Dopisi. Iz Maribora. (Dijaako semeniš6e — gimnazija — pripravniače — opravičenje ,,Slov. Gospodarja".) Novo dijaako semeniš6e za našo akofijo je srečno postavljeno in za prve potrebe priredjeno. Stroški so znašali 50793 fl. Premoženja pa je zavodu ViktorinumMaksimilijanumu ae oatalo 40513 fl. poleg biše v Mariboru in 3 vinogradov. Vseh letnih dohodkov iz tega premoženja je okoli 2658 fl. Ravnateljstvo semenišča se je prepri6alo, da je 130 fl. treba za vsakega dijaka, 6e se ho6e v semenišču preskrbeti z brano, pranjem, svečavo in kurjatvijo, t. j. 13 fl. na mesec. Zato se bo sprejelo samo 10 dijakov brezplačno, 8 na stroške semeniača, 2 pa na stroake milostljivega kneza in škofa, ki so blagodnšno obljubili 2 vzeti na svoj ra6uu; 15 dijakov se sprejme proti polovičnemu doplačevanju t. j. proti mese6nemu donesku 6 fl. 50 kr. katere morajo starši ali oakrbniki naprej polagati; 5 dijakov se sprejme tistib, ki bodo eno izmed 5 slede6ih sedaj razpisanih atipendij dobili: a) dve Čepejevi štipendiji, pri katerima pa morajo starai dotičnib dijakov doplačati po 30 fl. b) Liza Senekovičeva štipendija, katero imajo 6. g. župnik sv. Ane na Krempergu enemu dečka iz tamoinje fare prarico podeliti. doplačilo znaSa tudi 30 fl. c) Jakob Standeggerje7a štipendija z dopla6ilom 70 fl. Podelite^ pripada ptujskemu proštu; d) Jožef Vajkselnova šti pendija za enega de5ka iz ustanovnikove rodbine, namre5 Jožefa Vajkselna, bivaega dekana pri 87. Barbari 7 Halozab; 6e pa takega ni, zamore štipendijo dobiti dečko iz Ho5ke fare pri Mariboru. Naposled še se sprejme 7 semenišSe kakih 20 dijako^ proti letnemu plačilu 130 fl. Za vsakega proanika pa 7eljajo sledeči pogoji, brez katerih se nobeden 7 semenišSe ne sprejme: 1. dubo^niški poklic; 2. 7rlo zadržanje in pridno učenje; 3. telesno zdra^je; 4. iz^ršenje pr^ega gimnazijalnega razreda z dobrim uspehom; 5. prednost imajo, ki so 7 taki 8tarosti, da zamorejo pred dokou5anim 20. letom gimnazijo dovršiti; to se zahte^a zavolj 7ojaš5ine; 6. 78ak mora sam imeti potrebno obleko in perilo in še 7rh tega seboj 7 semeniš6e prinesti: 2 para prto7, 2 obrisači in 2 beli rutici za mizo. Prošnje se vlagajo pri dotičuih župnikih, kder se 7e5 lehko poiz7e\ Župniki 7I0Ž1J0 potem prošnje pre5. Ia7. ordinarijatu do 12. augusta t. 1. — Mariborska gimnazija poroča, da je bilo 259 dijako7, 128 Nemce7, 127 Slo7ence7, 2 Hr^ata in 1  Magjar. Kako 80 iz Martina Marko7i6a sko^ali no^ega Magjara, to nam ni jasno; kajti ta dijak je sin g. Murko7i5a, učitelja 7 Belatincih na Prekmurskem, kamor je oče prišel od 87. Tomaža pri Veliki nedelji, je torej poštena slovenska duaa od glave do pet! Na tak na5in, kakor je ta alo^enski Murko7i5 postal Magjar, ga lehko napravijo in z enako pra7ico tadi za cigana ali Turka. Prvi redzodliko dobilo je 30 dijako7, pr7i red 156, drugi red 15, tretji pa 12. Zrelni izpit ali maturko dela 19 osmošolce7. Podppre od dobrotniko^ daro^ane se je razdelilo 727 fl. Štajersko zgodo^ino je prednašal prof. Horak in 80 se 4 Setrtoletniki potego^ali za 2 sreberni 87etinji. Pr7o je dobil Alojz Krajnc, drugo Franc Robnik. Dijak Frank pa je prejel lepo knjigo: Ein treues Bild des Herzogtbums Steiermark, Janez Žnidarič pa zlat, kterega je daro^al g. dr. Daha5. N070 šoleko leto se pri6ne 16. sept. PoroSilo ima nemšk sesta^ek 0 Primožu Trubarju spisan od prof. M. Valenčaka. — Na učiteljskem pripra7ništvu je 26 pripravniko^ iz^ršilo zrelni izpit. Ostalib 112 pripravniko7 je z dobrim aspebora solsko leto skon5alo, le 4 morajo skušnjo popravljati. Podpore se je razdelilo 9315 fl. namre5 iz drža^ne blagajnice 6058 fl. iz deželne 1580 fl. in 1650 fl. od okrajnih zastopo?! — Neradi pa prisiljeni sprego^orimo, na razlocno željo najodličniših prijatelje^ ,,Slo7. Gosp." le celo kratko, par besed zoper kri^a poroSila 0 skoncanju Seidl-Gospodarje^e pra^de, obja^ljena 7 