Leto VII.- Štev. 33. Murska Sobota, 18. avgusta 1955 Cena din 10.— S posveta o zadružništvu v Martjancih Vso skrb tudi ženam - zadružnicam V ponedeljek je bil v martjanski občini posvet o zadružništvu. Sestanek je vodil tajnik OZZ tov. Antalič. Menili pa so se največ o tem, kako bi usposobili svoj upravni odbor tako, da bi lahko nadziral delo knjigovodij in poslovodij. Odločili so se, da bi naj V zimskih mesecih bil za predsednike upravnih odborov in tudi za nekatere člane prirejen seminar na katerem bi se v osnovah seznanili s knjigovodstvom, Da bi pa še bolj preprečili kriminal v svojih poslovalnicah, bodo od poslovodij in knjigovodij zahtevali jamstvo. Doslej so članice stale več ali manj ob strani. Vse organizacijske stvari so vodili moški, ki pa niso skrbeli za delo žena. Za to pa bodo ustanovili poseben odbor za žensko sekcijo, ki do vodil delo med članicami. Tako bodo žene same skrbele za organiziranje gospodinjskih tečajev. Na teh tečajih pa se žene naj ne bi seznanjale samo s kuhinjo, ampak z vsem gospodinjstvom, pred- vsem pa s svinjerejo, vlaganjem sadja, z lepim urejevanjem vrtov, skratka z vsem, kar spada v gospodinjstvo. Razpravljali so tuid o odkupu. Tu so ugotovili, da ga precej teče po raznih črnih kanalih, predvsem jajc. Kupci prihajajo s kamioni, se zvečer ali ponoči ustavijo v vasi in prav tako skrivnostno v temi ali jutranjem mraku izginejo. Tako poberejo vsa jajca in v nekatere poslovalnice ne dobijo več nobenega. Ti kupci pa s seboj prinašajo kvas in sladkor, prihajajo pa iz Hrvaške. V Bogojini so jih prejšnji teden videli trikrat. Jajca plačujejo dražje kot zadruga, pri tem prekupčevanju pa še imajo kaj lepe dobičke. Da bi zajezili te črne kanale, so se odločili, da bodo pazili in obveščali varnostne organe, kdaj se bodo kupci pojavili. Podobni posveti o zadružništvu so bili na vseh sedežih novih občin. Š. B. Zemljiški maksimum V našem listu najdemo vesti o najrazličnejših sestankih in dogodkih, bolj redko pa se pripeti, da bi med te vesti zašel pogovor naših kmečkih ljudi, ki po težkem delu zvečer z olajšanjem sedejo in pokramljajo s svojimi sosedi. Tega se dotakne kdo le v kakih liričnih sestavkih, vendar bi pa v njih lahko vsakdo našel vse prej kot čisto liriko. Tako na primer so ob takih večernih razgovorih in pomenkih ob srečanjih v Tešanovcih začeli širiti vesti o pet-hektarskem maksimumu. Take govorice so imele kaj plodna tla, saj so že takrat, ko je izšel zakon o deset-hektarskem maksimumu, ljudje govorili, da se bo ta maksimum postopoma nižal in zato se je sedaj ta novica kakor blisk razširila vse tja do Črensovcev. In ljudje so ji verjeli, kajti v njih je tako malo vere v lastne sile, tako malo samozavesti in toliko nekritičnosti, da brez pomisleka verjamejo vsemu, kar slišijo slabega o naši državi. Seveda so tudi pošteni in pametni, in teh na vso srečo ni ravno malo, a se ne oglašajo radi. Zato bo prav, če ob tem primeru nekaj več zapišemo. Novica vseh novic je vzletela iz ene tešanovske družine. Tudi ni nič čudnega, da se je pojavila prav v Tešanovcih, kajti tu je bila mnogim kmetom odvzeta zemlja in zato imajo maksimum v želodcu. Seveda, ne vsi, ampak tisti, ki so bili deležni njegovega blagoslova. No in tudi tej novi novici je botroval tak patron. Pa še ta se najbrž tega ne bi spomnil, če se mu ne bi vrnil iz zapora sin, ki pa je bil o vsem najbrž »zelo dobro poučen«, saj je imel za razmišljanje dovolj časa, vendar pa je videti, da ga je na vso žalost prav nekoristno porabil. Odgovor na take vesti in tudi pojasnilo o zemljiškem maksimumu pa je že večkrat dal tovariš Tito, ko je govoril o delovnem kmetu. Poudaril je, da je z deset-hektarskim maksimumom rešeno vprašanje kmečke privatne lastnine. Zato ni nobene osnove za take govorice. Na take govorice pa bi morale reagirati tudi organizacije SZDL. VREMENSKA NAPOVED za čas od 19. do 28. avgusta: Približno do 20. avgusta nestalno vreme s pogostimi padavinami. Približno od 21. do 24. avgusta lepo poletno vreme. V nadaljnjem poteku pogoste krajevne padavine, oziroma nevihte, sicer bo prevladovalo ugodno, deloma sončno vreme. Samo pet gospodarsko močnejših zadrug Tudi v radgonski občini bo kazalo nekaj gospodarsko šibkejših zadrug združiti z močnejšimi, tako da bi od sedanjih devetih ostalo le pet kmetijskih zadrug. Večje zadruge se bodo po reorganizaciji lahko tako gospodarsko in organizacijsko okrepile, da bodo sposobne odkupovati kmetijske pridelke, organizirati kreditno in hranilno službo, zlasti pa usposobiti gospodarske odseke za izvrševanje nalog v kmetijstvu. Kmalu bodo v zadrugah polletni občni zbori, zato bodo reorganizacijo odložili za čas, ko bodo upravni odbori sedanjih zadrug že podali svojim članom obračun letošnjega delovanja. Posamezne zadruge tudi niso na tekočem v knjigovodstvenih poslih, zato zadružniki marsikje nimajo dobrega pregleda nad njihovim poslovanjem. Zadrugam primanjkuje tudi strokovnjakov, zlasti še kmetijskih tehnikov in knjigovodij. Posebno v Ščavniški dolini niso bile zadruge dozdaj deležne zadostne pomoči kmetijskih strokovnjakov. Tamkajšnji kmetovalci menijo, da se bodo morali na OZZ veliko bolj zanimati za poslovanje kmetijskih zadrug in organizacijsko pomagati njihovim gospodarskim odsekom. Dosedaj so preveč dajali prednost posameznim kmetovalcem. V prihodnosti bodo te slabosti odpravili in se zavzemali za to, da bodo kmetijske zadruge postale organizacije, v katere bodo Kmetje zaupali in se vanje tudi radi vključevali. To hotenje je prevladovalo tudi na sobotnem posvetovanju zadružnikov v Gor. Radgoni. V živahni razpravi je sodeloval tudi predsednik OZZ tov. Anton Truden, ki je zadružnikom obljubil, da bo Okrajna zadružna zveza po svojih močeh pomagala kmetijskim zadrugam, predvsem v smeri njihovega uveljavljanja v kmetijski proizvodnji. Dragi rojaki, pozdravljeni na domačih tleh -v zeleni pokrajini ob Muri! (Kaj več o tem berite na 3. strani!) Radgončani so dostojno praznovali Občani Gornje Radgone so se dobro pripravili na dostojno praznovanje občinskega dneva. Mestece ob Muri je bila tudi na zunaj ozaljšano; poslopja st) bila okrašena z zelenjem in zastavami. V petek zvečer in v soboto dopoldne se je Rodgančanom predstavilo celjsko mestno gledališče z igro »Pod nebom zakonske postelje«. Igro so ponovili tudi v nedeljo dopoldne za vinogradniške delavce in ostalo občinstvo. V soboto zvečer, nekaj ur pred 8. uro je bila v dvorani TD Partizan slavnostna seja odbornikov mestne občine, zatem pa je bila slavnostna akademija. Nastopili so telovadci Partizana, člani DPD Svoboda in recitatorji celjskega gledališča. Vse večerne predstave so bile dobro obiskane. V nedeljo dopoldne so bile v mestu vaje gasilcev in koncert domače godbe na pihala. Radgončane so obiskali tudi ugledni gostje: član CK ZKS tov. Ivan Regent, predsednik Okrajnega odbora SZDL za soboški okraj tov. Miloš Ledinek in zvezni ljudski poslanec tov. Ivan Kreft. Škoda le, da je moralo spričo nevihte odpasti popoldansko politično zborovanje, za katerega so se prebivalci občine zelo zanimali. Kljub temu pa je proslava kot celota tudi letos kar dobro uspela. 90-letnica jugoslovanskih gasilcev V dneh od 19. do 21. t. m. praznuje jugoslovansko gasilstvo 90-letnico svojega organiziranega delovanja. Leta 1864 je bilo namreč v Varaždinu ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo v naši domovini. Od tu se je hitro širila iniciativa za ustanavljanje prostovoljnih gasilskih društev, saj so bila nekaj let kasneje ustanovljena tudi društva v Ljubljani, v Zagrebu, Novem Sadu, Zemunu, Laškem, Ptuju, Kar- lovcu, Osijeku, Trbovljah, Ljutomeru, Lendavi, Gornji Radgoni, Murski Soboti itd. Proslava 90-letnice bo v Varaždinu. Program bo zelo obširen, saj bo nastopalo in sodelovalo čez 8000 gasilcev in gasilk, proslave pa se bo udeležilo nad 25.000 članov iz vseh naših republik. Proslavo bodo počastili s svojo navzočnostjo tudi zastopniki 21 držav, včlanjenih v CTIF (mednarodna gasilska organizacija, katere članica je tudi Jugoslavija). Sedaj šteje gasilska organizacija v naši državi 5.720 društev s preko 350.000 člani in članicami. V našem okraju deluje uspešno 164 društev s 4.860 člani in članicami. Pokroviteljstvo nad to veliko gasilsko prireditvijo je prevzel predsednik republike maršal Tito. 120 plemenskih živali na razstavi pri Vidmu Komisija strokovnjakov je ocenila za najboljšo kravo »Variko«, last kmetice Marije Ferem iz Žihlave, za najboljšega plemenskega bika »Borisa«, last Kmetijske zadruge Videm (rejec Feliks Novak), za najboljšo plemensko telico pa »Halo«, last Matije Satlerja iz Stavešinec. Za najboljšega rejca je bil priznan Edi Stramc iz Dragotinec. Prignal je sedem rodovniških živali, od katerih je bila večina prav dobro ocenjena. * Strokovnjaki so izrazili mnenje, da je nedeljska razstava živine pri Vidmu ob Ščavnici prav dobro uspela. Živinorejci so prignali z območja petih kmetijskih zadrug v novi ob- čini okrog 120 plemenskih živali svetlolisaste pasme. Uspeh razstave je še posebno prepričljiv, če upoštevamo, da kmetje v videmski občini niso izvajali selekcije in molzne kontrole vse do lani, ko so pri Kmetijski zadrugi ustanovili živinorejski odsek. Kmetje so redili živino predvsem za zakol in vprego, le redki posamezniki pa tudi zato, da bi jim krave dajale mleko za prodajo. Do take odločitve so jih prisilile predvsem slabe prometne zveze z industrijskimi središči. Po osvoboditvi pa so se razmere dokaj izboljšale tudi pri Vidmu. Kmetje lahko sedaj sproti prodajajo mleko po zelo ugodni ceni. Mleko jim že prinaša lepe dohodke. S pomočjo kmetijskih zadrug in njiho- vih odsekov se tudi vedno bolj zanimajo za selekcijo živine. Prve rezultate so že dosegli. Tako je naj-boljše ocenjena krava »Varika« dala lani 3.907 kg mleka, kar je za sedanje razmere v videmskem okolišu vsekakor pomemben uspeh. Predsedniki, podpredsedniki in tajniki novih občinskih odborov Na prvih rednih sejah novih občinskih odborov so odborniki zaprisegli in izvolili predsednike, podpredsednike, tajnike in razne svete in komisije, ki bodo delovali pri občinskih odborih. O teh prvih sejah smo že poročali, danes pa objavljamo imena novih predsednikov, podpredsednikov in tajnikov. V soboški občini: Jože Velnar, predsednik, podpredsednik Franc Grah, Jožica Puncer, tajnik; v ljutomerski: Rado Pušenjak, predsednik, podpredsednik Ivan Horvatič, Franjo Štebih, tajnik; v radgonski: Branko Zadravec, predsednik, podpredsednik Janko Štrajnšak, Valter Potočnik, tajnik; v lendavski: Janko Lindič, predsednik, podpredsednik Ludvik Sever, Karel Ferencek, tajnik; v šalovski: Ludvik Kerčmar, predsednik, Štefan Jambor, tajnik; v martjanski: Jože Kuhar, predsednik, podpredsednik Koloman Vereš, Štefan Zelko, tajnik; pri Gradu: Alojz Flegar, predsednik, Janez Horvat, tajnik; v beltinski: Ivan Horvat, predsednik, podpredsednik Franc Kreslin, Štefan Čiček, tajnik; v cankovski: Alojz Mekiš, predsednik, podpredsednik Leopold Kerec, Ivan Vogrinčič, tajnik, in v videmski: Vlado Kreft, predsednik, Matija Slavič, tajnik. Uspel koncert DPD Svoboda v Radencih V petek zvečer je bil v polni dvorani zdraviliške kavarne v Radencih prvi samostojni nastop radenskih pevcev, članov DPD Svoboda. Program za koncert so. naštudirali v rekordnem času. Kot prvi je nastopil moški zbor s 5 pesmimi, nato pa je ženski zbor zelo ubrano zapel 7 pesmi. Po odmoru sta nastopila še enkrat moški (pet pesmi) in mešani pevski zbor, ki je zelo dobro in učinkovito zaključil ta prvi koncert s tremi partizanskimi pesmimi. Moški in me- šani zbor vodi Miha Veršič, ženskega pa Rudi Lilek. Pevci in pevke, ki so povečini zaposleni kot delavci in nameščenci v slatinskem podjetju, so želi za svoje požrtvovalno delo in dobro izvajanje zasluženo priznanje, pevovodjema pa so izročili po en lep šopek nageljnov. Koncertu je prisostvoval in čestital radenskim pevcem Svobode tudi predsednik Zveze Svobod LRS tov. Ivan Regent, ki se mudi tu kot gost na zdravljenju. Radenski pevci bodo svoj koncert še ponovili. Ik. Murska Sobota — metropola Pomurja (Foto Kološa) OD TEDNA DO TEDNA Ženeva, kraj, kamor že desetletja romajo svetovni diplomati, je o minulem tednu spet pritegnila javnost vsega sveta. Tokrat so diplomati v. veliki manjšini, veliko dvorano v palači Združenih narodov so napolnili atomski strokovnjaki iz 72 držav. Pretekli ponedeljek se je namreč pričela velika mednarodna konferenca za miroljubno uporabo jedrske energije. Prvič v zgodovini so se sestali znanstveniki iz Vzhoda in Za hoda, dveh polovic našega planeta, dveh vplivnih območij. Otvoritve se je udeležil sam glavni tajnik OZN Dag Hammerskjöld. Nervozno pričakovanje ob začetku se je kmalu sprevrglo o zadovoljstvo in odkrit optimizem. V svet so planile presenetljive vesti: atomski strokovnjaki Sovjetske zveze, Združenih držav, Velike