/ j«*« VI., it. 110. PoStnlna platana v gotovini* V Ljubljani, v torek 16» mala 1922. Posam. it 75 p« IHPREJ glasijo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana^ Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Te!, int. št 312. Cek. rac. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. NARODNI BORDEL. »Jaz nisem komunist!« (Iz privatnega pogovora z glavnim urednikom »Delavskih Novic«, ki se hvali v svoijh »Zapiskih 7 Dunaja« kako je kot bivši • , vojaški ataše na Dunaju obvaroval 70.000 trpinov komunizma s tem, da jim je dajal jesti m da jih ie zaprisega! na sledeči originalni način: »Zaklinjam ?e nebom in zemljom. očevim jrnenom in njajčinom dušom. krviju prolivenom in krvlju nase dece. da ču očuvati ne-s’omljivu veru nepokolebivo odanost kralju svih Jugoslove-na, Petru Karadžordževiču in "jegovom sinu Aleksandru. iako mi Bog pogamao! Amin! Uitap j razunrio.«) lije, je komunisdičnem glasilu Ita- sfinčič n n niai"ca meseca inženir Gu-leio jjU(j. ar°dnem bordelu, ki ga vzdržu-hazor0lTl Tz, neopredeljenim svetovnim ,Vse Poln k ^ Dudi imamo v Sloveniji {iudie deh’ -U- S!Cer na vodilnih mestih. Ti hovo »dpll10'0 Politično in kakšno ie nji-Do sohn^Van'e*' si lahko mislimo. Pre-»ri večer:- k m* te imel naš urednik |lUržoatzne' Dr>liko govoriti z urednikom er je DoJr * Slovenskega Naroda« in 2elo značf| V°r zaTadi svojega kretenlzma ?a v CPiJen. Za našo korumpirano dobo, »Ste v n avl,airi0; že z0Det 'deti precej zamišljen. Mogoče eska?« Snu'ete kak atentat na ubogega bo grb°'pa jih je že dobil prav pošteno teogel v-- n se »a noben način ne bo 1* V“C flnc-foit 7«_______________~_ „v v *-»w liuvlll (Iv L/VI teko ošabp Cos*avJiati. Zadnjič se ie že J hoj o so huje ater mia vendar vsaka meščanska TK0 ošal-VH, 'JOiav> - . 3 sem hnt°i -ozd v h°čiii po Ljubljani, »To «1x1 s-pisati satiro o njem.« ^ bistvenosti za vas, "*! Peskovfh poli- ki Doin^ ?0 torej tiste bis ttenih af e huržujsko?! stranka v:mia vendar v~~........................— ,Zo®iiiu in vendar jih prebavi z »To«?0 Vestte!« Drebavm Pes!covc afere ne bodo mogli teč, k; J n.aT°dni socialisti. Senator Klo-teko Zvia ,e Fakiu Povsod po Jugoslaviji arod«!« ° sprem*ial, bo bral »Slovenski »K°’ 1)0tem.« vHo, Sa°k . Mišel prihodnjič v Jngosla-'zosribal narodnih socialistov!« dite X ^n° smešni ste! Kaj ne izprevi-2raknv ule jase ravnanie mahanje po '° iniatp i ? balistično stranko, ki 'hijetRželodcu, bi morali bolj stvarno *a spozna ^ m S®”1«8?*!®’ jaZ VSai sem demagoga Jrhovljah kot imenitnega mokra ' ed katerim se vsi vaši de- se, kaifr. črniki lahko skrijejo. Čudim se. kak,-. suvurnrK' »anKo sKrije.io. Čudim sodelovati^!? pr,eadaren človek 1 demokratih!« 'tea tudi pri vas ni dosti boljše!«; »Pjecej boljše, ker mi nastopamo stvarno in kar ie glavno, odkrito in pošteno.« »Pa vendar ne morete tajiti, da imate v stranki slabe ljudi.« »Slabe ljudi, to je socialiste samo v besedah, brcamo iz stranke. Berite samo današnji »Naprej«, kakšno .ie naše mnenje o njih. Mi čistimo!« »To ie slabo.« »Nas prav iskreno veseli, da tako o nas sodite. Vas bo vsaj čimprei vrag y.zel!« »Ampak vi pišete za denar, na direktive. moj dragi prijatelj!« »To ie bilo preje mogoče, 'loda od nesrečnega razkola sem. so se razmere temeljito izpremenile!« »Kaj se je vendar izpremenilo? Saj ne morete delovati uspešno, ko pa ni vodstvo enotno!« »Grozovito se motite! Vodstvo ni bilo še nikoli tako enotno.« »Sicer pa mene vse te stvari bolj malo brigajo. Jaz sem politični anarhist! Kot tak sem bil zaprt že pod bivšo Avstrijo.« »Zelo se čudim vašemu anarhizmu. Kako morete kot tak sploh sodelovati pri buržujskem .Slov. Narodu*?