nasadu v bližini Bistre, na pol poti med Borovnico in Vrhniko, vabljeni! Naročila in ostalo na telefon: 041 499-424.
Zaradi bolezni oddam zidan čebelnjak s panji v okolici Borovnice. Informacije na telefon: 041 631 556.
Starine
Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351.
Prodam kamnit portal vrat
in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552.
Prodam stare predmete:
posteljo, vhodna vrata (vse masiven les), kovance, značke, sklednike, posodo (keramika, metal), stare molitvenike, nabožne kipce ... Predmeti so izpred prve svetovne vojne, iz časa med njo in po njej. Info na št.: 040565548 ali 041828455.
Prodam značke in star denar. Tel.: 040 784 718.
Ostalo
Prodam voz gumar, hrastovo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL.
031 255 648
Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941
Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871.
Prodam novo plastično okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor češki ČŽ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510
Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235.
Razno mizarsko orodje,
ročno in električno, prodam. Tel.: 031 733 758
Prodam mestno kolo, 28
col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455.
Prodam kontejner 4 x 2 m,
izoliran, primeren za čebele, skladišče ali vikend. 041 670
726
Prodam gostinsko opremo:
šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica peč in peč za piščance. 041 670 726
Prodam 40 kom stolov.
Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica
Kupim knjigo Blagajke,
avtorja Janeza Praprotnika. Telefon: 041 994 009.
Prodam nove lahke pohodne čevlje Alpina in nove Alpina pohodne gojzarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455.
Prodam 200 kosov skoraj nove strešne opeke bobro-vec s slemenjaki, rabljena radiatorja velikosti 140 x 60
cm in 180 x 40 cm ter ugodno prodam biljard Pool na šest lukenj s kompletom krogel in palic z navodili. Telefonska številka 041 996 977.
Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39.
Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473.
Prodam starejši šivalni stroj, Bagat Ruža, v omarici in zelo star (muzejski) pisalni stroj Olivietti M-40. Telefon: 041 749 263.
GOZDARSTVO, d.o.o.
►	Sečnja in spravilo lesa
►	Prevozi z gozdarsko prikolico
►	ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ
►	Priprava drv
041/706-359
Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika nm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si
Haščasopis
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Prodam zložljivo otroško
posteljo (do 3 let), z jogijem in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214.
Prodam leseno otroško
posteljico z ograjico, jogijem, posteljnino in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214.
težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska.
Ponujam inštrukcije za
angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640.
Na Vrhniki nudim inštrukcije angleščine, matematike in slovenščine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izkušnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina.
Turizem
Apartma na smučišču
Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www.
nasmuciscu.si.
Oddam hišo ob morju v
Moščenički dragi (za do 10 oseb) - ugodna cena. Telefon: 031 236 067.
Oddamo prijetno, svetlo, prenovljeno, 1,5-sobno stanovanje v Červarju blizu Po-
reča. Stanovanje je v prvem nadstropju na čudoviti lokaciji ob parku, v bližini morja. Parkirno mesto zagotovljeno. Možnost najema za krajše ali
Kupim manjšo rabljeno ali novo bencinsko črpalko za vodo. Telefon: 040 549 280. Kličite zvečer.
»Inštrukcije«
Inštrukcije kemije, telefon:
031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po -šta: zlatko.sorn@siol.net
Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zago -tavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179
Inštruiram matematiko za
osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842.
Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te
SCOOTERJI
ŽIL OD 999%
79 05
Hascasopis
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

ó
	é	p n v c nštcilcicij	L 6
+386 41 688 211 bizjansp@gmail.com			
izvedba strojnih inštalacij novogradenj • adaptacije • vodovod • centralna •
•	toplotne črpalke • predelave kurilnic •
• izvedba plinskih inštalacij •
•	pridobivanje vzpodbud iz Ekosklada •
vie|mann
^DAIKI/V
KRONOTERM
3IODOM
EKO SKLAD
www.pavel-instalacije.com
www.lekarnaljubljana.si
Veljavnost od 13. 6. do 2. 9. 2019.
