LETO 1932 17. FEBRUARJA STEV. 4 Vzgom v samopvemagi Ali imate, ljubi starši, morebiti med vašimi otroki enega, ki prav posebno jiagiblie k jezi? Kako je vendar prišel do te napake? Mogoče je, da je že to prinesel s seboj na svet; mogoče pa tu-Udfri hudobno mater!« In če potem otrok v svoji nerazsodnosti res dvigne roko proti materi, pa si mati govori: :>Saffl hudobec ga je zapeljalk Ne misli pa, da je sama tega hudobca priklicala v otrokovo dušo. Tako je pravi zločin, če mati otroka draži in napeljuje k jezi. Tudi prepirov in pretepov med brati in sestrami naj mati nikoli ne trpi. Saj ve, da imajo prav posebno veselje dražiti onega, ki je nagnjen k jezi in izrabijo vsako priliko, da ga dražijo na ta ali oni način. Toda, če od malega odstranite vse, kar bi ga moglo dražiti k jezi, ne smete misliti, da ste že storili vse in da bo otrok zdaj pohleven- Važno delo se prične zdaj. ko ga je treba učiti vedno in ob vsakem slučaju, kako naj samega sebe premaga, kako naj dvigajočo se jezo zadrži. Naučiti * se mora. da slepi nagon zna postaviti pod zakon razuma in se polagoma popolnoma obrniti od njega. Takih prilik ima mati vsak dan dovolj. In tako je treba otroka polagoma učiti, da premaga svojo strast od znotraj že '".?. njočjo svoje volje, naučiti ga je treba, da je prvo gospodstvp človekovo notranja obvlada nizkotnih, živalskih nagonov. Kuharica: Tončka, kam je sle maina'?-~ ? .'Pred dvema urama je šla za pet minut k sosedovi teti.« Novodobno sadjarstvo in naše koristne ptice Naše drobne ptice pevke so izvečine žužkojede. Že od narave so namenjene za to, da vzdržujejo ravnotežje v razmnoževanju nekaterih žuželk. Ta modra "uredba je posebno važna v kmetijstvu, slasti sadjarstvu. Ptice pevke so bile v prejšnjih časih zanesljive pomočnice, da se zajedavci na sadnem drevju niso preveč razpasli. In prav zaradi tega je bilo tehnično zatiranje sadjarstvu škodljivih žuželk skoro nepotrebno. Dandanes je pa stvar popolnoma drugačna. Sadovnjaki se širijo b^lj in bolj in z njimi se širijo in razmnožujejo seveda tudi zajedavci. Ko bi se to širjenje sadovnjakov vršilo po starem načinu, bi se v isti meri z zajedavci množile in širile tudi ptice pevke in razmerje bi ostalo isto: čimveč drevja, temveč zaje-davcev, zato pa tudi temveč naravnih zatiralcev — ptic pevk. Toda ta naravni red je zmešala novodobna kultura, novodobni, umni način gojitve sadnega drevja. Namesto več, je pa naših ljubkih, drobnih pomagačev po sadovnjakih manj in manj. Zato se ne moremo prav nič več zanašati na njihovo pomoč. Zatiranje zajedavcev smo morali sami vzeti v roke, ako naj nam sadjarstvo donaša več in bolj rednih dohodkov nego doslej. Vendar pa bi kljub temu na prvi pogled zelo neugodnemu položaju, tudi dandanes ne smeli pogrešati naravne obrambe. Vsak misleč sadjar bi se moral vprašati zakaj so ptice pevke prav za prav ne množe v isti meri kakor se širijo sadovnjaki rn se množe škodljive žuželke, zakaj se celo umikajo iz sadovnjakov in kako bi jih zopet pridobili nazaj. Da se ptice pevke ne razmnožujejo v isti meri kakor škodljive žuželke, ampak se iz sadovnjakov, kjer je bil doslej njih dom, celo izseljujejo, je lahko um-ljiv, naravni pojav. Z novodobno, velikopotezno sadjarsko kulturo — z umnim obdelovanjem sadnega drevja smo vzeli pticam pevkam najvažnejše prirodne po- goje za življenje, predvsem smo jim vzeli prilike za preživljanje v zimskem času in povečini tudi prilike za gnezdenje. Vsaka božja stvarica v priredi je preskrbljena, da se more po svojem, od stvarnika ji določenem načinu nreživit; in se ohraniti tudi v najhujših stiskah. Za preživljanje naših drobnih ptic pozimi v dobi, ko je vse pod snegom, je bil, oz je še edini vir p»d skorjo starih, zlasti sadnih dreves. In vprav ta vir je danes po sadovnjakih skoro