« »Zagotavljam vas, da nisem demokrat. Sodelujem zaradi kruha, saj boste razumeli, in pa zato. ker ie najboljši list v celi Jugoslaviji. Berejo ga dnevno v Parizu. Londonu in drugod.« - Ampak vse to je vendar postransko. Rešitev iz blata vendar ne bo prišla iz inozemstva, temveč od nas samih.« »Toda kakšno rešitev iz blata pa vi sploh zahtevate? Saj ie pri nas vendar vse v redu! Jaz sem za ustavo in za državo. takšno, kakršna je.« »Kako morete biti za ustavo, ko pa vsebuje vse poino razmh nečednosti, kakor ie n. primer zakon o zaščiti drž_ave?« »Kaj oa je zato, saj imajo take ustave. če ne slabše, še celo v Angliji!« »Nas prav mak* briga Anglija. Predvsem se moramo * zanimati za Jugoslavijo!« »Ja hudiča, kaj pa imate vendar proti naši državi?« »Proti naši državi zaenkrat prav nič, temveč proti sistemu.« »Ali se vam godi krivica? Kaj ne sme govoriti svobodno dr. Korun?« »Nas socialiste malo zanima, če sme svobodno govoriti poslanec dr. Korun. Dejstvo je, da živi na tisoče delavcev v največji bedi in revščini in da ga ne puste svobodno govoriti.« »Kaj me brigajo delavci! Samo. da se meni dobro godi. Za družbo se nisem nikdar brigal. Jaz imam svoj liter vina pred seboj in vse drugo mi je prokleto malo mar.« »In kaj potem, ko vam bo zmanjkal liter vina?« »Potem bom šel v hrib ali Da v hosto in si bom s svojimi rokami služil kruh kakor doslej.« »Vidite, ravno v tem vašem ravnanju vidim iaz rak-rano, ki nam ne dopušča, da bi mogli čimprei iz blata.« »Ja hudiča, nad čem se pa vendar morete spotikati? Ali nii veste navesti samo en konkretni primer?« »Daleč ni potreba ravno posegati. V zadnjem času na primer smo socialisti veliko govorili o kraljevi civilni listi.« (Urednik »Slov. Naroda« je ves razburjen vstal od sosednje mize. se vstopil pred mizo našega urednika, in udari! z vso močjo s pestro po mizi:) »Hait. čez kralia. pa ne boste vi govorili! Sramota, da se je n rog! o to zgoditi! Molčite!« (Naš urednik se mu je prisrčno zasmejal v obraz.) »Ne boste jnri ubranili, je ravnotako človek kakor iaz. ali pa vi.« j »Ampak škandal, da govorite na tem mestu o kralju!« »Kje pa naj govorim o njem, mar v cerkvi,« »Ne v cerkvi, temveč v javnosti.« »Tako zmešanih ljudi pa v resnici še nisem videl!« »Ja. hifdfča, kai pa imate proti kra-i lju?« »Pomirite se, pa boste še marsikaj zanimivega zvedeli. Cuite, kralj dobiva 96 milijonov kron letne apanaže, Eno četrtino od teh milijonov si lahko izplača v tuji valuti, n. pr. v frankih, dolarjih itd. Potem pa znaša letna apanaža že kar poldrugo miliardo kron!« »Ne vem prav nič o tem, pa imam notranje politiko v malem prstu.« »Dovoli žalostno je to. V vseh slovenskih časopisih bi lahko brali o civilni listi. Tudi v »Slov. Narodu«. In najlepše šele pride. Ta velikanska vsota ni v proračunu!« »Veste kai. vi bi bili pa zares dober, bankir. Čudim se. zakaj se potegujete kot pesnik in povrhu še Nietzscheanec za delavstvo. ki vas bo še temeljilo razočaralo. Jaz sem se veliko gibal med njim. pa vam povem, da ie barabsko.« »Iz tega še ne sledi prav nič odklonilnega za delavstvo.« (Urednik »Slov. Naroda«, razburjeno in strupeno): »O vi črv! Vi mladič! Vi u!x>gi črv!« (Pričel ie zaničljivo meriti našega urednika od nog pa do glave). »Vidite, s takimi nebistvenostmi in meščanskimi fintami pa ne boste pri meni čisto nič dosegli. Morate biti že boli stvarni in mirni! Jeza škoduje.« (Urednik »Slov. Naroda« je nekoliko časa pomišljal, nato pa odgovoril): »Ali veste, da bi malo preje lahko poklical policaja.