ZDRAVj
izbrano iz kataloga ugodnosti
BRUSNICA
30 kapsul
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
redna cena: 13,81 € cena s Kartico zvestobe
11,05 € +
MALČEK OTROŠKI PONČO
64 x 62 cm
Kj^S
Rssf''
MLjskiCA
L/
ALOE VERA X2, ALOE ČISTI GEL IN KREMNI GEL
ALOE CISTI GEL, 150 ml
redna cena: 10,10 € cena s Kartico zvestobe
8,08
ALOE KREMNI GEL, 150 ml
redna cena: 14,24 € cena s Kartico zvestobe
11,39
LOKALNI ANTISEPTIK V PRŠILU
50 ml
redna cena: 3,20 € cena s Kartico zvestobe
2,56
280 ml
redna cena: 6,92 € cena s Kartico zvestobe
5,54
na brezplačno telefonsko številko
Za vec informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite ggg jjj
Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, v specializirani prodajalni LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 13. 6. do 2. 9. 2019 oz. do prodaje zalog.
ZDRAVJA W"
€
€
€
€
PLEVNIK
Do<k>o Meta i/recM.
Smo proizvajalci sodobne tehnološke opreme za učinkovito predelavo mleka (do 2.000 I) in njej sorodnih panog. Naša prednost je, da na enem mestu združujemo proizvodnjo in inovativni razvoj novih in nadgradnjo obstoječih izdelkov. S pomočjo naše opreme pogumne in podjetne družine (kupci) ustvarjajo uspešne zgodbe.
Vse to skupaj z več kot 25 let tradicije in znanja, nam daje prednost pred ostalimi ponudniki na trgu. S tem spodbujamo in podpiramo osebno in strokovno rast zaposlenih v stimulativnem in konkurenčnem svetu, ter podpiramo razvoj okolja v katerem živimo in delujemo.
Pred nami so veliki izzivi, ki jih želimo dosegati s krepitvijo obstoječega tima. V našo ekipo vabimo samoiniciativne kandidate, ki so željni novih izzivov. Če so vam blizu vrednote, kot so odgovornost, vztrajnost, delavnost, ter želja po izboljšavah in uspehu, potem vas vabimo, da se nam pridružite.
IŠČEMO NOVE SODELAVCE: ELEKTROMONTER (m/ž)
OPIS DELA:
•	elektro-mehanska sestava naprav,
•	montaža elektro-krmilne opreme,
•	testiranje zmogljivosti in funkcionalnosti proizvodov,
•	montaža, zagon in servis izdelane opreme,
•	funkcionalna in vizualna-optična kontrola končnih izdelkov.
KAJ PRIČAKUJEMO:
•	uspešno zaključena srednja strokovna izobrazba s področja elektro stroke, mehatronike ali sorodnih smeri,
•	najmanj 2 leti izkušenj na področju elektro stroke,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	urejenost, učljivost, natančnost, sposobnost samostojnega in skupinskega opravljanja dela. KAJ NUDIMO:
•	možnost dolgoročne zaposlitve v uspešnem, rastočem podjetju,
•	stimulativno plačilo za opravljeno delo,
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja ter izobraževanja,
•	dinamično delo,
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, v kolikor kandidat pri delu izkaže svojo strokovno usposobljenost in kakovost pri opravljanju nalog.
Delo se bo opravljalo na poslovni enoti Sinja Gorica (Vrhnika).
Plevnik, d.o.o., Podsmreka 56, 1356 Dobrova
SKLADIŠČNIK (m/ž)
OPIS DELA:
•	fizični prejem in preverjanje vhodnih materialov na skladišče,
•	fizična izdaja (naklad) naših končanih izdelkov (odprema),
•	spremljanje zalog - popis in odpisovanje zaloge, spremljanje kritične zaloge in sporočanje potreb po materialih,
•	označevanje s funkcionalnimi oznakami (tehnične nalepke, smer pretokov, elementi,...) naših produktov,
•	prilaganje odpremnih dokumentov (garancijski listi, navodila za uporabo, odpremni dokumenti,...) k opremi,
•	kompletiranje izdelkov, dokončna priprava komponent, glede na delovni nalog,
•	skrb za urejeno in varno skladišče.
KAJ PRIČAKUJEMO:
•	uspešno zaključena V. stopnja izobrazbe,
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	izkušnje z vožnjo viličarja,
•	urejenost, učljivost, natančnost, sposobnost samostojnega in skupinskega opravljanja dela. KAJ NUDIMO:
•	možnost dolgoročne zaposlitve v uspešnem, rastočem podjetju,
•	stimulativno plačilo za opravljeno delo,
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja ter izobraževanja,
•	dinamično delo,
•	zaposlitev za določen čas z načrtovanim podaljšanjem. Delo se bo opravljalo na poslovni enoti Sinja Gorica (Vrhnika).