nSlo7. Narodu", ,,Slo7encu" in 7 nTagespo8ti". Re5emo pa, da se je zamotana pra^da, 7 katerej bi ae porotnikom 7 Celju bilo postavilo 45 praaanj, skušala odpraviti brez sodnijske razprave le vsled najtehtniaih in vestno premišljenih azroko^ in se le potem, ko se je z naJ7elja7nišimi dubovnimi gospodi 7 Mariboru pos^eto^alo. Vsak, ki je 6nl 7se razloge, je pritrdil, da urednik drugače postopati ne more in ne sme. Pri občnem zboru tiskovnega društva se bodo 78i azroki po^edali. Sedaj rečemo le toliko, da tned njimi ni bila toliko bojazen zastran dokaze^ in pri5, mar^eč odločili so drngi uzroki. Tudi niti g. Seidl sam ni tirja), da bi mu nSlo7. Gospodar" moral javno priznati, kakor bi bil nalašč 0 njem ta kaj lažnjivega pisal. Ne, g. Seidl je le tirjal, da mu ja7no priznamo, da mu niamo botli očitati neSastnih, sebi6nih in pohlepnih djanj. To smo pa lebko priznali. Vsaj kaj takega ni nihče 7 Gosp. razlo5no pisal. Pristavek, da smo zajeli iz nepravih poro5il, gre na 5as, 7 katerem se je objavilo to, zarad 6esar je tožba naatala, t. j. 30. sept. 1877. Takrat so poro5ila še bila nepra^a, ker brez popolnih in zadostnib dokazev. Sedaj je se ve vsaj deloma druga6e. Spra^ili si jih smo po 7elikem trudu. Pri enem izmed 6 dogodko7 je pa strogo juridični dokaz bil nemogoS. Neopra7i6eno je torej, kar ,,Slovenec" tukaj piše. Tudi ni res, kar ,,S1. Narod" pra^i, da se urednik za^ezal ni5 7e5 pisati zoper g. Seidla. To je g. Seidl tirjal pa uiednik ni pritrdil pač pa ma je obljubil 0 tistih dogodkih molcati, zarad katerib ae je tožilo, kar bo tudi rad storil, 78aj smo Seidlo^ih dogodko7 že 7si siti. Osebno zoper g. Seidla pisati pa itak ui treba in ni lehko mogo5e, ker še ima zmiraj 10 ja^nih služeb. Kri70 je 7 ,,Tageapošti" po^edano, dabo nrednik ,,Slo7. Gosp". plačal 7se pravdine stroške. Dobtarja plača 7sak svojega in namesto polovice sodnijakih stroško7, kakor je urednik predlagal, je ta pritrdil, da jih sam pre^zame, da bi se sprava ne razbila na težkočah, katere je tnkaj g. Seidlo7 od^etnik g. dr. Feldbacher delal. Sodnijski stroški ne bodo veliki, ker 80 se pri5e odpo^edale z porotniki 7red. Tako ae je pogodilo in g. Seidl je 7zel tožbo nazaj. Komur to ni pra7 in se hoče z g. Seidlom ra^aati, ta naj to stori na lastno kožo, urednik nSlo7. Gosp." tega ne stori. V predpekel so ga spra^ili, a 7 pekel ni šel! Iz Celja. (Pred porotno sodnijo) sta stala 11. julija Janez in Martin Vogrinec mlinarska sino7a, pr^i 16 let, drugi 21 let star, obad^a iz Markle 7esi ptujskega okraja. Janez V. je bil zatožen, da je pred nekim časom napra^il desetak iz tega namena, da bi ga spra^il med ljndi, Martin V. pa, njego7 brat, da ga je 7 neki gostilnici 7 Št. Vidu zamenjal. Porotniki so nju kri^a spoznali in sodnija je odločila vsakemu 3 leta težke je5e. 11. julija se je imela tudi Neža Puksi5 zago^arjati, ki je bila obdolžena, da je svojega otroka zamorila. Toda porotniki so jo tega zločinstva nekrivo spoznali in le zarad nekega prestopka po §. 339 in 340 je bila 7 oster zapor na 4 mesce obsojena. 12. julija se je drugo pot obra7na7a 7ršila zoper Janeza Majceno7i5a, 7 kterem je nSlo7. Gosp." 7 ate7. 23. že poroŠal, da je mesca augusta 1877 Janeza Juriniča 7 Središču s pestmi po gla^i tolkel tako, da je ta dan pozneje 7mrl. Pr^okrat je stal Majcenovič že pred porotniki 15. majnika t 1. toda ker se takrat ae ni moglo dokazati, da je Jurini6 edino le 7sled 7darce7, piejetih od Majceno7ica, umrl, 8e je obra^na^a se enkrat pri6ela. Porotniki so ga spoznali krivega in dobil je 1 leto težke ječe. Ra7no tistega dne 12. julija je 8tal pred porotniki Janez Dolganoč, blapec iz Dramelj, ker je 30. junija t. 1. 7 Starih Slemenih Jurja Kukoviča iz ljubosumnosti zaporedoma znekim kolom po glavi mabal, tako da su ae temu možgani pretresli in je še tistega dne umrl. Sodnija je Janezu D. odločila 5 let težke ječe.