« »Tudi z nlfrn ne bi prav nič opravftl. ’ Prav dobro vem, kaj govorim. Zlasti pa moram prav dobro vedeti, kaj govorim, če sedim nasproti vam.« »Jaz ne pustim nod nobenim pogojem blatiti države in kralia, posebno pa še ne v gostilni! _Mi smo dovolj svobodni in amen!« (Naš urednik je medtem povečerjal, vstal in se poslovil s sledečim pozdra-vom): »Pomilujem vas!« ODGOVORA DVEH MINISTROV NA INTERPELACIJO POSLANCA SODR. ETBINA Kristana. Z zadnjem času nam neprestano prihajajo poročila o terorju, ki ga izvajajo g. kateheti na srednjih šolali. Tako n. pr. sili g. L. na »Mladiki« že šest in sedemo letne učenke k spovedi. Toda ta katehet ne terorizira samo učenke, temveč tudi starše, ki jih nadleguje c.elo na domu. Skrajni čas je že. da se je odločila vlada nastopiti proti takemu nečuvenemu po-stopanju, kakor nam dokazujeta sledeča odgovora ministra prosvete in ministra trgovine. Minister prosvete Svetozar Pribi-čevlč: Gospod narodni poslanec Kristan mi je predložil vprašanje, ali je ministrstvo izdalo potrebna navodila glede na vero-zakonske vaje in veronauk v šolali. Na to vprašanje mi je čast odgovoriti, da ministrstvo doslej še ni izdalo nikakršnih navodil. toda izdalo jih bo na podlagi nekega konkretnega slučaja, ki se je dogodil v Ljubljani. Drugič vprašuje gospod poslanec, kal ie storjeno, da se v vprašanju vero-nauka in verozakonskih vaj postopa po ustavi. Na to mi je čast odgovoriti, da bodo navodila, ki bodo izdana, strogo v sldadu z ustavo. Tretjič vprašuje gospod poslanec, ali voliva ministrstvo ver na šolska vprašanja. Na to mi ie čast odgovoriti, da mi* nistrstvo ver ne. vpliva na šolska vpra^ šania. Četrtič vprašuje gospod poslanec, ali le res, da so šolske maše obvezne, kar bi bilo v nasprotju z ustavo. Na to lahko odgovorim, da ni bilo določeno, da so šolske maše obvezne. Poslanec Etbin Kristan: : Če ie tako, kakor je dejal gospod minister. tedaj bom z njegovim odgovorom zadovoljen. Svoje vprašanje sem predloži. ker se ie v Sloveniji drugače prakticiralo in ker .se je tam godilo, da so se dijaki silili na katoliške maše ob nedeljah. pri čemer niso bil niti starši vprašani. Od neke strani se ie raznašala govorica, da se to godi v smislu odredb, ki jih ie izdalo ministrstvo prosvete. Želel bi, da izda gospod minister navodila, ki jih ie o tej stvari oblubil, čim prej, in da se bodo ta navodila strogo vjemala s tem, kar predpisuje ustava v tej smeri. Minister pravde dr. Lazar Markovič kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo: Gospod poslanec Kristan je podal ministru trgovine vprašanje glede na odpravo veronauka iz strokovnih šol in vpeljavo pouka o socialni higijeni. Čast mi ie odgovoriti gospodu poslancu Kri stanu sledeče: Povsem naravno se še ni moglo priti do tega. da bi se Izenačil no-nk v vseh rednih šolah in tudi ne po stro fcovnih šolah po vsej državi, in zato se v nekih trgovskih šolah v Sloveniji še poučuje neki predmet, ki sc po drugih šojah, recimo, ne poučuje. V ministrstvu trgovine se vrše studile in pripravlja splošen zakon o strokovni izobrazbi, in pri tej priliki se bo vzelo v poštev tudi vprašanje, ki ga je predložil gospod Kristan o oportunosti predavanja in pouka veronauka v nižjih strokovnih šolah. Kar se tiče socialne higiene, kolikor sem poučen — jaz zastopam gospoda ministra za trgovino le začasno — morem reči. da bo ta predmet kot koristen aaj-brže spreiet v učni načrt. Poslanec Etbin Kristan: Jaz bi le želel, da ne bi ministrstvo trgovine študiralo tega vprašanja nekaj let, ampak da se stvar enkrat reši. Dežela nima nič od tega, če vlada vedno študira, ampak deželi je treba, da se vprašanja rešujejo. (Odobravanje