Če ste pozitivno in ciljno usmerjeni Vas vabimo, da se nam predstavite s spremnim pismom in življenjepisom. Prijave sprejemamo na e-mail kadri@plevnik.si ali na telefon 01 256 11 50.
Zaposlujemo tudi druge kadre, več si lahko preberete na: www.plevnik.si
Hascasopis
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Vinska klet VIDRIH
LJUBLJANSKA C. 31, Vrhnika 041-901-601 PRODAJA TOČENIH VIN - VINOTOČ
LASTNA PRIDELAVA NA KMETIJI
VIDRIH ZORAN IN DRAGICA, LOŽE 18a, VIPAVA, 041-429-733
Vina pridelujemo na 13 ha vinogradov.
zelen (belo polsuho vino) rumeni muškat (belo polsladko vino) rebula ( belo suho vino) malvazija (belo suho vino) cabernet sauvignon (rdeče suho vino) pinela (belo suho vino) merlot (rdeče suho vino) sauvignon (belo suho vino) chardonnay (belo suho vino) laški rizling (belo suho vino) zelen penina,
in rose iz sorte grozdja merlot( polsuho vino).
Vabimo vas na brezplačno pokušnjo vina.
URNIK KLETI NA VRHNIKI:
ponedeljek in torek: od 13.00-18.00
sreda, čet. in petek : od 9.00-12.30 in od 13.30-18.00
sobota: od 8.00 -13.00
nedelja in prazniki zaprto
Nahajamo se zraven Saniker d.o.o. (prodaja ploščic) oziroma med trgovino Spar in Hofer. Minister za zdravje opozarja , da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.
A
CITROEn
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN
Motiš« -
SEUSKARŠ
IOC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avtohisa-seliskar.si
Z VAMI ZE 25 LET
ZAUPANJA VREDEN TRGOVEC
AVTOHISA SELISKAR D.O.O., IOC ZAPOLJE I 2A, 1370, LOGATEC
prodaja@avtohisa-seliskar.si
040/307-711 Delavnik - PRODAJA: pon - pet (8.00 - 18.00) sobota (8.00 - 13.00)
servis@avtohisa-seliskar.si
070/720-330 Delavnik - SERVIS: pon - pet (8.00 - 17.00) sobota (8.00 - 12.00)
fi»
POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost
Franci Tršar s.p.
Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si
031 774 939 051 371 177 041 930 936
- u -
POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA
Z vami že od leta 1973
Haščasopis
www.zavod-cankar.si/nascasopis
Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer
MojaObčinasi
Si kot sonce v življenju sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala. Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA OB SMRTI
ANTONIJE JEREB
Ogrinove mame (1932-2019)
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ker ste nam tako sočutno stali ob strani. Hvala gospodu župniku in Pogrebni službi Lavanda za ganljivo opravljen obred z besedami tolažbe. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni
Črni Vrh, maj 2019

ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, dedi, sin, brat, stric in svak
FRANC REMSKAR,
po domače Lužarjev Francel (25. 3. 1946 - 17. 4. 2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, gasilcem
in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in darove za svete maše. Posebna zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dragomer - Lukovica, sosednjim gasilskim društvom in drugim sodelujočim društvom, govornikoma, župniku g. Jožetu Pojetu in preostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi vsemu osebju UKC Ljubljana, Pogrebni službi Pieta, pevcem, neokatehumenskim skupnostim in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in se ga spominjate v molitvah.
Žalujoči: vsi njegovi
Dragomer, maj 2019
Hascasopis
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S
Lavanda
pogrebne storitve
MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL
041 747 646 dosegljivi 24 UR
www.usluge-lavanda.si
KAMNOSEŠTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE 03R03E
-	NA<3R03NI SPOMENIKI
Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
POGREBNE STORITVE VRHOVEC
DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA
C» 01/755 14 37 C« 041 637 617
24 - URNA DOSEGLJIVOST C« 031 637 617

NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE
BREZPLAČNA DOSTAVA na območju Ljubljane z okolico.
OBVESTILO:
Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališče oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika.
Zvonovi nas budijo, zvonovi nam sporočajo, zvonovi nam zvonijo v slovo.
