VESTNI CELOVEC ČETRTEK 3. DEC. 1998 Letnik 53 Štev. 48 (2990) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.' Razsodba sodišča v EU 0 jezikovnih pravicah POZIV DRUŠTVOM! Novi sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je konstituiran in denar za skoraj že minulo leto 1998 bo društvom in organizacijam čimprej prenakazan. V teh dneh bodo društva dobila po pošti od Urada pogodbe, ki jih je podpisane treba odposlati nazaj do 15. januarja 1999 oziroma morajo biti tega dne že na Dunaju! Ne zamudite roka! Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta se uskladila glede finančnih podpor iz Slovenije. Za financiranje društev ne zamudite roka 15. december 1998, ko je treba pri ZSO ali pri NSKS oddati svoje proračune! Zveza slovenskih organizacij Konec tovarne baterij v Rožu - hud udarec za občino Bistrica v Rožu Italijanska pravna ureditev, po kateri se smejo na J-tirolskih sodiščih in uradih posluževati nemščine samo domačini, je po razsodbi evropskega sodišča v nasprotju s prepovedjo diskriminacije v EU. Tudi državljani drugih držav EU imajo pravico do kontaktiranja v nemščini, če se zadržujejo na omenjenem področju. Predhodna zgodba te razsodbe je obtožba enega avstrijskega in enega nemškega državljana, ki sta zahtevala postopek v Hrvaškega radia še ni Radio MORA, ki je skupaj z ra-diema Agora in Korotanom dobil licenco za oddajanjev v jeziku manjšine, je načrtoval začetek oddajanja s 1. decembrom, toda na Gradiščanskem še niso tako daleč. Radio MORA je koncipiran drugače kot sta koroška dva. Ker so se dogovorili za skupno oddajanje s privatno radijsko postajo Antenne Gradišče in ker ta postaja še ni začela - tako je slišati od zastopnikov radia MORA, ne morejo začeti niti oni. Prav tako MORA še nima oddajnika in ni jasno, kod vse bo mogoče ta manjšinski radio poslušati. Tam se o koordinaciji frekvenc še dogovarjajo, prosili pa so tudi pristojnega ministra Eine-ma za posredovanje in pomoč. nemščini, sodišče pa je prosilo za razsodbo EU. Evropsko sodišče je odločilo v prid jezika manjšine, to pa ima za posledico, da se bodo lahko kjerkoli v EU jezika manjšine na določenem področju ter pri ustanovah in oblasteh lahko posluževali tudi drugi tuji državljani. Prav tako bodo organi (npr. pri aretacijah) dolžni vprašati po materinščini posameznika. Za Avstrijo to pomeni na primer, da bodo Slovenci z italijanskim državljanstvom lahko zahtevali postopek v slovenščini, Slovenci iz Slovenije pa (še) ne, razen če tolmača plačajo sami. S tem je zavrnjeno stališče italijanske vlade, ki je bila mnenja, da ima pravico do nemščine v občevanju z uradi le tisti, ki živi na Južnem Tirolskem in ki se priznava za nemško govorečega. Po razsodbi evropskega sodiča je to diskriminacija državljanov drugih držav v EU, ki imajo pravico do prostega gibanja na celotnem področju EU. S. IT. Občina Bistrica v Rožu je bila doslej v veliki meri odvisna od tovarne baterij (»Bären - Batterie«), saj je nudila delovna mesta za okrog 180 ljudi, to pa je veliko za majhno občino. Italijanski lastniki so si premislili in bodo produkcijo prenesli na Češko, kjer je delovna sila cenejša. To sporočilo je razburkalo Rož, pa tudi politike, ki skušali rešiti, kar se rešiti da. Najprej so lastniki kazali pripravljenost, da bi vsaj del produkcije obdržali na Koro- škem, a tudi to se je izkazalo za prazno upanje. Zdaj koroški politiki premišljujejo, kako pomagati bodočim brezposelnim - deželni glavar govori npr. o posebnem skladu in socialnem načrtu -ideje, kako ustanoviti nova delovna mesta, pa nihče nima. Italijani so sicer obljubili počakati še tri tedne, če bi se morebiti našel kdo, ki bi hotel investirati v produkcijo na Koroškem, a upanje je večje od realnih možnosti. In pa: trije tedni zelo hitro minejo... Še okrog 40 zaposlenih je v tovarni, drugi so že javljeni kot nezaposleni. Temu šoku na zaposlovalnem trgu pa bo po vsej verjetnosti sledil še drugi -Dravske elektrarne so že najavile, da bodo krepko zreducirale personal. Deželna vlada pa preverja možnosti, kako bi prišla do denarja, ki ga je izplačala tovarni baterij za podporo pri nastavitvah. V primeru, da ne bo v objektu nobene produkcije več, bo samo sanacija terena stala okoli 100 milijonov šilingov. Nič kaj rožnata bodočnost za spodnjo Koroško - posebno še, ko so zdaj objavili številke o revščini v Avstriji, kjer je Koroška v ospredju. Bistriški župan Gradenegger je iniciativen in pravi, da bodo deloma druga podjetja nadomestila manjkajoča mesta. S. W. Preberite DUNAJ Seminar o pravicah Avstrijska iniciativa Minderheiten je priredila srečanje na temo človekovih in manjšinskih pravic. O njem poroča Andrej Leben. Na strani 3 KOROŠKA Gledališke premiere Igralska dejavnost, ki spada med najbolj razširjene na Koroškem, se je spet izkazala. O premierah na Bmci in na Ra-dišah piše Jože Rovšek. Na strani 5 SVEČE Kraševci na Koroškem Predstavili so knjigo, peli in pripravili svoje domače jedi. O tem F. Wakounig. Na strani 7 PREBLISK r\ruštva (in organizacije JL/tudi) so bila ie pošteno v finančnih škripcih, ker iz sosveta še ni bilo denarja. Sosvet je sestavljen, do 15. decembra bodo stekla izplačila. Njegov ponovni predsednik je dr. Marjan Sturm. V začetku oblikovanja so- veže, je kmalu prišel nič kaj skromen odgovor, da to ne pride v poštev. Pa nič. In se je zgodilo, da je večina članov sosveta potrdila dr. Sturma. Seveda se ponavlja zgodbica izpred dobrih štirih let: FPÖ je pomagala ZSO in to je fuj! Pa vendar ZSO ni nikoli sveta je veljal dogovor o rotaciji pred- ovojna merila sedstva med ZSO * in NSKS: vsak naj bi imel dve sklepala nikakršnih koalicij s to leti predsedstva (v mandatni dobi štirih let). Slednji je kmalu zagnal vik in krik, da tako podajanje predsedstva ni demokratično in NSKS hoče kandidirati in pika. Čeprav je dr. Sturm uradno izjavil, da predlaga ZSO rotacijo, če se NSKS k tej zares pismeno ob- stranko - to je domena Enotne liste (in vsi NSKS-člani sosveta so tudi proponenti EL). Ne vem: morda je celo res. Morda pa je kdo od ÖVP volil drugače - volitve so bile namreč tajne. Če pa NSKS bolje ve, pomeni, da je bil med NSKS in ÖVP vendarle dogovor o glasovanju. 5. MM. Mestno gledališče v Celovcu Edward^lbee Kdo se boji Virginie Woolf 8.12. Krščanska kulturna zveza Christlicher Kulturverband 19.00 URAD ZVEZNEGA KANCLERJA Sosvet na Dunaju konstituiran SLOVENIJA O davčni ureditvi v Sloveniji V ponedeljek, 30. novembra, se je na Dunaju po nekajmesečnih zapetljajih novi sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja vendarle ustanovil. Vzrok za zamudo (sosvet bi moral biti konstuti-ran že marca) je bil v tem, da parlament ni potrdil sklepa vlade - temu je nasprotovala ÖVP - da se mora sosvet razširiti za dve mesti in bi bili tako v sosvetu zastopani tudi štajerski Slovenci. Poleg tega se je upravno sodišče ukvarjalo tudi s pritožbo Narodnega sveta oz. Enotne liste, ki sta vsak zase zahtevala več sedežev v sosvetu. Odločba ustavnega sodišča je zaenkrat omogočila sestavo novega sosveta, trebajra bo še poseči zastopstvo s Štajerske (en sedež za manjšino, en pa za deželo). Na tajnih volitvah je bil za predsednika sosveta ponovno izvoljen dr. Marjan Sturm, za njegovega namestnika oz. podpredsednika pa mag. Rudi Vouk. Od 16 volilnih upravičencev jih je 9 volilo dr. Sturma, ki je v tiskovni V torek, 24. 11. 1998, so se člani Posojilnice-Bank zbrali na rednem občnem zboru v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1997. Okoli 50 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij. Predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik je poročal, da so odborniki in poslovodje na svojih rednih sejah delali vestno in konstruktivno po gospodarskih načelih. Iz poročila je bilo razvidno, da se je Posojilnica-Bank Železna Kapla s podružnico v Miklavčevem tudi v preteklem letu dobro razvijala v domačem kraju. Bilančna vsota je narasla za 4,21 odstotka na 260 milijonov šilingov, letni promet pa je od lani narasel za 139 milijonov, na 1,5 milijarde šilingov. Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen lep uspeh, saj je obratni rezultat, ki je najboljši kazalec uspešnega poslovanja, znašal 2.216.000 šilingov. Povedal je, da se z velikim pričakovanjem gleda na razvoj novega zdraviliškega centra v Železni Kapli in da se upa, da bo s tem gospodarstvo v Železni Kapli na turistični ravni spet bolj zaživelo. V bodoče pa bo treba iskati še nove firme, ki bodo nudile nova delovna mesta, sicer se bodo ljudje prisiljeni odseliti se v kraje z bojšo infrastrukturo. Nadalje je predsednik Prušnik poročal, da je kljub težki splošni gospodarski situaciji poslovodstvu Iranke uspelo pridobiti nove poslovne partnerje na domačem trgu, v Sloveniji in na Hrvaškem. Z veseljem pa je poročal, da je Posojilnica-Bank Železna Kapla s podružnico Miklavčevo poslovno leto 1997 zaključila z lepim dobičkom. Tako je bilo izjavi po konstitutivni seji povedal, da se bo sosvet tudi v bodoče zavzemal za ustvarjanje zaupanja med večino in manjšino na Koroškem, v ospredju pa bodo konkretna, stvarna vprašanja, med katerimi se bodo najprej lotili vzgojno-izobraževalnih. Tako je pri sestavu sosveta ostalo vse pri starem: štajerski Slovenci v njem (še) niso zastopani, Enotna je lista je še naprej zastopana preko sedežev Narodnega sveta koroških Slovencev in ne posebej pri strankah (poslovni red za sosvete predvideva sedeže za stranke, ki so zastopane tudi v deželnem zboru), Narodnemu svetu pa ni uspelo prepričati države, da zastopa veliko več pripadnikov manjšine kot Zveza slovenskih organizacij. Pred letom dni je ZSO predlagala uveljavljanje rotacijskega principa pri predsedstvu sosveta, katerega pa je NSKS odklonil z argumentacijo, da naj bo predsednik voljen, kajti le volitve da so znak demokracije. Dva dni pred sejo pa je NSKS izjavil, daje za rotacijski prin- tudi mogoče podpreti nad 35 domačih kulturnih in športnih društev v bližnji okolici. Strokovni revizor Hanzi Dragaschnig je posredoval občnemu zboru revizijsko poročilo, ki so ga člani Posojilnice-Bank Železna Kapla potrdili. Računski zaključek za poslovno leto 1997 je občnemu zboru obrazložil poslovodja Peter Ku-char. Na osnovi bilančnih številk je bilo razvidno, da je Posojilnica-Bank Železna Kapla s svojim gospodarjenjem na pravi poti. Občni zbor je soglasno potrdil letni računski zaključek za leto 1997. Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta še podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1998. Iz poročil je bilo slišati, da so se posli s Slovenijo in Hrvaško v zadnjih letih močno razširili. Hranilne vloge kot tudi krediti so se ponovno zvišali. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1998 uspešno zaključeno. SLOVENIJA Zapleti okoli nuklearke Med Slovenijo in Hrvaško je že dlje časa prisotem konflikt zaradi koriščenja električne energije iz jedrske elektrarne Krško. Hrvaška, ki je solastnik elektrarne, pa v zadnjih letih ni hotela več prispevati k stroškom obratovanja. Minuli teden sta se sestala ministra za gospodarstvo obeh držav, da najdeta izhod iz krize. Hrvaški minister Porges je izjavil, da se bodo pogovori nadaljevali 20. decembra, do takrat »pa Hrvaška ne bo prevzemala cip, vendar za vso mandatno dobo. Očitno pa to omahovanje ni pozitivno vplivalo na nekatere člane strank, tako da so zaupanje ponovno izrekli dr. Sturmu. Dr. Marjan Sturm je bil pobudnik za sprejetje skupne spomenice, tako imenovanega memoranduma vseh uradno priznanih manjšin v državi. Ta akt, ki so ga lani zastopniki manjšin predali zveznemu kanclerju Klimi, je pomemben dokument o zahtevah manjšin in je osnova za njihovo skupno politično agi-ranje. Edinole Narodni svet je to spomenico bojkotiral, ni se udeleževal nobenih sej in ni sodeloval pri oblikovanju teksta. Razumljivo, da jo zato skuša prikazati čimbolj negativno. Ker je bila seja sosveta namenjena konstituiranju, niso obravnavali tekočega delovanja. Pomembno pa je, da bo še letos izplačan denar za delovanje društev in organizacij. Za društva: ne prezrite važnega opozorila na prvi strani zgoraj! S. W. Glede vpeljave EVRA je poslovodja Kuchar povedal, da gre pri tem samo za navadno vpeljavo skupnega denarja, ne pa za kako globljo finančno reformo. Kljub nekaterim trditvam, da bodo preživeli samo večji bančni koncerni, je poslovodstvo mnenja, da bodo ljudje tudi v bodoče radi zahajali v lokalne domače banke, kjer je postrežba še individualna in osebna. V imenu Zveze Bank Celovec je dipl. trg. Joža Habemik čestital Posojilnici-Bank Železna Kapla k uspehu in želel tudi v bodoče, da se uspešna pot nadaljuje. Za posrečeni glasbeni okvir občnega zbora so letos poskrbeli učenci oddelka glasbene šole v Železni Kapli pod vodstvom ravnateljice Milene Pavlič. S skupno večerjo in ob nežnih zvokih citer in harmonike se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju. Poslovodstvo Posojilnice-Bank Železna Kapla električne energije« - Slovenija jo je namreč pred časom zaprla. Izjavil je tudi, da želi Hrvaška sodelovati pri tistih vprašanjih, ki zadevajo tudi stroške, in ti so bili doslej kamen spotike. V naslednjih pogovorih bosta morali obe strani razrešiti status nuklearke in skleniti meddržavno pogodbo o lastništvu. Hrvaška, ki svojih obveznosti doslej ni zadovoljivo poravnavala, navaja, da niso zadovoljni z načinom soupravljanja in sonadzora. Videti je, da smo še daleč od konkretnega premišljevanja o zaprtju, saj obe državi to energijo nujno potrebujeta. V okviru prizadevanj za pristop v Evropsko unijo je Slovenija sprejela sklep, da tekom naslednjega leta uvede davek na dodano vrednost (pri nas je bil to t. i. »Mehrwertsteuer«, zdaj spet »Umsatzsteuer«), Ob tej priložnosti je Ekonomski center Maribor priredil v Rogaški Slatini mednarodni strokovni seminar, katerega namen je bil, da se davčni zavezanci, računovodje in drugi seznanijo s pripravami in praktičnimi napotki pri uveljavljanju tega novega zakona. Uvedba novega načina obdavčevanja pomeni za Slovenijo tudi spremembo celotne davčne filozofije, ki je veljala doslej. Že doslej je bila davčna konkurenca med državami EU izredno velika, članice so zniževale davke na kapital z namenom, da bi privabile čimveč tujega kapitala za investicije. Zato pa so morale zviševati druge davke, kot na primer tega na dodano vrednost ali pa davke na delovno silo. To je šlo na račun splošne kupne moči potrošnikov, kar je spet zaviralo gospodarsko rast, davek na delovno silo pa je sploh glavni vzrok delokalizaci-je. Statistike kažejo, da je prav to vzrok za tretjino brezposelnih v današnji petnajsterici držav EU. Nelojalna davčna konkurenca je privedla do mnogih davčnih oaz v EZ; tako stane Nemčijo Luksemburg 20 milijard mark letno. Taki oaz je več: britanski kanalski otoki, Monaco itd. Nujnost usklajevanja finančne politike postaja v EU vse bolj pereča, saj bo z evrom prišla na dan razlika med nominalnimi cenami in vplivom na sisteme socialnega varstva in pokojninske sisteme. Skupni trg zahteva tudi poenotenje pravnih sistemov in odstranitev ovir za prosti promet ljudi in blaga, kapitala in storitev. To pa vpliva na skupni proračun EU, ki se še v veliki meri financira iz nacionalnih proračunov v višini do največ 1,27 odstotka bruto proizvoda. Jasno je torej, da želi Evropska komisija čimprej spraviti sisteme držav kandidatk na skupno usklajeno bazo. Žal si je prisvojila takšno strogo metodologijo pri svojih ocenah, da ni mogla upoštevati vseh tistih zanimivih analiz, kakršne so prišle na dan tudi v Rogaški Slatini na seminarju. Prehitro in slabo uvajanje davka na dodano vrednost na Hrvaškem pred desetimi meseci je na primer privedlo do mnogih problemov, do zmanjšanja kupne moči malih potrošnikov, podražitev za vse tiste gospodarske subjekte, ki so sicer oproščeni davka, vendar ga prav zato ne morejo obračunati pri poslovanju ali pa tudi uvajanje novega davčnega reda sredi poslovnega leta. Bolj zmerba in diferencirana kritika Komisije glede Slovenije bi bila zato bolj primerna za osrednjo integracijsko študijo EU. Kajti dajanje enakih receptov brez diferenciacije poznamo iz mednarodnega denarnega sklada, ki pa zato niso nič bolj učinkovite ali uspešne. Bojan-llija Šturm-Šnabl Zveza slovenskih organizacij na Koroškem razpisuje mesto glavnega urednika/glavne urednice osrednjega tedenskega časopisa SLOVENSKI VESTNIK PRIČAKUJEMO: ■ smisel za samostojno vsebinsko načrtovanje in opravljanje uredniškega dela pri regionalnem slovenskem časopisu ob upoštevanju politične usmerjenosti Zveze slovenskih organizacij ■ dobro znanje slovenščine in nemščine (sestavljanje besedil, lektoriranje, prevajanje v obe smeri) - znanje dodatnega jezika zaželeno; ■ dobro poznavanje političnih danosti v Avstriji in Sloveniji (s poudarkom na koroški manjšinski politiki); ■ poznavanje in interes za sodelovanje z drugimi manjšinami v Avstriji in Evropi ter poznavanje pristojnih evropskih inštitucij; ■ vpogled v kulturno dogajanje na Koroškem (in širše v Avstriji in Sloveniji); ■ novinarske izkušnje; ■ osnovno obvladanje dela z računalnikom (vključno internet); ■ organizacijsko sposobnost; ■ sposobnost timskega dela; ■ sposobnost varčnega in smiselnega upravljanja s finančnimi sredstvi. NUDIMO: ■ nemoteno uredniško delo; ■ samostojno upravljanje v okviru finančnega proračuna; ■ možnost soodločanja o nameščanju sodelavcev in sodelavk; ■ nadaljnje usposabljanje; ■ petletno delovno pogodbo (po enem preizkusnem letu); ■ plačo po dogovoru. Pričetek dela ob začetku leta 1999 Če Vas zanima urejanje regionalnega časopisa, se javite do 11. decembra 1998 na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, A-9020 Celovec/ Klagenfurt Svoji pismeni prošnji