Britanije in drugih dežel so pričeli z odkritimi razgovori o svojih nekdanjih skrivnostih. Kajpada ne o oseh! Nekaj ostane vedno skrito... Ženevski shod pod geslom »Atomi za mir« je pokazal nekaj zanimivih rezultatov atomskih raziskovanj. Pravijo, da bodo atomske elektrarne počasi nadomestile druge vire energije, ki so že precej izčrpani, Pa tudi medicina si bo z radioaktivnimi izotopi močno opomogla. Pa ne le znanstveni uspehi in odkritja edina so važni. Gre še za nekaj drugega in to je moralni uspeh atomske konference. Po sovjetskem obisku v Beogradu, avstrijski državni pogodbi in ženevski konferenci vladnih predsednikov velesil je odkriti sestanek atomskih znanstvenikov utrl novo špranjo o nekdaj neprodirno zaveso med obema blokoma. Pregraje padajo in mednarodnemu sodelovanju se obetajo boljši časi. Iz Moskve je v pričetku tedna prišel glas o diplomatskem izletu oseh tujih predstavnikov s člani sovjetske vlade. Baje so se dobro razumeli in premier Bulganin je dejal, naj bi tako ostalo vedno. Celo jagode so skupaj trgali in kaj je miroljubnejše kot to? V Pragi in Budimpešti sta govorila Široky in Rakossy. Za nas pomembna sta ona dela govorov, o katerih sta govorila o ponovni ureditvi odnosov z našo državo. Rakossy je dejal, da bodo Madžari »storili vse, kar je v naših, močeh, da bi znova upostavili medsebojne zdrave, prijateljske in odkritosrčne stike«. Podobno izjavo je dal tudi Široky. Nam ne gre za razpihovanje teh dejstev, očitna zmaga naših zunanje in notranjepolitičnih nazorov je tako močnaj da je sploh ni treba poudarjati. To ve že ves svet in najbolje mi sami. Tudi Nemčije po ženevskem sestanku premierov niso porinili v ozadje. Prav pred dnevi so o Bonnu objavili, da sprejemajo sovjetske predloge za razgovore med kanclerjem Adenauerjem in Bulganinom. Sestala se bosta že 9. septembra in kot vse kaže. je obnovitev diplomatskih in drugih odnosov med SZ in Zahodno Nemčijo pred pragom. Neuradno pa šepetajo tudi o vprašanju vsenemške združitve. Nič nas ne bi presenetilo, ko bi tudi po tej plati napravili vsaj korak naprej. V Maroku še vedno poka. Generalni rezident Grandval je bil v Parizu. Dobil je nove napotke s strani vlade, ki je sicer deljenih nazorov. Pinay in nekateri pravijo, naj bi dinastično vprašanje porinili o ozadje, premier Faure pa hoče maroško vprašanje razčistiti. Sultanu Ben Arafi se prestol maje. Sestaviti mora vlado z zastopniki vseh političnih skupin. Če mu to ne bo uspelo, bo verjetno po njem! To pa spet ne bo zadovoljilo oseh Maročanov. Zapletena vozla ni lahko odmotati! Prijateljska Indija je v ponedeljek slavila pomemben praznik: osemletnico osvoboditve. Žal pa vsi Indijci le še niso svobodni. Portugalska vlada ne kaže volje, da bi se pametno pogovorila o vprašanju svojih posesti na indijskem ozemlju. Indijski odbor za osvoboditev Goe je prav za ponedeljkov praznik napovedal »pohod nenasilja« na Goo. Rezultati še niso znani, prejšnje izkušnje pa opozarjajo, na surovo nasilje portugalskih stražnikov, ki so demonstrante brezobzirno napadli. Indija noče nasilne rešitve tega vprašanja. Drugače je v Južni Koreji, kjer se v starem diktatorju Sing Man Riju še vedno oglaša apetit po severnem delu dežele. Pravi, da bi ga bilo treba vzeti s silo. Njegovi demonstranti pa so napadli sedež nevtralne komisije za nadzorstvo premirja. Sam Sing Man Ri je o soboto moral podaljšati ultimat, po katerem naj bi člani te komisije zapustili državo. Kaj naj bi sicer tudi storil? Nekoliko so mu pristrigli peroti sami Amerikanci, ko so izjavili, da bodo člane komisije zaščitili. Staremu volku pa tudi to ni dovolj. Kakor Čang Kaj Šeka ga obhajajo »križarske« misli. Rad bi korakal. Nekoč je — proti južni obali svoje domovine, proti Teguju. Takrat je bežal... Brez starega vročekrvneža bi bil svet v zadnjem tednu kar miren. Večjih pretresov ni, več je glasov miru. In ti so vedno močnejši. Upajmo, da se bodo končno zlili o neprekinjeno celoto . .. Kako so vzgajali semeniščnike v semenišču na Reki Letos smo lahko zasledovali v Belgiji in Argentini velika trenja, ki so nastala med cerkvijo in državo. Pri nas je to vprašanje z Ustavo popolnoma urejeno. Tako je cerkev ločena od države in vsakemu državljanu zajamčena svoboda veroizpovedi, urejeno je že tudi socialno zavarovanje duhovnikov in ustanovljenih več verskih šol. A prav tu lahko zasledimo poskuse, da bi se skalili dobri odnosi med ržavo in cerkvijo, ker taki odnosi ne prijajo delu višje duhovščine. O tem nas najlepše prepričuje primer reškega malega semenišča, ki nam pa hkrati odpre vpogled v delo in vzgojo v vseh malih semeniščih, v katere začno odhajati tudi prekmurski otroci. Ne bomo pisali o tem, zakaj gredo v mala semenišča, ker je jasno, da v veliki večini primerov na pritisk staršev. Tega pač nihče ne more zanikati. Poslali so jih tja v poštenem prepričanju, da jih bodo tako najbolje vzgojili. Poglejmo pa malo, kako v. malih semeniščih vzgajajo in kdo vzgaja mlade semeniščnike. Reško malo semenišče je bilo ustanovljeno, kakor malo semenišče V Pazinu, 1947. leta. Za njegovo ureditev je sama hrvatska vlada dala nad 800.000 dinarjev. Semenišču v Pazinu pa je bila dodeljena zgradba z vsemi potrebnimi prostori. Pa vendar so voditelji teh semenišč dovolili, da se v njihovih ustanovah razvije protidržavna aktivnost. Zato je bila uprava reškega semenišča že nekajkrat opozorjena na kaznive pojave, a ta opozorila niso ničesar zalegla. Iz dneva v dan so se gomilile protizakonite stvari, dokler ni vse skupaj prišlo pred okrožno sodišče na Reki. Nezaupanje v človeka Med bogoslovci zelo slovi prefekt reškega semenišča Josip Kapš. Po poklicu je obrtnik, a med vojno je bil ustaš in ko je bežal proti avstrijski meji, so ga v Sloveniji 1945. leta ujele enote JLA. Posrečilo se mu je izvleči se iz ujetništva in potem se je do ustanovitve semenišča skrival na Reki. V semenišče je prišel z značilnimi besedami: »Mislim, da se bom tu najlažje boril za hrvatsko stvar.« Menim, da so te besede dovolj jasne in. tudi razumljive. In to je bilo dovolj, da so Kapša seznanili z vsemi posli in mu dali mesto prefekta. Tako mu je bila poverjena vzgoja mladih semeniščnikov. katerim je govoril o srečnih dnevih v NDH, pripovedoval o Paveličevih četah v inozemstvu in o »hrvatski inteligenci« v Španiji. Ves čas je samo napovedoval, da se bo Pavelič vrnil in v Gorskem Kotaru nagovarjal vaščane, da naj molijo za Paveliča in njegovo skorajšnjo vrnitev. V isti sapi pa je še klevetal našo ljudsko oblast, posebno pa še državne voditelje. V svojemdelu Kapš ni bil in še ni osamljen. V istem duhu mu je pomagal prejšnji duhovnik Josip Dujmovič, ki je napisal za semeniščnike knjigo, s katero jih navdušuje za ustaše in NDH in jih hkrati hoče vzgojiti v protidržavnem duhu. In to njegovo knjigo so brali na urah duhovnega čtiva, potem na urah askeze in mistike. Semeniščniki so pa še poleg tega morali o njem pisati recenzije. Tako ni nič čudnega, da so v semenišču peli samo ustaške pesmi, kot so n. pr. »Naprijed mornari sa plavog Jadrana«, »Puška puca« in druge. Od vsega tega je malo prišlo v javnost, vendar dovolj, da so lahko bili voditelji klicani pred sodišče, kjer se je njihovo delo še lepše razkrilo, in tudi obsojeni na kazen od šest mesečev do šest let strogega zapora, malo semenišče pa je zaprto za dobo treh let, a Višja teološka šola na Reki za pet let. V času razprave in še posebej pred njo je bilo mnogo slišati o preganjanju cerkve in tudi vatikanski časopisi so udarjali na ta že zelo stari boben. Zato so takoj začeli z reševanjem in so semeniščnikom strogo zapovedali, da morajo vse zanikati: Vse to le v skromni meri prikazuje delovanje verskih šol v Hrvatski. Poleg teh se med zidovi odvijajo drugi, mračni posli. Semeniščnike skušajo popolnoma oddvojiti od sveta in od lastnega naroda. Program dela je do pičice napravljen za celi dan. »Odhod v mesto so nam dovoljevali le ob določenih dnevih,« pravi prejšnji bogoslovec reškega semenišča S. V., sedaj študent na filozofski fakulteti v Zagrebu. »Poedino nismo smeli nikoli odhajati, ampak samo v grupah in v spremstvu. V mestu smo lahko hodili le v določenih predelih, a o kinu in gledališču ni smelo biti govora. Čitali smo lahko le tisto, kar so nam dovoljevali voditelji. Vsako pismo, ki smo ga prejeli ali odposlali, je šlo skozi cenzuro. Vzgoja je bila brezsrčna, zato nisem hotel ostati v takem zavodu ...« »Osem najlepših let mladosti sem preživel med mračnimi zidovi semenišč. Sedem let v dijaškem semenišču in eno leto na fakulteti na Kaptolu. Zadosti je in nikoli več nazaj,« piše prejšnji semeniščnik Anton Fotak. Po poti mnogih naših malih semeniščnikov je šel tudi Franjo Pinjušič. Preberimo nekaj iz njegovega pisma: »Po končani osnovni šoli, pod vplivom staršev in okoliščin, mi ni preostajalo nič drugega, kakor da se posvetim za duhovnika. To tembolj, ker sem sin revne kmečke družine, ki živi v slabih materialnih razmerah. Prišel sem v semenišče. Tam so pregledovali odposlana in prejeta pisma. Mene pa je ves čas mučilo vprašanje, zakaj toliko nezaupanja v človeka. Na sprehod smo šli v skupinah ali pa vsaj po dva. V mesto nismo smeli brez spremljevalca. Kdor je prekršil ta predpis, je postal nezaželjen in to mu je bil tudi zadnji opomin. Samo primer enega semeniščnika. Josip Čorluk iz Dervente je sam odšel v mesto, a ko se je vrnil, je bil poklican na odgovornost. Kaznovan je bil s trogim uko-nost, a kasneje izključen iz šole. Tako so počenjali s siromašnim, poštenim in značajnim človekom. Vsaki mesec smo se vadili v strogem molku. Po nekoliko dni ni smel nihče spregovoriti niti besede. To so imenovali duhovne vaje.« »Se mar more kdo pomiriti, če mu pregledujejo pisma?« se sprašuje mladi semeniščnik Ivan Benvin. »Spominjam se, da sem vedno z mržnjo prejel odprto materino pismo, kajti vedel sem, da so tuje, nepoklicane oči lazile po teh pismih in otipavale te drobne skrivnosti, ki so mi bile svetinje. Ali se more človek sprijazniti s tem, da mu prepovedujejo čitanje knjig, da mu prepovedujejo obiskovanja gledališč, kina in drugih razvedril?« Dragutin Barilar pravi: »Nobenega stika z zunanjim svetom! Nobenega srečanja s poznanimi razen staršev! Organizacija Ljudske mladine je prepovedana. Dnevno časopisje prav tako... O nevarnosti komunizma, njegovem škodljivem vplivu in potrebi borbe proti njemu se stalno polnijo ušesa mladih bogoslovcev. Tako se vzgajajo fanatični janičarji lastnega naroda, verni samo cerkvi in Vatikanu.« Tako pišejo prejšnji gojenci v teh malih semeniščih. Njihove obtožbe so dovolj težke, saj so bili prikrajšani za osnovne državljanske pravice. Vzgajali so jih pa za duhovnike, ki bi se namesto svojih verskih dolžnosti bavili s politično propagando, z razpihovanjem nacionalne mržnje in vse to samo zaradi tega, ker so jih tako učili v šoli. Prijazna prekmurska vas — Bogojina, znano kulturno središče na Dolinskem. (Foto Kološa) Govorijo o resnici, učijo pa lagati Tudi nekateri prekmurski semeniščniki v malih semeniščih so deležni take vzgoje. Ko se vračajo na počitnice, so že tako zaslepljeni, da preprosto več ne verjamejo v zločine, ki so jih ustaši počenjali med vojno. Nasprotno: Ustaši so se po njihovem mnenju borili celo za osvoboditev, bili so krščanska vojska, ki se bo še vrnila! Čemu tako potvarjanje dejstev, čemu tako zaslepljevanje otrok! Je pač velika dvoličnost — govoriti o resnici in učiti laganja! In potem še slišimo, še posebej pa v zadnjem času, po naših cerkvah pridige o pokvarjenosti mladine, o slabi vzgoji in grožnje, da bodo starši na dan plačila odgovarjali za svoje otroke, očitke, da zaradi njihove slabe vzgoje gre premalo dijakov za duhovniški poklic itd. In upravičeno se sprašujemo, kdo je bolj pokvarjen, kajti še najslabši vzgojitelji vzgajajo otroke bolje, kot pa v vseh teh verskih ustanovah. Nihče pri nas nima namena žaliti komu verskih čustev ali vzbujati neko gonjo, ker bi to bilo protizakonito. Voditelji teh šol imajo tudi pravico, da sami vdločajo o režimu v šolah in o predpisih, po katerih delajo, toda nihče pa nima pravice, da bi teptal osnovne pravice vsakega državljana in blatil tisto, kar je vsem poštenim ljudem sveto in da bi povzdigoval gnusne zločine. To potemtakem niso verske šole, saj je vse težišče dela prav na tem, da maličijo našo stvarnost, in vzgajajo ljudi, ki bodo kasneje delali proti lastnemu narodu. O nečloveških predpisih pa dovolj jasno govore ogorčene besede prejšnjih semeniščnikov. Ker so v zadnjih letih tudi od nas začeli odhajati v mala semenišča v LR Hrvatski, je potrebna še posebna pozornost. Starši bi morali tudi več vedeti, kako se vzgajajo njihovi otroci, čutiti bi morali vsaj toliko moralne dolžnosti, da bi se tudi pri otrocih pozanimali in opazovali, kaj nastaja iz njih. Poleg tega pa zakaj jih ne bi poslali v višjo gimnazijo in jim tako dali čas, da bi si sami izbirali poklic? -u Na kmetijskem gospodarstvu v Kramarovcih se bo treba odločno spoprijeti z napakami V 26. štev. »Obmorskega tednika« smo pod naslovom »Delovni kolektiv kmetijskega gospodarstva v Kramarovcih sredi velikih načrtov« objavili krajši članek o uspehih mladega kmetijskega gospodarstva. Ker smo po objavi članka slišali nekaj kritičnih pripomb volivcev v Cankovi in okolici, je pred kratkim naš sodelavec osebno obiskal kmetijsko gospodarstvo v Kramarovcih v želji, da ugotoyimo resnico. — Uredništvo. Kmetijsko gospodarstvo v Kramarovcih je bilo ustanovljeno pred dobrim letom iz zapuščine bivše kmetijske delovne zadruge »Plešnik Nastje«. Novi gospodarji so prevzeli dva hleva z živino, vrsto kmetijskih strojev in več ali manj urejena zemljišča. Teren je izredno pripraven za sadjarstvo, kar v bližnji bodočnosti obeta tem obmejnim krajem glavne vire dohodkov. Težka ilovka dobro rodi, če jo pravilno obdeluješ. Vsi našteti pogoji so mlademu delovnemu kolektivu pripomogli, da je že prvo poslovno leto zaključil z dobičkom. Med letom so prodali nad 24.000 kg mleka. Tudi letos ima gospodarstvo lepo živino — nad 60 glav goved — za kar živinorejci zaslužijo priznanje. Na njivah so lansko jesen posejali 17 ha pšenice, 13 ha rži, 5 ha ječmena, nad 8 ha prosa in večje površine krompirja, koruze in krmskih rastlin. Razen pri pšenici in rži jim letos ne kaže, da bi količinsko presegli razmeroma nizko planirane donose. Zaradi prepozno opravljenega dela in slabega semena bo pridelek ( Nadaljevanje na 4. strani) Miroslav Štubel Ob 35-letnici Učiteljskega društva v Murski Soboti (Nadaljevanje in konec) Mučeniki 12. - Milena Berce, učiteljica v Kapci in Lendavi, aktivistkinja OF, rojena 3. IV. 1,914 v Ivanjkovcih, ubili so jo Nemci v Mariboru. 