popolnoma usahnil. Dandanes ne trpimo po sadovnjakih zanemarjenega sadnega drevja, ki bi imelo debla vsa v mahu in da bi visela od njih stara odrta skorja. Sadno drevje mora biti obdelano, deblo in veje csiiažene, lubje negovano, da je gladko, brez večjih in globljih razpok. Debla in veje naposled tudi mažemo, večkrat tudi cela drevesa poškropimo z jedkimi, včasih celo s strupenimi snovmi, tako da preženemo in zalremo vse, karkoli bi se utegnilo skrivati v teh naravnih skrivališčih. V obdelanem sadovnjaku — pa če ima še tako staro drevje — ptice pozimi nimajo pravega obstanka. Pozno na jesen jo potegnejo tjekaj, kamor ne seže sadjarjeva strgulja, ščet in arborin — v bližnji gozd. Kljub temu bi se pa na pomlad vrnile v sadovnjak, kjer je ob istem času, ko drevje zeleni, več in ugodnejših virov za primeren živež, nego v gozdu. Toda v sadovnjaku nimajo kje gnezditi. Večina najkoristnejših ptic gnezdi in vali namreč v votlih drevesih — v duplih. Takega drevja pa ne trpimo več na novodobnih obdelanih sadnih vrtovih. In tako je še ta vez med sadovnjakom in pticami pretrgana. Ptice ostanejo čez pomlad, ko bi bile v sadovnjakih nujno potrebne, — v gozdu. Kaj torej? Ali bolno sadovnjake zanemarili, da se bodo ptice zopet vrnile, ali je pa še kaka druga možnost, da jih privabimo nazaj v njihovo pravo domačijo? Ker zanemarjati sadovnjakov nika- kor ne smemo, moramo ukreniti kaj drugega, da izravnamo nesoglasje, ki je nastalo v prirodi zaradi kulture. Zimska prehrana in prilika za gnezdenje se dasta prav uspešno vrniti in sicer tako: 1. Nadomestilo za naravni vir za zimsko hrano dajmo pticam v obliki primerne hrane, ki jo pokladajmo, zlasti tedaj, ko so v največji sili in potrebi — io je vselej, ko zapade nov sneg in pritisne hud mraz. 2. Za naravna dupla, ki smo jih s starim, zanemarjenim drevjem odpravili i7, naših sadovnjakov, jim nudimo umet- ne valilnice, ki so natančno posnete po naravnih duplih in ki jih ptice zelo rade zasedejo. Za oboje je sedaj najlepša prilika. Vse je pod snegom, ptice so v največji potrebi. Na pomoč torej nemudoma! Za razebešanje valilnic je tudi zadnji čas. Marca meseca bodo ptice že iskale gnezdišč. Nudite jim jih, da se ne preselijo v gozd. * Kdor se zanima za valilnice, naj ee obrne na uredništvo ».'atljarja in vrtnarja« v Ljubljani, Langusova ulica 21. H„go„ Turk ^^ j(| otekVnf, povzročene po glivi ahlinomyces Na govejih živalih, posebno mladih, opazujemo tudi v naših krajih precej pogosto bule in otekline v koži, kosteh, jeziku. ustnicah, gollu, ob jabolku sapnika, pa tudi v požiralniku, pljufah in vimenu, katerih povzročitelj je mala gliva >akti-nomycesc (pramenasta gliva). Ta gliva prehaja skozi sluzne kožice gobčne dupline v živali z rastlinsko krmo, predvsem po travnih in žitnih rastlinah, cd teh zopet najpogosteje po resi-nah (osinah) in slantnih bilkah ječmena, kjer prebiva in raste. S to glivo okužene rastline, slama in pleve ranijo pri po-krmljenju sluzno kožico v gobcu ali goltu in se potem razraščajo v živalsko, tkivo. Najpogosteje se prikazujejo bule in otekline pri suhi krmi v zimi in v začetku pomladi. Gliva aktinomyces uspeva posebno v. pokrajinah, ki leže globokeje in so vlažne, močvirne ali od časa do časa poplav, ljene. Tu opazujemo prav pogoste slučaje bolezni. Zelo pogosti so slučaji v Rusiji, pa tudi na Danskem, Holandskem in Angleškem (10% vseh goved). Najraje se prijemlje ta pramenasta gliva goveje živali, redko prašičev in skoraj samo izjemoma tudi konj, ovac in koz. Tudi na človeku so le bolj redki slučaji te bolezni. Na govedu povzroča ta gliva najprej vnetje kraja, kjer se je vgnezdila. Potem se pokažejo na istem mestu bulice ("vozliči). Okoli teh pa prične rasti oteklina ali bula z mesnatimi obrobki, prikaže se razpad in gnojenje, nastopijo