priložite življenjepis in kratko dokumentacijo o doslejšnjem novinarskem delu. ŽELEZNA KAPLA Dobro zaključeno leto Posojilnice-Bank MEDNARODNO SREČANJE NA DUNAJU Iskanje novih poti za uveljavljanje manjšinskih in človekovih pravic Nad 100 udeležencev iz več evropskih držav se je konec preteklega tedna zbralo v osrčju avstrijske radiotelevizije na dunajskem Kikniglbergu in se posvetovalo o temi »Manjšine in človekove pravice«. Tridnevno srečanje prvenstveno nevladnih organizacij (NGO) je pripravila »Iniciativa manjšine« na Dunaju v sodelovanju z ORF, Inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann in Avstrijsko ligo za človekove pravice. Glavni cilj srečanja je bila skrb za spoštovanje in širjenje standardov človekovih pravic v Evropi. Da so ti standardi od države do države zelo različni, se je izkazalo ob petkovi okrogli mizi, ko so zastopniki nevladnih ogranizacij in državnih ustanov iz Hrvaške, Madžarske, Švice, Slovenije, Italije, Nemčije in Nizozemske informirali o aktualni situaciji glede človekovih in manjšinskih pravic. Zgledna Nizozemska Najboljši standardi veljajo na Nizozemskem. Obstaja več zakonov, ki zagotavljajo enake pravice ne samo državljanom, temveč vsem prebivalcem. Leta 1994 so uvedli posebno komisijo za enakopravno ravnanje z ljudmi. Kot je povedala sodelavka komisije Luise Mulder, po potrebi lahko samostojno ukrepajo. Največkrat morajo posredovati v zvezi z diskriminacijo na delovem mestu. Omenila je tudi, da delodajalci na Nizozemskem lahko zahtevajo znanje nizozemščine samo tedaj, če je to dejansko utemeljeno. Osnova zakonodaje je pravica posameznika do enakopravnega ravnanja z njim. Kolektivne pravice so zapisane samo v mednarodnem pravu in za Nizozemsko niso posebej izdelane. Drugačna je situacija v Švici, kjer se je razprava o oblikah diskriminacije začela sploh šele po lanskoletnem škandalu v zvezi z vračanjem imovine Zidom. Referentka je navajala več področij, na katerih prihaja do diskriminacije: ženske na delovnem mestu, prizadeti, ki so jim javne ustanove pogosto dobesedno nedostopne, Romi (Jenische), ki so diskriminirani na delovnem in stanovanjskem trgu in v možnostih izobraževanja, lezbijke in homoseksualci, ki so javno pa tudi na delovnem mestu difamirani. Nekaterim manjšinam pa so v Švici tudi nekako naklonjeni. Tako na primer Retoromanom, Tami-lom iz Sri Lanke in v zadnjem času tudi beguncem s Kosova. izjavah in dejavnostih na Južnem Tirolskem. Kako postati Nemec? - Težko. Vsaj po oceni Dimitre Clayton, ki je predstavila situacijo v Nemčiji. Menila je, da tujci v Nemčiji ostanejo tujci, ne glede na to, kako dolgo že tam živijo. In ena tretina vseh migrantov je že več kot 20 let v deželi. Nemški integracijski politiki je referentka prisodila le značaj reševanja konfliktov. <5# Internationale Tagung »Minderheiten und Menschenrechte« Helmut Kietzander (ORF), dr. Schuppich (Liga za človekove pravice in dr. Hemetek (Iniciativa manjšine) ob otvoritvi srečanja Foto: Mehmed Emir V posameznih delovnih krožkih se je delalo intenzivno Foto; Mehmed Emir Nekam podobna je situacija na Madžarskem in v Sloveniji. V obeh državah je opaziti razlike med zakonodajo in manj-šinskopolitično prakso. Ustavno sodišče na Madžarkem ima veliko kompetenc in tudi druga sodišča so v procesih v zvezi z diskriminacijo doslej pozitivno odločila. Vendar je prof. Gabor Halmai iz Budimpešte opozoril na paradoks demokratične spremembe, da namreč ponekod z večinskimi sklepi odganjajo skupine iz mesta. Omenil je sociološko raziskavo, ki kaže, da so v težki situaciji predvsem Romi, saj 90% ljudi misli, da bi problem Romov lahko rešili, če bi ti delali, 67% jih misli, da jim je kriminal v krvi in 49% je za segregacijo Romov v restavracijah. Iz poročila Borisa Jesiha, sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je bilo razvidno, da so tudi v Sloveniji - z izjemo narodnostno mešanega Prekmurja - Romi najbolj diskriminirani. Kar se tiče socialnih manjšin, je Jesih dejal, da ni posebne diskriminacijske klime, a tudi naklonjenosti ne. Do največ primerov diskriminacij prihaja pri delovnih pravicah, o čemer pa se v javnosti ne govori. Kot vzrok za to je imenoval obdobje tranzicije v Sloveniji. Nekoliko bolje kaže s pravicami manjšinskih narodov -vsaj večine njih - v Italiji, kjer bo senat končno le sklepal o tozadevnem zakonu, ki ga že desetletja pripravljajo. Iz zakona pa so črtali Rome, da bo sploh lahko našel politično večino, je dal vedeti referent iz Italije, ki je tudi poročal o nedavnih manjšinam sovražnih političnih Nemčija še nima pravne osnove za ukrepe proti diskriminaciji, vendar je Claytonova izrazila upanje, do bo v novi koaliciji sklenjen. Sicer so po njenih besedah koncepti za enakopravnost še redki. Izjema da je dežela Nordrhein-Westfalen, kjer potekajo antidiskriminacijski projekti s finančno pomočjo dežele. Da je v Nemčiji težko sprožiti javno diskusijo o rasistični diskriminaciji in da je sama beseda rasizem tabuizira-na, je Claytonova nakazala s tem, da so se v zadnjih letih nekatere ustanove, ki so angažirane v boju proti rasizmu, preimenovale in črtale besedo rasizem iz svojega imena. Najbolj pretresljivo poročilo je podala Neva Tolle, ki je predstavila splošno družbeno situacijo in položaj žensk na Hrvaškem, kjer predstavljajo 64% prebivalstva. Povedala je, da se na Hrvaškem še naprej uveljavlja politka etničnega čiščenja, ko se ovira vračanje beguncev. Nakazala je hude neusklajenosti glede volilne pravice Hrvatov v tujini in prebivalcev doma. Mediji so kontrolirani in njihova distribucija je v rokah države. Trenutno naj bi teklo čez 500 procesov proti novinarjem. Tudi socialni položaj je vse hujši, saj nekateri delavci na svoje plače čakajo že do dve leti. Ob tem so dohodki v povprečju nizki, brezposelnost pa je visoka. Država je sprožila celo kampanjo, v katerih pozivajo žene, da naj rodijo čim več otrok, da nacija ne izumre. Kako svojevrstna je situacija na Hrvaškem, je pokazalo dejstvo, da na poročilo ni bilo neposrednega odmeva. Kako je s človekovimi in manjšinskimi pravicami v Avstriji, udeleženci okrogle mize žal niso izvedeli, ker za to niso predvideli referenta ali referentke. V diskusiji so bile nakazane še nekatere druge pomanjkljivosti pri pripravi sicer utečene prireditve. Predvsem prizadeti so bili začudeni, da niso imeli zastopnika na podiju in da so bili v prispevkih referentov komaj omenjeni. Drugi dan je bil v znamenju diskusij in izmenjavanja izkušenj v štirih delovnih krožkih. Udeležneci so razpravljali o vprašanju človekovih pravic in perspektivah manjšin na področjih izobraževanja, medijev, sociale in vzpostavljanju omrežij nedržavnih organizacij. (Glej povzetek rezulatov.) V nedeljo dopoldne se je srečanje končalo s poročilom o poteku in rezultatih srečanja, ki ga je podala dr. Ursula Hemetek, predsednica Iniciative manjšine. Zaključno podijsko diskusijo, ki ni bila tako promi-nentno zasedena, kot je bilo predvideno, je vodil Lakis Jor-danopoulos, sodelavec manjšinskega uredništva ORF. Ne posebno ambicionirano Günter Tolar, sodelavec ORF, je govoril o svojih izkušnjah potem, ko je javno izjavil, da je homoseksualec. Sam da je imel s tem pozitivne izkušnje, vendar je svetoval, naj si vsak dobro premisli, ali si lahko dovoli tak »outing« v svojem delovnem okolju. S tem je nasprotoval igralki Sandri Kreisler, ki je menila, naj vsak jasno pove, da je drugačen. Določeno nevarnost pa je Tolar ugotovil v »toleranci« nekaterih avstrijskih medijev, ki da se najbolj izraža v njihovi brezbrižnosti. Zato se Tolar tudi ne počuti varnega, ker da bi ob političnih spremembah bil med prvimi, ki bi ga odpeljali. Tolarje kritiziral tudi podobo manjšin v medijih in v ORF. Pogreša integrativni pristop, ki ga je nekoč še našel celo v zabavnih oddajah Heinza Conradsa. Trenutno obliko informiranja je imenoval »ne posebno ambicionirano«. Človekove pravice pri pouku Dr. Manfred Novak, vodja Inštituta za človekove pravice Ludwig Boltzmann, je zanikal vprašanje, ali potrebujejo mediji določene klišeje o manjšinah in se zavzel za pravico do drugačnosti. Kot strokovnjak za temeljne in človekove pravice je ocenil, da avstrijski izobraževalni sistem manjšin ne upošteva v zadostni meri. Menil je, da Rezultati v delovnih krožkih Mediji (Hakan Gürses, Amina Krüger) javno-pravni mediji naj zrcalijo mnogovrstno podobo družbe; pripadniki manjšin naj sodelujejo pri oblikovanju programov in naj jim bo omogočena ustrezna izobrazba; manjšine morajo biti zastopane v zastopstvu poslušalcev in gledalcev ORF; opazovanje medijev glede kršitev človekovih pravic in zamolčanja dejanske družbene raznolikosti; Omrežje nedržavnih organizacij (Ursula Hemetek, Franjo Schruiff) Izkoriščanje novih tehničnih možnosti za čim širše in hitrejše sodelovanje med aktivisti za človekove in manjšinske