Za vedno nas je zapustila
KRISTINA PETROVČIČ
(16. 11. 1928 - 7. 6. 2019) z Vrzdenca
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali bili v mislih z njo. Se zadnjič so ji
zapeli pevci in zvonili vrzdenški zvonovi, kropile pa so jo naše solze. Življenje je polno odmevov zvonov, ki jih odnesemo s seboj v večnost. Zvonovi nas bodo vedno spominjali nate!
Vsi, ki smo jo imeli radi.
ZAHVALA
ALOJZ RODE
(3. 6. 1950 - 25. 5. 2019) Ljubgojna 7, Horjul
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovane sveče in za darove za svete maše. Zahvala g. župniku Janezu Smrekarju in Pogrebni službi Lavanda. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestri Majda in Zofka, brat Franci, svakinji Francka in Ivanka z družinami
Si kot sonce v življenju sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih bo dana sreča.
ZAHVALA
V 63. letu se je od nas poslovila draga hčerka, mami in babica
VESNA BANKO
(1956-2019)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sovaščanom ter prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prav posebna zahvala velja Onkološkemu inštitutu, dr. Eriki Matos, g. župniku ter Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni žalujoči: mama Terezija, sin David ter vnukinja Eva
Zvezda sem,
njena blaga luč v noči.. Ne jočite ob mojem nisem tukaj ...
ZAHVALA
Poslovil se je naš ljubi
ALEŠ OTRIN
(29. 5. 1956 - 5. 5. 2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala OZ VVS Vrhnika - Borovnica in g. Jožefu Molku za poslovilne besede. Hvala osebnima zdravnicama in patronažni sestri za skrb, še posebno pa se zahvaljujemo celotni dežurni ekipi ZD Vrhnika za topel pristop in nesebično pomoč v času bolezni.
Vsi njegovi
Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna.
ZAHVALA
Po hudi bolezni se je od nas za vedno poslovil dragi oče, dedek, stric
MARJAN SKOPEC
(1947-2019)
Hvala vsem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Sinova Igor in Dejan z družinama
Vrhnika, Logatec, junij 2019
Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica
DOLFIJA MOLEK
(1941 - 2019)
Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Lavrenčiču, lovcem LD Borovnica, vojnim veteranom, obrtnikom obrtne zbornice Vrhnika, pogrebni službi Pieta, oktetu Raskovec, upokojenskemu kvartetu, sosedom, sorodnikom, sošolcem, prijateljem in znancem. Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste se v tako velikem številu poslovili od njega.
Vsi žalujoči njegovi!
Vrhnika, Ljubgojna, Borovnica, junij 2019
' življenju sijala, > ljubezen razdala,
Si kot sonce v življt za vse nas svojo l odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih doma bo sreča.
ZAHVALA
V 62. letu se je po hudi bolezni od nas poslovila draga žena, mami, babi in hči
MAJDA DOLENC
1. 4. 1957 - 14. 6. 2019
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, stisk roke ter podarjene darove, sveče in cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste ji namenili čas in jo imeli radi. Hvala tudi vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti.
Žalujoči: mož Marjan, hči Mateja s Simonom, sin Primož s Sanelo, vnuki Lovro, Sara in Tine ter mama Marija - Marica
Borovnica
Čez noč, čez noč pregrnila
travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje.
ZAHVALA
V 78. letu se je sredi načrtov nenadoma poslovil mož, oče, dedek, brat, svak in prijatelj
ALBIN JAZBINSEK - BINE
dipl. ekonomist, računalničar organizator, knjigovodja
Zahvaljujemo se vsem dragim sorodnikom in prijateljem, govorcema, pevcem in glasbenikom - vsem številnim spremljevalcem na zadnji poti.