cev kaste odprtine (pijavke) in gnojni mozoli. — Največkrat zboli jezik in čeljustne kosti, pogosti so slučaji tudi v koži glave jn vratu ter medčeljustja. V gotovih slučajih se pojavi tudi na ustnicah. V notranjih telesnih delih so obolenja prav redka, vendar pa obole tudi golt, žrelo, jabolko, pljuča, jetra, vranica, ledvice i. dr. Konji zbole večinoma po okužbi pri skopljenju. Na semenski vrvici se napravijo lahko otekline, velike kot otroška glava. V posameznih slučajih se bolezen pojavi tudi na konjskem jeziku, v pljučih, jetrih, vranici, dalje v kosteh zgor. nje in spodnje čeljusti. Prašiči dobe bule na sesalih, ki se posamezno ali v celoti izpremene v irde otekline do velikosti moške glave; zizki se navidezno skrajšajo, dostikrat odmr« jejo In odpadejo. Dostikrat se pokaže bolezen tudi v žreiu. (bezgavkah), v čeljustnih kosteh, na jabolku, v pljučih in posameznih kosteh ter tudi v mišicah jezika. Ovce, koze, psi in mačke zbole bolj redko; še največkrat na jeziku, izjemo- m ina ua ustnicah, spodnjih čeljustih in pljučih. Zunanje vidne bule in otekline, povzročene po pramenasti glivi, ni težko spregledati, toda njihovo bistvo (vzrok) more dognati le strokovnjak-živinozdrav-nik, ki mora prevzeti tudi zdravljenje. Uspeh zdravljenja je pri zunanje dostopnih slučajih precej ugoden, i-e se izvrši operacija. Razraščene in zastarele bule in otekline pa je težko zdraviti in ozdraviti, dasi se prodajajo razna sredstva (jff- dova tinktura, Lugolova raztoplina, razne paste in mazila). Ozdravljenje samo po sebi je mogoče, toda prav redko. Pri vsakem zdravljenju je treba vedno misliti na morebitni zakol živali v sili, dokler ni bolnik že shiral in postal tudi za to neporaben. Ta bolezen se vedno zelo dolgo vleče ter traja mesece, celo leta. Da bi se bolezen prenesla neposredno od živali na človeka, dosedaj še ni dokazano. Obdetalie sadno drev$e z arborinom Samo lepo, čisto sadje ima v kupčiji pravo veljavo. Samo tako sadje se bo lahko in drago prodalo. Kdor pa hoče. pridelati lepo sadje, mora svoje drevje skrbno negovati in zlasti zatirati zaje-davce. Pa je treba zgodaj začeti, sicer je vse delo polovičarsko in uspeh neznaten. Zelo važno delo je tik pred nami. V mislih imamo obdelavo sadnega drevja z arborinom. To sredstvo se tako dobro obnese, da se izplača nekoliko žrtvovati zanj. Uporabljati ga moramo pa o pravem času in pravilno. Najugodnejši čas za splošno zatiranje živalskih zajedaVcev po sadnem drevju r arborinom' je mesec marec, torej tik preden se ima narava prebujati, torej preden začne drevje brsteti. Takrat se začno polagoma dramiti iz zimskega spanja tudi razne žuželke, ki pre-zimujejo po sadnem drevju, Ob tem času so že precej bolj občutljive nego prej, dokler so še popolnoma otrple. Drevje obdelavajmo z arborinom le ob lepem, toplem vremenu, ko ne zairzuje in ko ni preveč vetrovno. " Uspeli tega dela je močno zavisen od načina kako delo opravimo. Pred vseai vzemimo pravo mešanico. Za vse slučaje zadostuje, ako vzamemo na 9 litrov vode 1 kg t, j. približno 1 liter arborina. Za mazanje debel in vej starega drevja pečkastega plemena smemo vzeti pa tudi na 7 do 8 litrov vode na 1 liter arborina. Za obrizgavanje vrhov pa je 9 litrov vode ua 1 liter arborina najbolj prav. Za košcičasto drevje vzemimo pa rajši nekoliko šibkejšo mešanico, torej 1 liter arborina na 10 do 12 litrov vode. Obdelavajmo drevje temeljito. Rajši obdelaj m o manj dreves, pa dobro, nego več, pa slabo. Najbolj se izplača, ako vrhove temeljito ©brizgamo, tako da se zmoči vsaka vejica od vseh strani, debele veje in deblo nazadnje pa namaže-mo. Kdor pa nima prilike in priprave, da bi drevje obrizgal (ali kakor napačno pravijo .