pravice; preverjanje volilnih programov političnih strank ob prihodnjih volitvah v evropski parlament glede na združljivost programov z manjšinskimi in človekovimi pravicami Izobraževanje (Vladimir Wakounig, Ingrid Dietrich) Pouk človekovih pravic naj postane samostojen poučevalni princip v okviru šolske avtonomije naj se šole odprejo kulturam, ki so manj zastopane; šole naj priznavajo otroke kot pravne subjekte v smislu človekovih in otrokovih pravic. Sociala (Mirko Messner, Andreas Oechsner) Namesto pravice do dela se delovni krožek zavzema za pravico do socialne varnosti; novo nastajajoče socialne manjšine in manjšine naj oblikujejo aliance, da premostijo njihovo segregacijo; ta proces naj vodi v splošno družbeno integracijo manjšin ob ohranjevanju njihove identitete, pri čemer bi tako manjšina kakor večina prihajali spremenjeni iz tega procesa. je vzgoja v duhu človekovih prvič v Avstriji v ozadju in da bo še trajalo, preden bo bolje. Novak je predlagal neke vrste pouk človekovih pravic in tozadevno vzgojo na šolah ter projekte, da bi si mladina pridobila več razumevanja za manjšine. V uveljavljanju kolektivnih pravic Novak ne vidi edinega zdravila. Najprej naj bi poskusili uveljaviti individualne pravice in antidiskriminacijski zakon. Andrej Leben 25-LETNICA MOPZ FRANC LEDER LESIČJAK Dostojno, umirjeno in svečano ob obletnici Velika dvorana gostilne Šostar v Globasnici je bila preteklo nedeljo spet polna. Napolnili so jo prijatelji lepega petja, nastopajočih zborov in skupin, predvsem pa je obiskovalce pritegnila obletnica, srebrni jubilej moškega pevskega zbora iz Štebna. Ker ta v svoji vasi za tako prireditev nima primerne dvorane, je obletnico organiziral pač v sedežu občine, v Globasnici. Sicer pa to niti ni toliko pomembno, ljudje, predvsem pa kulturniki so med seboj povezani, pri štebenskem »Lesič-jaku« pa pojejo tudi mnogi Globašani. Po uvodni pesmi slavljenega pevskega zbora je predsednik društva v Stebnu Hubert Dum-pelnik pozdravil poslušalstvo in orisal pot in pomen delovanja njihovega pevskega zbora, katerega ustanovitelj in 25-letni vodja je Janez Petjak, skladatelj, organist, širok po kulturi srca in slovenske duše Širino v kulturi je zbor v prvem delu nastopa pokazal tudi z rusko pesmijo Stjenka Razin. Globaški Dekliški zbor STEM (sedem pevk) je jubilejnemu zboru čestital s tremi občuteno zapetimi pesmimi. »Septet« glasovno raste in se razvija v vokalno zelo zanimivo obogatitev naše kulture. Mešani pevski zbor »Peca«, ki ga vodi Alenka Muri, je najprej nastopil s Prešernovo Zdravico, potem pa je predsednik globaškega društva Štefan Boschitz zboru »Franc Leder Lesičjak« čestital, prav tako pa tudi zborovodju Janezu Petja-ku za od občine podeljen naslov častnega občana ter poudaril zborov pomen za ohranjevanje slovenske besede in kulture v občini in širše na Koroškem. Zbor je svoj nastop za- ključil s hrvaško zagorsko pesmijo »Fala«, najljubšo pesmijo nekdanjega predsednika Tita. Impresivni solo je pel Dominik Hudi. Iz sosednje dobrolske občine je prišel čestitat Kvartet »a Ca-pella«. Vodja Peter Grilitz-»Katra« je v radijskem stilu »Korotana« čestital zboru, pri tem napravil nekaj medijske reklame zase, kvartet pa je zapel zares občuteno in milo. Globaški Gemischter Gesangsverein, ki ga vodi Valentin Zirgoi, je dostojno čestital z brez jezikovnih napak zapeto Lesičjakovo »Lepšega življenja ni« in še z dvema nemškima, jubilejnemu pevskemu zboru pa je za osvežitev podaril kar zajetno steklenico. Za konec je z velikim odobravanjem še enkrat nastopil štebenski »Lesičjak«. Nekako nostalgično je zazvenela »Kam si šla mladost ti moja?«. Po ljudski »Se že svita, bo den« in Kernjakovi » Moja lubca m'je pošto posvava«, kijo je soli-stišno spet obogatil Štefan Gregorič, pa je po odhodu z odra moral dodati še eno. Zborovodji Petjaku in vsem pevcem zbora je želeti še veliko ustvarjalnih moči. Jože Rov še k 25-letni slavljenec MoPZ »Franc Leder Lesičjak« iz Štebna Foto: sv DEŽELNA GALERIJA V CELOVCU Skrivnostna podoba podeželskega življenja iz kataloga V Koroški deželni galeriji v Celovcu so na ogled zgodnja dela Wernerja Berga (1904— 1981), slovitega umetnika z Rutarjeve domačije. Razstava obsega nad 200 del, nekaj slik pa je razstavljenih v javnosti prvič, predvsem so to nepoznani akvareli in slike z oljem. Razstavljena dela so po mnenju soavtorja zelo lepega kataloga in vodje deželne galerije Amulfa Rohsmanna tudi najmodernejša. Nastala pa so v začetni fazi umetnikovega ustvarjanja od leta 1927 do 1935. V tej dobi so nanj močno vplivala Edvard Munch, katerega je umetnik osebno obiskal in spoznal leta 1927 na Norveškem, in Nemec Emil Nolde, ki je bil njegov mentor in s katerim je bil tudi prijateljsko povezan. V tem obdobju je Werner Berg razvijal svoj lastni umetniški slog. Mladi Werner Berg je na Dunaju promoviral iz državniških ved in se nato odločil za študij slikarstva na Dunaju in Miinch-nu in se leta 1931 z družino preselil na Rutarjevo domačijo na južnem Koroškem. Za podeželsko življenje in delo na kmetiji se je Werner Berg odločil zato, ker je bil fasciniran od »lepe in stranske lepote te južnokoroške pokrajine in od ljudi, ki ne ustrezajo običajnim klišejem«. Werner Berg se je popolnoma odpovedal pravilom meščanskega življenja in se zavestno odločil za po njegovih besedah »arhaično in podeželsko življenje in delo na kmetiji«. V tem načinu življenja je črpal moč in bogate motive za njegovo izredno in neprimerljivo umetniško ustvarjanje. Na Koroškem je spoznal tudi znanega avstrijskega umetnika Herberta Boeckla, od katerega se je prav tako distanciral že leta 1935 kot od svojega prijatelja Emila Noldeja, ki se je ogreval za nemški nacifašizem. Werner Berg je po avtobiografskih podatkih zelo trdo in veliko delal, tako da tudi uspehi niso izostali. Leta 1934 je razstavljal v Berlinu, Hamburgu in Bochumu. Leta 1935 je prejel visoko umetniško nagrado, imenovano po Albrechtu Diirerju. Istega leta so nacionalsocialisti v Kölnu preprečili njegovo veliko osebno razstavo in Wernerja Berga označili za izrojenega umetnika (Entarteter Künstler). Ta dogodek je Wernerja Berga zelo prizadel in ga potrdil v njegovi odločitvi, da se je opredelil za izolacijo. Umetnik seje na samotni Rutarjevi kmetiji popolnoma osredotočil na umetniško ustvarjanje. Tema zgodnjega slikarskega opusa je življenje na deželi, žene, otroci, siromaki, kmetje, narava in živali. Bergove slike izražajo pristnost in izvirnost te nedotaknjene pokrajine, njenih prebivalcev in življenjskega vsakdana. V središču njegovega slikarskega ustvarjanja je vedno človeška notranja bivanjska podoba, seveda z določeno abstrakcijo, ki pa nikoli ne ustvarja vtisa roman-tizacije ali idilizacije krutega podeželskega življenja v dobi gospodarske depresije v 1. republiki. Mirko Štukelj Imenitna razstava zgodnjih del priseljenca in prijatelja koroških Slovencev Wernerja Berga je na ogled do 14. februarja 1999, od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR »ZARJE« V ŽELEZNI KAPLI Vodstvo in skrb prevzeli Ošinovi Po dveh letih je z manjšo zamudo preteklo nedeljo, 29, novembra, v hotelu Obir v Železni ka-pli potekal občni zbor domačega Slovenskega prosvetnega društva »Zarja«. Mag. Jože Blajs, ki je društvo vodil zadnjih šest let, je v svojem poročilu spet poudaril zdaj že uveljavljeno resnico in napotilo za delovanje, da «jezik ni le pravica, ampak tudi dolžnost« in tudi bodoče vodstvo pozval, da se v šim večji meri prizadeva za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Sledila so poročila tajnice Lize Smrtnik, ter vodij posameznih sekcij. Za gledališko je Gerhard Ošina dejal, da so sicer oblikovali kar nekaj recitalov in gledaliških gostovanj v Železni Kapli, res pa je, da v tem obdobju domača igralska skupina ni naštudirala kake predstave. Za tamburaško skupino je poročala Tatjana Sadolšek. Skupina zelo intenzivno vadi in nastopa, ima pa precej težav z instrumenti. ima nekaj rednih bralcev, želeti pa bi jih bilo več. Društvo »Zarja« tudi dobro gospodari, največ pa ji v blagajno prinese vsakoletna poletna noč. Na volitvah je bil na čelo društva izvoljen »triumvrat« Ošina, in sicer za predsednika Willi Ošina, za podpredsednika pa Marija in Erhard Ošina. Tajnica je Liza Smrtnik, njena namestnica Regina Smrtnik, blagajničarka je Marija Benetik, Anka Hribar in Sonja Malover-šnik njeni namestnici, odborniki so Bojan Kuchar, Tomi Ošina, Ludvik Tomaschitz, Peter Kuchar, Žalika Smrtnik, Miha Traunik, Karla Haderlap, Mihi Kuchar, in Jože Blajs. Sekcije bodo po novem vodili: dramsko - Pepi Oraže; pevsko - Silvija Ošina; folklorno - Tatjana Pörtsch; tamburaško še nadalje Tatjana Sadolšek in športno - Manfred Malover-šnik. Društveno delo in finančno poslovanje pa bosta nadzoro- Ob dosedanjem predsedniku Jožetu Blajsu »triumvirat«: Willi, Marija in Erhard Ošina f<«o:sv Marija Ošina je za pevsko sekcijo poročala o vajah in nastopih mešanega pevskega zbora, še posebej pa je poudarila ustanovitev in delovanje otroškega zbora. Folklorna skupina, ki jo je doslej vodil Marjan Oraže, je doslej nastopila že 273-krat, v zadnjih treh letih pa 19-krat. Albert Rozman, vodja športne sekcije, je kritično poročal in dejal, da je bilo za manjšo dejavnost sekcije največ krivo pomanjkanje snega, nekoliko pa je bila neaktivna tudi sekcija sama. Karla Haderlap je za društveno knjižnico povedala, da poseduje preko tisoč knjig, da vala Andi Ošina in Karolina Rozman. Nekaj debate je sicer bilo, vendar brez posebne kritičnost, kar je kazalo, da so društveniki s potekom dela kar zadovoljni. Ob koncu so občni zbor pozdravili kapelski župan dr. Peter Haderlapp, podžupan Franc Jožef Smrtnik in predsednik Slovenske prosvetne zveze in sosednjega društva »Valentin Polanšek« na Obir-skem dr. Gustav Brumnik, Peter Kuchar pa je spregovoril o nujnosti odprtja sedla proti solčavski občini v Sloveniji, za katerega se Kapelčani prizadevajo že štirideset let. J.R. VOLKSKINO Novejši slovenski film V četrtek, 3. dembra, ob 19.15, si boste lahko v nekdanjem Volkskinu v celovški mestni četrti Šentrupert ogledali slovenski film »Socializacija bika?