Bo{tjan Bo`i~ UDK 821.163.6.09:929 Taufer Vi. 

Maribor 
molj78@hotmail.com 

@IVLJENJE IN DELO VIDE TAUFER 

V pri~ujo~em ~lanku bomo obudili spomin na `ivljenje in delo pesnice Vide Taufer (1903–1966), ki je 
za~el kljub obetavnim kritikam za ~asa `ivljenja po njeni smrti naglo bledeti. Vida Taufer, ki jo odlikuje 
iskrena, pristno ob~utena in ugla{ena lirika, iz katere je ~utiti usodo in miselnost prenekatere slovenske 
`enske, rojene v prvi polovici dvajsetega stoletja, se v novej{ih literarnih zgodovinah in pregledih pojavlja le {e mimogrede, zgodi pa se celo, da je sploh ne obravnavajo. 

1 Iz `ivljenja Vide Taufer 

15. junija 2003 je minilo sto let, odkar se je rodila Vida Taufer, pesnica, ki je bila od 
srede tridesetih pa vse do za~etka {estdesetih let prej{njega stoletja pogosto 
uvr{~ana med na{e najbolj{e pesnike in pesnice. Po smrti leta 1966 pa je za~el spomin nanjo in na njeno ustvarjanje naglo bledeti. Slovenska literarna zgodovina jo je 
obravnavala vedno bolj povr{insko in mimogrede. Ker je bilo o Vidi Taufer po njeni 
smrti nasploh objavljenega silno malo, se zdi prav, da se ji ob stoletnici rojstva 
natan~neje posvetimo. 
Vida Taufer se je rodila 15. junija 1903 v rudarskem naselju Toplice pri Zagorju ob 
Savi v razmeroma bogati dru`ini. O~e je bil poslovni mo` – lastnik kamnoloma in 
apnenic ter hi{ni posestnik. Ker je dru`ina premogla veliko knji`nico, se je Vida 
Taufer `e zelo zgodaj sre~ala z literaturo, {e posebej v{e~ so ji bile pesmi na{ih 
pesnikov, ki jih ji je ves navdu{en prebiral o~e. Nanjo so naredile velik vtis. Mati pa 
ji je vcepila ljubezen do narave. V takem okolju se je deklici zgodaj izoblikoval 
estetski ~ut, hitro pa se je pokazala tudi njena ob~utljiva nrav. @e v petem razredu 
ljudske {ole je kovala verze in njen takratni u~itelj je zaslutil silen pesni{ki dar. Leta 
1916 jo je o~e vpisal na ljubljanski licej. Upal je, da ga bo njegova prvorojenka 
kasneje dopolnila z gimnazijo in si tako omogo~ila {tudij medicine. Tudi na liceju 
se je odra{~ajo~a Vida Taufer predajala pesnikovanju in kmalu izdala kar dve rokopisni zbirki pesmi. Njen pesni{ki talent so ob~udovali tudi u~itelji in jo vzpodbuja

li. Potem pa so se za~eli hudi ~asi. Leta 1919 je nenadoma zbolela za te`ko {pansko 
gripo, prava tragedija pa se je zgodila leta 1921, ko sta ji umrla oba star{a. Kot najstarej{i izmed petih otrok ji je pripadla skrb za osirotelo dru`ino ter hkrati tudi gmotna 
Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 6 