škropil«), naj pa vsaj veje in deblo temeljito namaže. Obdelavanje z arborinom opravimo šele potem, ko je drevje osuažetio. H. Zvišanje pridelkov njiv m travnikov V danaSnji kmetijski krizi se' ponovno ©glašajo krivi preroki, ki. pravijo, da bodo cene kmetijskim pridelkom zrasle, Če "bodo naši kmetje manj pridelali, torej če bo na trgu manj blaga. Oni gredo iz stališča, da je današnji krizi vzrok prevelika produkcija različnega blag«, ki pritiska na cene. To je sicer--pravilno, toda zaključek nekoliko šepa. Predvsem treba ugotoviti, da preveliko število blaga ne povzroča pridelek naših kmetij, ki s: svojo itak slabo obdelavo in- že iežrpano ozemlje ne daje niti toliko, da bi prehranile družine, ki na njih delajo. Preveč producirajo tiste države, ld imaio ogromne množine rodovitne deviške zemlje, ki jih p„ jjovek z vprežno živino in delom svojih rok n® more pripraviti do pridelka. V teh pekrajinah e« zemlja obdeluje s stroji, ki vsak izvršuje delo za stotine ljudi, medtem ]jO jiii zaposli komaj 4 do G. Pridelki teh pokrajin določajo svetovne cone in ne nas kmet. Torej te države morajo znižati svoje pridelovanje in manj zemlje obdelati, kakor se je lanske jeseni že sgodilo v Ameriki, ker se djseclaj pridelali mnogo preveč, nego so mogli vnovčiti. Pridelek naših njiv in travnikov je itak tako pičel, da večinoma ne krije niti domače prehrane in ostale potrebe ,ampak moramo veiiko žita še uvažati. To pomenja za Slovenijo veliko zgubo. Če bi iz naše zemlje izvlekli vsaj toliko živeža, da bi krili domačo potrebo, bi si e tem naše gospodarstvo znatne utrdili! Nafeio naše kmetije mera biti: kolikor Mog&če veliko pridelati. Ne glede na cene, mora kmet skušati zvišati pridelek svoje zemlje, prvič se dobi s tem živež za prehrano družine, drugič, da ima nekaj za odprodajo v kritje oslalih stroškov. Nikar ne mislite, da pri nizkih cena ti moramo znižati produkcijo. Nasprotno! Zvišati jo moramo, da dobimo vsaj nekaj dohodkov. Nadalje 6i moramo biti na jasnem, da so bile zadnje letine v splošnem po svem svetu dobre. Po dobrih pa pridejo slabe in tedaj preti nevarnost, da naš kmet ne samo da ne bo imel kaj odpredati. ampak ne bo niti toliko pridelal, da bi svojo družino prehranil. Tedaj se bo pomanjkanju denarja pridružilo še pomanjkanje hrane in celo kmetova družina bo morala stradali. Takih časov se je še bolj bati nego današnjih. Kako pa naj kmet skuša zvišati pridelke'? Predvsem mora na to paziti, da ohrani svojo zemljo v dobrem stanju. Še skrbneje nego dosedaj jo mora obdelovati, globoko orali, pravilno pripraviti za setev, držati jo čisto plevela in kolikor se da, močno gnojiti; Največjo skrb mora obračati domačemu gnoju in gnojnici, pa tudi kompostu. Domači gnoj jp jtjegovo bogastvo, s katerim bo znatno Švignil rodovitnost svoje zemlje. Stane ga samo nekoliko več dela. — Največji pogre-šek vsakega poljedelca bi bil, dandanes za- nemarjati svojo zemljo, ker bi postala nerodovitna in bi pozneje, ko bo njeno rodovitnost potreboval, rabil leta, predao bi jo pripravil do prejšnje moči. Skrbno obdelovanje zemlje slane le malo truda in dela, ni-kakih izdatkov, zato mora kmet to upoštevati. Vprašanje zase je uporaba umetnih gnojil. Je-li se dandanes ta pri me izplačajo? " — To treba seveda zanikati, kajti cene pridelkov so tako nizke, da ne vrnejo v umetna gnojila vloženega kapitala. Teda posredno so vendar koristna, ker ohranijo zemljo v stari moči za tisto dobo, ko bodo cene ugodnejše. — Nadalje s« izplačajo'še tistim, ki pridelujejo živež samo za prehrano domače družine. Izgovor, da stane doma pridelano žito več, nego če bi ga kupili v trgovini, je sicer resnica, toda za kmeta ne drži. Č? ,g;i ta pridela doma, je to delo njegovih rok, ki bi jih drugače ne mogel dobičkonosno zaposliti. Če pa mora kupiti živež v trgovini, tedaj mora zanj izdati denar. Od kod ga bo dobil, če nima drugih