13. Milena Drolc, učiteljica v Odrancih, aktivistkinja OF, rojena .20. IV. 1913 v Kopru, ubili so jo Nemci v. Metliki 1944. 14. Justina Malič, učiteljica v Bogojini, rojena 26. VI. 1883 pri Gorici, umrla v taborišču 1944. 15. Pintar Julija, učiteljica v Gederovcih, sestra narodnega heroja Toleda, aktivistkinja OF, rojena 24. VIII. 1914 v Krivi vrbi, ubili so jo Nemci. 16. Anton Šifrer, profesor-literat v Soboti, aktivist OF, rojen 2. VI. 1911 v Žabnici, ubit v nemškem taborišču. 17. Milena Zakrajšek, učiteljica v Bogojini in Šmartnem ob Paki, aktivistkinja OF, rojena 25. V. v Škofji Loki, umrla v celjskem zaporu. 18. Maks Kovačič, ravnatelj trgovske šole v Soboti, rojen 10. IX. 1892 pri Sv. Trojici, ubili so ga ustaši v Jasenovcu. 19. Viljem Fatur, učitelj v Bodoncih in Prevalju, Nemci so ga izselili, rojen 31. VII. 1910 v Trstu, ubili so ga ustaši v Bosni. 20. Antonija Bračko, učiteljica v Soboti, rojena 19. IV. 1905 v Trstu, aretirali so jo Madžari 17. oktobra 1944, umrla v Bergen-Belsenu 1945. 21. Franjo Bračko, učitelj in javni delavec v Soboti, rojen 4. X. 1906 v Krčevini pri Mariboru, aretirdn 17. okt. 1944, umrl v Herzbrucku 1945. 22. Vida Cerut, učiteljica vKruplivniku, aktivistkinja OF, rojena 1. IV. 1919 v Truški pri Trstu, ustjreljna 7. IV, 1945 na poti v Bergen-Belsen. 23. Marija Deškovič, učiteljica v Soboti, rojena 9. XI. 1893 v Veržeju, aretirana 17. okt. 1944, umrla 18. IV. 1945 v BergenBelsenu. 24. Milan Ferjan, učitelj v Bakovcih in Soboti, aktivist OF, izdan in izročen Madžarom, rojen 17. V. 1907 v Slovenj Gradcu, odveden v taborišče Buclienwald, kjer so ga Nemci ubili. 25. Franjo Gabrijelčič, šol. uprav. v Soboti in predsednik UD od 1930 do 1934, aktivist OF, rojen 14. X. 1886 v Plavljah, aretiran 17. okt. 1944, Madžari so ga odvedli v taborišče Flossenburg, kjer je umrl 1945. 26. Bernard Klanšček, šol. prav. v Moščancih, aktivist OF, Madžari so ga aretirali 3. XI. 1944, rojen je bil 16. VIII. 1894 v Števerjanu, umri 1945 v Dachau. 27. Julij Kontler, šol. uprav v Turnišču in Studencih, rojen 5. XI. 1892 v Lendavi, umrl v plinski celici v. Dachau. 28. Zmago Krašna, učitelj v Adrijancih, aktivist . OF in član KPS, aretiran v noči 1. na 2. november 1944, rojen 4. IV. 1908 v Idriji, umrl v Dachau 1945. 29. Lojze Puppis, šol. uprav, v Nedelici, aktivist OF, interniran 5. okt. 1943, roj. 13. VI. 1901 v Košani, umrl 1945 v Ora- nienburgu. 30. Viktor Šinkovec, učitelj v Čentibi in Gor. Otavi, rojen 19. III. 1909 v Ljubljani, oktivist OF, ubili so ga Italijani 1942. 31. Ljudmila Štok, učiteljica v Čentibi, aktivistkinja OF, rojena 19. XI. 1911 v Trstu, ubili so jo Italijani 1942. 32. Milan Deškovič, prof. ekonomske šole v Soboti; aktivist OF, aretirali so ga Madžari 17. okt. 1944, rojen 29. XII. 1919 v Veržeju, umrl za posledicami Dachaua doma 28. VI. 1946. 33. Vlado Košenina, šol. uprav, v Dokležovju in Sv. Lenartu, rojen 17. VI. 1899 v Mariboru, umrl doma za posledicami internacije. 34. Ruža Košenina, učiteljica v Dokležovju in Sv. Lenartu, roj. 17. VIII. 1904 v Šmartnem pri Litiji, umrla doma zaradi posledic internacije. 35. Štefka Prešeren, učiteljica v Beltincih. * V povojnih letih je društvo v skladu s potrebami šolskega in izvenšolskega dela večkrat menjalo organizacijsko obliko. 16. aprila 1945 je bil v Soboti v prisotnosti generalmajorja Lada Ambrožiča in drugih članov delegacije SNOS ustanovljen prvi KMS, ki ga je vodil Fery Novak, a prosvetne delavce je zastopal Miro Štubel. Na podeželju so bile v večjih krajih, kot so Beltinci, Puconci, Šalovci, Rogaševci in Grad, formirane sindikalne podružnice. V Soboti je bila najprej enotna podružnica za vse prosvetne delavce. Predsedoval ji je Miro Štubel. Te podružnice so formirale važen organizacijski forum OO SPD, ki ga je vodil tov. Miro Kokolj; za njim Drago Končnik, tajniške posle pa je opravljal tov. Ante Novak. Prve sindikalne podružnice so delovale po direktivah centra in OK KPS, kar je razumljivo, kajti obnavljati je bilo potrebno v gospodarstvu in v šolstvu, kjer je bil starejši kader že upokojen, nekaj učiteljev pa je obsodilo vojaško sodišče v Soboti. V naše vrste so bili sprejeti novinci, predvsem mladina, za katero je bil organiziran od 18. junija do 15. avgusta tečaj, ki ga je obiskovalo 57 bodočih učiteljev, a žal med njimi samo 11 moških. Tečaj je uspel zaradi tesnega sodelovanja z okrajno operativo, ki jo je vodil prvi prosvetni referent prof. Vlado Močan. Sindikat in operativa sta obnovila šolstvo. Pri delu se je zelo skrbelo za politično izoblikovanje učiteljev, ki so bili zelo aktivni zlasti izven šole pri političnem delu. Ustanavljali so kulturno-prosvetne skupine, organizirali so odbore OF, NOO, skrbeli za JLA, za delavce, prirejali sindikalne in prosvetne mitinge, festivale LP in druge številne akcije, ki jih je zahteval čas. Poleg vsega tega je moralo društvo skrbeti za učiteljski kader. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo poskrbeli, da so tečajniki iz leta 1945 opravili malo maturo in večina tudi strokovni izpit. To je bila tudi v naslednjih letih največja skrb našega društva. Pri tem smo dosegli večje uspehe, a potrebe v šolstvu so še velike. Na nekaj pa ne smemo pozabiti in sicer na to, da imajo ljudje v Prekmurju velik smisel za šolo in za kulturno-prosvetno delo. Tudi to. je v. veliki meri prispevalo k našim uspehom. POMURSKI VESTNIK, 18. avgusta pozdravljeni na domačih tleh Prav zadnji poletni tedni so privabili o rojstno domovino mnogo naših rojakov — izseljencev, ki prebivajo zemljepisno zelo daleč od nas — v tujem svetu po evropskih deželah in čelo onkraj velikega oceana — vendar pa so nam po duši slovenskega človeka blizu, zelo blizu. To nam menda najbolj prepričljivo dokazujejo njihovi številni obiski v Pomurju, pokrajini, v kateri jim je stekla rojstna zibelka in kjer so preživeli detinska in mladostna leta; prišli so obiskat svoje najdražje, sorodnike, znance in vse, ki tokrat, ko jih srečujemo v pomurskih vaseh, posebej in zelo čutimo, da kot bratje in sestre po krvi in govorici še vedno pripadajo milijonski družini slovenskih ljudi, pa čeprav so jih življenjski tokovi odrinili daleč vstran v razburkane valove tujih voda. Ko pa se z njimi pogovarjamo v domači blagozveneči govorici, tedaj tudi spoznamo, da se ti naši ljudje uporno zoperstavljajo valovom, vse zato, da se ne bi za vedno izgubili o njihovih nedrijah. Ohraniti hočejo lepo slovensko besedo in vse, kar so odnesli s seboj, ko so s solzami v očeh zapuščali svoje domače hrame in se podali v tujino za kruhom. Mnogi med njimi si pa tudi prizadevajo, da bi ta domači zaklad izročili neoskrunjen tudi svojim potomcem. Vsem, ki so kljub velikim daljavam ostali naši po srcu, hotenjih in besedi, naj velja naša dobrodošlica, ki jo spremljajo iskrene želje, da bi srečno_ in veselo prebili svoje počitnice v naši sredini, v objemu zelene pokrajine ob Muri. * Po podatkih Prijavnega urada pri TNZ M. Sobota se v zadnjih dneh mudijo pri svojih sorodnikih v Pomurju naslednji rojaki: Franc Pučko, prišel iz Avstrije (Ro-žički vrh); Paula Lervarth, roj. Pučko, prišla iz Avstrije (Rožički vrh); Franc Bal-tanič, prišel iz Amerike (Nuskova); Marija Marinič, prišla iz Avstrije (Petanjci); Marija Clotuche, roj. Sukič, prišla iz Francije (Petanjci); Marija Mauer, prišla iz Avstrije (Stogovci); Rozalija Kuzma, prišla iz Francije (Strehovci); Frančiška Wonisch. prišla iz Avstrije (Gresovščak); Helena Paucher, prišla iz Nemčije, (Lendava); Marija Železny, prišla iz Avstrije (M. Sobota); Franc Kelemina, prišel iz Avstrije (Vinski vrh); dr. Zorka Mavrič, por. Fertitte (Benica); Julijana Thelen, prišla iz Avstrije (Bogojina); Julijana Posti, prišla iz Avstrije (Rankovci); Agneza Pucher, roj. Mulec, prišla iz Avstrije (Šratovci); Ana Vojkovič, prišla iz Avstrije (Turnišče); Marija Rous, prišla iz Avstrije (Turnišče); Jožefa Horvat, prišla iz Avstrije (Gančani); Karoline Sollereder, roj. Sever in Erika Sollereder, prišli iz Avstrije (Ljutomer); Franc Absenger, prišel iz Avstrije (Ljutomer); Terezija Schlager, roj. Pihlar, prišla iz Avstrije (Ljutomer); Marija Kratschman, roj. Fras, prišla iz Avstrije (Kokolanjščak); Marija Stelzl, Ludvik Stelzl in njun otrok Jožefa, prišli iz Avstrije (Veržej); Rosemaria, Rose in Jože Zerden, prišli iz Amerike (Šalovci); Matija Frumen, prišel iz Francije (Otovci); Alojz Skledar, prišel iz Avstrije (Gor. Slaveči); Johanna Ornig, prišla iz Avstrije (Črnci); Matilda in Adolf Doža, prišla iz Avstrije (Kajžar); Ignac in Ana Markonja, prišla iz Nemčije (Dol. Bistrica); Veronika Maronik, prišla iz Kanade (Sebeborci); Matija in Marija Horvat, roj. Glider, prišla iz Avstrije (Lutverci); Viktor Zavec, prišel iz Avstrije (Rogaševci); Jožefa in Franc Musyl (Lešane); Jeanine Bosanac, prišla iz Francije (Kapca); Maks in Marija Rampin, roj. Kelenc, prišla iz Francije (Hotiza); Robert in Mari Laghaume, prišla iz Francije (M. Sobota); Evgen Banko, prišel iz Avstrije (M. Sobota); Ana Kern, prišla iz Avstrije (Radenci); Vlado Pelseta, prišel iz Francije (Grad); Terezija Königsberger, prišla iz Avstrije (Borejci); Karel Krajcar, prišel iz Francije (Gaberje); Ema Ficko, por. Poucay, prišla iz Francije (Ropoča); Terezija Serec, prišla iz Francije (Bakovci); Julijana Sili, Josip, Edvard in Estela Dauflous, prišli iz Francije (M. Sobota); Helena Sabo, por. Krajcar, prišla iz Francije (Gaberje); Maryska in Gizela Bosanac, pri- šli iz Francije (Kapca); Ana Škerlak, prišla iz Francije (Šalovci); Martin Nerad, prišel iz Francije (Trnje); Ana Litrop, prišla iz Francije (Trnje); Janez Martuk, prišel iz Francije (Bratonci); Hedvika Ružič, prišla iz Francije (Lipovci); Marija Vukovič, prišla iz Francije (Lipovci); Martin Baligač, prišel iz Francije (Beltinci); Ana Perša, prišla iz Francije, (Ižakovci); Gizela, Piere in Marija Saulnier, prišli iz Francije (Vel. Polana); Zofeja Hozjan, prišla, iz Francije (Odranci); Katarina Raduha, prišla iz Francije (Odranci); Rudolf Feitl, prišel iz Francije (M. Sobota); Štefan Horvat, prišel iz Italije (Brezovica), Franc Kondor, prišel iz Francije (M. Sobota); Mihael in Marija Lachaume, prišla iz Francije (Sotina); Ana Rihard, prišla iz Nemčije (Petanjci); Ernest Terplan, prišel iz Francije (M. Sobota); Rozalija Vukadin, prišla iz - Francije (M. Sobota); Koloman Špilak, prišel iz Francije (Vidonci); Cecilija Sukič, por. Kohus, prišla iz Francije (Grad); Marija Fras, prišla iz Francije (Bratonci); Štefan Mesarič, prišel iz Francije (Lipovci); Matija Kuzma, prišel iz Francije (Krajna); Terezija Snopček, prišla iz Francije (Mekotnjak); Katarina Ščančar, prišla iz; Francije (Odranci); Ana Lebar, prišla iz Avstrije (Mahovci); Alojzija Husar, por. Suezu, prišla iz Avstrije (Adrijanci); Ludvik Županek, prišel iz Avstrije (Adrijanci); Franc Sukič, prišel iz Francije (Petanjci); Elizabeta Kos, prišla iz Avstrije (Gančani); Emil šmarlc, prišel iz Avstrije (Gor. Radgona); Roža Krajcar, prišla iz Francije (Šalovci); Janez Danč, prišel iz Francije (Genterovci); Barbara Dogar, por. Piuson, prišla iz Francije (Gomilice); Frančiška Fartek, prišla iz Avstrije (Kuzma); Matilda Kotnik, por. Polič, prišla iz Avstrije (Ivanjkovci); Johan Lemprech, prišel iz Avstrije (Pavlovski vrh); Helena Beznec, por. Molin, prišla iz Francije (Puconci); Ana Doberšek, prišla iz Nemčije (Gor. Radgona); Marija Korošec, prišla iz Avstrije (Veščica); Jakob Lang, prišel iz Francije (Pertoča); Alojz Skledar, prišel iz Avstrije (Rogaševci); Emerik Žekš, prišel iz Francije (M. Sobota); Karel Krajcar, prišel iz Francije (Šalovci); Marija Gregorič, prišla iz Avstrije (Ljutomer). Izredno sem bil vesel, ko sem zagledal pri svojih znancih naš domači list, ki izhaja v moji prelepi rojstni deželi, od katere sem se poslovil pred 28 leti. Ko berem novice iz Prekmurja, se mi obujajo spomini na otroška leta. Res je tisto, kar pravi stari pregovor: »Povsod je lepo, a najlepše doma.