ria levici). Gospodje, mogel bi še razumeti, če bi se nekoliko razmišljalo o tem. ali je umestno ali ne pridržati veronauk na ljudskih in podobnih šolah. Ne morem pa razumeti, da se na učilišču, kjer se mladi ljudje vzgajajo, da postanejo trgovci (medklici klerikalcev), da se morejo tukaj diiaki siliti na maše in podobno. (Hrup na strani klerikalcev). To, gospodje, se ne viema z ustavo, zakaj ustava določa, da je svoboda vesti garantirana; svoboda vesti pa preneha, če silite koga. da se uči vere, za katero mu nič ni mar in da sodeluje pri verskih vajah. Mi, gospodje, ne bomo zadovoljni s tem. da se nam da nekai v ustavi in v zakonih črno na belem, pa da sc v praksi nasprotno izvaja. Mi hočemo imeti resnično svobodo vesti in svobodo vere. in zato (velik hrup pri klerikalcih) protestiramo proti poskusom, da bi se ustava v tej stvari obšla. (Medklici klerikalcev). To je teptanje ustave, če se silijo ljudje, da sc uče vcro,_ o kateri ne marajo nič vedeti, m da obvezno izpovedujejo vero na javnih vajah. (Ploskanje na levici, hrup pri klerikalcih). ČIČERINOV ODGOVOR O RAZMERAH V SOVJETSKI RUSIJI. Jurij Čičerig, ruski komisar vnanjih zadev, ie odgovoril na sedem vprašani, ki mu jih ie zastavil reporter čikaške »Tribune«. Vprašanja in odgovori, ki se tičejo razmer v Rusiji, slede: »Ali so sovjetske volitve svobodne,« - »Da. svobodne. Vsi delavski sloji v mestih in vaseh imajo volilno pravico. Intelektualci (umstveniki), ki so zaposleni v vladnih pisarnah in v uradih krajevnih sovjetov, tudi volijo delegate v sovjetih. Svoboda govora m ovirana; kajpak, razume se. da kdor hujska ljudi na revolto proti vladi, je kaznovan. Nobena vlada ne more drugače eksistirati. Potovanje no republiki ie svobodno: edine ovire so orne ie na sredstva za potovanje. Vožnja po železnicah ie redna. Rusija nima cenzure za časopisje in zato je tisk svoboden. Toda časopisi, ki bi hujskali ljudi na protirevolucijo, ne smejo še izhajati. Popolna svoboda za nasprotno časopisje oride takrat., kadar bodo prenehale proti-, revolucionarne zarote v inozemstvu.« »Ali predstavlja sovjetska vlada ljudstvo?« — »Krajevni sveti so direktni predstavniki ljudstva, to se pravi: delavske mase. Sovjeti izvajalo program vlade in imajo pravico kritizirati, kar se jim ne zdi prav. Od časa do časa zborujejo sovjeti v vseruskem kongresu, ki je najvišja oblast v republiki. V kongresu se laliko spreminjajo naredbe vlade. — Strokovne unije sodelujejo direktno v državnih stvareh Krajevna uprava je v rokah krajevnih sovjetov in uradnikov centralne vla.de. Veliko število delavcev in t kmetov ima visoke službe v administr^ ciii in v armadi.« . »Ksi ie s privatnim lastništvom zern Ije?« — »Privatna lastnina zemlje je ao-cela odpravljena. Velike industrije. ze^ leznice in parniki so v rokah države a oddani v najem koncesionarjem za aa šo dobo.« .. »Ali je nacionalizirana tudi amer ška lastnina?« — »Ruska vlada ne.^ donira nobenega posestva, vzetega A ričanom. Tujci se morajo podvreči zai nom nacionalizacije kakor domačini. k j dar nov ekonomski sistem nadome starega, ne more biti v njem oaz tujce.« . 9* »Ali še žive hčere bivšega cafli»• — »Usoda carjevih hčera mi do ni znana. Čital sem nekje, da so v A1" riki. Krajevni sovjet ie usmrtil carja D ' vednosti centralne vlade. Eksekucijo, izvršil na predvečer prodiranja Ceno ^ vakov, ki so imeli okupirati dotiem * ^ Krajevni sovjet je prišel na sled z^r0»:nei osvoboditev carja in njegove drli - katero,so zarotniki nameravali odD* v Čehoslovaško. Vsa dotična -ie bila. odrezana od Moskve po ^e-ne;e vakih. Ko je centralna vladi vo _ prejela vse podatke, je odobrila eKS cijo carja. O nje.govih hčerah ni bi1 zei ročila- Ker so bile pretrgane vse z . z Moskvo takoj po eksekuciji carja gS' čehoslovaške okupacije, niso se zna m vse okoliščine glede carjev žine.