dohodkov kakor Če knictuje? Že iz tega razloga bi moral vsak na to gledati, da čini več izvleče iz svoje zemlje. Umetna gnojila se nadalje izplačajo tam, kjer so cene pridelkom skoro ravno tako visoke kakor pred štirimi leti: kjer je mleko še vedno po 2 do 3 Din, krompir po 1 Din in več, sadje po 2 do 3 Din itd. V takih okoliščinah bi bilo škoda zanemarjati svoja zemljišča ,njive in travnike, sadovnjake, ker bi s tem samo poslabšali zemljo. Na takih kmetijah imajo tudi dandanes še dovolj dohodkov, da si lahko nabavijo umetna gnojila in se jim ta tudi izplačajo. V drugih krajih, kjer niso tako ugodne razmere, pa je težko svetovati nakup umetnih gnojil, morda celo na pcs.odo, ker nikdo ne ve, če bo mogel pozneje ista z izkupičkom pridelkov plačati. Iz vsega tega sledi, da mora dandanes naš kmet še posebno skrb obračati zemlji ta njeni obdelavi,' skušati sicer zmanjšati izdatke za njo, toda povečati delo, da jo ohrani v stari rodovitnosti. To delo se mu bo pozneje dobro izplačalo. Neka mati in njena hčerka sta stari skupaj 32 let. Čez 4 leta bo pa ta mati stara trikrat toliko kot njen otrok. Uganite, koliko sta zdaj stari? Razno ^Županska zveza za dravsko banovino« Dovoljujemo si opozarjati, da ima ta županska organizacija, ki ima za seboj že 30 letno tradicijo in zgodovino plodo-nosnega, uspešnega delovanja, svoje stalno tajništvo v palači »Vzajemne zavarovalnice« (pritličje, Masarykova cesta, tačas skupno s »Karitas«). Tajnik je ondi na razpolago strankam, seveda le članom in članicam (občinam), vsak dan od 8 do 12 in od pol 3 do 5 popoldne. Člani dobivajo strokovna navodila in pojasnila v raznih zadevah javne, zlasti občinske uprave. Izključena so pojasnila o dnevnih vprašanjih, kakor tudi v zasebno-prav-nih zadevah. Opozarjamo, da imajo pravico dobivati strokovna navodila in pojasnila samo člani društva »Županske zveze za dravsko banovino«, ki naj se ue zamenjava z drugo novo — še le 3. januarja letos ustanovljeno organizacijo, imenovano »Županska zveza v Ljubljani«. Županski zvezi za dravsko banovino namenjene poštne pošiljatve naj --e torej natančno označujejo z zgoraj navedenim naslovom. Končno prosimo vse člane in članice-občine, da nujno plačajo članarino letno deset (10) Din (za leto 1932) po poslanih poštnih položnicah. Županska zveza za dravsko banovino. Denar g Položaj na ljubljanski borzi. Z ozirom na stroge devizne odredbe naše države kakor tudi inozemstva je promet na denarni borzi bolj medel. In pa tudi ves nas promet z inozemstvom, bodisi uvoz blaga kakor tudi izvoz naših pridelkov zelo nazadoval kar skrajno omejuje devizne kupčije. Vsaka država se do skrajnosti omejuje proti uvozu blaga in posledica je, da v tem pogledu tekmujejo ena z drugo, katera se bo s čim strožjimi ukrepi zavarovala proti inozemskemu blagu. Če se to nadaljuje v tej meri, kakor se dogaja v zadnjih šestih mesecih, bo naš izvoz popolnoma ukinjen in mi bomo primo-rani naše izdelke sami konzumirati. Temu primerno bomo prisiljeni omejiti tudi uvoz iz inozemstva, ker ne bomo imeli s čim plačevati tujega blaga. Tak približno je današnji položaj na denarnem trgu, ki ga določajo omejitvene mere naše in tujih držav. — Zaradi tega so bile kupčije z devizami na ljubljanski borzi le male in 6o se tečaji ravnali po ceni našega dinarja v Curihu, kjer so ga plačevali po 9.05 centimov. — Inozemske valute so plačevali po teh-le tečajih: 1 angleški funt 198 50 Din, 1 ameriški dolar 56.10 Din, 1 holandski goldinar 32.71 Din, 1 neiršVa marka 13.38 Din, Išvicarski frank 10.98 Din, 1 belgijski belga 7.85 Din, 1 italijanska lira 2.82 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 166 Din. Na tržišču valut so nudili avstrijske šilinge po 7.90 Din. g Kovanje srebrnih novcev. Naša Narodna banka bo v kratkem odposlala v