« v režiji Zvonka Čoha. O vsebini: Plešasti profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske spojine in raztopine, s katerimi bi lahko pospešili rast lasnih celic. Profesor Rozina želi namreč dokazati, da je evolucijo mogoče pospešiti »tukaj in zdaj«, iz ene same celice njegovega lasu ... Po naključju - ali pa tudi ne - se princ bik znajde v laboratoriju profesorja Rozine, kjer postane predmet raziskav. In tu se zgodbi o evoluciji in antie-voluciji usodno prepletata ... njega stanovanja Kalabuškina, ki že kmalu po smrti svoje žene živi s priležnico Margarito. Ta naj prepreči njegovo samomorilsko namero. Tedaj pa se pojavi Gološčapov, predstavnik ruske inteligance, ki Podsekal-nikova nagovori, naj se ubije v njihovem imenu. Celo poslovilno slovesnost mu pripravi. Tudi književnik, obrtnik, oficir in duhovnik pričakujejo, da bo Podsekalnikov napravil samomor njim v korist. Ta pa se na poslovilni slovesnosti tako na- PREMIERA RADIŠKE MLADINSKE SKUPINE Eksperiment »Video klub« kaže pot Res so prizadevni ti naši igralci. Gledalec jim komaj sledi. V petek premiera na Brnci, že v soboto mladi vabijo na Ra-diše. »Video klub« - le kaj je to? Prav nič ne diši po gledališki predstavi in prav to zbuja še večjo radovednost. Sodobnega slovenskega dramatika Gorana Gluviča poznamo po nekaterih dramah kriminalnega žanra, kaj več o njem pa še ni bilo slišati. Vsaj na senčni strani Karavank ne. Že v veži kulturnega doma nas preseneti televizor, na ekra- ce, nekam nad nje. Ugotovimo, da gledajo video film in da so v video klubu. Kot v »Plešasti pevki« tišina, nihče ne spregovori, njihove kretnje, premiki so usklajeni, obrazi resni in napeti. Nekaka tesnoba se polasti gledalcev, da si še šepetati ne upajo. Potem pa končno zamudnik predstave prekine molk. Pride spontano in v gledalce video filma s svojimi pripombami vnese nemir, negodovanje, odpor, povsem novo dinamiko. Moteč je kar se da, hkrati pa zelo duhovit. S svo- Prišlek je v video klubu vse postavil na glavo nu pa vidimo postavitev igre, slike igralcev in sodelavcev in to teče, teče. V dvorani je prizorišče v parterju, gledalci pa sedijo v preostalem delu in na odru. Na obeh straneh scene v obliki ekrana preko dveh monitorjev prenašajo dogajanje na sceni. Gledalec je s tremi slikami polno zaposlen. Nasproti, na sceni, sedi šest mladih igralcev in zre v gledal- jim stolom se seli od gledalca do gledalca, jih nagovarja, vznemirja in celo žali. Celo do pretepa pride. Odide in se vrne s steklenico piva, se sprašuje, zakaj ga ne sprejmejo, ga zavračajo, ustvarja posebne grup-nopsihološke situacije. Pravzaprav se ne zgodi kaj velikega, vendar je vseskozi napeto. Nesmisel, bi rekel kdo, vendar ni tako. To je igra življe- nja, to je današnja stvarnost, to je stanje, ko že v družinah hkrati molče gledamo po dva ali tri programe, ne znamo pa se zediniti za enega in se po njem o njem pogovoriti. Avtor je zadel v piko. Še bolj pa je zadela režiserka Alenka Hain, ki je znala mlade Radišane za igro navdušiti, iz vsakega posebej ustvariti vlogo neimenovanega, ki jo je z vso napetostjo igral vso predstavo. Ob skopem besedilu šesterice igralcev-gledalcev je bila njihova skorajda pantomi-mična igra velik napor in seveda tudi uspeh. In igralci: Vlogo motečega zamudnika je blesteče igralsko in jezikovno odigral Marco Tolmaier, vsi ostali neimenovani - Samo Lampichler, Sandra Lampichler, Majda Ogris, Tomaž Ogris, Ines Schiemann in Kristina Tolmaier - pa so vsak po svoje delovali samozavestno in foto: sv prepričljivo. Za dokaj zahtevno tehniko so skrbeli Adri-jan Povše, Hannes Tolmaier in Niko Wieser, sceno pa je izdelal Nuži Wieser. Predstavo lahko upravičeno imenujemo eksperimetalno. Seveda je le ena oblika novosti v našem preljubem mladinskem gledališču, zagotovo pa nakazuje smer, v katero naj bi se razvijalo: v čim večjo kreativnost in ustvarjalnost. Jože Rovšek pije, da s samomorom ni nič. Razočaranje oporečnikov je veliko, a iz stiske jih reši književnik Viktorovič, ki si zares vzame življenje. Scena Janeza Debevca je bila v svoji temačnosti in turobnosti primerna. Rusko glasbo je spretno vključeval Emanuel Hudi, kostumi Brigite Kikel so bili razen pri uniformi Kalabuš-nika kar pravšnji, luč je bila v mejah zmožnosti večnamenske dvorane. Režiserki Metki Dulmin so dramaturško vajeti ušle iz rok, režijsko pa je nekoliko pretirala z nekako agresivno, kričečo igro. Prehodi, pavze, šepetanje, molk, so pogosto bolj efektivni elementi igre. Predstava je slonela na dominantni igri Lojzija Galloba -Podsekalnikova, njegova žena Marja - Regina Wutti - je bila kljub dobri igri nedorečena, tašča Serafina - Terezija Gal-lob - preveč stopicajoča in hreščeča, oficir Kalabuškin -Štefan Hudi - sicer ni blestel, a za svojo vlogo je bil kar pravi, njegova priležnica Margarita -Martina Hudi - priležniško neprizadeta, oče Jelpidij, Marjan Gallob I, je bil s svojo poja-vo in opremo prav smešen, jezikovno zelo dober in prefinjen pa intelektualec Gološčapov -Marjan Gallob II. Pepi Miki kot predstavnik obrtnikov je bil kar preveč krvavokrvavi mesar, književnik Viktorovič pa za veličino ruske književnosti precej preskromen. Z nekoliko brušenja in popravkov bi bila brniška predstava zelo dobra. Za to pa se splača potruditi. Jože Rovšek jrt O sušnih letih so se Bmčani ■ in okoličani v Slovenskem prosvetnem društvu »Dobrač« spet toliko zbrali, da so uprizorili gledališko predstavo. Tokrat so si izbrali Erdmanovega Samomorilca, za režiserko pa poiskali Metko Dumlin. Kolikor vem, Erdman sodi med ruske oporečnike, ki v času komunističnega sistema pri režimu niso bili kaj prida priljubljeni. Saj tudi ni čudno. V svoji izpovedi Erdmän dejansko ni ne »tič ne miš«. Morda, besedilo je precej nepoznano, pa ga režiserka ni povsem rezumela, kajti v predstavi ni prave dramaturške niti. Filozofija ruske družbe po oktobrski revoluciji se je zagotovo razpredala med novo marksistično-leninistično in pa nekdanjo fevdalno-kon-servativno. Erdman je ta razcep, ki ga je čutiti iz nekaj sekvenc besedila, postavil v nekako grotesko. Slikal je prepad med novim in starim, to pa naj predstavlja inviduum Podsekalnikov. Na njem se odražajo družbena nasprotja, v njem je konflikt med obljubljenim v revoluciji in med dejanskim stanjem po njej. PET LET VOKALNE SKUPINE VOX Ljubezen do petja Preteklo soboto je bila v nabito Zgoščenka skupine VOX z polni farni dvorani v Pliberku naslovom »Vihar srca« obsega predstavitev zgoščenke in kon- nekaj domačih pesmi rajne pe-cert domače pevske skupine snice z Libuškega polja Milke Veselje ob prvi zgoščenki VOX, ki jo vodi Traudi Lipuš. Skupino sestavljajo štiri nežni ženski glasovi in štirje mladeniči, ki jih že nekaj let druži ljubezen do petja in družabnosti. Kulturni večer je poleg skupine VOX, ki je ubrano zapela številne pesmi, ki so tudi posnete na CD, oblikoval še duo Janez Gregorič (kitara), Kristijan Filipič (prečna flavta) in Pepej Krop. Foto: SV Hartmann (Vihar srca, Noč na morju), nemške in znane mednarodne pesmi (Mama Loo, Lady Sunshine in druge). Posamezne točke večernega sporeda sta na šaljiv in shrljiv način povezovala Katra in Lojz. Zgoščenko lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah in stane 200 šilingov. M. Š. PREMIERA NA BRNCI Nesamomorilski »Samomorilec« Semjon Semjonovič Podsekalnikov je že dalj časa brezposeln. To ga, čeprav ne daje vtisa, da bi bil zelo delavoljen, spravlja v obup. Posebej pa ga vanj potiskata žena Marja in tašča Serafima. Stalno ga spremljata v strahu, da ne bi storil samomora, hkrati pa ga s tem k temu tudi spodbujata. Ko z učenjem igranja na tubo ne uspe in se mu podrejo sanje o velikem uspehu, je samomor spet aktualen. Na pomoč pokličejo oficirja iz sosed- Preden greš na oni svet, se je treba še poveseliti PRIREDITVE ČETRTEK, 3. 