« . , • oro" »Ali se vrše v Rusiji tajni sod cesi?« — »V Rusiji ni tajnih sod1:s . vilo eksekucij, ki jih je odredila -e komisija za pobijanje protirevoiu bilo uradno objavljeno.« _ .. s0„ »Ali sega oblast rcvohtcionaim^^ dišč tudi čez meje Rusije,« tri- vlada nima, niti ne misli h*1^1 viada bunalov v drugih državah, dru£e nima najmanjšega namena dom države pod svojo kontrolo.« REAKCIJA NA FRANCOSKEM- Zdi se. da se ie na Francosken od žilo vse, kar mrzi delavstvo m ^ijc sadov njegovega dola. Take r ^a'rrodnvin P ,n..Kovori ° revolucionarni ce b^",‘ ranCUC,- (jotovo bi b" še danes se slovi. V FrnCOS'. ^emiči s svojimi nabave faa^,p ’e cerkev ločena od dr-vpliv n‘, c er ima vseeno tako velik ni bilo -/ vo,e Iarane kot ob času. ko še svet th VeY^im krikom povedano v 1'ranciia ;,Ce- .ev l°č.ena od države in da ’enje čim- 'y,rsU]e veliko delo za osvobo-■ človeškega duha. kar cedijo rt bl.!,rž?azi-ia' ki se včasi wa 2amorsk!! “ 1 IrDa pazi na to- brancosko e nnhajajo pridno na baionete r-s? 11 aib°li zanese na opora bit’ c divjakov, če jih bo treba k ie tiProd francoskemu ljudstvu, s? krivi il?5a,.v. Franciji. In da ni boljši. *ati ()ci av.ci in niab kmetje, ki se dajo aznecra frapa:,e,mnikov trokcc ~ huržo-Tl{emiškecr! ,krive škofovske palice in vQlilni d?n a\ ki se nc združijo in ha te'Jrojici nc "bsujeio enoglasno proti ’ ‘ t Ci;a* '“Oboril v>rcW > JC b“ v zakodai- "°valo ;e * |t :n se bo predložil zbornici. sam- + Nekaf J5’ proli 5 č^uov. deva °d sob-’ „ ne, bo'Jo sedanji držatvorcl sa »• gCl'erala 7 - af. do krmca proučili, je zn tiw«8,ovania* 'e kriv. da je za ča na c tiw.„2r°vania m- .cyica- Ki le kriv. da je za ča-Dira ?®tav 5!“jjf',rovania umrlo in obolelo na 'J kaVjl. ci,za^vn »Preiskale.« .ic v i-A '/c taV«, ki zadevo »prcisiviiie.« ic da '^Crif> Polc-Jl Č- da 1° Postavila vprašanje, ^edii ošlie tie i13 • K?** “mrb’ivost naj več ja, ■rivc ter ijusf Ves sieri' i °^ic p« nab ie bila umrljivost največia, krivca tl* sv?.ic člane k preiskavi in za-hita* *er vrJ„ s? ' slavni krivec mimo v Bcl-tzustrii '1 vlat!lii Prebkavači nc bodo 'r' Ve« ‘ ič:,1?3 dan ,v^Ta »,,a^c Prometne palitike priha-ri o?€r Stav;P0roc^a- ki sa je poda! prometni znh n‘č zaiiL ?a sobotni seji finančnega odborizviSa "rvi ne n, ^fs^odarstvo kar tako n-a svojo tarfla. , se. «jd spomnili, da smo >parla-k°Hko vtakn ^ n nih2e nc ,ncre ugotoviti, ! tudi ,, f e jak,e mož tnflijonov v žen, ne da c(0nalne dobri zakonitega dovoljenia. Opozi-^ gnoia J J5 So osorHenc. vladne se iz svoie-Zufnl)ivo "*« ne {tanel°- All ie sedal ra- latelj lfiA „a:1 nnraster Stanič in generalni rav- "ateli ."“oisrer stamč m generalni i^Stadu? ta desettisoč železničarjev n mi- ¥esfi» MubBiana. l«Čitičustvovauia nas hoče ihnianin i.ensk’ Narod«. Baje aa prav nič nredi ’?h ev.smo Sszadniič v neki notici itameSon ožl^°sati kanibalsko občevanje Narodi kCV, pri 1,ub!!