London svojo zalogo starih srebrnih novcev, da bo iz njih tamešnja državna kovnica izdelala nove srebrne novce po 10 do 20 Din. Vrednost starega denarja, ki tehta okrog 75 000 kg serbra, se računa na okroglo 34 milijonov Din. Do novembra mo*a londonska kovnica prekovati vse to srebro v novce po 10 do 20 Din, z likom Nj. Vel. kralja. Cene g Žitno tržišče. Žitni trg je vso zadnjo dobo neizpremenjen in so cene večinama stalne. Promet je malenkosten, ker vse pričakuje sprememb pri žitnem režimu. Govori se, da bodo olajšave prišle v veljavo že okoli 15 februarja. — Na Novosadski blagovni borzi so bile cene za razne vrste žita izvzem-ši pšenice, kakor sledi: Za 100 kg žita naloženega na vagone na nakladalni postaji pri vagonekem odjemu so plačevali: Rž bašku 165 do 170 Din, oves baški, sremski, banaš-ki 125 do 130 Din, ječmen baški in sremski 63-64 kg težak 125 do 130 Din, pomladni 67-68 kg 150 do 160 Din; koruza baska 70 do 71 Din, sremska 71 do 72 Din, 6remska 73 do 74 Din; moka baška in banaška »Ogg: in »Og« 360 do 380 Din; otrobi baški in sremski 85 do 90 Din; fižol baški, sremski beli 180 do 185 Din. 4 g Lesno tržišče. Položaj v lesni luipčiji je stalno slab. Povpraševanja je malo, zaključki so redki, cene skrajno nepovoljne. Kolikor je sedaj ob začetku pomladne sezone povpraševanja, je to več informativnega značaja brez resnega namena za nakup. Pri bukovini se zahteva deloma suho, deloma psrfeno blago boljše kakovosti. Zaradi nazadovanja produkcije pa tega blaga pri nas primanjkuje. Tesan le« se Išče v gotovih merah. Po sedanjih znakih se za tesan ks obeta boljša kupčija. Izvoz drv popušča. — Švica je za uvoz nekaterih vrst lesa uvedla zelo stroge pogoje. Vendar za našo državo te ne prihajajo v poštev, ker izvažamo v Švico le malo mehkega lesa, za katerega ni uvoznih otnejitev. — Naš izvoz lesa v Francijo je bil kontingentiran in več tednov so se vlekla tczadevna pogajanja za razdelitev količin lesa med S'ovenijo in Bosno. Med tem časom sta pa dve tvrdki, najbrž na Hrvaškem, izvozili toliko lesa, da je skoraj ves kontingent že izčrpan. Živina g Ljubljanski živinski sejem. Na zadnji <«ejem je bilo prignanih 160 konj, 77 volov, 38 krav, 17 telet in 66 prašičkov za reje. Prodanih pa je bilo 16 konj, 17 volov, 28 krav, 10 telet in 45 prašičkov. Vzlic precejšnjemu dogonu je bila kupčija bolj slaba. Cene so ostale približno nespremenjene, le teletom so se nekoliko znižale. Za kg žive teže 60 plačevali za vole prvovrstne 5 do 5 50 Din, II. vrste 4—5 Din, III. vrste 3—4 Din, krave debele 4—4.50 Din, krave klobasarice 2 do 3 Din, teleta 5—5.50 Din. Prašički po 80 do ICO Din komad. g Mariborski živinski sejem. Skupno so pognali 395 krav goveje.živine in to 9 bikov, 107 volov, 266 krav in 6 telet. Povprečne cene za kg žive teže so bile; biki 3 3 75 Din, debeli voli 4—5 Din, poldebeli 2.80—3.75 Din, vprežni 4—4.50 Din, krave debele 3 dc 4 Din, plemenske krave 2.50 2.75 Din, krave za klobase 1.25—1X0 Din, molzne in breje 2.25- 3.25 Din, mlada živina 2.50 do 4.25 Din, teleta 4.50 6.50 Din. — kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 240 glav. Mesne črne za 1 kg: prvovrstno volov3ko meso 10—12 Din, drugovrstno 6—8 Din, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, prvovrstna teletina 12—14 Din, drugovrstna 8—10 Din. g Prašičji sejem v Mariboru. Pripeljanih je bilo le 93 prašičev, promet torej šibek in kupčija bolj medla. Cene za komad so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari po 80—90 Din, 3—4 mesece stari po 150 -250 Din, 5—7 mesecev 350—400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 leto 800 do 900 Din. Cena za 1 kg žive teže po 6.50—7.25 Din, mrtve teže 9—10.50 Din. Prodanih je bilo 53 prašičev. Pravm nasveti Pismeno ne odgovarjamo. A. T. B. Ponovno