12. TINJE, v domu 10.00 Odprtje razstave slik Stanka Rapotca ob 1. obletnici smrti PETEK, 4. 12. CELOVEC, v mestni hiši, Gewölbegalerie 19.00 Razstava ikon tinjske slikarske skupine. Glasba: Rebekka Mesner - kitara, Monika Olip -prečna flavta, Domžalski rogisti BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 14.00 Kmečki trg. Prodaja kmečjih pridelkov TINJE, v domu 19.30 »Frankfurt v Tinjah« - branje iz del treh založb -Drava, Mohorjeva in Wieser SOBOTA, 5. 12. RADIŠE, po domovih - SPD Radiše 7.00 Miklavževanje po domovih; kdor želi obisk Miklavža, naj to javi A. Lampichlerju, tel. 0463/740 156 BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 »To smo mi, kikiriki« (B. Veras). Premiera otroške skupine SPD Borovlje; režija Ljerka Belak. Po igri bo prišel Miklavž NEDELJA, 6. 12. RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 10.30 S. Mrožek: Na odprtem morju. Gostuje igr. skupina Šentjanž OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek« 10.30 Miklavževanje DOBRLA VAS, v Rutar Lido - Društvo upokojencev Podjuna 11.00 Predbožično srečanje upokojencev GLOBASNICA, v farni dvorani 14.30 »Mala in velika luna« (Boris A. Novak), premiera, režija P. Sticker; po igri miklavževanje SELE, v farnem domu - KPD Planina 14.30 mlad. igra »Klobuček in Klobučica« ter miklavževanje BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 17.00 »To smo mi, kikiriki«; ponovitev PONEDELJEK, 7. 12. PLIBERK, v farni dvorani - Slovenski kor. skavti in skavtinje 18.00 Skavtska obljuba ŽELEZNA KAPLA - BELA, v gostilni Podobnik - DESK »Narodnosti v SPÖ« 18.00 »Pogovori ob malici«, z dr. Michaelom Ausserwinklerjem ŽVABEK, v farni cerkvi 19.00 Adventno srečanje ŠKOCJAN, dvorana Kassl - Singkreis Klopeiner See 19.30 Adventni koncert. Sodelujejo:otroški zbor KD Škocjan ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k in SPZ 20.00 Gledališka predstava »Videoclub« (Goran Cluvič). Gostuje: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše TOREK, 8. 12. LEDINCE, pri Borovcu - Društvo »Ringaraja« 11.00 Otvoritev otroškega vrtca Ringaraja CELOVEC, v mestnem gledališču - Krščanska kulturna zveza 19.00 Osrednja gledališka predstava »Kdo se boji Virginie Woolf«. Gostuje: Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, režija: Mateja Koležnik SREDA, 9. 12. CELOVEC, knjigarna Drava-Naša knjiga - DRAVA 18.30 Predstavitev pesniške zbirke Martina Kuchlinga Okamenela sled ŠENTJAKOB, na Višji šoli - Regionalni center 18.30 Menu za posebne priložnosti. Vodi: Nataša Partl ČETRTEK, 10. 12. DUNAJ, Korotan, Albertg. 48, - SKC Korotan in Mohorjeva 20.00 Literarni večer z Levom Detelo PETEK, 11. 12. ROŽEK, v galeriji Šikoronja 18.00 Približevanje (posredovanje umetnosti) DUNAJ, klub KSŠŠ, Mondscheingasse 11 - Klub KSŠŠD 19.00 Občni zbor Kluba slovenskih študentk in študentov SOBOTA, 12. 12. ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v kapeli 20.00 Adventni koncert. Nastopa: kvartet A Capella iz Dobrle vasi OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek« 20.00 Božičnica; nastopa skupina »VOX« in domače skupine NEDELJA, 13. 12. ŠMIHEL, pri Šoštarju - Društvo upokojencev Pliberk 11.00 Enajsto srečanje v adventu; ob 11. uri maša, ob 12. uri kosilo BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje 14.00 Kmečki trg. Prodaja kmečkih pridelkov ŠENTRUPERT, v Gospodinjski šoli - PD Lipa v Velikovcu 14.00 Adventni koncert z vokalno in otroško skupino Lipov cvet ŠENTJANŽ V ROŽU, v farni cerkvi - SPD Šentjanž 17.00 Koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane ŠKOCJAN, v farni cerkvi - Občina Škocjan 19.00 Adventni koncert. Sodelujejo: MePZ SPD Danica, Nomos, Singkreis Turnersee-Stein, otroci ljudske šole Škocjan, Jagdhornbläser iz Škocjana DRUŠTVO RINGARAJA vabi na svečano otvoritev otroškega vrtca Ringaraja v torek, 8. 12. 1998, ob 11. uri v prostorih v hotelu Mittagskogel, p. d. pri Borovcu v Ledin-cah. Prisrčno vabljeni! OKVIRNI PROGRAM RADIA AGORA Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105.5 (Dobrač), 106.8 (Golica) in 100.5 (Železna Kapla) Naslov: 9020 Celovec, Paracelsusgasse 14, tel. 0463/41 86 66, faks 99 vsak dan ob 12. uri in 18.45 mednarodna poročila v decembru ob torkih in četrtkih: jezikovni tečaj UNIKUM ob 10.55, 12.55 in 19.55 Od ponedeljka do petka: 10.00 koledar prireditev; 11.15 pregled tiska;_________ 13.00 glasba in gostje v studiu; 18.00 magazin: v ponedeljek Alpe-Jadran; v torek šport; v sredo CD tedna s ponovitvijo v soboto ob 12.10; v četrtek kultura, v petek po Koroškem; 19.00 Otroški kotiček, 20.00 glasba: v ponedeljek jazz, v sredo Ruff Radio, v četrtek mušic for the masses, v petek soundcheck. Literatura: v nedeljo ob 11.00 Literarna kavarna (ponovitev v torek ob 22.10); v ponedeljek, sredo in petek ob 10.10 Literarni drobci (ponovitev ob 22.10) Urad zveznega kanclerja • Urad gradiščanske deželne vlade • Urad koroške deželne vlade prirejajo seminar oz. delavnico Večjezični otroški vrtci v petek, 4. 12., od 9.30 do sobote, 5. 12., do 12.30 na Plešerki 5 pri Hodišah, v domu sindikatov na Habnarjevem jezeru. Prisrčno vabljeni! NEMŠČINA - SLOVENŠČINA Iščemo prevajalko/tajnico z odličnim znanjem obeh jezikov za odgovorno delo v Ljubljani. Začetek dela februar 1999. Znanje uporabe osebnega računalnika. Prošnje pošljite v nemščini na naslov: Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana, Prešernova 23, SI-1000 Ljubljana Podrobnejše informacije dobite na tel. štev. 061/179 07 00 SPD »BOROVLJE« OTROŠKA IGRALSKA SKUPINA BOGOMIR VERAS REŽIJA Ljerka Belak TO SMO MX, KXKXRXKX PREMIERA v soboto, 5. decembra 1998, ob 16. uri v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Po igri bo prišel Miklavž PONOVITEV v nedeljo, 6. decembra 1998, ob 17. uri Po svetu se kotali V majhna pika in nestrpno čaka, m da bo šla na slovenski ples in našla svojo črtico ter postala pika na i Helmut Hartmann iz Celovca - 75. rojstni dan; Pavla Kulte-rer iz Rakol - rojstni dan; Miha Amruš iz Šentjakoba -65. rojstni dan; Janez Petjak iz Štebna - rojstni dan in god; člani društva upokojencev Pliberk: Janez Kumer, Pavla Pittino, Štefka Apovnik, Frida Hudi in Frida Flödl - rojstne dneve; Mihi Notsch s Čemernice pri Šentjakobu - rojstni dan; Elizabeta Smolnik iz Čirkovč - roj- RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 3. 12. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 4. 12. 18.10 »Utrip kulture« SOBOTA, 5. 12. 6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 6. 12. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. Štefan Krampač) 18.00 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 7. 12. 18.10 Kratek stik TOREK, 8. 12. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (rektor J. Kopeinig) 18.00 Praznična (P. Zunder) SREDA, 9. 12. 18.10 Nova zgoščenka MePZ Gallus 21.04 Večerna PRAZNUJEJO stni dan in god; Elizabeta Leit-geb iz Strpne vasi - rojstni dan in god; Franc Hafner iz Večne vasi - 75. rojstni dan; Anton Pukel z Dvora pri Šmihelu -64. rojstni dan; Elizabeta Li-puš iz Lepene - rojstni dan in god; Ani Pisjak z Radiš - rojstni dan; Matevž Wakounig v Ladinah - rojstni dan; Katari- DOBER DAN, KOROŠKA NEDELJA, 6. 12. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 7. 12. 3.45 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I SNG iz Ljubljane gostuje 8. 12. v Celovcu: »Kdo se boji Virginie Woolf?« I Kiparstvo Nace Rojnik -kulturne podobe ženskega telesa in telesnosti I Glejte, glejte, Miklavž prihaja ...I I Navdahnjeni od ljudskega pevca Franca Ledra Lesičjaka fantje in moški v Štebnu 25 let v istoimenskem zboru ohranjajo pevsko izročilo I Kaj takega: »Iz te moke ne bo kruha - zato pa božični posladek!« na Rudolf iz Vidre vasi - rojstni dan in god; Pepca Druml z Bistrice na Zilji — rojstni dan; prof. Milan Küpper iz Zgornjih Jezerc nad Vrbo - rojstni dan; Breti Kutschnig z Obir-skega - rojstni dan; Roman Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Danilo Prusnik iz Tretra-ma - rojstni dan; Hanzi Kežar ml. iz Horc - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. teL 0463/5143 00-0 • faks^71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Tajništvo................