68 Bo{tjan Bo`i~ 

odgovornost. Da bi ~im prej dosegla poklic, se je vpisala na u~itelji{~e v Mariboru 
(sanje o medicini so se razblinile) in leta 1923 je maturirala ter se takoj zaposlila kot 
u~iteljica v Zagorju, kjer pa se nikakor ni po~utila dobro. Tudi pesni{ka mo~ ji je 
usihala. Iz kraja, kjer je zadnja leta do`ivela toliko hudega, se je zato leta 1928 preselila v Sti~no na Dolenjskem. Sredi ~udovite dolenjske pokrajine se je kmalu 
udoma~ila. Ob u~iteljevanju je v samotnih urah ob~udovala lepoto narave, ki ji je 
kon~no spet dala inspiracijo za pesnjenje. ^eprav je z vedno ve~jo grenkobo ugotavljala, na kako nezavidljivi ravni je polo`aj `enske v dru`bi, je kazalo, da bo vendarle za`ivela lep{e. Njene pesmi so nenadoma za~ele izhajati v {tevilnih revijah, 
leta 1933 jo je Anton Vodnik kot edino `ensko avtorico sprejel v antologijo 
Slovenska sodobna lirika, leta 1939 pa je iz{la njena prva tiskana pesni{ka zbirka 
Veje v vetru in leta 1941 {e Kri`ev pot. Pri bralcih in kritikih je bila lepo sprejeta. Za 
Veje v vetru je prejela celo banovinsko nagrado. A ko se je skoraj `e umirila, je 
znova udarilo – druga svetovna vojna in avgust leta 1944, ko je hi{o, v kateri je 
`ivela, zadela sovra`nikova bomba. Kot po ~ude`u je pre`ivela in se vsa zlomljena 
zatekla k brezposelni sestri v Ljubljano. V tem ~asu je {e izvedela, da je v partizanih padel brat. Po vojni jo je k sebi vzela ena njenih redkih prijateljic Lili Novy. Pri 
njej se je du{evno strta za~ela spet po~asi vklju~evati v `ivljenje, pesmi, ki jih je vseskozi pisala, so se spet pojavile v revijah in ~asopisih, pripravila je tudi novo 
pesni{ko zbirko Izbrani listi, ki je iz{la leta 1950. V tem ~asu se je posku{ala celo v 
pesnjenju za mladi rod. Kmalu pa so se spet za~ele te`ave. Odnosi z Lili Novy so se 
zaostrili. Karakterja sta bila pa~ preve~ razli~na. Rahlo~utna Vida Taufer je ob energi~ni Lili Novy hudo trpela. Poleg tega jo je za~elo izdajati {e zdravje. Leta 1958 se 
je telesno `e zelo oslabela preselila v dom starostnikov na Bokalce pri Ljubljani. S 
seboj je nesla kup pesmi, ki jih je uredila v {e zadnjo pesni{ko zbirko Svetli sadovi 
(1961). Po tem letu se ji je zdravstveno stanje le {e slab{alo. Prikovana na posteljo 
se je ob pisanju pesmi, ki so ji {e edine kraj{ale ~as, mu~ila vse do 18. oktobra leta 
1966, ko je umrla. 

2 Poezija Vide Taufer 

Pesni{ko ustvarjanje Vide Taufer lahko razdelimo na pet obdobij, ~eprav pesmi iz 
zadnjega, torej petega obdobja, niso bile objavljene in jih je pesnica pisala le {e zase. 

Iz prvega obdobja, ki traja nekako do leta 1931, so ohranjene le pesmi, ki so izhajale v revijah Preporod, Dom in svet, Kres, Trije labodje in Ljubljanski zvon. Rokopisni zbirki se nista ohranili. Za to pesni~ino prvo ustvarjalno obdobje so zna~ilne 
drobne ljubezenske in socialne pesmi v prozi, ki ka`ejo, da je pesnica o~itno stopala iz sveta brezskrbnega otro{tva v svet odraslih. ^as je za prva razo~aranja, tako v 
ljubezni kot tudi ob spoznanju dru`be, v kateri biva. 

Ciklame 

Vsa polna je soba
rude~ih ciklam
in `alostne



@ivljenje in delo Vide Taufer 69 

v vazah bledijo
in ~akajo
tebe neznanega.


@ivljenje (2. pesem cikla) 

Da, to ste mo`je
ponosnih obrazov
in trdih src.


Vi ne poznate
`ivljenja
in bede ljudi.


S smelim korakom
neusmiljeno stopate
preko trpinov
po blatu vsakdanjosti.


Iz pesmi veje nemir, strah, tesnoba, razo~aranje, spoznanje, da svet pa~ ni tak, kot si 
ga je pesnica mogo~e predstavljala v varnem naro~ju star{ev. Prve dosegljive pesmi 
so {e vse v prostih nerimanih verzih. Mnogokrat so videti kot osnutki v prozi, kot 
hipne domislice, ki prihajajo iz pesni~ine zavesti. V~asih dajejo vtis neizoblikovanosti, sicer pa se `e v teh zgodnjih pesmih ka`e pesni~ina silna iskrenost, ~ustvenost, neposrednost in ob~utljiva du{a. @e v teh pesmih Vida Taufer razkrije sebe, vse 
svoje bole~ine in hrepenenja. Leta 1927 pa je Ljubljanski zvon objavil pesem V 
morju lana, ki pa `e ka`e premik v njeni liriki. Svobodni ritem brez blagoglasne 
rime je sicer {e ostal, v tri neenake kitice podalj{ana pesem pa presene~a z bogastvom okrasnih pridevkov in barvitostjo. 