sporočamo vsem, ki želijo na vprašanje pismeni odgovor, da pismeno ne moremo pod nobenim pogojem odgovarjati. Spor med sosedi. A. P. Sosed spravlja pod svoj skedenj, ki stoji pred vašo hišo, razne črepinje in druge predmete in se bojite, da bi se otroci ob teh predmetih ne poškodovali. Dalje je naredil eno okno proti vaši strani, kjer ga nikoli ni bilo. Pritožili ste se pri županstvu in še ni rešitve. Župan pravi, da je poslal pritožbo na glavarstvo, tam ste pa zvedeli, da ima vso stvar županstvo v rokah. Vprašate, kam se hočete obrniti, da se spor reši. — Niste povedali, proti čemu ste se pritožili, ali radi okna ali radi črepinj. Če ste se radi okna, bo županstvo lahko posredovalo, ne bo pa moglo ničesar odločiti, ker je za tak spor pristojno sodišče. Svetujemo vam pa, da pustite soseda radi tega okna, ki vam gotovo ne dela nobene škode, pri miru. Kar se pa tiče črepinj pod sosedovim podom, pa se stvar županstvu gotovo ne zdi tako nevarna, da bi poseglo vmes. Na otroke pazite, da ne bodo lezli pod sosedov skedenj, kjer nimajo ničesar iskati. Obema sosedoma pa svetujemo malo več strplji-vosti. Če se bosta ravnala po našem nasvetu, ne bo treba klicati na pomoč ne županstva, ne glavarstva in tudi sodnije ne. Skrajšan rok. J. B. B. Po očetu ste podedovali posestvo in mlinarsko obrt. Tudi mati vam je že umrla. Prav tako bratje. Rojeni ste leta 1913. Vprašate, če imate pravico do skrajšanega roka. — Postava določa, da oni, ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki jo morajo osebno voditi, služijo v kadru skrajšani rok (devet mesecev). Zato imate tudi vi pravico do skrajšanega roka. M .B. P. če sta dva starejša brata pred vami po vrsti odslužila polni rok, ima tretji za njima pravico do skrajšanega. Ta naj si pravočasno preskrbi vojaške listine starejših bratov, da jih bo predložil naborni komisiji, ki mu bo potem določila skrajšan rok. Razprava radi krivega pričevanja. J.L. Ž. Pri razpravi, ki teče radi krivega pričevanja zoper neko pričo, ki je v vaši pravdi govo- rila neresnico, ne morete vi nastopali kot tožitelj in torej tudi ne morete imeti zastopnika. Tožitelj je v tem slučaju državni tožilec, vi ste pa le pri«. Razprava je običajno javna, zato se je lahko udeležite kot poslušalec- Kako bo postopanje izpadlo, ne more nihče vedeti. Radi krivega pričevanja bo pa obtoženec obsojen le, če se mu dokaže, da je kot priča vedoma govoril neresnico. Pri-ziva zoper eventuelno oprostilno sodbo ne boste mogli vložiti vi, ampak le državni tožilec. Strcške zagovornika bo moral v vsakem slučaju plačati obtoženec, ker se državnega tožilca ne more obsoditi na povračilo stroškov, čeprav je obtoženec oproščen. Iztirjatlje dolga. F. M. Državnemu uslužbencu ste posodili večjo vsoto denarja. Zavezal se je skupaj 9 svojo ženo, da vam bo posojilo vračal V mesečnih obrokih. Rok je že potekel, pa ne plačata. Kaj storiti? — Če dolžnika ne plačata zlepa, jih lahko tožite. Ko bo obsodba pravomočna, to je ko zoper dokončno sodbo ne bo več pritožbe, jih boste lahko rubili. če nimata premoženja, boste dolžniku lahko zarubili plačo. Stroške bo moral plačati dolžnik, če bo obsojen. Iztiriš kazni. A. D. II. Prošnjo za izbris kazni naj vloži prosilec, ki je bil pred 20' leti v Ljubljani obsojen ha en mesec zapora, na deželno sodisče v Ljubljani. Sodišče bo ugotovilo, če so podani zakoniti pogoji za izbris, nakar bo prošnjo takoj rešilo. Stroškovni bo nobenih. V prošnji naj prosilec navede točne osebne podatke in čas obsodbe, za katero bi rad dosegel izbris. Priloži naj po možnosti nravstveno spričevalo. Poroštvo. P. D. G. Z nekim znancem sta se podpisala kot poroka pri posojilnici za dolg, ki ga je napravilo neko dekle za nakup malega posestva. Ko je dekle posestvo kupilo, pa je najelo pri drugi posojilnici