£lnski oodnižnici Čevan!! ranke s strankami in zlasti obla sl,! nastavljenega sl utre. Ker ic aižavm upokojenec, bi ea ne sjueli napadati, če nima prav nobenih manir! To ie logika »Narodovih« revolver-skili čečkačev fto smo vzeli direktno iz »Naroda«), ki drugače, pišejo vsak dan polne »stolpec lepega pouka o dobrem tonu in manirah! Iti to svoto logiko zamenjujejo gospodje s »socialnim čustvom«, kar znači. da imajo o tem pojmu ravno toliko pojma, kolikor naš škorenj pod neto. Prav nič se ne poidemo skrivalnice: Kdor je sam na taki socialni stopnji, da od nje trpi. mora se naučiti človeškega vedpnia z ljudmi, ki stoje na isti socialni stopnii in celo ne delati v tem oziru prav nič razlike med »višjimi in nižjimi«, čeprav je državni upokojenec. »Narod« naj nikar ne zagovarja surovega postopanja z občinstvom, drugače, nc bomo nič več verjeli njegovim bontonskim poukom, četudi jih bo predaval v fraku in klaku. In predvsem: Preden hočete polemizirati z nam L naučite se. kakšen pomen imajo najboli vsakdan ie besede, da ne boste trdili o loncu, da je ponev. Razlogi, ki niti najmanj ne drže, zaradi katerih pa se bo marsikdo za trebuh držal, so navedeni v »pojasnilu«, ki natn ga pošlljaio Strojne tovarne in livarne: »K Vaši notici »Nasilje« v štev. 107 Vam poročamo, da moramo vsled vedno boli preteče konkurence tovarniške stroške brezobzirno zmanjšati in smo vsled tega dose-ciaj že odpustili 5 uradnikov. Med njimi se nahajata tudi 2 zaupnika uradniškega odbora. 2e t-: dejstva, da ni iz vsake izmed treh tovarn od-Piiščen I odbornik, kakor poročate, in iz ured-stoječih izvanj bodete razvideli. da nimamo nebelega povoda izvajati kakšnega nasilja. Zlasti tudi za to ne. ker jc preteklost pokazala, da smo moram zaupnikom nastopali najkulautneje. Pričakujemo. da ruesnjci na ljubo priobčite tudi to pojasnilo.« — Zakai bi pa ne gospodom tega veselja priredili, zlasti še. ko sc bo to veselje raztegnilo na kroge, ki nimajo drugače s Stroedmi tovarnami prav nič prevelike radosti! Klasičen zagovor je vedno dober humoristični zagovor in tako sprejemamo tudi tega. Preteča konkurenca je povzročila odpust peterih uradnikov! Gospodje. ki služijo milijone, iih hočejo povečati s tem, da mečejo pet poštenih ljudi, ki za svoje delo itak niso razmerju plačani, na cesto! Tn čisto slučajno, se nahalata med odpuščenci dva zauanlka! Pha. taki dovtipi so nam vendarle prekreuki! Najemniki mestnih zemljišč. Mestni magistrat ie dognal, da nekatere stranke, katerim se je oddala zemlja za obdelavo v nalom, premalo aJi pa sploh nič ne gnoje. Ker se je bati, da bo ta zemlja zaraditega postala v par letih popolnoma pusta i;t nerodovitna, poživljamo vse najemnike. da se tekom 14 dni izkažejo s potrdilom. podpisanim cd dveh verodostojnih prič pri mestnem gospodarskem uradu, da jc bito v najem oddano mestno zemljišče letos ali vsaj lansko leto pognojeno. Vsem onim. ki se s takim potrdilom v določenem roku nc bodo izkazali, bo mestni magistrat primoran najem odpovedati- Volitve v pridubninske priredbeno komisije. V ned eh o dne 28. maja 1922 sc bodo vršile v prostorih davčne administracije v Ljubljani od 8. do 13. volitve v pridobnfnske prlredbenc komisije. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa. ki jc nabit na mestni deski. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo dne 17. maja t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20 informacije na Sv. Petra cesti št. 12. pritlično, desno. Umetniška šola »Probnde«. V četrtek 13. t. m. se nadaljuje javno predavanje prof. Volavška o »razvois naše ljudske umetnosti«. Pričetek točno ob 7. na Tckn. tr.^ soli, I. nadstr,- soba 10. — Vodstvo umetniške šele- Maribor. Prireditev »Frohslnna«. Delavsko nevsko društvo »Frohsinn« priredi 21. t. m. zvečer na vrtu Gambrma pomladni pevski nastop. V slučaju neugodnega vremena so bo prireditev vršila v notranjem prostoru. čevljarski pomočniki so zasiavkali, ker iim mojstri niso hoteli priznati malenkostnega lOod-stotnega poviška na ljubljanski tarif. Stavko 5c zakrivil Beranič, predsednik čevljarske zadruge, ker se ic uprl predlogu nekega mojstra, naj bi se povišek dovolil in ker so!oh ni dopustil glasovanja o tej stvari. Navzlic temu se je precej moj- -• ... v ovujv*. s«.