Žena Danica, otroci Vidoš, Marko, Zarja
Dragomer, junij 2019
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
MARKO GABROVŠEK,
po domače Gromov Marko (1948-2019)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom za izrečeno sožalje, pomoč, podarjene sveče, darove za cerkev in sv. maše. Zahvala tudi patronažni službi ZD Vrhnika ter UKC Ljubljana. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem in trobentačem ter Marinki Kupec za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Zdenka, otroci Peter, Valerija in Berto z družinami
N ascûsopis
RAZVEDRILO
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S
Nagradna križanka
S U D O K U
ZELO HUDA BOLEZEN, AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
UMETEN JEZIK
PRODAJALKA VSTOPNIC V TEATRU
VZKLIK PRI BIKOBORBI
GLAVNO MESTO VELIKE BRITANUE
ADI SMOLAR
POMOČ: DUNST
KIR KOLIKA ORDO
Si RJAVA
ENOLETNA KULTURNA RASTUNA
RAZKLE-NITEV
ŽEUKO
NIMS
VOJAŠKA OPERACIJA
KONJU PODOBNA IZUMRLA ŽIVAL
18
ŽUŽELKA TOPLIH KRAJEV KI CVRCI
11
10
STOLP ZA ŽITO
VRTLJIVA IGRAČKA
PREBIVALKA IRANA
17
NOVINAR IN ALPINIST MAHKOTA
ZAREZ, VREZINA
MUF, ROKOVNIK
CHRIS REA
ELTON JOHN
KMEČKO DEKLE IZ CVETJA V JESENI
DARILO
ŠKRIPANJE
REDNI PREGLED IN POPRAVILO STROJEV
ŠTEVILO 3
AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTUNA
14
MORILSKI NAPAD NA VODILNO OSEBNOST
RED V BIOLOGIJI
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
KOVICA, ZAKOVICA
MANJŠI HOTEL OB CESTI
NAŠA CELINA
PRIZADEVANJE ZA NAJDBO ČESA
AVTOMOBILSKI ZAGANJALNIK
PLOD2 SADEŽ
NOSILEC V OSTREŠJU
GL MESTO SI RUE
IME VEČ PERZIJSKIH KRALJEV
IZDELEK IZ ULITE KOVINE
JADRANSKI OTOK
AVTOR: MATJAŽ HLADNIK
PITJE DO DNA
NALEZLJIVA BOLEZEN OTEKLE OBUŠESNE SLINAVKE
OPORNI, PODPORNI PREDMET
AFRIŠKI VELETOK
SADNA PIJAČA
13
SINOVA ŽENA
PESEM HVALNICA
VOZNIK LADJE
AMERIŠKA IGRALKA (KIRSTEN)
ANTIČNO
IME DANAŠNJE LJUBLJANE
OSEL
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN
ŠIVANKA
KRČEVITE TREBUŠNE BOLEČINE
KRILATI DEČEK
DEL, DELEŽ
STANJE S HRUPOM, ROPOTOM
HUMORISTKA PUTRIH
GR. MIT. LETALEC
UMAZANO MESTNO OZRAČJE
PLACIDO DOMINGO
STOJEČI KAPNIK
NIKOLA TESLA
15. IN 21. ČRKA
Hasœsopis
NENADEN VELIK STRAH, PREPLA-ŠENOST
19
ODSTRANJEVANJE OBLEKE S TELESA
12
MAJHNA SREDOZEMSKA
RIBA, SARDINA
16
ZNAČAJ ČLOVEKA
15
Rešitev:
1	2	3	4	5	6	7	8	4	9	10	11	5	12	13	14	15	10
16	5	11	5	17	2	16	2	18	10	5	19	14	15	16	15	19
I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke.
PRIIMEK IN IME:
TOČEN NASLOV:
TELEFON:
-X
Navodila za igranje:
Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja.
JUNIOR
RESI ME
	1		6		9			
						4	6	1
	3	4			7			
				1				
		1	9	6			5	
	7						9	
9					1	3		
1				9		5		
				5	2	7		9
7	1	3	9	2				
	9		1		4	8	3	2
	e				3			
		9	7			1		5
	3	2	5		6			7
			4		1		8	3
3			2	1	5		7	9
	2	5			7	3		6
	7		3	6				
Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod Našega časopisa, se je glasilo: »Polh Rogovilež vas vabi v Polhov Gradec«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Barbari Pontelli iz Logatca, Idi Intihar iz Horjula in Janezu Podgorniku iz Stare Vrhnike. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. avgusta na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli kupon za kosilo za eno osebo v vrhniški gostilni Turšič.
Garsonjera v centru Ljubljane
Blondinko na domu obišče gradbinec. Od stropa do tal premeri njeno malo garsonjero, dvakrat dobro premisli, nato pa začudeno vpraša:
»Zakaj točno želite trikrat pregradi-ti ta mali prostor!?«
Blondinka mu ponosno odgovori:
»Ker se želim pohvaliti s trisobnim stanovanjem v središču Ljubljane!«
Dvojčka
Voznik pozno zvečer ob cesti zagleda zanimiva moška, zato se
ustavi ob njiju, odpre okno ter vpraša:
»A vidva sta dvojčka?« »Prosim?«
»Ja, k vaju je mamica tko lepo oblekla: iste hlače, jakna, kapa ...«
»Gospod, vozniško in prometno prosim.«
Želja na smrtni postelji
Mož na smrtni postelji, zraven žena, ki neutolažljivo joka.