Drugo obdobje lahko zamejimo z letnicama 1931 in 1939. V tem ~asu, ko se je Vida 
Taufer udoma~ila v Sti~ni sredi ~udovite dolenjske pokrajine, je do`ivelo njeno 
pesni{tvo pravi razcvet. Veliko je objavljala (Ljubljanski zvon, Dom in svet, @enski 
svet, Na{ rod, Sodobnost, Lu~, Kraljestvo bo`je, Roditeljski list, Bo`ji vrelci, Na{ 
dom, Mladika, Dejanje) in leta 1939 je iz{la pesni{ka zbirka Veje v vetru, ki prina{a 
{tiriintrideset pesmi. Njene pesmi so zbudile pozornost kritikov, za~eli pa so jo tudi 
prevajati. Temeljna zna~ilnost ve~ine pesmi je, da se iz njih zrcali podoba v du{i 
ranjene, obnemogle, po lep{em, druga~nem `ivljenju hrepene~e `enske, bolestno 
tavajo~e po sami sebi. Pesnico {e kar naprej spremlja trpki nesporazum z `ivljenjem 
in postaja njena glavna zna~ilnost. Je vsa ne`na in plaha, vdana in `alostna, ranljiva 
in brez obrambe. Sicer se ne zapira pred `ivljenjem, a vanj vendarle ne more 
dokon~no stopiti. Obsojena je na `ivotarjenje. Pogosto si i{~e odre{itve. V `elji po 
ljubezni in toplini v svetlih vi{inah strmi proti Bogu ali pa se bolj in bolj zateka v 
~udoviti svet narave, tudi v spomine. 


70 Bo{tjan Bo`i~ 

@ena 

Jaz sem le trta,
a ti si drevo,
kako bi te vsega ovila!
Jaz sem le zemlja,
a ti si nebo,
kako bi brez tebe molila?


Sence bole~e je~ijo z menoj,
na tebi se sonce leske~e.
Zvezde velike zvenijo s teboj,
na meni {e cvetje trepe~e.
Jaz sem le trta,
a ti si drevo,
kako bi te vsega ovila!


Jaz sem le zemlja,
a ti si nebo,
kako bi brez tebe molila?


Magdalena (3. pesem cikla) 

Kle~im ob tebi, mir me je prevzel. 
Na vzhodu se je zarja zable{~ala. 
Vonj mirt se usiplje tiho ~ez pepel, 
~ez zrna, ki so v `ari vzplapolala. 
Tvoj glas poslu{am, ti si kakor cvet, 
ob~utim te, sladkost se je razlila 
~ez moj obraz. Razjasnil si pogled. 
Tema no~i je pred teboj minila. 

Ljubezen diham, polna sem besed, 
ki so jih tvoja usta govorila. 
Ob tebi, Jezus, je izginil svet 
in s tvojo lu~jo sem se prebudila. 

Planjava 

Lu~, nebo, spomin~ice na trati, 
ob razorih pladnji so~ne trave. 
Vsak bi hotel se po njih igrati, 
bresti z lu~jo po brsteh planjave. 

Vsa grivina bilja se leske~e. 
Predve~er ob vetru vztrepetava, 
tiso~ bitij, tiso~ sanj trepe~e, 
vonj pomladi v dihu trave plava. 

Sli{im pesem, lije po planjavi, 
lu~i, travi, cvetju tke pozdrave. 
Vsi obrazi so nocoj sanjavi. 
Sonce se zamika ~ez daljave. 