« Težak je bil moj začetek v tujini. V času velike krize, ki je vladala v Ameriki vse do leta 1940, sem se vsak dan spomnil na svoj dom. Potolažil sem se šele takrat, ko je bila v Evropi vojna, mi pa smo tukaj živeli v miru. Sedaj pa sem že star. Nisem več sposoben za dolgo pot čez Ocean. Hitim vedno bliže k grobu, zato mi je zelo toplo pri srcu, ko berem, kako je kaj v našem lepem Prekmurju. Ni se mi. bilo težko odločiti za vaš cenjeni list, ki ga tokrat naročam. Saj človek v tujini ne sliši lepe slovenske besede, zato mi bo naš časopis edini tolažnik. Prosim, pošiljajte mi ga na spodnji naslov. Prilagam dva dolarja za naročnino. Na kraju prav lepo pozdravljam vse sodelavce Pomurskega vestnika in rojake v Prekmurju, posebej pa še sorodnike in znance. Bodite pozdravljeni iz daljne Kanade. Stephen Tivador, 264 Bay str. N. Hamilton, Ont. Canada. Najprej nekaj besed onim izseljencem, ki so nam v zadnjih mesecih poslali drobna, a vendar v prsrčnem tonu napisana pisemca, katera smo — kakor vedno — z velikim veseljem prebrali. Vsem skupaj: najlepša hvala! , Več naših rojakov nas je vprašalo, koliko znaša naročnina za domači list Pomurski vestnik. Njim sporočamo sledeče: Naročnino za naš tednik lahko plačate v vsaki inozemski banki ali v denarnem zavodu. V primeru pa, če ima naročnik svoj bančni račun, nam lahko pošlje tudi izpolnjen ček za znesek, ki je potreben za poravnavo naročnine, ki znaša na leto: za USA 2 dolarja, za Kanado 2 dolarja, za Francijo 600 frankov, za Nemčijo 7 mark, za Avstrijo 40 šilingov, za Italijo 1.100 lir, za Anglijo 12 šilingov, za Švico 7 frankov, za Argentino 2 dolarja, za Brazilijo 2 dolarja in za Urugvaj 2 dolarja. Naročnino pa lahko poravnate tudi po svojih sorodnikih v domovini. Inozemska naročnina v domači valuti znaša 1.000 din na leto. Naš naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II, Jugoslavija. Štefan Sraka, che Maillary, anse Baueise st. Damet, Francija: Toplo se Vam zahvaljujemo za pozdrave in pismo. Zadevo smo uredili. Jože Sever, 15 Hurtle Square, Adelaide, S. Avstralija: Sorodnik Janez Vam je naročil naš list. Upamo, da ste z njim zadovoljni. Pa oglasite se kaj iz daljne dežele! Alojz Tratnjek, 8. rue, Voltairie, Marsoussis, Francija: Zanesemo se na Vašo dobro besedo. List smo Vam začeli nadalje pošiljati. Poslali smo Vam tudi zaostale številke. Hvala za pozdrave. Janez Gjerek, Courmont, Corbehem, Pas de Calais, Francija: Veseli nas, da ste naš list sprejeli z zadovoljstvom. Glede plačila naročnine pa velja tisto, kar smo objavili v gornjem obvestilu. Michel Žekš, Gizy, Aisne, Francija: Dobivate redno naš list, katerega smo Vam začeli takoj pošiljati? Najlepša hvala za pozdrave. Enako sporočite tudi Ireni Žilavec. Kmalu na svidenje v domači krajini! Marija Šanca, 198 rue de la Republique, Drancy, Francija: Prejeli smo 500 frankov, ki ste jih poslali za naš list. Hvala! Razumemo Vaše težave in stisko za dragoceni čas. Vračamo Vam domovinske pozdrave. Peter Kalman, a Mory, par VaulxVrancourt, Francija: Dobivate sedaj, ko smo popravili naslov, redno naš tednik? Pri srcu nam je, da ga vsakokrat nestrpno pričakujete in z veseljem prebirate. Bodite pozdravljeni iz rojstnih krajev! Mareska Baldizar, 4. Ruelle Basse st. Jean, Jonne, Francija: Šest sto frankov velja naročnina na leto. V ostalem preberite naše gornje obvestilo. Pozdravlja vas kolektiv uredništva. Andrej Kološa, Rue de Ctamble, Ferme De Chorana, Kis Orang, Francija: Hvala Vam za najlepše želje, da bi naše delo v novi socialistični domovini kar najbolj uspevalo. Prav tako tudi ga tople pozdrave. Pojasnilo o plačevanju naročnine je v gornjem obvestilu. Za leto 1954 dolgujete, še 350 frankov ali 600 din v naši valuti, za letos pa 600 frankov ali 1.000 našin dinarjev. Josip Kardoš, 1245 Kline Pl. Rahnvoj. N. J., U. S. A.: Naš list smo poslali vsem rojakom v tujini, katerih naslovi so nam bili znani. Med njimi smo zasledili tudi Vašega. Nadejamo se, da ste ga veseli kljub, temu, da bolj težko razumete knjižni slovenski jezik, v katerem je Časopis tiskan. Veseli nas, da Vam Pomurski vestnik drugače ugaja. Jean Svetecz, 18 rne Marcelin Berthelot, a Puteaux, Seine, Francija: Prav je, da se nam kot dober tovariš večkrat oglasite! Vaše vrstice so nam vedno drage. Zahvaljujemo se Vam za pozornost zastran plačila naročnine in za tople pozdrave, ki ste jih že parkrat poslali nam, svojim sorodnikom in rojakom v Prekmurju. Naročnina znaša 600 frankov za Francijo. Veselilo nas bo, če si bomo lahko prihodnje leto spet segli v roke in si voščili »Dobre dneve« v rodni pokrajini. Pozdrav tudi Francu Per-kič in novemu naročniku Francu Karu. Rudolf in Katherine Peterka, 104 Av. Bayart MP, Armentieres, Francija. Sprejeli smo poslanih 600 frankov, najlepša hvala. Naročnino imate poravnano za eno leto. List smo Vam takoj začeli pošiljati, ga dobivate redno? Na hranilni knjižici (Komunalna banka v M. Soboti) imate naloženih 3.812 din. Knjižica se glasi na Vaše ime. Denar lahko osebno dobite v tej banki ob vsakem času, lahko pa ga tudi podarite kakšnemu sorodniku, znancu ali komu drugemu. Najbolje bo, če boste sami šli po njega, ko boste morda kdaj prišli na obisk; bo najmanj potov in sitnosti. Domovina je samo ena Naša naročnica Irena Mörec, ki je pred leti zapustila rodno Prekmurje, brez dovoljenja prekoračila državno mejo in se podala v sosednjo Avstrijo, kamor jo je gnala sla po ljubezni za svojim fantom, nam je poslala pismo, v katerem med drugim sporoča: Dosedaj sem prebivala ob bistri rečici Muri. Njeni šumeči valovi so mi peli melodijo slovenskih pesmi in šepetali tihe pozdrave mojih ljubih domačih in znancev iz rodne domovine - Premurja. Pogled v reko mi je večkrat napolnil oči z grenkimi solzami. V srcu mi je vzbudil spomine na moje domače, katerim sem ob odhodu nakopala veliko žalost. V tistem trenutku, ko sem se odpravljala na pot, nisem pomislila na to, toda sedaj je že prepozno. Ne morem utešiti njihovih solza, ne morem jim zašepetati par sočutnih besedic: Mama, odpusti mi, saj vem, da sem vsega sama kriva, saj občutim, da sem ti nakopala vse tisto, kar ti jemlje zdravje in telesne moči! Ne vem še, kdaj bom odpotovala. Ni pa yeč daleč dan, ko se bom podala na usodno pot. Kdo ve kaj me čaka na njej? Pred odhodom se hočem še enkrat posloviti od svoje predrage domovine, ki me je vzgajala v poštenosti. Domovina, hvala ti za vse dobrote, ki sem jih bila deležna v mladosti! Kjerkoli bom tlačile tujo zemljo, se bom spominjala tebe, ki si globoko v mojem srcu. Pošiljam prijateljske pozdrave vsem uredništvu. Naj bo vaše delo vedno uspešno in napredno! Naročnino pa vam bom poslala, še preden se bom podala na dolgo pot čez prostrano morje. Pozdravljam tudi svoje starše, sestro z možem in otrokom in ljubega brata, dalje sošolce, prijateljice, prijatelje in znance — vse po domačem listu Pomurskem vestniku, katerega zelo rada prebiram. Naj mi oprostijo, ker sem jim nakopala toliko žalosti, ko sem jih v tihi noči tako nepričakovano zapustila. Irena Mörec Kaj smo videli doma? V nedeljo in ponedeljek je naš sodelavec s tajnikom odbora Izseljenske matice za Pomurje tov. Vilkom Bežanom obiskal na Goričkem nekatere izseljence, ki se mudijo pri svojcih v rojstnih krajih. V razgovoru so njima povedali svoje vtise o življenju, ljudeh, napredku in tudi o slabostih v pokrajini ob Muri. * Tothova, ki je prišla s svojim otrokom iz Madžarske, je dejala, da se kljub več kot desetletnemu bivanju v tujini še vedno počuti kot Slovenka. Na svojo rojstno domovino in kraje jo vežejo nepozabni spomini. Če se bodo razmere ob jugoslovansko-madžarski meji še iz boljšale in če bo mogoč prehod iz njene dežele naravnost v Prekmurje, nas bo vsako leto obiskala. Pohva lila je tudi vljudnost in korektnost uslužbencev naše ambasade v Budimpešti, ki sp ji velikodušno šli na roko in ji postregli s potrebnimi nasveti. Prekmurski Slovenci iz Avstrije (med njimi so tudi taki, ki so že več desetletij v tej deželi) so si enotni v tem, da je tudi naše podeželje dokaj napredovalo v primerjavi s časi, ko so še oni živeli doma. Največjo pozornost jim vzbuja elektrika. Posamezniki pa so povedali tudi nekaj kritičnih besed na račun uslužbencev nase carine. Lani so jim na meji odvzeli tudi take potrebščine in predmete, ki so jih vzeli s seboj zato, da bi jih podarili svoj cem in sorodnikom. Dejali pa so, da je bil letos postopek naših carinikov dokaj milejši in bolj dostopen. Nasprotno pa je rojak z našega juga, Ilija Vukadin, katerega žena je po rodu Prekmurka iz okolice Grada, dejal, da je z vljudnim zadržanjem naših carinikov povsem zadovoljen, saj mu niso ob prehodu čez mejo povzročili prav nobenih težav in nevšečnosti. Iz njegovih bodrilnih besed je bilo moči razbrati, da gleda ha razmere pri nas z očmi Jugoslovana, kateremu je vsak napredek rojstne dežele zelo pri srcu. Sicer pa je v Parizu znan kot javni delavec v organizaciji izseljencev »Bratstvo in jedinstvo«. Rad prebira domače knjige in literaturo. V Franciji ima že kar dobro založeno zasebno knjižnico. »Precej ste napredovali... Kmetje že zelo uporabljajo umetna gnojila, videli smo lepo živino ...« sta naštevala rojaka Franc Vogrinčič in n jegova žena na sedežu občine v Cankovi. Osemnajst let sta od doma in živita v Franciji. Pripeljala sta se v udobnem avtomobilu v družbi dveh ljubkih hčerkic: Morda prav zato pa sta nam tudi odkritosrčno zaupala, da nista zadovoljna z našimi cestami, ki niso nič kaj vabljive za tiste, ki si hočejo ogledati lepote Prekmurja. Zelo pa jima ugajajo odnosi sosedstva in sožitja med našimi ljudmi, kar po njunem pripovedovanju v Franciji ni mogoče zaslediti. Tam je družina bolj prepuščena sama sebi in še zdaleč ni tako povezana s svojo okolico in (Nadaljevanje na 4. strani) Pozdrav iz Francije Z veseljem sprejemamo naš Pomurski vestnik in ga v prav takem razpoloženju tudi prebiramo, saj nam prinaša mnogo novic, ki nas zanimajo, posebno iz dragega nam rojstnega kraja. Kar pošiljajte nam ga dalje, za plačilo pa se bomo že potrudili. Morda pa se bomo še letos videli v domovini? Nadalje pozdravljam vse, ki se trudijo za naš list, katerega redno dobivamo .vsak teden in smo z njim tudi zadovoljni. Prisrčno se vam zahvaljujem tudi za Izseljenski koledar, katerega ste nam poslali za novo leto. Tako smo se prepričali, da nas niste pozabili, čeprav smo razte- peni daleč po tujini. Bodite prepričani, da nismo pozabili našega materinskega jezika in svoje mile domovine. Na svidenje! Marija Pors, a Douchy par. Willers st. Cristophe (Aisne) France. Rudolf Ficko, 9, rue St. Etiene, Senlis, Francija: Vaš sorodnik Karel Sakovič je v redu poravnal naročnino za Vas in za Alojza Forjančiča. Za letos ste lahko brez skrbi. Vaša pozornost nas je zelo presenetila. Izkoriščamo to priložnost za to, da posredujemo Vaše in Forjaničeve pozdrave vajinim rodbinam v domačem kraju in vsem prijateljem v pokrajini. Z veseljem smo sprejeli in objavili pričujočo sliko, na kateri je videti skupinico Jugoslovanov v Franciji. Nadejamo se, da Vas bodo rojaki v Prekmurju kaj hitro prepoznali na njej. Josip Horvat, ferme de Malas-sie, par Crevecseur 1/Escaut, Francija: Podoben je odgovor tudi na Vaše vprašanje. V zadoščenje si štejemo, da najdete v listu željene novice iz domačih krajev, da ga z za dovoljstvom prebirate. Tem potom pa posredujemo Vaš pozdrave tudi vsem Prekmurcem in rojakom v tujini. Sprejem izseljencev v M. Soboti Okrajni odbor SZDL in OLO M. Sobota bosta priredila v ponedeljek, 22. avgusta svečan sprejem za vse rojake, ki so prišli iz tujine na obisk v Pomurje. Po krajšem kulturnem programu (nastopili bodo mešani pevski zbor KUD Štefan Kovač« z narod nimi pesmimi, recitatorji in glasbena skupina) bo prirejena zakuska, potem pa bodo rojaki lahko obiskali nekatere kraje v Pomurju. Za prevoz je poskrbljeno. Značilnost Prekmurja: Mlin na Muri (Foto Kološa) Skupina prekmurskih Slopencep — izseljencev v Franciji. (Sliko nam je poslal rojak Rudolf Ficko.) Povsod je lepo, a najlepše doma POMURSKI VESTNIK, 18. avgusta S posestva v Kramarovcih Brez delavskega upravljanja ne bo vzornega gospodarjenja (Nadatljevanje z 2. strani) krompirja in koruze letos za 30 do 50% slabši kot v normalnih letinah, oljne repice in fižola bodo dobili komaj 30% planirane količine, dočim pridelek prosa v celoti izpade. V prvem polletju letošnjega leta so znašali stroški v gospodarstvu, računajoč tudi izredne izdatke, 2,945.982 dinarjev, a dohodki v istem obdobju 1,130.374 din, torej so izdatki za 1,815.608 din večji od dohodkov. Stalnim delavcem je bilo izplačano 771.522 din, sezonskim delavcem 420.024 din, dnevnic za službena potovonja 13.650 din, socialni prispevek 383.592 din. Od dohodkov odpade največji delež na živinorejo, ki je prispevala 760.790 din. Navedene številke nam že na prvi pogled kažejo, da v organizaciji kmetijskega gospodarstva nekaj ne bo v redu. Spričo nizke storilnosti so stroški za delavce razmeroma veliki, zlasti še, če upoštevamo slabo opravljeno delo na polju. Res je, da je ljudi močno oviralo neprestano deževje, da niso mogli pravočasno opraviti dela, vendar vse to ne opravičuje upravnega vodstva za storjene pomanjkljivosti. Gospodarstvo ima vse pogoje za vzorno gospodarjenje, v resnici pa so njihovi posevki slabši od privatnih. Okoliški kmetje vedo povedati, da je spomladi koruzo in krompir prerasla trava, da so večjo parcelo koruze preorali, zemljišče pa posejali s prosom, ki zaradi slabe kaljivosti ni vzklilo, o travi, ki je segnila, da so jo morali zvoziti na gnoj (trdijo, da je bilo krme le za 1 voz) in podobne primere slabega gospodarjenja. Če stopiš med vinograde, se lahko na lastne oči prepričaš, da še niso opleli in povezali trte, več hektarov strnišča že lani niso obdelali. Delavskemu kolektivu bi storili krivico, če bi trdili, da na kmetijskem gospodarstvu v Kramarovcih ni ljudi, ki so voljni delati in se trudijo pomanjkljivosti odpraviti. Le da niso dovolj korajžni opozoriti upravno vodstvo na storjene pomanjkljivosti. Če stopiš med ljudi, ti povedo, da je upravnik S. človek, ki najraje vse sam upravlja, zato mu delavci ne upajo prigovarjati in predlagati. Delavski svet se ne sestaja redno, delavskega samoupravljanja spričo našteih slabosti ni čutiti v kolektivu. Zaradi nizke storilnosti delavcev, zlasti delavk, gospodarstvo ne more priti na tekoče z delom. Tako so n. pr. ob košnji ponudili privatnikom, da jim za primerno odškodnino — vsak peti lastič pokosijo travnike in pospravijo krmo. Končno je treba spregovoriti par besed o sadjarstvu. Obiskovalca takoj po prihodu v Kramarovce zbode v oči zanemarjen nasad marelic. Pred tremi leti so nasad uredili zadružniki s pomočjo Okrajzne zadružne zveze v dobri veri, da bo delo obrodilo bogate sadove. To bi se prav gotovo tudi zgodilo, če bi novi gospodarji skrbeli za nasad. Ker pa drevesc niso redno obdelovali, obrezovali in škropili, se jih je večina posušila, druge pa je obraslo zanemarjeno grmičevje. Skratka malomarnost! Minulo zimo so zajci oglodali nad 30 mladih jablan, ker niso bila zadosti zavarovana. Naštete pomanjkljivosti občutno ovirajo delovni kolektiv gospodarstva v Kramarovcih in mu jemljejo ugled. Vsekakor se bo treba krepko spoprijeti z napakami, za kar ima kolektiv dovolj moči. -st- Lendavski gasilci so praznovali »V zadnjih dveh letih je Prostovoljno gasilsko društvo v Lendavi imelo več pomembnih proslav. Med njimi tudi proslavo 80-letnice delovanja društva in otvoritev novega gasilskega doma, ki je med največjimi v Prekmurju,« je dejal predsednik društva tov. Viktor Majzelj v uvodnem govoru, ki ga je imel 7. avgusta, ko je bila pred gasilskim domom svečana proslava z razvitjem društvenega prapora. Tudi v strokovnem pogledu je bil dosežen lep napredek, vendar pa je v društvu še vedno premalo mladih ljudi, s katerimi bodo morali izpopolniti svoje vrste. V imenu ljudskega odbora mest- ne občine je pozdravil gasilce predsednik tov. Slavko Lindič, nato pa skupaj s predsednikom mestnega odbora SZDL tov. Viktorjem Novoselom razvil gasilski prapor in ga izročil Prostovoljnemu gasilskemu društvu. Tajnik društva tov. Karel Pojbič se je v imenu društva zahvalil vsem Lendavčanom, podjetjem, ustanovam in gasilskim društvom, ki so kakorkoli pripomogli, da je društvo lahko razvilo svoj prapor. Svečanosti so se udeležili zastopniki sosednjih gasilskih društev, gasilci iz M. Sobote in bratske republike Hrvaške. Pred domom se je tokrat zbralo čez 500 meščanov z godbo na pihala, ki je sodelovala pri. svečanosti. Ali to ni goljufija? Pred kratkim se je pred lendavskim sodiščem zagovarjal Franc Raj, poslovodja zakupne mesnice KZ Dobrovnik; lani je z namenom, da bi si pridobil premoženjske koristi, lažno zatrjeval lastnikom ponesrečene in prisilnemu zakolu podvržene živine, da takih živali ne more prodati, ne v Soboto in ne v Lendavo, in da je tako živino moči plačevati največ po 40 din za kg žive teže, ker je meso prisilno zaklane živine mnogo bolj poceni kot meso ostale ži- vine. S takimi govoricami je zapeljal v zmoto več. gospodarjev. Naj navedemo nekaj primerov! V aprilu 1954 mu je Ludvik Laci iz Kobilja prodal okrog 600 kg težko rodovniško kravo, ki je požrla žebelj, v svojo škodo za 15.000, namesto za najmanj 55.000 din. Jožef Štefanec iz Turnišča mu je prodal v svojo škodo z vajetjo zadavljeno in 320 kg težko telico za 10 tisoč, namesto za najmanj 32 tisoč din. Maja 1954 mu je Jožef Toplak iz Nedelice prodal 114 kg užitnega mesa 9 mesecev starega in prisilno zaklanega bika v svojo škodo za 12 tisoč, namesto za 26-tisoč din. Franc Raj, ki bi ponesrečenim gospodarjem moral celo pomagati, ko so bili v stiski, je v svoj zagovor navedel, da so se prodajalci svobodno odločili za prodajo mesa, ki je bilo sicer manj vredno, zato pa ga je tndi on prodajal ceneje — od 140 do 180 din za kg. Njegove navedbe pa nikakor ne odgovarjajo resnici, saj je vojaška enota v Dobrovniku takrat plačevala meso po 200 do 220 din za kg, kar je potrdila tudi KZ Dobrovnik. S svojim nepoštenim početjem je oškodoval prodajalce za 75 tisoč din, zato ga je sodišče v Lendavi obsodilo na 6 mesecev zapora. Povrniti pa bo moral gospodarjem tudi škodo v znesku 45 tisoč din. - ce Velik letalski miting v Moškanjcih Od 15. do 21. avgusta je na letališču v Moškanjcih pri Ptuju jadralno prvenstvo Slovenije. Na koncu tekmovanja — 21. avgusta — bo prav tam velik letalski miting. Na sporedu bodo zelo zanimive točke, s katerimi bodo jadralni in motorni piloti kakor tudi padalci pokazali svoje pravo znanje. Miting se bo pričel 21. avgusta ob 14. uri. Letališče je v neposredni bližini železniške postaje in zveze z vlakom so ugodne — tako za prihod kakor za odhod — zato pričakujejo prireditelji veliko udeležbo prebivalcev ne samo iz ptujskega okraja, marveč tudi iz drugih krajev Slovenije, predvsem pa iz Maribora in Pomurja. Za razvedrilo bo poskrbela Kmetijska zadruga v Gorišnici. Pripravila je veselični prostor. S srečolovom pa bo večjemu števila srečnih dobitnikov omogočen kratek sprehod v zraku. Izžrebanih bo še mnogo drugih praktičnih dobitkov, med njimi tudi kolo in radioaparat. J. P. Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča: PROSLAVA V VARAŽDINU. Obveščamo vse udeležence proslave jugoslovanskega gasilstva v Varaždinu, ki bo v dneh od 19.—21. t. m., da je za prevoz organiziran poseben vlak za nedeljo dne 21. t. m. Odhod iz Hodoša ob 2,30 uri zjutraj, v M. Soboto prispe ob 3.30, v Ljutomer pa ob 4.20 uri. Članstvo sprejema na vseh postajah od Hodoša do Ormoža. Udeleženci morajo na odhodni postaji kupiti obrazec K-13, katerega izpolnijo in na podlagi tega kupijo celo vozno karto do Varaždina, katera bo veljala za brezplačni povratek, mora pa biti overovljena o udeležbi na proslavi. Obrazec je treba predložiti na postaji v Varaždinu zaradi žigosanja. Prehrana za udeležence je preskrbljena v kotlih, cena je od 70—80 din za obrok, v gostinskih podjetjih bo cena kompletnemu kosilu 280 din. Vsi, ki se bodo hranili pri kotlu, naj prinese s seboj skodelo in žlico. S tem vlakom lahko potujejo tudi družinski člani udeležencev. Vsi uniformirani člani morajo biti predpisano obeleženi. SEKTORSKE VAJE. Dne 28. t. m. bodo sektorske vaje za sektor G. Petrovci v kraju Boreča s pričetkom ob 8. uri, za sektor Rogaševci pa v kraju Pertoča ob 13. uri. Iz pisarne OGZ. POZDRAV NAŠIH FANTOV IZ JLA Tovariš urednik! »Vaš Pomurski vestnik nam je zmeraj dobrodošel in ga z veseljem prebiramo. Pozdravljamo svoje domače, znance in prijatelje. Jože Šipoš, Hodoš, Avgust Nemec. Kobilje, Vladko Ozmec, Miklavž, Vinko Trplan, Noršinci, Trajbari, Bogojina in Kos iz Bakovec, vsi vojaki V. p. 4660, Petrovac na Mlavi. KAJAKAŠI so se pomerili na Muri V nedeljo, 14. t. m. so se srečali na Muri pri M. Soboti kajakaši iz severovzhodne Slovenije. Tekmovanje je priredilo Brodarsko društvo iz Kroga. Kot gostje so sodelovali kajakaši iz Celja in Maribora. Tekmovalci so se pomerili na 300 m dolgi slalom progi. Prvo mesto je zasedel kajakaš Brodarskega društva »Rinka« iz Celja tov. Vinko Oblak s časom 1:40 min. Z lepo vožnjo je gledalce navdušil tudi Celjan tov. Ernest Oder, ki je zasedel drugo mesto. Tudi nekateri domači vozači so presenetili z lepo vožnjo, toda tokrat so imeli smolo, tako da so se pri zadnjih vratcih navadno okopali. Pri ženskah je zasedla prvo mesto članica »Sidra« iz Maribora tov. Vizjak Marija. Škoda, da je tekmovanje motilo slabo vreme. Tekmovanje je pokazalo, da se kajakaštvo v severovzhodnem predelu Slovenije dobro razvija in da ni več daleč čas, ko bodo njegovi vozači posegli v borbo za najboljša mesta v državi. Sport na zelenem polju — v vodi Še trije tedni nas ločijo od 4. septembra 1955 — datuma pričetka M-V-C podzvezne lige. Kakor je že znano, bodo v tej ligi zastopani naslednji klubi: 1. Rudar (Trbovlje) — 2. Kladivar (Celje) 3. Tekstilac (Varaždin) — 4. Tekstilac (Oroslavje) — 5. Sobota (M. Sobota) — 6. Nafta (Lendava) — 7. Jedinstvo (Čakovec) — 8. Sloboda (Varaždin) 9. Zagorac (Krapina) 10. Mladost (Zabok) — 11. Bratstvo (Hrastnik) in 12. Maribor (Maribor). Iz seznama je razvidno, da bosta v tem tekmovanju zastopala Pomurje Sobota in Nafta. Ljubiteljem nogometa se potemtakem obetajo kakovostne tekme, saj bosta konkurenca in kakovost v tej ligi močno zastopana. Prvak te lige se bo avtomatično uvrstil v consko tekmovanje, dočim bosta zadnja dva kluba izpadla iz tekmovanja. V kolikor bo izpadel iz I. zone več kot en klub, bo toliko več klubov izpadlo iz tega tekmovanja ali drugače: če bosta iz I. zone izpadla dva kluba, potem bodo izpadli iz te lige trije klubi itd. Spričo proporcij in značaja tega tekmovanja lahko pričakujemo, da bodo tekme zanimive in da bomo priče ostrim borbam za točke. Kaj lahko pričakujemo od naših predstavnikov na tem tekmovanju? Moštvi se že vneto pripravljata. Igralci marljivo trenirajo, da bodo pozneje kos težavnim igram. Poročila o pripravah enaj-storice Nafte objavljamo posebej, o pripravah Sobočanov pa lahko povemo to, da so igralci zares marljivi in disciplinirani na treningih, ki so se pričeli 1. avgusta. Odigrani sta bili dve prijateljski tekmi; ena v M. Soboti proti Ljutomeru, druga pa v Čakovcu proti Jedinstvu. Do pričetka tekmovanja za prvenstvo bodo odigrali še več prijateljskih tekem, tako da se bo moštvo lahko dobro vigralo pred glavnim nastopom. V zvezi z organiziranjem prijateljskih tekem 'moramo omeniti, da ima uprava kluba Sobota pri tem dokajšnje težave, saj je težko dobiti nasprotnika za prijateljsko srečanje. Vendar pa mora uprava ukreniti vse, da bo zagotovila moštvu predvsem igranje težjih prijateljskih tekem, pa četudi bo morala žrtvovati več denarnih sredstev, kajti samo s težjimi tekmami bodo naši igralci pridobili potrebno rutino, ki bo v tem tekmovanju med moštvi, ki so že nastopala v hrvaško-slovenskii ligi, zelo potrebna in včasih naravnost odločilna. Kakor smo že povedali, tekmovanje ne bo lahko, zato pa se bo treba zares dobro pripraviti, kajti moštvo Sobote bo že prvič igralo eno najtežjih iger proti Slobodi iz Varaždina. Tekma bo na domačem igrišču. Morebitni neuspeh na tej težki tekmi bo lahko kvarno vplival na moštvo in nadaljnje uspehe kluba. Spričo tega je zelo važno, da se moštvo pripravi na prvo tekmo, kajti od dobrega začetka lahko pričakujemo tudi dober konec. Uspeh v začetku tekmovanja je še posebej važen za igralce Sobote, ki kaj hitro izgubijo moralo in po dveh ali treh porazih postanejo malodušni in neborbeni. Če se bo naše moštvo dobro pripravilo, potem lahko pričakujemo od njega tudi dobre uspehe. Če se bosta moštvi Sobote in Nafte ob zaključku tekmovanja za prvenstvo uvrstiil na šesto in sedmo mesto, smo lahko z njunim uspehom zadovoljni. Z borbenostjo in požrtvovalnostjo