»Draga«, pravi mož z oslabelim glasom: »Mi boš izpolnila zadnjo željo?«
Žena: »Bom dragi, povej.« Mož nadaljuje s šibkim glasom: »Šest mesecev po moji smrti se poroči s sosedovim Janezom!«
Žena mu začudeno odgovori: »Ampak dragi, saj ga sovražiš.« Mož komaj slišno: »Prav zato!«
Miška
Dva zagrizena računalničarja se pogovarjata, pa vpraša eden:
»Zakaj smo računalniški programerji v veliki večini moški?« »Ne vem.«
»Ker se ženske bojijo miši.«
Izostanek od pouka
Učiteljica se obregne ob Janezka: »Janezek, včeraj si spet manjkal v šoli. Kaj se dogaja?« »Babica je zbolela.« »Vsakič, ko manjkaš v šoli, je tvoja babica bolna. Ne verjamem ti!«
»Veste učiteljica, tudi pri nas doma sumimo, da babica le igra.«
Kar želiš
Sin: »Ata, kupi mi iphone.« Ata: »Pa kaj še. Reci čarobno besedo!« Sin: »Majda.« Ata: »Kakšna Majda?«
Sin: »Tvoja ljubica.« Ata: »Joj, samo tiho mi bodi. Kateri model želiš?«
Izhod
»Ati, s prijatelji gremo ven.« »V tem mini krilu ne greš nikamor! Preobleci se!« »Kaj pa naj oblečem?« »Kakšne hlače ali kaj takega, Marko!«
Vedno lepši
»Ti si pa ful shujšal!« »Ja, sem na ločevalni dieti.« »Kako pa to zgleda?« »Ločujem se, kuhat pa ne znam.«
Naščasopis
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073
Hasčasopis
OGLAS
l'jui'j 2019^^
i*-*	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Prodaja in servis mobilnih aparatov
► Zamenjava LCD zaslona, baterije in ohišij ► Zamenjava polnilnih konektorjev ► Ohranitev in
meg(g)phone
TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net
TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne.

MEGA PHONE VRHNIKA
WIFI VARNOSTNA KAMERA
F.i.i HftlginBFg [IflflOpl z dHJfftiSjO	Sblnj^ i tfsfrsH ra: jj-
natmlca lCrnl.-^r^jfln .rvttiniii ^ i-nkrofoi-. n^nfli!; shranjevanja uotAeirevfii SD KaniM aii ter rrutfnosi r«ir3n|s kancem v m smeri. K-imeTl Istikp nvlgncmo ja :n .'¡wrtimn¿¿tf, Z3tc -aiaHko ncntiriimo na Ur aiisticp
POVEZffVANJf S PAMETNIMI NAPMVAMt
KiTiro ¡rih^o poleteti I	mT:Stninr i ns&BVSml Tam \r. -¿z fcgmirs. H?na
j^kz. i)ii>ar: iancdtinp^lsp1 alF"ntut.
MEBIi.NA APLlUCtJJL
tipi-iivijanju "d. ;Ln invu pietiD mobilne	fta parnem UflfitaflU aH
ItfMlSi.lm* l^kl-31. kcv® ft dc^ilj
59.3d€ -25%
44.9 3 €
Vhod	' ij dùrrn hiiii¿nt
h*LUKI: ■ ■ ■ ■ IwtüMtuAtfir* ■ ( 83?. . (rrij.(-J íomL ^ b*Cfe«L
HrinnU SD hirLii ' - -<Ht\+i*-. ■ ïm Wauc-^i liKMÉ KaUMHqm-.'
SPREMENITE VAS DOM V PAMETNI DOM
Rešitev, ki naredi vaš dom pametnejši in vaše življenje enostavnejše. Imejte r.črtzor. varnost in udobje. LfprauEi ajtiE vaš d u--■ jerdkojiinkadarkoJi prekopamEiuegBtelefonaali tablice.
l
# £
3UŒÙRU
I «Jtimwi,l
HfRWOEÍJ ÏWjMflP
/JU^Ji-M
m
imi srn. vriNh-j
MOLEK.SI d.O 0. Vrtn*|i3, EEVrfcffla M ■■ ' ' ■'-■■ ■ ■ = poiu:. vdaro ■
www.moEek.si