@ivljenje in delo Vide Taufer 71 

Po pesmih iz prvega ustvarjalnega obdobja, ko se je Tauferjeva izpovedovala v prostih nerimanih verzih, so pesmi po letu 1930 v glavnem druga~ne. Zdaj namre~ prevladujejo v kitice ~lenjene pesmi (najve~ je trikiti~nih). Posamezne kitice so zgrajene iz treh do sedmih najve~krat deset- ali enajstzlo`nih verzov, melodija verza se ji 
najpogosteje zlije v jambe, rima je najve~krat prestopna, tudi oklepajo~a. Na ravni 
besednega in stav~nega ali sintakti~nega stila dajejo posebno polnost njeni poeziji 
okrasni pridevki (mehke peroti, svetla lu~, vo{~ena bleda roka, ognjen okvir, rumena lepota …), poosebitve (zelena pokrajina spi, sonce se smeje, mak sanja, nebo 
mol~i in strmi …) ter svojevrstne primere (roka je lepa ko telo otroka, `ivljenje je 
pi{~al brez zvoka, srce je bolni veter sredi trav, ~oln se ziblje ko peruti ~aplje …). V 
okviru figur je v ospredju ogovor ali apostrofa, tudi vzklik je kar pogost, izmed 
logi~nih figur pa je najo~itnej{a antiteza ali nasprotna stava (jaz sem trta : ti si drevo, 
ve~er {epe~e rahlo : mene trga divja bole~ina, jaz sem no~ : ti si sonce …). 

Naslednje obdobje pesni~inega ustvarjanja je mo~ zamejiti z letnicama 1939 in 
1951. Po zbirki Veje v vetru poezija izpod peresa Tauferjeve ni zamrla. Vse do kulturnega molka med drugo svetovno vojno so njene pesmi objavljale revije @enski 
svet, Na{ rod, Razori, Modra ptica, Dejanje, po osvoboditvi pa se je ogla{ala v 
Mladem svetu, Razgledih, Kme~ki `eni in v Na{i `eni. Leta 1941 je iz{la {e knji`ica 
Kri`ev pot z ne ve~ le osebno pesni{ko izpovedjo, ampak s kolektivno pesmijo, 
nekak{no liturgi~no molitvijo, ki jo je avtorica ustvarila ob slikah slovenskega 
baro~nega slikarja Fortunata Berganta (1721–1769), ki predstavljajo kri`ev pot. 
Knji`ica vsebuje {tirinajst Bergantovih slikarij in {estnajst pesmi Vide Taufer (uvodna, sklepna in {tirinajst postaj). V teh pesmih se je pesnica vsa zlila z neizmerno 
skrivnostnostjo dogajanja na poti na Kalvarijo ter z vero svojega ljudstva. Ob deveti postaji se ji je na primer zapisala taka pesem: 

Na vrh Kalvarije so `e dospeli, 

pod kri`em tu se Kristus tretji~ zgrudi, 

do dna srca je od bridkosti strt. 

Vsa zemlja mu je zdaj mrtva{ki prt. 

Do smrti mu~imo ga v zmoti hudi, 

o da bi vsaj njegovo bol umeli! 
Zelo zanimiva je v svoji dognanosti pesni{ka forma. Vsaka pesem je sestavljena iz 
{estih verzov, ki so z rimami tako povezane med seboj, da se stikata prva in zadnja, 
druga in predzadnja in srednji dve. V taki obliki {estvrsti~nic je pesnica pospremila 
Kristusa na Kalvarijo. Ves ciklus se podreja veli~ini dogodka na njej. Stvaritev je 
do`ivela celo uglasbitev skladatelja Matije Tomca in predvajanje na ljubljanskem 
koncertu. Po vojni, leta 1950, pa je lu~ sveta ugledala {e pesni{ka zbirka Izbrani 
listi, ki je poleg pesmi iz zbirke Veje v vetru prina{ala {e lepo {tevilo novih. Pri branju le-teh lahko ugotovimo, da je ostala motivika tistih starej{ih osnovno gibalo 
pesni~inega izpovedovanja, torej ljubezen in smrt, hrepenenje in razo~aranje. Iz 
pesmi se {e vedno zrcali podoba po sebi bolestno tavajo~e `enske, ki se nikakor ne 
poravna z `ivljenjem, ga ne sprejema in se tudi ne more in ne zna boriti z njim. 
Vedno znova se zateka v samoto, utaplja se sama vase, potuje v globine razbolele 
du{e. Vendar pa se v teh svojih globinah vedno manj ozira v onstranstvo. Vse ve~ je 
razmi{ljanj o lastni usodi in nasploh o usodi ljudi tukaj in zdaj. 


72 Bo{tjan Bo`i~ 

Bole~ina 

Ne daj razru{iti nikoli,
kar sije ti na dnu srca;
~etudi v temni te`ki boli
vsa tvoja du{a trepeta.