ne bo težko zasesti tega in morda celo boljšega mesta. Zato apeliramo na igralce obeh moštev, naj v vsako tekmo vložijo vso svojo energijo in požrtvovalnost' ter tako dostojno zastopajo Pomurje v tem boju za dragocene točke. To tekmovanje pa je vezano tudi z dokajšnjimi stroški. Zato bodo uprave klubov verjetno primorane podražiti vstopnice. Iz uprave Sobote so nam že sporočili, da bodo podražili vstopnice za sedeže. Ta ukrep je povsem razumljiv, kajti oba kluba se borita s finančnimi težavami. Prepričani smo, da bodo ljubitelji nogmeta sprejeli to vest s popolnim razumevanjem in da bodo v še večjem številn obiskovali tekme. Tako bodo najbolj učinkovito podprli svoj klub v finančnem in moralnem pogledu. Če bodo gledalci napolnili stadione, potem smo tudi lahko prepričani, da uspehi na zelenem polju ne bodo izostali. V nedeljo, 4. septembra 1955 bo prvo kolo tega tekmovanjt. Moštvo Sobote bo igralo proti Slobodi iz Varaždina, moštvo Nafte pa proti Jedinstvu iz Čakovca — oba na domačem igrišču. Tekmi bosta zelo zanimivi, saj sta oba nasprotnika renomirani moštvi in resna tekmeca za osvojitev prvih mest. Tekmi bosta pravi užitek za številne ljubitelje nogometa. ... nogometaši »NAFTE« V spomladanskem delu letošnjega tekmovanja za nogometno prvenstvo v vzhodni slovenski ligi je nogometašem Nafte predla dokaj trda. Le za las je manjkalo, da niso v jeseni izpadli iz vzhodne slovensko-hrvatske lige. Po končanem spomladanskem tekmovanju so v Lendavi sklicali vse aktivne igralce. Skupaj so se temeljito pogovorili o napakah in nazadovanju nogometa v Lendavi. Napake so bile pri odbornikih kakor pri igralcih. Prvi se zaradi nedelavnosti niso dovolj odločno zavzemali za disciplino na igrišču, kar se jim je mnogokrat maščevalo. Nekaj tovarišev v odboru so takrat razrešili dolžnosti in namesto njih izvolili take, ki jim služba dopušča, da se bodo lahko bolj zavzeli za šport v lendavski okolici. Največja pridobitev za društvo je načelnik Jože Gerenčer, večletni nogometaš Nafte, katerega delo je bilo opaziti že v prvih tednih. Pohvaliti je potrebno tudi nekatere starejše nogometaše: brata Vidaka, Tereka, Štefaneca in Šimonko, ki kljub večletnemu delovanju še niso zapustili zelenega polja. V pripravah za bližajoče se tekmovanje za prvenstvo, ki se bo pričelo prvo nedeljo v septembru, so nogometaši Nafte v zadnjih dveh tednih imeli kar štiri prijateljska srečanja. Srečanje z nogometaši NK Jedinstva v Čakovcu jim je prineslo na domačem in tujem terenu dva neodločena rezultata. Zadnjo nedeljo so premagali (5:2) moštvo Rudarja iz Ivaneca. Naslednji dan pa so se pomerili z enajstorico NK Crikvenica, drugoplasiranim moštvom v reški nogometni podzvezi, in zmagali (3:2). To so vsekakor uspehi, kako pa bodo naftovci zaigrali, bomo videli 4. septembra v Lendavi, ko se bodo v prvi tekmi za prvenstvo srečali z NK Jedinstvo iz Čakovca. SOBOTA : »JEDINSTVO« (ČAKOVEC) 4:2 Nedeljsko prijateljsko nogometno srečanje enajstoric domačega »Jedinstva« in Sobote se je končalo z zmago gostov iz M. Sobote 4 :2. Rezultat je za naše nogometaše vsekakor uspeh in soliden uvod v bližnje tekmovanje za prvenstvo v mariborsko-varaždinski nogometni podzvezni ligi. KONTINENT — ANGLIJA 4 : 1 V nedeljo je bila v Londonu velika mednarodna nogmetna tekma med moštvom evropske celine in izbrano enajstorico Anglije. Celinci so dobesedno pogazili nekdanje nogometne učitelje in povsem zasluženo zmagali. V moštvu celine sta igrala tudi Jugoslovana Vukas in Boškov, ki sta bila po tekmi deležna velikega priznanja kritikov in športnih komentatorjev, posebno še Vukas, ki je kot »odlični profesor nogometa na tej tekmi potopil angleško nogometno slavo«. Konec modelovanju za paketi (Nadaljevanje s 3. strani) skupnostjo v kraju. Tudi francoski Slovenci se med seboj še vse premalo poznajo in morajo zato često iskati eden drugega. Vogrinčičeva je namignila, da bi se v družabnem in narodnostnem življenju morda bolj zbližali in razživeli, če bi si ustanovili svojo organizacijo. Ko je naštevala vse one slovenske družine, ki prebivajo v njeni okolici in s katerimi je že navezala stike — a teh je naštela čez 20 — smo spoznali, da o tem že tudi razmišlja. Morda pa nam bo ob prihodnjem obisku že lahko povedala, da je članica te in te organizacije slovenskih izseljencev v Franciji. V Martjancih smo se zbrali v gostinski sobi. V začetku malo zadržani in negotovi smo se kaj hitro sprostili. In ko je že stekla beseda, so nas prevzeli vtisi in zagrnili spomini, vstajati so začele podobe in se izlivati vse, kar se je nabralo v srcih in kar sta ujeli oko ali uho. Zbralo se je kar pet izseljencev, pravzaprav samo štirje, kajti peti je Francoz, ki je obiskal ženin rojstni kraj. Prvo, kar so nam povedali, je bilo zadovoljstvo, da so lahko spet enkrat v domačih krajih. Vsi so opazili veliko razliko med tistim kar so zapustili in tem, kar so našli. Povedali so nam tudi, da so se rojaki, ki so bili na obisku lani in še prej, vrnili z izredno lepimi vtisi. Najbolj jih je ganil sprejem in prijaznost, ki so je bili povsod deležni. Naša rojakinja iz Francije pa je rekla, da je Jugoslavija za Francoze neka čisto nova država, ki uživa velike simpatije in tudi velik ugled. Živi blizu francosko-švicarske meje in redno posluša slovenski radio. Ro- jakinja iz Kanade pa je pravila, da tudi njihov radioaparat ujame valove iz rojstne dežele, vendar pa le ob posebnih prilikah. Redno poslušajo le Titove govore, vidijo ga pa tudi na filmskem platnu. Rojakinja iz Kanade se je tudi začudila, da ljudje pišejo svojim sorodnikom samo o bedi, ki pa niti zdaleč ni taka, kakršno jo kažejo. Zato je bila tudi presenečena, ko je sedaj prvič prišla v domače kraje. V Torontu imajo Zvezo kanadskih Slovencev. Imajo tudi svoja glasila, v katerih mora vsak poročati o svojem potovanju, o rojstnih krajih in vtisih, ki jih je prinesel. Ob slovesu topel stisk rok in obljuba, da se bomo srečali v ponedeljek na sprejemu v Murski Soboti. S podobnimi občutki smo se srečali tudi v Šalovcih. Toda kakor v Martjancih, je tudi tu iz obrazov izginilo nezaupanje. Srečali smo se s tremi izseljenci: dva živita v Ameriki, ena pa v Franciji. Žerden iz Lendave, ki je odšel v Ameriko že 1913. leta, se je prvič oglasil doma 1929., a letos je prišel z ženo in hčerko. Tudi oni so nam najprej povedali o razliki, ki so jo takoj opazili. Pogovarjali smo se v madžarščini. S svojim obiskom so zelo zadovoljni, saj so si že dali tudi podaljšati potni list. Veselilo jih je tudi povabilo na sprejem. Poslovili smo se že kot prijatelji in zvedeli smo, da jih je srečanje z nami izredno vzradostilo. Prepričani smo, da se bodo na sprejemu še bolje počutili in še lepše spoznali našo stvarnost. Tako se bodo sami prepričali o našem razvoju in zato jadikujoča pisma za paketi ne bodo več zalegla. Iz naših krajev Murska Sobota. V nedeljo je imela domača godba na pihala promenadni koncert pred hotelom »Zvezda«. Zbralo se je lepo število poslušalcev. Popoldne so se godbeniki odpeljali h Gradu, kjer so imeli koncert, ki pa je bil zaradi nevihte bolj slabo obiskan. Dobrovnik. Naše gasilsko društvo je s pomočjo občanov obnovilo zgradbo gasilskega doma, ki so ga spet odprli predzadnjo nedeljo. Slavja so se poleg 500 občanov in zastopnikov sosednjih društev udeležili tudi gasilci iz Lendave. Gaberje. V naši vasi še niso hoteli lani ničesar slišati o elektriki. Prvi v občini so se začeli zanjo potegovati Hotižanci, vendar pa sami niso bili finančno tako močni, da bi lahko uresničili svojo željo ob proslavi naprednega tiska. Letos pa so svojo slabost odrinili proč in se začeli pripravljati na elektrifikacijo. Razdelilno postajo so že zgradili. Po zdajšnjih računih jih bo elektrika zagotovo osrečila že prihodnje leto. Turnišče. Dramska sekcija Kluba prekmurskih akademikov je v nedeljo, 14. avgusta zvečer uprizorila v Turnišču komedijo mladega srbskega dramatika Dragotina Dobričanina »Skupno stanovanje«. Komedija je uspela satira na naše stanovanjske razmere in igralci so v dokajšnji meri izkoristili možnosti, ki jih daje za igranje. Najbolje je zaigral Vlado Sagadin in sicer deda Boga, penzionista, zelo posrečena pa je bila tudi Marija Šiftar v vlogi tetke Poce. Komedijo je režiral Vlado Sagadin. Uprizoritev bi sodila tudi na soboški oder in sicer zaradi sodobne in aktualne problematike in tudi zaradi izvedbe, samo Pepi, večni študent, bi moral biti zaigran z manjšim in znosnim patosom. Stavešinci. Gasilci so na zadnji poti spremljali svojega mladega tovariša Janka Kablerja iz Stavešinec, ki je v 24. letu starosti podlegel tetanusu. Ob odprtem grobu sta se v imenu društva poslovila tovariša Škrlec in Kotnik. Brezovica je majhna vaš med Turniščem in Veliko Polano. Šteje 70 hiš. Vaščani so se za elektrifikacijo začeli zanimati že lani. Dolgo pa se niso mogli zediniti pri zbiranju sredstev za vaško omrežje. Pred kratkim so pa na zboru volivcev sprejeli sklep o krajevnem samoprispevku in sedaj dela lepo napredujejo. 29. november že menijo praznovati pri električni luči. Takrat bo elekterificirana vsa nekdanja polanska občina. Velika Polana. Prejšnjo nedeljo so v Vel. Polani prikazovali mehiški film »En dan življenja«. Film je med našimi ljudmi dosegel izreden uspeh. Ogledalo si ga je nad 2000 1judi in sicer iz vseh okoliških krajev, celo iz Renkovec, Turnišča, Bistric in od drugod, dvorano šopa zapuščali s solznimi očmi. Cankova. Zadnji ponedeljek je bila druga seja občinskega ljudskega odbora. Navzoč je bil tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Gričar. Po sprejemu statuta so odborniki izvolili razne svete in komisije ater razpravljali o elektrifikaciji. Med drugim so sklenili, da bodo v vseh vaseh sklicali zbore volivcev. POMURSKI VESTNIK, 18. avgusta Pazite na otroke Neštetokrat smo že v našem časopisu opozarjali starše, naj ne puščajo otrok samih in naj bolje pazijo nanje. Izgleda, da naša opozorila le malo zaležejo, saj so v minulem tednu v soboško bolnišnico pripeljali kar pet otrok. Poškodbe, ki jih utrpijo otroci v zgodnji mladosti, lahko usodno vplivajo na otroški razvoj in lahko povzročajo razne bolezni v poznejših letih. 7-letni Viktor Lazar iz Bokrač je padel z drevesa in si poškodoval desno koleno. 5-letnega Martina Majcna iz Melinec je starejši brat, ki je kopal krompir, po nesreči vsekal z motiko po glavi in mu prizadejal precej hudo rano. 4- letno ciganko Manciko Horvat iz Vanče vesi je vzgriznila svinja v desno zapestje. Mancika ima hudo poškodbo. 5- letna Nada Baštič iz Veščice je padla v vročo vodo in dobila težke opekline/ 5-letna Marica Hajdinjak iz M. Sobote se je polila z vrelo kavo, ki se je kuhala na električnem kuhalniku, in se precej opekla. NEKAJ ZA NAŠE KMETOVALCE Gnojimo s Thomasovo žlindro Thomasova žlindra je težka, fina in modrosiva moka, ki izgleda kaj nedolžno, a ima izreden učinek. Zaradi dobrih lastnosti je najbolj uporabljeno fosfatno gnojilo. Žitom je potrosimo pred setvijo kot osnovno gnojilo 400 kg in 200 kg kalijeve soli, spomladi pa še 200 kg dušikovih gnojil na hektar. Thomasova žlindra poveča odpornost proti pozebi in poviša pridelek, kajti fosfatna gnojila dajo zrnju večjo težo. Krompirju gnojilo kot žitom, samo da dušičnata gnojila dodamo po ozelenitvi in pred osipavanjem krompirja. Po takem gnojenju dobimo zdrave gomolje, ki so skoraj vsi enako veliki in imajo mnogo škroba. Gnojenje s Thomasovo žlindro se splača tudi pri sladkorni in krmni pesi ter na travnikih in pašnikih. Pospeši zlasti rast detelj in poveča in izboljša kakovost krme. Thomasova žlindra povsod poveča pridelek, zato jo tudi redno uporabljajmo za gnojenje. Ing. L. J. Opozorilo vinogradnikom Nevarnosti po peronospori vinske trte ni več. V tem letu nam peronospora ni naredila takorekoč nobene škode. Poleg peronospore in oidija nastopa v času, ko že pričakujemo obilno trgatev, nevarna glivična bolezen grozdja, ki jo imenujemo siva grozdna plesen ali strokovno Botrytis cynerea. Glivica sive grozdne plesni je v naravi zelo razširjena in največkrat okuži le oslabljene ali ranjene rastline. V teku tega poletja je bila v mnogih vinogradnih okoliših toča. Ponekod se je tudi pojavil grozdni črv ali kakor ga imenujemo kiseljak, ki poškoduje grozdne jagode. Ranjene grozdne jagode posebno v vlažnem vremenu v precejšnji meri lahko napada siva grozdna plesen. Zaradi tega svetujemo vinogradnikom, da povsod tam, kjer se je grozdna plesen v večjem obsegu pojavila, izvršijo naknadno zaščitno škropljenje grozdov z ¼ — 0.5 odstotne raztopine mazavega mila (¼ — 0.5 kg mila na 100 litrov vode). Razstopino pripravimo enostavno tako, da mazavo milo raztopimo najprej v nekaj litrih mlačne vode, nato pa raztopino razredčimo z mrzlo vodo do predpisane koncentracije. Pripominjamo, da proti omenjeni sivi grozdni plesni bakreni in žvepleni pripravki nimajo nobenega učinka. Mazavo milo imajo delno na zalogi kmetijske zadruge ali pa se dobi pri Kmetijskem magazinu v Ljubljani, Celju in Mariboru. Mazavo milo sicer ne more ozdraviti žet okuženih grozdov, pač pa vsaj delno omejuje nadaljnje močnejše, širjenje sive grozdne plesni. Kmetijski inštitut LRS Ljubljana RAZPIS Okrajni ljudski odbor v M. Soboti razpisuje v smislu 7. in 25. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. I FLRJ 32/55) sledeče štipendije: 2 za geodetsko fakulteto, 2 za farmacijo, 2 za farmacijo, 2 za tehnično srednjo šolo — gradbeni oddelek, 15 za učiteljišče, 4 za VPŠ, 3 za vzgojiteljsko šolo. Višina štipendije: v smislu Odloka o višini štipendij (Ur. 1. FLRJ 33/55). Prošnje je dostaviti najkasneje do 15. septembra 1955 OLO v Murski Soboti — Komisiji za štipendije. Prednost imajo absolventi odnosno dijaki 4. ali 5. letnika strokovnih šol in prosilci s področja OLO Murska Sobota. Tedenski koledar Nedelja, 21. avgusta — Ivana Ponedeljek, 22. avgusta — Ostrivoj Torek, 23. avgusta — Zdenka Sreda, 24. avgusta — Jernej Četrtek, 25. avgusta — Ludvik Petek, 26. avgusta — Aleksander Sobota, 27. avgusta — Zlatko Gibanje sonca: 21. avgusta vzide ob 5.07 in zaide ob 19.02 uri. Dolžina dneva: 13 ur in 55 minut. Lunine spremembe: 25. avgusta ob 09 uri in 51 minut prvi krajec. KINO M. SOBOTA — od 19. do 21. avgusta ameriški barvni film »Na rivieri« — od 23. do 25. avgusta francoski film »Trpljenje«. LENDAVA — od 19. do 21. avgusta belgijski film »Banket tihotapcev« — 23. in 24. avgusta ameriški film »Klovn«. GRAD —. 21. avgusta italijanski film »Brez milosti« — 28. avgusta finski film »Olimpiada«. ČEPINCI — 21. avgusta nemški film »Mamljiva nevarnost« - 28. avgusta avstrijski film »Očarljiv goljuf«. VELIKA POLANA - 21. avgusta avstrijski film »Potepuhi« - 28. avgusta angleški film »Prekleti«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 20. in 21. avgusta švedski film »Dobri vojak Bum« - 23. in 24. avgusta ameriški film »Žig preteklosti«. GORNJA RADGONA — 20. in 21. avgusta ameriški film »Najlepša leta našega življenja« — 24. in 25. avgusta italijanski film »Ni miru med oljkami«. RADENCI — 21. in 22. avgusta ameriški film »Samo naša« — 25. avgusta francoski film »Državni sovražnik št. 1«. Premije za sortno seme Zveza kmetijskih zbornic v Beogradu je pred nedavnim izdala odlok o dajanju premij kmetijskim pridelovalcem za sortno seme pšenice, rži, ječmena in ovsa. Pridelovalci bodo dobili za pridelano in prodano sortno seme naslednje premije: za pšenico I. razreda 14, za pšenico II. razreda 12, za pšenico III. razreda, rž, ječmen in oves, pa 10 din za kg. Sortno je tisto seme, ki ustreza pogojem, predpisanimi v členih 5 in 7 Zakona o prometu s semenskim blagom. Premije bodo izplačevali pridelovalcem na odkupne cene, ki bodo določene za merkantilno blago. Pri odkupu jih bodo izplačevala semenska podjetja. Pravico do premije imajo tudi kmetijske pridelovalne organizacije, četudi sortnega semena ne prodajo semenskim podjetjem, marveč neposredno kmetovalcem. Semenskim podjetjem in kmetijskim pridelovalnim organizacijam izplačuje premije Narodna banka. Ko zahtevajo izplačilo premij, so dolžne predložiti potrdilo, predvideno v 7. členu Zakona o prometu s semenskim blagom (potrdilo poblaščenega zavoda Kmetijske inšpekcijske službe, da je blago zdravo in da ustreza predpisani kakovosti in drugim pogojem) in potrdilo o kupljenih količinah sort- nega semena v primeru, če zahteva izplačilo premije kmetijska organizacija. Vse premije za odkupljene količine sortnega semena bodo izplačane s sredstvi Zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva. Ing. L. J. Lendavska kronika V minulem mesecu je bilo v lendavski občini 13 rojstev. Rodilo se je 6 dečkov in 7 deklic, umrlo pa 5 moških in 3 ženske. Najvišjo starost je dosegel Franc Ferkoča, upokojenec iz Lendave. Umrl je v 90. letu starosti. Rodile so: 33-letna Helena Matjaš iz Petišovec — Magdaleno; 28-letna Vera Tot iz Petišovec — Tiborja; 22-letna Helena Adorjan iz Petišovec — Tiborja; 40-letna Genovefa Munus iz Lendave — Dunjo; 35-letna Vera Lah z Dolgovaških goric — Ludvika; 20-letna Roza Gabor iz Mostja — Danico; 33-letna Marjeta Gal z Lendavskih goric — Tiborja; 2?-letna Marjeta Martišek iz Lendave — Marjeto; 23-letna Anica Zemljič iz Lendave — Slavico. Poročili so se: Ludvik Sobočan, zidarski pomočnik z Dolgovaških goric in Marjeta Riter, poljedelka z Dolgovaških goric; Janez Büček, mizarski pomočnik z Dolgovaških goric in Klara Nikolič, delavka iz Hlapčine; Janez Šimonka, električar iz Lendave in Regina Godina, uslužbenka z Lendavskih goric; Rudolf Filipovič, mehanik iz Lendave in Elizabeta Varga, strugarka iz Petišovec. Ajda in čebele Ajda je izrazita ljubiteljica čebel in žuželk in zato je pridelek semena v mnogih primerih pičel ravno zaradi nepopolne oprašitve. S poskusi je bilo ponovno nesporno dognano, da je bil nastavek semen večji, če je bilo v bližini posevkov več čebel. Iz nekaterih krajev je bilo v preteklih letih javljeno, da v posameznih okoliših ob času cvetenja ni bilo čebel in da je ajda zato slabo obrodila. Zato moramo skrbeti, da bo v času cvetja dovolj čebel in da bodo panji pravilno razmeščeni. Paša na ajdi daje še vedno Večini čebeljih družin toliko nektarja, da si po navadi naberejo dovolj za zimsko zalogo. Iz predelov, kjer ajde ni ali je je posejano le malo, naj prepeljejo čebelarji svoje čebele na pašo v druge predele. Ker je zadovoljiva oprašitev in razporeditev pripeljanih panjev važen agrotehničen ukrep, je potrebno, da vemo za ajdova pasišča. Koliko čebeljih družin naj bo na 1 ha zemlje, posejane z ajdo? Pri tem moramo upoštevati predvsem naslednje' činitelje: vrsto in valovitost zemlje, sorto ajde, način setve in gnojenja. Tako izloča ajda na peščenih zemljah več nektarja kot na ilovki ali barski zemlji in več na ravnem kot valovitem svetu. Intenzivneje izloča črna kot siva vrsta ajde, medtem ko Korošica (tatarska, nora ajda) čebelam ne daje ničesar. Medenje je tudi večje na površini, kjer je bilo ajdi pognojeno s fosfornimi in kalijevimi gnojili ter pri vrstni setvi. Če upoštevamo prednje, potem potrebujemo načelno 5 do 8 panjev za 1 ha zemlje, posejane z ajdo. Pri tem računamo, da čebele naberejo na 1 ha ajde pri nas povprečno 40 do 80 kg medu. Ing. Lado Jerše Upravni odbor Trgovskega podjetja Prekmurski magazin« — M. Sobota razpisuje službeno mesto POSLOVODJE poslovalnice »Ž i v i l a« v M. Soboti. Pogoji: Položeni izpit za trgovskega pomočnika in triletna praksa v svojstvu trgovskega poslovodje v niške prakse v tej stroki. Kandidat špecerijski stroki ali 5 let pomočne sme biti kaznovan zaradi gospodarskega kriminala ali drugih kaznivih dejanj. Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov do 28. avgusta 1955. MALI OGLASI POSESTVO v izmeri 2 ha, zidano hišo in gospodarsko poslopje — prodam. — N. N., Sebeborci št. 102, p. Martjanci. POSESTVO v Gor. Radgoni — takoj prodam. Štrakl, Gor. Radgona. VEČ GRADBENIH PARCEL pri »Martinišču« v M. Soboti takoj prodam. — Naslov v upravi, lista. SEJALNI STROJ, madžarske znamke »Elsö Magyar mezögazdasági gépgyár Losonci Dril« v brezhibnem stanju — prodam. — Vprašati: Ščavničar, Rakičan 25. PREKLICUJEM članek »Takih ekonomov ne potrebujemo«, ker je neresničen. —. F. S. OMARE rabljene, stare - proda Ekonomska srednja šola, M. Sobota. OTROŠKI VOZIČEK — globok — prodam. Magyar, Rakičan št. 67. SEJMI Beltinci v sredo, 24. avgusta svinjski sejem; Bogojina v torek, 23. avgusta Živinski sejem; Črensovci v ponedeljek, 22. avgusta živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 23. avgusta svinjski sejem; Dokležovje v ponedeljek, 22. avgusta živinski in kramarski sejem (predviden za 21., pa je zaradi nedelje preložen na ponedeljek); Gor. Petrovci v ponedeljek, 22. avgusta živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 23. avgusta živinski sejem; Lendava v torek, 23. avgusta živinski sejem; Puconci v sredo, 24. avgusta živinski sejem; Turnišče v četrtek, 25. avgusta svinjski sejem. ESPERANTO se lahko naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Nesreče in nezgode Jože Sukič, mizarski mojster iz Mlajtinec si je pri žaganju na cirkularki močno poškodoval tri prste na levi in palec na desni roki. Ko se je 30-letni Ludvik Malačič iz Ratkovec peljal z vozom proti domu, ga je udarila zavora po nogi in mu zlomila kost v levem gležnju. UPRAVNI ODBOR POMURSKEGA TEDNA, MURSKA SOBOTA sporoča, da je potrebno VSE TERJATVE, ki se nanašajo na Pomurski teden, osebno ali pismeno sporočiti tajniku PT tov. Štefanu Antaliču (OZZ M. Sobota) ali blagajniku tov. Lanjščaku (Potrošnik, M. Sobota) v roku 14 dni. Ker je likvidacija pri kraju, po tem roku ne bodo več priznavali nobenih računov in terjatev. Obvestilo V septembru se bo začel redni šoferski tečaj. Interesenti naj se prijavijo (pismeno ali ustmeno) do 25. avgusta 1955 pri tajniku društva (Ciril Klajnšček, Tovarna perila, M. Sobota) zaradi vpisa in nadaljnjih navodil. 28. avgusta ob 9. uri dopoldne bo sestanek vseh prijavljencev v stari osnovni šoli na Titovi ulici. Avto-moto društvo M. Sobota. Kmetijsko gospodarstvo Gradišče v Slov. Goricah proda po zelo ugodni ceni večje količine VINA IN SADJEVCA Kupci naj se čimprej oglasijo pismeno ali osebno v upravi KG Gradišče. »NADA« - Ljutomer trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA Štev. Naziv postavke Znesek štev. Naziv postavke Znesek A. Osn. in izloč. sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva .... 172.281 izločenih sredstev 4. Izločena sredstva in druga 1. Sklad osnovnih sredstev . 172.281 investic. sredstva .... 159.628 3. Razni skladi.......... B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 5. Denarna sredstva . . 355.254 4. Banka-kredit za obr. sred. 1,480.000 6. Surovine in material . . . 27.558 10. Gotovi proizvodi .... 1,428.018 C. Viri sredstev v obračndu 11. Aktivne čas. razmejitve . . 7.933 in druga pasiva 360.708 C. Sredstva v obračunu 10. Druga pasiva 40.666 in druga aktiva 12. Kupci in druge terjatve . 41.317 Skupaj . . 2.191.989 Skupaj . . 2,191.989 Vodja knjigovodstva: Direktor: Tončka Šterman Matija Kolenko Pijani kosci so se stepli Ko so oče Ivan, sin Ivan in Ivan D. na travniku slatinskega podjetja v Radencih kosili otavo, so se do pijanosti napili. Zaradi malenkosti so se začeli prepirati in nazadnje so se stepli. Lata z bližnjega plota in nož sta opravila svoje. Trije Ivani so po končanem boju obležali v krvi na tleh. Rešilni avto jih je pripeljal v soboško bolnišnico, kjer se sedaj zdravijo in razmišljajo o posledicah svojega početja v pijanosti. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 76. kola (Plan 1) dne 11. avgusta 1955 v Ohridu Srečke, ki še so zadele Srečke, ki se so zadele končujejo s spodaj dobitek končujejo s spodaj dobitek označenimi številkami dinarjev označenimi številkami dinarjev 20 600 85 400 750 2.000 555 2.000 26230 60.000 595 4.000 187770 100.000 5265 40.000 372940 100.000 5285 10.400 311 6.000 54635 80.000 4251 20.000 233825 800.000 208971 100.000 464111 500.000 816 2.000 1976 10.000 02 400 13596 80.000 82 800 25236 80.000 602 2.400 85586 80.000 6352 10.000 109916 100.000 9962 20.000 188466 100.000 40672 60.000 206606 100.000 327462 100.000 282576 400.000 430182 200.000 747 8.000 483962 100.000 2937 10.000 577672 600.000 530152 100.000 8 200 588212 100.000 6908 20.200 45068 60.200 3 200 59708' 60.200 83 1.200 62998 80.200 002203 100.200 064208 300.200 217783 101.200 362713 100.20 069 2.000 515763 100.20 159 4.000 072514 100.00 1119 10.000 145634 100.00 52619 60.000 355814 100.000 176849 100.000 411934 100.000 459814 100.000 Skupno je bilo izžrebanih 156.020 dobitkov in 6 premij v skupni vrednosti 80,600.000 dinarjev. Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: V LJUBLJANI GLAVNA PREMIJA 800.000.— dinarjev na štev. 233825, 100.000.— din v Ptuju na štev. 326713, po 80.000.— din v Mariboru na štev. 485586 in na štev. 425236, v Postojni na štev. 362998 in v Kranju na štev. 013596, po 60.000— din v Kranju na štev. 259708 in na štev. 426230 in v Maribora na štev. 540672. Splošno gradbeno podjetje Gornja Radgona objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA Štev. Naziv postavke Znesek Štev. Naziv postavke Znesek - (v 000 din) v 000 din A. Osn. in izl. sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva............. 5.511 . 2. Investiicje v teku.............. 200 1.Sklad osnovnih sredstev . . 5.511 3. Izločena sredstva in druga 2- Dolgoročni krediti za dokon- investicijska sredstva . . . 175 čane investicije.... 3. Razni skladi ....... 426 B. Obratne sredstva 4 Dolgoročni kredit za finansi- ranje investicij........... 4. Denarna sredstva............... 821 5. Ostali viri finans. investicij . 