še drugo posojilo, ki se je takoj vknjižilo na posestvo. Nato pa je dekle posestvo prodalo bratu, ki je prevzel tudi vknjiženi dolg. Prvi dolg, za katerega ste porok, pa je zamolčalo. Ker prva posojilnica ni dobila kritja pri dekletu, ferja sedaj Vas kot poroka za plačilo. — Vsak :uij premisli, preden se komu podpiše za poroka! Dejansko ste bili Vi z znancem od dekleta ogoljufana. Napram posojilnici morate dolg dekleta do višine Vašega poroštva poravnati. Iiftate pa pravico terjati odškodnino od dekleta. Ker ste bili oškodovani s tem, da je dekle posestvo prodalo bratu, lahko s spcdbojrio težbo tožite na neveljavnost te prodaje, če je namreS posestvo ve? vredner, kaKOf znaša že vknjiženi dolg od druge posojilnice, potem se lahko že Vi vknjižlte na posestvo za svojo poroštveno obvezo. Gozdni in tovskl čuvaj. M. Č. K. Gozdiii in lovski čuvaji morajo biti zavarovani pri OUZD, niso pa podvrženi pbveznemu starostnemu zavarovanju pfi Pokojninskem zavodu in radi tega tudi po 30 letnem službovanju nimajo pravice do pokojnine. Pravda radi napajališča. J. M. R. Imate pravdo radi napajališča, ker je neki posestnik oeli vasi prepovedal te napajališče. V prvi stopnji ste pravdo zgubili, vprašate, če se kaže pritožiti zoper to sodbo. — Ker imate itak zastopnika, Vam svetujemo, da njemu žaupate, ker bo gotovo vse storil, kar se da v brambo Vaših zahtev storiti. Sicer pa so pti vsaki pravdi največji stroški pri razpravljanju v prvi stopnji (stroški ogleda,, prič-nine itd.); stroški druge stopnje so sorazmerno malenkostni in ker je skoraj vsaka pravda dvortiHiVa, se pri tako važni stvari splača tvegati še te pravdne strcške, ker imate le upanje, da pravdo dobite in pridete tako do vode. Spor radi posekanega Hmov;'a. Š. J. K. Če ste limovčevo drevo ob meji v zadnjih 30 letih vedno sami vživali, ga sami obseka-vali, ne da bi kdaj soseda za to vprašali, potem je drevo Vaše in ste bili povsem opravičeni, da ste sedaj drevo posekali. Odškodnina za posekane smreke. P. B. G. L. Posestnik je vžival gozdno parcelo do leta 1800 nesporno. Leta 1928 pa je v tem gozdu pc«-:kal nekaj smrek. Leta 1981 pa se z me': ' j3n dogovoril, da bosta kot mejaša ugotovila natančno mejo in jo potem tako vživala kakor bo določil geometer. Ta je mejo tako določil, da pripade mejašu tisti del parcele, kjer so bile leta 1923 posekane smreke. Mejaš zahteva sedaj od dosedanjega vživalca-posestnika odškodnino za posekane smreke. Ali je k temu opravičen? — če sta se mejaša domenila, da bo po zem-Ijetnercil določena meja veljala v naprej in ne tudi za nažaj, potem ne more mejaš zahtevati odškodnine za smreke, če je mislil, da so bile leta 1923 posekane njegove smreke, potem bi tekom treh let moral uveljaviti tozadevno odškodnino. Po preteku treh let je ta odškodninski zahtevek zastaran. Povračilo za sposojeni sod. F. G. L. Leta 1928 sto si sposodili star, pokvarjen sod za 1400 L ki ni bil za drugo uporabo kakor za tropine. V istem letu je pogorel Vaš kozolec in ž njim tudi izposojeni sod. Železne obroče soda ste koj po požaru vrnili lastniku. Vprašate, če in kakšno odškodnino ste dolžni sedaj Še vrniti lastniku. — Dolžni ste Vrniti sod. Ker je zgorel, morate plačati izpo-sojevalcu takratno vrednost soda. Spof radi izbire poklica. J. S. G. Imate hčerko v 13. leiu. Vaša lena in njena stara mati sta dali dekle učiti k neki šivilji, Vi bi pa rajše imeli dekle dcnva za pastirico. Vprašate, kdo ima pravico odločiti, ali mati ali oče. — Po postavi imata roditelja pravico sporazumno voditi dejanja svojih otrok. Otte pa stne svojega še nedoraslega otroka vzgajati za tisti stan, ki ga smatra zanj za primernega. Če se torej z ženo glede otroka ne morete zediniti glede poklica, pojdita ohst z ženo k sodišču, da Vam sodnik odloči, k«m ■i otTo'.:om.