Saj pri{el konec bo trpljenja
in konec te`kih bo prevar,
zasmeh ljudi nekje se jenja,
iz teme vzklije svetel `ar.


Zato pa nosi, tiho nosi
vse breme svojega gorja;
in nikdar ve~ ljudi ne prosi
ljubezni ne usmiljenja!


Tudi njena ljubezenska pesem izgublja nadzemeljski sij, ko se prevesi v eroti~no 
globino. 

Krila 

Zapredi me med niti svojih sil,
zajeli so viharji me ognjeni;
na tvojih rokah rastem ko plameni,
~etudi sem le veslo pti~jih kril.


Vso tvojo pesem ~utim na dlaneh,
ovija me ko bele kite cvetja
in v jutranja pre~ista razodetja
se siplje sonce in tvoj `go~i smeh.


Oh, saj je le samotne du{e klic!
Poletna jutra plavajo v vi{ini
in z njimi se potaplja po sinjini
niz mojih misli kakor krila ptic.


^etrti del Izbranih listov pa sestavljajo pesmi, skozi katere se v veliki meri ka`e ~as, 
v katerem so nastale, a se je pesnica tudi tu trudila ostati sebi zvesta (Bratu, Deklica 
v mese~ini, Jasmin, Ro`e, @rtvam, Tovari{, Pomlad). ^etudi obravnavajo te pesmi 
tematiko iz ~asa narodnoosvobodilne borbe ter ~as obnove po njej, je pesnici {e v 
veliki meri uspevalo ostati v obmo~ju osebnih vtisov. A vendar se splo{ni miselnosti povojnih let, ko se je dan za dnem slavilo `rtve, ki so padle za domovino, ko se 
je opevalo tovari{tvo in udarni{ko delo, tudi ona ni mogla ~isto izogniti. [e posebej 
pesmi iz povojnega ~asa, ki jih je pustila v revijah in v katerih je bila »aktualna«, 
postajajo neosebne in stilno {ibke. Sicer za pesmi iz zbirke (tudi novej{e) {e velja, 
da ji posebno polnost dajejo {tevilni okrasni pridevki (oto`ni vzdihi, trudno srce, 
bledo nebo, tiha sre~a …), pogoste poosebitve (misel je razgrebla ~rna tla, ~e{min 
o~i odpira, poletna jutra plavajo …) in zanimive primere (du{a sije kakor zvezda, 
na tvojih rokah rastem ko plameni, vsa trepetam ko v vetru rahli trsi …). 

V ~etrtem obdobju, ki ga je mo~ zamejiti z letnicama 1951 in 1961, se je Vida Taufer 
po izletu v aktualisti~no liriko znova zatekla k sebi. Ob te`avah s sostanovalko 


@ivljenje in delo Vide Taufer 73 

Novyjevo pa z boleznijo se je poglobila vase, v svoj intimni osebni svet, v samotno 
misel o `ivljenju in smrti. Objavljala je sicer manj (Na{a `ena, Obzornik, Nova 
obzorja, Na{a sodobnost, Novi svet, Rodna gruda), vendar pa je leta 1961 izdala {e 
zadnjo pesni{ko zbirko Svetli sadovi, v kateri je iz{lo petintrideset pesmi, ki so 
nastale izklju~no po letu 1950. V pesmih so spet v ospredju elegi~no obarvani motivi do najbli`jih, razmi{ljanja o ~lovekovem poslanstvu in njegovi usodi, spomini, 
motivi samote, smrti, pesni{kega iskanja … Vendar gre v pesmih s takimi motivi 
pesnica vedno bolj v smer refleksije oz. meditacije, ki jo je sicer za~ela stopnjevati 
`e v Izbranih listih. Pesmi so razmeroma nezahtevne, podlo`ene z dokaj vsakdanjimi miselnimi spoznanji. V njih je resda zaznati upad metafori~ne zmogljivosti, vendar za vsakim, {e tako prilo`nostnim verzom, stoji resni~en ~ustven vzgib. Poleg 
takih pesmi pa so v zbirki spet tudi {tevilne impresije z izrazitim melanholi~nim 
ob~utjem, ki ji dajejo {e poseben pe~at. V njih vedno znova prevladujejo motivi 
razli~nih letnih ~asov, zlasti jeseni in pomladi, ve~erni motivi, motivi propadanja v 
naravi idr. 