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba..........Milka Kokot (-40) Prireditve............Andrea Metschina (-22) IZDAJATEU IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o, j. DRAVA tel. 0463/50566 ------------------VSI------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec Kras, ta za nas Korošce tako zanimiva, skrivnostna in zaradi bližine morja privlačna pokrajina, svojemu prebivalstvu, to je Kraševcem, nikoli ni prizanašala. Boj za življenje in preživetje s skopo kraško zemljo, kjer je vsaka kaplja vode, pa tudi vina, dragocena, ni oblikoval le prebivalcev, ampak je izoblikoval tudi svojstveno kuhinjo. In ta je v današnjem času globalizacije in mekdonaldiza-cije bolj in bolj stopala v ozadje, grozilo ji je celo, da docela zdrsne v pozabo. Da se to ni zgodilo, je poskrbela mlada in zagnana muziko-loginja ter prostopoklicna etnologinja in kuharica Vesna Guštin. Odločila se je, da bo zapisala stare kraške kuharske recepte, in to ne glede na državno mejo med Slovenijo in Italijo, ki umetno deli slovenski Kras. Tako je nastala knjiga s kraški-mi kuharskimi recepti »Je več dnevov ku klobas«. Guštinova je hodila od vasi do vasi, od hiše do hiše, vselej v upanju, da bo pozabi otela stare recepte. In našla jih je. Okoli KRAŠKA KUHINJA NAVDUŠILA KOROŠCE V Svečah predstavljena kuharska knjiga »Več dnevov ku klobas« osemdeset Kraševk in Kraševcev ji je znalo in vedelo povedati, kako so včasih kuhali. Vesna Guštin je prehodila prostor približno 30 kvadratnih kilometrov. Takrat, v času rajnke av-stroogrske monarhije in fašistične Italije, ko je bil ta prostor pod eno državno streho, je v teh krajih vladala revščina. Prebivalstvo, večinoma kmetje, so živeli skromno, da pa so laže preživeli, so dnevno nosili in vozili svoje pridelke v Trst. Škedenj-ske kruharice svojim kruhom zalagale vse mesto. Ta kruh je tako slovel, da ga je celo sam cesar Franc Jožef jedel. Menda mu je zelo teknil. Znane so bile tudi mlekarice, slovenske kmetice, ki so celo iz petnajst kilometrov oddaljenih vasi nosile sveže mleko v Trst. Pojem mlekarica se je vse do danes ohranil v tržaškem italijanskem narečju. Iz Trsta pa so kmetice nosile domov robo in stvari za vsakdanjo rabo. Kljub trdemu življenju pa družabnosti na vasi in najraz-licnejsih običajev ni manjkalo. Da so Kraševci znali in še znajo praznovati, so pokazali minulo soboto, 28. novembra, pri Adamu v Svečah. Na pobudo Slo- na primer so s S svojim temperamentom, pa tudi z jedmi so Kraševci očarali Rožane Foto: sv venske pro- svetne zveze in SPD »Kočna« je namreč Vesna Guštinova seznanila Korošce s svojo knjigo- Kraševci so poskrbeli, da predstavitev ni bila suhoparna. Z diapozitivi so predstavili svojo pokrajino, deželo vina in trdoživega človeka, skope zemlje in bogate kulturne dediščine. Peli so, da so kar kozarci žvenketali, vmes pa je Guštinova predstavila običaje in kuharske recepte. Seveda pa je bilo dosti jedil mogoče tudi pokusiti. V Adamovi kuhinji so ženske iz Re-pentabra kuhale štruklje, pekle cmoke »z dušo« in pripravljale ribja kosila, da so si obiskovalci lahko privezali dušo, jezike pa je odvezal žlahtni refošk. Predstavitev kraških receptov je bila za vse veliko doživetje, in menim, da naj bi te recepte spoznali tudi po Koroškem. Tajnik SPZ Janko Malle že razmišlja o tem, da bi Vesna Guštinova in njeni Repen-tabrčani s kraško kuhinjo razveselili Podjunčane. Želeti bi bilo. Franc Wakounig Slovenija v citrah Citrarka Danica Butinar (slika) iz Rateč je znana in priznana daleč naokoli, saj njene citre tako milo pojo. Zadnja leta se je svojemu instrumentu posvetila še bolj intenzivno in tudi veliko nastopa po raznih prireditvah po vsej Zgornjesavski dolini, poznajo pa jo tudi drugod po Sloveniji in na na avstrijskem Koroškem. »Citre sem začela spoznavati pred približno štiridesetimi leti pri Miheli Peterman v Kranjski Gori,« se spominja Danica in nadaljuje: »Potem so nekaj časa počivale na podstrešju. Pred dvajsetimi leti pa sem spet začeta igrati, sprva na proslavah v domačem kraju, kasneje pa so me povabili v gostilno »Pr’ Šerc« v Podkoren, kjer sem igrala gostom. Začela sem razmišljati, da bi slovenske narodne pesmi zazvenele tudi malo drugače in tako sem s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Jesenice in TD Kranjska Gora pred leti v samozaložbi izdala kaseto »Šmentane citre tak’milo pojo«. Prva kaseta je bila zelo dobro sprejeta in pred kratkim sem izdala novo CD ploščo in kaseto pod naslovom »Slovenija v citrah«. Na njej so posnete narodne in ponarodele skladbe od Kodrove »Cvetje v jeseni« do Karasove »Tretji človek«, vmes pa so tudi koroške narodne kot je med drugim »Tam, kjer teče bistra Zilja«. Poleg nastopanja pa je Danica Butinar v Danica Butinar ob citrah Ratečah odprla pravo citrarsko šolo. Vsi, ki jo obiskujejo, nato opravijo izpite na Glasbeni šoli v Kamniku. Danes ima Danica osem učenk in učencev, najmlajšemu je osem let, najstarejša gospa pa je stara 75 let. Ta je ob prijavi rekla: »Rada bi se naučila igranja na citre. Za dušo.« L. K. Foto: L. K. KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1998/99^ Vnovičen poraz šahistov SŠZ Prva ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex je v 4. krogu koroškega šahovskega prvenstva v podligi-vzhod utrpela četrti poraz. Izgubila je dvoboj z moštvom IBS Celovec-vzhod tesno s 3,5 : 4,5. Vnovičen poraz pa še ne pomeni konca upanja na vrnitev slovenskih šahistov v koroško ligo, kajti nepričakovan razplet pri ostalih dveh tekmah 4. kola - ekipi Die Klagenfur-ter/KSV in Pošte sta bili hudo poraženi z 2 : 6! - daje moštvu SŠZ še možnost, da se uvrsti na tretje mesto in s tem v play-off-tekmovanje za vrnitev v najvišjo koroško šahovsko ligo. Zato bo v zadnjem kolu v nedeljo v Bilčovsu vsekakor potrebna vi-. soka zmaga proti Pošti. Točke za SŠZ so tokrat osvojili Silvo Kovač, mag. Go- razd Živkovič, dr. Joži Am-rusch, Dunja in Aleksander Lukan (vsi remi) ter Roman Weber na mladinski deski (1). Izgubila sta Arnold Hattenberger in Rupert Reichmann. Lestvica po 4. krogu: L Gospa Sveta II 21 točk, 2. Bekštanj I 20, 3. Post/PSV/Ragfa Celovec II 14,5, 4. IBS Celovec vzhod I 14,5, Die Klagenfurter/KSV II 13,5,6. SŠZ/Carimpex I 13 točk. Svoj drugi poraz v tekočem prvenstvu v 3. razredu C pa je utrpela druga ekipa SŠZ/Posojilnica-Bank Borovlje/Bilčovs. V malem rožanskem derbiju so bili boljši šahisti iz Podrožce in zmagali s 4,5 : 1,5. Edino zmago je dosegel Ivan Lukan, remiziral pa je Borut Živkovič. Izgubili so: Avgust Vu-kanič, Ivko Ferm, Robert Hedenik in Thomas Hallegjjer. Na 9-mest-ni lestvici je SSZ/Posojilnica-Bank II padla na 5./6. mesto. I.L. Sporočilo darovalcem za Nikaragvo Solidarnostno denarno nabirko 29.500 šilingov, namenjeno prvotno Ernestu Cardenalu za projekt La časa de los tres Mundos v Granadi, sem s privolitvijo darovalk in darovalcev 6. novembra 1.1. preusmeril ■ Pismo bralke Seminar Zveze slovenskih žena Srčna želja mi je, da se oglasim s pismom bralke. Kot je znano, Zveza slovenskih žena prireja razne dejavnosti, med drugim letos že šestič zapovrstjo seminar o aktualnih vprašanjih. Ta srečanja privabijo ne samo veliko število žensk, temveč se nam vedno raje pridružijo tudi moški. To priča o tem, da so bolj in bolj priljubljena. Na tem mestu bi se rada zahvalila v imenu vseh udeleženk (saj tako lahko trdim?) pri vseh tistih, ki te seminarje organizirajo. Nočem jih naštevati po imenih, gotovo bi koga pozabila in bila bi zamera. Mislim pa, da govorim iz src vseh, če se zahvalim pri predsednici Zveze slovenskih žena Milki Kokot, ki ima glavno skrb za celotno uspešno izvedbo. Dandanes namreč ni samo po sebi umevno, da si poleg svojih nalog nakopičiš še dodatnih. Vem pa, da je zadoščenje veliko, ko vidiš zadovoljne obraze žensk in vseh udeležencev. Upam si trditi, da vsaka (vsak) prinese domov po takih srečanjih precejšnjo energijo za svoj vsakdanjik. Udeleženka seminarja v Portorožu «ff m/ w jB Vzgojiteljici Angela in Triksi ter starši so se že tedne pripravljali na ta dan. Minulo soboto, 28. novembra 1998, je bil v boroveljskem otroškem vrtcu adventni bazar in številni obiskovalci se kar niso mogli načuditi bogati in pestri ponudbi božičnega okrasja, adventnih vencev, napečenih dobrot. Vse to je bilo naprodaj, kajti vrtcu vsak dodaten šiling pride prav. Razstavljeni predmeti so bili seveda kaj hitro razprodani, vzdušje med obiskovalci pa odlično. Svoje pa je k temu prispevala tudi pevska skupina KD »Lipa« iz Velikovca. na generalni sekretariat Avstrijskega Rdečega križa na Dunaju za pomoč žrtvam strahovitega orkana »Mitsha«. Avstrijski Rdeči križ (mag. Michael Opriesnig) se v pismu 11. nov. takole zahvaljuje: »Im Namen des Österreichischen Roten Kreuzes darf ich Ihnen und den anderen Spendern recht herzlich für die großzügige Unterstützung danken ...