200 5. Surovine in .material 4168 6. Proizvodnja.................. B. Viri obratnih sredstev 7. Gotovi izdelki in blago ... 6. Banka-kredit za obr. sredstva 3.655 8. Aktivne čas. razmejitve . . 239 7. Angaž. del lastnih skladov . 8. Pas. časovne razmejitve . . C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva C. Viri sredfstev v obrač, ostala pasiva 9. Kupci in ostale terjatve . . . 8.196 „ 9. Dobavitelji m ostale obvez. 9.528 10. Ostala aktiva............... 22 . 10. Ostala pasiva................ 12 D. Finančni uspeh £). Finančni uspeh 11. Razdeljeni dobiček . ... 6.714 11. Dobiček . . . . . . . . . 6.714 12. Izguba...................... 12. Kritje izgube....... Skupaj . . . 26.046 Skupaj . . . 26.046 Vodja računovodstva: Preds. upr. odbora: Direktor podjetja: Darinka Černe Alojz Štefanec Jože Klopčič Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Mnrska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 661-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti POMURSKI VESTNIK, 18. avgusta 'MERKUR" trgovina na veliko in malo LJUTOMER objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA štev. N aziv postavke Znesek Štev. Naziv postavke Znesek (v 000 din) (v 000 din) ELEKTRO-RADIO delavnica — LJUTOMER objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA , PASIVA Št. . Naziv postavke Znesek Št. Naziv postavke Znesek A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva . . ... .. 623.262.— 1.. Sklad osnovnih sredstev.. 463.469— 2 izločena sredstva pri NB . . . ............ 230.979.— 2. Razni skladi . . . . . .. .................................................................. .. 205.484.— B. Obratna sredstva 3. Denarna sredstva..... . . . . . . . . 407.528—. 3. NB - stalni kredit . . . . .... . . . ; .2,886.000 — 4. Material . .......... 2,410.298.— 4. NB - dopolnilni kredit . . ... . , . . 459,000 — 5. Drobni inventar ...................... 167.664,— C. Sredstva v obračnnu in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Kupci 2,937.354,— 5. Dobavitelji ... . , 2,194.011— 7. Druga aktiva . ...... . 23.660 — 6. Druga pasiva ... 392.761— D. Finančni uspehi | D. Finančni uspeh 8. Razporejeni dobiček ... ................... 513.319.— 6. Dobiček ................... 513.319— Skupaj . . . 7,314.044.— Skupaj -. . . 7,314.044,— Podjetje je opravljalo vse elektro-inštalacijska, elektro-mehaničarska in radio-mehaničarska dela, med letom pa je bila večina delavcev zaposlena na montaži električnih vodov v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Podjetje se bavi izključno z uslugami in je kljub pomanjkanju materiala preseglo plan realizacije za 30 %. Povprečno zaposlenih 14 je, doseglo bruto promet 16,635.065 din. od tega plačilni fond 1,891.034. dinarjev. Zaposlenih je šest vajencev. Vodja knjigovodstva: Jože Kosi, l. r Direktor: Franc Murekar, 1. r. Trgovsko podjetje »SLOGA« Gornja Radgona objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA Štev. N a z i v p o s ta v k e Znesek Štev. Naziv postavke Znesek A. Osnovna in izločena A. Viri osnovnih in izlo- sredstva čenih sredstev 1. Osnovna sredstva . .. 2,014.992.— 1. Sklad osnovnih srerdstev 2,014:992.— 2. Investicije v teku ., . . 2. Dolgoročni kredit za Izločena sredstva in dru končane investicije . . ga invesiic. sredstva 1,643.598.— 5. Razni skladi. 1,245.660.— 4. Dolgoročni kredit za B. Obratna sredstva finansiranje investicij .. 4. Denarna sredstva . . . . 378.029.— 5. Ostali viri finansiranja 5. Surovine in material . 25,289.945.— investicij . . . . 6. Proizvodnja . in blago B. Viri obratnih sredstev. 8. Aktivne čas. razmejitve 6. Banka-kredit za obratna sredstva . . . . . .. . 18,125.000.— C. Sredstva v obračunu 7. Angažirani del lastnih in ostala aktiva skladov . . . . . . . 9. Kupci in ostale terjatve 3,500.091.— 8. Pasivne čas. razmejitve 10. Ostala aktiva 31.900.— C. Viri sredstev v ob- D .Finančni uspeh računu in ost. pasiva 11. Razdeljeni dobiček . . . 9. Dobav. in ostale obvez. 11,472.903.— 12. Izguba , . 10. Ostala pasiva . . ... . D. Finančni uspeh 11. Dobiček. . ... . . .. . 12. Kritje izgube . . . Skupaj . .. ..: 52,858.555— Skupaj . . .52,858.555.— Vodja knijgoVpdstva: Preds: upr. odbora: Direktor podjetja: Ambrožič Majda Medved Robert Konrad Kovačič »Steklo - barve« trgovina s steklom in kemikalijami Ljutomer objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA Št. Naziv postavke Znesek št. N a z i v p os t a v k e Znesek A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva ........................... 114.482 1. Sklad osnovnih sredstev . . . . . ... . . 114.482 4. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva . . 250.078 3. Razni skladi . . . . . . . . 237.313 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 5. Denarna sredstva .......................... 1,355.607 6. Banka-kredit za obratna sredstva . . . . . . 5,850.000 6. Surovine in material.................. 24.741 . , ’ . . . , 10. Gotovi proizvodi in blago...................... 4,332.206 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 11. Aktivne časovne razmejitve . ........ 14.177 9. Dobavitelji in druge obveznosti . . . . . . . . . 201.443 10. Druga pasiva................................ . 495.854 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 12. Kupci in druge terjatve . . . .. 778.381 14. Druga aktiva . . . . • • • 29.420 Skupaj . . . ...... 6.889.092 Skupaj . . 6.889.692 Trgovina se je osamosvojila iz Splošno trgovskega podjetja Ljutomer po sklepu DS 29. .VI. 1954 in posluje samostojno od 1. VII. 1954. Promet v času od 1. julija do 31. decembra 1954 je znašal 12,766.016 din. Zaposlenih je bilo 5 uslužbencev in 1 vajenka. Delavski svet predstavlja celotni kolektiv, ki redno zaseda in razpravlja ter sklepa o tekočih zadevah. Knjigovodstvo je ažurno, družbene dajatve se v redu. odvajajo. Vodja knjigovodstva: Gošnjak Olga, l. r. Direktor: Škrjanec Stanko, l. r. Obrtna delavnica FOTO-ATELJE Ljutomer objavlja svoj zaključni račun za leto 1954 1. Bilančna vsota ..................... 740.499.— 2Sklad osnovnih sredstev..................... 381.465.— 3. Popravek vrednosti osnovnih sredstev...... 288.698.— 4. Skupni brutto dohodek 1,252.504.— 5. Materialni stroški .................. . . 627.960.— 6. Amortizacija ............................. 44.189.— ?. Obresti na osnovna sredstva............... 16.005.— 8. Davek na promet ............. 2.149.— 9. Plače. ................................... 288.368.— 10. Prispevek na socialno zavarovanje....... . 128.405— 10. Dobiček . . . . .......................... 145.228.— Knjigovodja: Franc Majcen Poslovodja: Rado Gnezda Podjetje «Klavnica« Gornja Radgona objavlja zaključni račun na dan 31. decembra 1954 AKTIVA PASIVA št. Naziv postavke Znesek Št. Naziv postavice Znesek v 000 din . v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovana sredstva................................. 3.535 1.Sklad osnovnih sredstev . . . . . . . 3.035 2. Investicije v teku ................... 2. Dolgoročni kredit za končane investicije. . . . . 500 3. Izločena sredstva in drug investicijska sredstva . . . 254 3. Razni skladi . .. . ... 334 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Ostali viri finansir. investicij . . . 4. Denarna sredstva ................................. 384 5. Surovine in material 562 B. Viri obratnih sredstev 6. Proizvo.dnja . . ... . ............... — 6. Banka-kredit za obratna sredstva . . . . . . 5.000 7. Gotovi izdelki in blago............. . . . . . . 153 7. Angažirani del lastnih skladov.... . . — 8. Aktivne časovne razmejitve . ..................... 188 8. Pasivne časovne razmejitve...... — G. Sredstva v obračunu in ostala aktiva C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 9. Kupci in ostale terjatve . . . . . ..... 5,257 9. Dobavitelji in ostale obveznosti . : . . 797 10. Ostala aktiva ........................... . . . .30 10 Ostala pasiva . . . . . ..... . . . 697 D. Finančni uspeh D. Finančni uspeh 12. Izguba . . . . 11. Dobiček .......................................... 1.036 11. Razdeljeni dobiček . . . ................ 1.036 12 Kritje izgube................. — Skupaj. . . . 11.399 Skupaj. . . 11.399 Vodja knjigovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Toplak Anton, 1. r. Štelcl Rudi, 1. r. AvAsec Jernej, 1. r. BILANCA ZADRUŽNEGA PROIZVODNEGA PODJETJA »MLEKOPROMET« LJUTOMER — na dan 31. decembra 1954 AKTIVA PASIVA štev. Naziv postavke Znesek Štev Naziv postavke Znesek v 000 .din v 000 din A. Osn. in izloč. sredstva A. Viri osnovnih l. Osnovna, sredstva . . . . 18,917.— in izločenih sredstev 2. Investicije v teku .... 1.585.— 1. Sklad . osn. sredstev ... 18.917.— 5; Izločena sredstva in druga 2. Dolgoročni kredit za dokon- invest. sredstva .... 1,211.— čane investicije .... 500.— 3. Razni skladi . . ... 1,580.— B. Obratna sredstva 4, Dolgoročni kredit za finan- 4. Denarna sredstva .. . , 902,.— siranje investicij . . . . 885.— 5. Surovine in material . . 3,554.— 5. Ostali viri fin. investicij. . 200.— 6. Proizvodnja ...... — B. Viri obratnih sredstev 7. Gotovi izdelki in blago. . 3,064.— 6. Banka-kredit za obr. sred. 7.990.— 8. Akt. časovne razmejitve . -380.— 7. Angaž. del lastnih skladov 27.— 8. Pasivne časovne razmejitve C. Sredstva v obračunu C. Viri sredstev v obračnnu in ostala aktiva . in ostala pasiva 9. Kupci in ostale terjatve . 4,627,— 9. Dobavitelji in ostale obvezn. 3,416.— 10. Ostala aktiva ..... 298,— 10. Ostala pasiva . 1,023,— D. Finančni uspeh D. Finančni uspeh 11. Razdeljeni dobiček .... 678.— 11. Dobiček. . . .. . . .. 678.— 12. Izguba ... Kritje izgube . ... .. ... Skupaj . ... 35.216 .— Skupaj . .. . 35,216.— Podjetje se bavi z odkupom mleka, ki ga predeluje v kvalitetni sir. Povprečno je podjetje imelo zaposlenih 49 delavcev in uslužbencev, ki so, ustvarili 60,653.054 din brutto prometa. Podjetje ima zraven svoje glavne dejavnosti še tri stranske in to: avtopark z mehanično delavnico, valjčni mlin in svinjegojstvo z lastno ekonomijo. S svojimi izdelki je podjetje v glavnem zalagalo trg v Sloveniji. Podjetje ima težave predvsem z zastarelim strojnim parkom, ki je potreben obnove. - Vodja knjigovodstva: Preds. upr. odbora: Direktor: Šalamun Alojz Obilčnik Vilma Tibaut Joža »ŽELEZNINA«, trgovina z železnino in tehničnim materialom, Ljutomer objavlja zaključni račun za leto 1954 AKTIVA PASIVA Št. Naziv postavke Znesek Št. Naziv postavke Znesek A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva . . ........................ . 109.699 2. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva . . 487.567 1. Sklad osnovnih sredstev....................... 109.699 B. Obratna sredstva 3. Razni skladi............ 484.566 5. Denarna sredstva ................................ 1,588.056 B. Viri obratnih sredstev 6. Surovinein material ............................ 19.526 10. Gotovi proizvodi in blago . . . . ............. 5,365.070 6. Banka kredit za obratna sredstva. 6,840.000 11. Aktivne časovne razmejitve . .. ............... 7.212 C. Viri sredstev v obračnnu in druga pasiva G. Sredstva v obračunu in druga aktiva 12. Kupci in druge terjatve............. 813.052 9. Dobavitelji in druge obveznosti ...... 460.665 14. Druga aktiva.................................... 19.820 10. Druga pasiva..................... . . .. 515.072 Skupaj . 8,410.002 Skupaj . . 8,410.002 Trgovina se je osamosvojila iz Splošno trgovskega podjetja Ljutomer dne 1. VII. 1954. Planirani promet je bil dosežen, vendar so bile težkoče pri nabavi blaga. Promet od 1. VII. do 31. XII. 1954 je znašal 20,391.743 din. Obveznosti do dobaviteljev ih do družbe so bile v pravem času poravnane in knjigovodstvo je ažurno. Vodja knjigovodstva: Regina Oražem, 1. r. Direktor: Vlado Pevec, 1. r. POMURSKI VESTNIK, 18. avgusta A. Osn. in izločena sredstva 1. Osnovna-sredstva . . 575 2. Investicije v teku . . . . . 17.158 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva . . . . 1.161 B. Obratna sredstva 4. Denarna sredstva . . .. . . . 4.716 5. Surovine in material .... 210 6. Gotovi izdelki in blago . . . 14.366 7. Aktivne č as. razmejitve . ... 98 G.. Sredstva v obračunu in ostala aktiva 8.Kupci in ostale terjatve . ... 2.998 Skupaj . . . 41.280 A.Viri osnovnih in izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev . . . 5.73 2. Razni skladi . . . . . . . 3. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij ...... 11.490 4. Ostali viri finanč, investicij ... 5.168 B. Viri obratnih sredstev 5 Banka - kredit za obr sredstva 18.910 6. Angaž. del lastnih skladov . .. 19 C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 7 Dobavitelji in ostale obvezn. 3.250 8. Ostala pasiva .............. . 176 Skupaj . . . 41.280 Vodja računovodstva:, Preds. upr. odbora: Direktor podjetja: Jože Ozmec l. r. Evald Pohl 1. r, Feliks Mavrič 1. r.