~-*wwa.vo.\cni boiu prc- cej osamela. Proti tej trojici gre predvsem boj mariborskih sodrugov čevljarjev, ki iih bo «o!f-dacno podpiralo ostalo delavstvo. Smrtna nesreča. 1 Metni delavec Hugon Gomivnik iz Činžaba, ki je zaposlen pri prodni pralnici falske elektrarne, je po neprevidnosti prišel med kolesa pri pralnem stroju, ki so mu zdrobila desno roko in prsi. da ie čez par minut izdihnil. is Krajevna politična organizacija SS.l v Spodnji Šiški naznanja, da se bo vršil nje izredni občni zbor 24. maja ob S. zvečer z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba odbornikov dolžnost' — Štefan Sušnik, tajnik. Vič-Glince, V torek ob 20. se bo vršil v »Delavskem domu« sestanek vseh, ki se zanimajo za delavsko gibanje. — Krajevni odbor SS.l. Članstvo Socialistične stranke .lu-goslavjie v Celju opozarjamo na člansko zborovanje, katero se bo vršilo v četrtek. 18. ma.ia 1922 v gostilni »Zeleni travnik« v Celju ob 7. zvečer. — Ker ie dnevni red nad vse važen, pričakujemo obilne udeležbe. Kraj. organ. SS.l v Celju. strok, sifesnia. Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v ponedeljek. 15. t. m. ob 6. zvečer. Tajništvo. Seja ožjega odbora Strokovne komisije se bo vršila v torek. 16. t. m. ob 6. zvečer v prostorih Strokovne komisije. Tajništvo. SPORED NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Ponedeljek. 15. maja — Otok in truga. C. Torek, 16. maja — zaprto. Opera: Ponedeljek, 15. maju — zaprto. Torek. 16. maja — Cavalleria rusticana. A. — Denarni trg. (Zagreb. 13. maja). Prašil icucn ic naša valuta na Ziiriški borzi notirala vsak dan drugače. Nekaj časa jc rastla potem pa zapet padala. Sedaj nolira 1.90. — Ameriški dolar stane 65.50 Din, francoski frank 6.20 Din, italijanska Ura 3.60 Din, čdiosJov krona 1.30 Dm, nemka marka 0.24 Din, 100 nemško-avstrij-skili kron 0.76 Din. 100 madžarskih kron 8.93 Dni. ngleški funt 300 Din- — Žitni trg. (Zagreb. 13. maja). Pretekli teden so cene žitu padale. Vzrk temu je mučno počivanje žitne trgovine, ker kousum radi nestalnosti naše valute žita ni hotel kupovali. K temu pa je tudi veliko doprinesla dobra prezi-mitev setve. Še dolgo traiajoče vreme, kakor ga imamo sedaj, bi prav lahko povzročilo zopetno dviganje žitnih cen. — Kilogram pšenice stanc 3.8S—4.05 Dim, kg koruze 3—3.30 Din. kg ovsa 2.88—3.20 Din. kg ječmena 3.25 Din, kg moke štev. 0) 6 Din. UTRINEK. Bivša cesarica Žita bo rodila v kratkem menda svojega osmega otroka. Iz Madžarske ie žc naročila tri zaboje madžarske zemlje, katero bodo potresli po tleh sobe. kjer bo rodila. Otrok si bo v .poznejših letih lahko osvajal pravico na madžarski prestol, češ. da jc bil rojen na ogrskih tleh. Žita bi veliko boljše napravila, če bi v prst nasadila papriko. To je še edino madžarsko orožje^kisegazavezniki boje. Dopisi. Obstoj steklarne v Zagorju v nevarnosti. Nekaj let pred vojno jc Trboveljska premogokopna družba oddala svojo steklarno v Zagorju v najem tvrdki Wil-hehna Abelja dedičem v Hrastniku. Obenem pa je dala tudi toliko delavskih stanovanj, kolikor jih je rajbila tovarna za svoje delavce y tovarni. Med vojno pa se je začel večati obrat premogovnika in kamenoloma v Zagorju. Število delavcev pri teh dveh obratih se je povečalo od približno 1000 do 1600, radi tega je nastalo pomanjkanje stanovanj in rudnik .ie pričel pritiskati na steklamiškega na-iemnika. da mu izprazni stanovanja, čeravno jc oddal stanovanja s steklarno vred preje v najem in bi bil