« Ti darovalci in darovalke so: dr. Pavel Zdovc, dr. Peter Gstett-ner, prof. Hans Staudacher, dr. Franc Pečnik, nam. dež. glavarja dr. Michael Ausserwmkler, dež. sv. Karin Achatz, nam. žup. mag. Monika Kohl-Kircher, mag. Beljak, prof. Ch. Muttonen, dr. Jože Strutz, Fr. Messner. K. H. Simonitsch, Zalka Jagoda, mag. Fr. Dobrovnik, V. S. in J. M. Janko Messner SLOVENSKI VESTNIK SPORT NAMIZNI TENIS V BILČOVSU Prva ekipa se je uveljavila Namizni tenis je v Bilčovsu zadovoljivim uspehom, saj za- igralci prve ekipe ugotovili, da postal že prava stalnica šport- sedata šesto in osmo mesto na jih je očitno še spodbudilo dej-nega udejstvovanja, saj se je iz lestvici. stvo, da je podjetje Elektro skromnih začetkov pred deveti- Pravi športni dogodek pa je Kropiunik iz Bilčovsa Namiz-mi leti - tedaj je s prvenstveni- postal prvenstveni dvoboj med noteniški klub podprlo z gami- Namiznoteniški klub Bilčovs s sponzorjem Milanom Kropiunikom: (z leve) mag. Rupert Gasser, Sigi Quantschnig, Andrej Mohar, dr. Hanzi Gasser, mag. Michael Hornböck in Gusti Stangl Foto:sv mi nastopi začela ena ekipa -razvila prava tekmovalna tradicija, še posebno, ker je lani drugi ekipi uspel podvig v drugi razred. Tako nastopata v letošnji prvenstveni sezoni prvič dve ekipi Namiznoteniškega kluba Bilčovs v drugem razredu - in to po devetih kolih kar z ekipama iz Bilčovsa, v katerem se je prepričljivo - čeprav nekoliko presenetljivo - gladko uveljavila prva ekipa, ki je zmagala kar s 7 : 3 (točke so dosegli: mag. Rupert Gasser 3, Andrej Mohar 2, mag. Michael Hornböck 1, ter dvojica R. Gasser/A. Mohar). Po tekmi so turo novih športnih dresov. Pa tudi Slovenska športna zveza je nekoliko priskočila na pomoč -v zamenjavo za to pa bodo bilčovski namiznoteniški igralci v prihodnjem jubilejnem letu SSZ prireditelj slovenskega namiznoteniškega prvenstva (16. maja v ljudski šoli Bilčovs). SMUČANJE - MOŠKI Dve tekmi - dve avstrijski zmagi Pričakovanja pred prvim superveleslalomom sezone 98/99 v Aspenu so bila iz avstrijskega vidika precej visoka, toda smučarji niso uresničili samo teh, temveč so tudi še zadnje dvomljivce prepričali o svoji moči. Konkurenti niso našli pravega sredstva in so morali priznati premoč avstrijskih smučarjev. Zmagal je Stefan Eberharter pred Hermannom Maierjem, Christianom Mayerjem, Rainerjem Salzgeberjem in Han- som Knaußom. Šele za njimi so se uvrstili smučarji iz ostalega sveta... V slalomu se je Thomas Stangassinger v drugem teku popravil z drugega na prvo mesto, Korošec Christian Mayer pa je zgubil 3. mesto in končno postal 6. Najbolj razveseljiva novica iz koroškega vidika pa je 12. mesto Pliberčana Rainerja Schönfelderja, ki je s startno številko 40 slavil izreden uspeh. Zadnji tekmi moških na ameriških tleh bodo 5./6. decembra v kanadskem Whistler Mountainu - na programu sta smuk in superveleslalom. SMUČARSKI SKOKI Schmitt zmagal kar dvakrat Pretekli konec tedna se je svetovna elita smučarskih skakalcev zbrala v norveškem Lille-hammerju. V dveh tekmah pa se je le eden izkazal kot najboljši, namreč 20-letni Nemec Martin Schmitt, ki je gladko premagal celotno konkurenco. V soboto je s skokom 136 metrov celo poskrbel za nov rekord skakalnice. Toda predvsem Janne Ahonen (FIN) in Kazujoši Funaki (JAP) sta s svojima dobrima uvrstitvama Schmittu napovedala boj za vodstvo v skupnem seštevku. Avstrijci se niso pokazali v vrhunski začetni formi, toda skupni rezultat celotnega moštva je bil zadovoljiv. Najboljši med njimi je bil mladi Wolfgang Loitzl, ki se je uvrstil na 9. oz. 10. mesto. Razočarljivo pa je odrezal Andreas Goldberger, ki se na svoj 26. rojstni dan prvič v svoji karieri ni kvalificirati v zaključno serijo Tudi slovenski skakalci še niso v primernem razpoloženju. V nedeljo se je za finale kvalificiral le branilec svetovnega pokala Primož Peterka, ki je zasedel 8., v soboto pa seje s slabim drugim skokom uvrstil na 14. mesto. V skupnem seštevku vodi Schmitt (200 točk) pred Ahonenom (160). Najboljša Avstrijca sta Höllwarth in Loitzl (oba na 7. mestu s 55 točkami). SMUČANJE - ŽENSKE Tri tekme - tri avstrijske zmage Medtem ko so avstrijske smučarke v prejšnji sezoni še morale »prenašati« uspehe svojih moških kolegov, so tudi one v tej sezoni startale eksplozivno. Od šestih tekem so zmagale kar štiri in pretekli konec tedna je bil v Lake Louisu višek teh dosedanjih uspehov. V petek je Renate Götschl zmagala v smuku in bila najbolj presenečena sama: »Tega res nisem mogla pričakovati, ker sem se na treningu odrezala razmeroma slabo.« Rezultat sta dopolnili A. Meissnitzer (3.) in M. Dorfmeister (6.). A to je bil šele začetek... V soboto je sledil drugi smuk in druga zmaga Renate Götschl. Avstrijka je spet distancirala Isolde Kostner iz Južne Tirolske. Na 4. mesto se je uvrstila Michaela Dorfmeister, 5. mesto pa sta si delili Brigitte Obermoser in Alexandra Meissnitzer. Le-ta pa se je pokazala v izrednem razpoloženju tudi v nedeljskem superveleslalomu, ki gaje zmagala pred Pernillo Wiberg in Hilde Gerg. Naslednja tri mesta so bila rezervirana za Avstrijke Stefanie Schuster, Michaelo Dorfmeister in Marianne Sal-chinger. Marsikdo bi lahko pomislil, daje vse to že dolgočasno. Alpinski šef Hans Pum pa je k temu rekel: »Ne delam si skrbi zaradi tega. Prej so druge države prav tako prevladovale in mi smo morali začeti razmišljati. ODBOJKA - MOŠKI Nepričakovana zmaga Dobljanov V soboto je potekala tekma med SK Dobom in HYPO Celovcem. Pred tekmo so Celov-čani veljali za favorita, ker so bili v predhodnih tekmah bolj uspešni. Zmago za HYPO naj bi zagotovil predvsem legionar Milan Džavoronok, ki ponavadi oblikuje igro Celovčanov. Toda zgodilo se je povsem drugače. Dobljani so se za nasprotnika izredno pripravili, saj je bilo v derbiju kot vedno pričakovati veliko emocij. In Celovčani očitno niso računali z velikim odporom Doba. Ti pa so jih presenetili in zmagali prvi set s 15 : 13. V nadaljevanju se je tekma razvila v pravo kriminalko. HYPO je zmagal drugi set s 15 : 11. Izid v tretjem setu dolgo časa ni bil jasen, toda končno so ga Dobljani dobili s 17 : 15. Četrti set je bil spet v znamenju Celovca (15 : 7 zanje). Torej je moral slediti veliki finale v odločilnem petem setu, v katerem so vsi še enkrat pokazali svoje sposobnosti. Končno pa so Dobljani zmagali še tega, čeprav precej tesno - s 15 : 13. Medtem ko je torej SK Dob slavil izredno pomembno zmago, ne le z ozirom na točke, temveč tudi glede potrebne samozavesti za nadaljne tekme, so bili igralci Celovca razočarani, ker poraza nikakor niso pričakovali. »Naš vložek je bil izredno slab«, je izjavil trener HYPO Eva Brodyova. Na lestvici so se Dobljani sedaj zboljšali za eno mesto in zaostajajo za Celovcem le še za 2 točki. HYPO Celovec : SK Dob 2 : 3 (13/-11/15/-7/13) Ostali rezultati: Donaukraft-Hartberg 3 : 0, IAC Tirol - PL Salzburg 0 : 3, Gleisdorf/Weiz - SVS/Sokol 0 : 3, Enns - Feldkirch 3 :0 ZVEZNA LIGA 1. Salzburg 10 10 0 30:1 20 2. Donaukraft 10 9 1 27:3 18 3. Sokol 10 7 3 23:12 14 4.Enn 10 7 3 22:12 14 5. Tirol 10 6 4 20:15 12 6. HYPO Celovec 10 4 6 15:20 8 7.SK Dob 10 3 7 11:23 6 8. Feldkirch 10 2 8 11:25 4 9. Hartberg 10 1 9 5:28 2 10. Gleisdorf/Weiz 10 1 9 4:29 2 ODBOJKA-ŽENSKE Dva poraza ženske ekipe Medtem ko so bili njihovi moški kolegi zelo uspešni, so odbojkarice SK Doba v 2. zvezni ligi-vzhod konec tedna doživele kar dva poraza. V soboto so igrale proti Voslauu, v nedeljo pa proti Hartbergu. Oba nasprotnika sta na vrhu lestvice, tako da poraza nista bila presenetljiva. Z ozirom na to pa so Dobljanke igrale zelo dobro. Proti Vöslauu so dobile sicer le en set, toda v tekmi proti Hartbergu jim je šlo že bolje od rok. Prvi set so zmagale s 15 : 12, drugega jasno izgubile s 4 : 15 in tretjega spet zmagale s 16 : 14. Potem pa so odbojkarice iz Hartberga pokazale, kdo je v boljšem razpoloženju, in zmagale ostala dva seta s 15 : 10 oz. 15 : 9. Na lestvici to sedaj pomeni poslabšanje pozicije, toda v naslednjih krogih so na programu »lažje« tekme, torej lahko spet pričakujemo kak uspeh. Rezultati - sobota: Vöslau -SK Dob 3 : 1, Hartberg -ATSC/AVC Celovec 3 : 0, Krottendorf - Wölbling 3 : 0, Fürstenfeld - Ottakring 3 : 1 Nedelja: Hartberg - SK Dob 3 : 2, Vöslau - ATSC/AVC Celovec 3 : 0, Fürstenfeld - Wölbling 2 : 3, Krottendorf - Ottakring 3 :0 2. ZVEZNA LIGA-VZHOD 1. Hartberg 2. Vöslau 3. Wölbling 4. Ottakring 5. Fürstenfeld 6. SKDob 7. Krottendorf 8 ATsr/Avr 11 8 3 25:15 16 11 11 11 11 11 11 4 22 4 23 5 22 5 22 5 24 15 14 19 14 16 12 18 12 22 12 7 18:21 8 ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 42 Silvo Kovač Larsen - Spassky / Beograd 1969 Za napad na belega kralja je Spassky žrtvoval figuro in dosegel lepo pozicijsko in razvojno prednost. Beli kralj je ostal sredi šahovnice dobra *x iii tii I i A A A ÜRS iö:A AS8Ž A i Alf E5V, & H a bed e f g h meta za ognjeni napad črnih figur. Pri tretju oreha boste presenečeni, ko ugotovite, kako hitro je črni, ki je na potezi, dosegel zmagoviti položaj! Rešitev št. 41 Odlično postavljene bele figure izkoriščajo možnost problemske poti do zmage, ki vodi po nadaljevanju l.Tc8:+! Na l...Kc8: 2.Te8:+. Sedaj sledi 2.d7! škarjasti udar, po katerem beli osvoji figuro. 2...Kd7: 3.Lg4+ Kc7 4.Lc8: in črni je priznal poraz!