tudi dolžan, da pusti za steklarje stanovanje, da bi se obrt mogel nadaljevati. Ali kaj hočeš: Trboveljska družba se malo briga, če pride kakšnih par sto delavcev ob kruh in službo. Samo da prihrani, kar dobiva za zidanje stanovanj in višjih cen na pre-mog.napravlia rajši luksuriozne vrte in ograje. Tako lahko izkaže nekaj »izdatkov« za investicije. Tovarna sama je napravila že nekaj stanovanj, ali družba je tako ozkosrčna, da steklarni ne da niti zemljišča za stavbe, ki bi jih bojda, kakor pravijo delavski zaupniki, tovarna sama rada zidala, če bi le zato imela prostora. Če neha steklarna obratovati bo poleg delavstva imelo tudi drugo prebivalstvo veliko škodo in tudi občina sama. Dose-daj so se za take stvari zanimali le delavci v steklarni. Zadnje čase pa sc jc pričelo zanimati zato tudi prebivalstvo, posebno obrtniki in trgovci. V naši občini imamo demokraško večino ali ta ne samo, da ničesar ne stori za razvoj industrije, temveč je že od nekdaj sovražna stek-hlarni. Zakaj, to menda sama ne ve. še pred kratkim sc ie neki možakar — demokrat izrazil, da naj le hudič vzame steklarno in steklarje. Prepričani smo, da ni vedel, kaj govori, ker so glave naših demokratov precej alkoholične. 28. t. m. se bodo vršile dopolnilne volitve v občinski odbor. Prebivalci si na ta dan lahko pomagajo, če bodo šli na vohsec ter volili zastopnike, ki so za razvoj industrije, ki ne bodo pripustili, da se e". lavski zaupniki sami bojujejo za. tovarne, temveč da bo tudi občina 35 odločnostjo nastopila proti TrbovelIjs družbi, da zida stanovanja in da tudi t * varni prostor za zidanje ter tako obvaru-ie občino škode, ki nastane, če bi s§ nehal obrat v tovarni. Delavci kakor tu ostalo prebivalstvo, ki se bavi z razn obrtjo in trgovino, mora zato tega dne vse na volišče. In voli naj le listo socialistih ne stranke. — Steklar.__________________________ ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. Odgovorni urednik : Anton PodbevSek-Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- Ivan Jax in sin!25 cilji 35 Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. VjtiMni flfrniš Izborna konstrukcija in itiVUiu! Mil!ji elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni strop „Adler“. Ceniki zastonj in franko. Kokss iz prvih tovaren. Dnrkopp, Styria, Wa!!enrad. Začasno znižane cene! Velika zaloga vsakovrstnega ra©weea p o folija domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. Kompletna oprema za inpuu 25. Samo v Gosposki ulici. 25. Zmerne cene! Delo solidno! ¥ trgovini O. Bematovii Ljubljana, EMes&rai trg se dobe ie po Jak« nizki ceni: Moške obleke..............od 160 din. Raglani...................od Moške hlače...............od Damski plašči............od Damski kostumi............od Damske modne obleke ... od 200 din Damsica krila............od Damske bluze.............od Spom'adne novosti vedno v zalog 250 din SO din. 150 din 180 din 60 din 30 din naprej . naprej . naprej . naprej • naprej . naprej . naprej . naprej I. “383® Umetn mesnega oddelka Gospodarske v LiubUanI — v ploičah po 11 kg. Dnevna produkcija 2©®© kg. P Idi 2 a ledu Din. 1?‘ Vašlim naročnikom dostavljamo le<* vsako jutro na dom. Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni. budilke, ni* s “ halke, verižice, sSatfiiJi©, srebrnico, ožalc in poročne prsiane kupite najbolje pri A. Lečnik, urar Sra zlatar, Cel!e, Glevni trg st. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. I a IS tl o II®n i Biserni G u m h i | 1 i niTi-mmimrmi H jpiniBiiim Mi iiim iH Prvovrstni« Brez konkurente* Tovarna mi sufufee, SSo¥» Bistrica. # m