Nevidni zid 

Nevidni zid vetrov
ustavlja mojo pot,
ne morem ve~ od tod.


Napori so zaman,
vsa strta sem od ran
in bolna `e od zmot.


Globok postaja dan.
Le kam naj stopim, kam?
Od boli trepetam.


Bolesten, strt nasmeh
trepe~e na o~eh,
~e jo~e{ v stiski sam.


V teh sivih mra~nih dneh
mi za`ivi {e zdaj
mladosti moje kraj.
Sred vetrnih tokov
`eli srce domov,
ne more ve~ nazaj.


Ve~er 

@e dih glicinij polni zrak
in tiho se ve~er preliva,
temen je kakor siv oblak.


Vse ti{ji je njegov korak,
v cveto~e drevje naglo sega,
zavijajo~ ga v rahli mrak.
Ustavlja se na strehah ko~
,
po~asi k ~rni grudi lega,
srebrne strune zibajo~
.



74 Bo{tjan Bo`i~ 

Temnej{a je njegova mo~
,
v sen se zamika siva njiva,
na zemljo stopa majska no~
.


^e se ustavimo ob zunanji zgradbi, ugotovimo, da pesnica {e kar vztraja pri ~lenjenju pesmi na kitice, a je, glede na prej{nje zbirke, opaziti pestrej{e oblikovanje. Poleg 
{tirivrsti~nic in sonetov se pogosteje pojavijo {e dvovrsti~nice, tudi kitice s petimi, 
{estimi, osmimi, celo desetimi verzi. Verze pesnica {e vedno bogati z okrasnimi pridevki (svetla lu~, smrtna bol, siv pepel, `alostna samota …), pogoste so primere 
(vsak gori in dogori ko sve~a, ve~er drhti ko voda vrh posod …) in personifikacije 
(mrak temne sence ri{e, jesensko listje v vetru poplesava, sonce veje smrek objema …), a resda je, kot smo `e omenili, predvsem v refleksijah `e ~utiti postopno usihanje pesni{ke mo~i. V okviru figur spet prevladujejo ogovorne, akumulacijskih 
razen asindetona v dveh pesmih ni zaslediti, v okviru logi~nih figur pa se v dolo~enih pesmih pojavi antiteza ali nasprotna stava. 

V letih 1961–1966 pa Vida Taufer ni ve~ mogla v javnost. Pesnila pa je vse do zadnjega, zase. Ko ni ve~ mogla sama zapisovati verzov, je le-te narekovala stre`nici v 
domu in ta jih je marljivo zapisovala. Tako reko~ umrla je s pesmijo na ustih. 

3 Vida Taufer – mladinska ustvarjalka 

Poleg pesnjenja za odrasle pa se je Vida Taufer posku{ala tudi v ustvarjanju za mladi 
rod. Med letoma 1951 in 1954 je namre~ objavljala v Cicibanu, Pionirju, Galebu, 
Pionirskem listu ter v Ljudski pravici. Vendar pa se v tem literarnem `anru ni najbolje zna{la. Vse preve~ se je zatekala v opisnost, pesmice so programske, preve~ 
o~itno didakti~ne. Preve~ o~itno se je naslonila na ~as, v katerem je pesnila. Gre za 
~as graditeljstva, ~as, v katerem se je {e posebej poudarjala pridnost, pomembnost 
dela, u~enja, pomen skupnosti, udarni{tvo. Ob poudarjanju tega je pozabila na 
komi~nost, na besedne igre, miselne preobrate, kar je za pritegnitev otrokove pozornosti nujno. Nasi~eno z moralizirajo~imi monologi in dialogi je tudi dramsko delo 
Mojca in `ivali, predelava znane koro{ke ljudske pravljice o Mojci Pokrajculji, ki jo 
je Vida napisala skupaj z Lily Novy in je iz{lo leta 1950. Igri, sestavljeni iz uvodne 
slike ter {e iz {estih slik, manjka dramati~nost, ni pravega odrskega dejanja, 
pogre{amo pa tudi domiselne odrske efekte, saj jih iz didaskalij ni razbrati. 

4 Kriti{ki odmevi na pisanje Vide Taufer 

O ustvarjanju Vide Taufer je bilo najve~ napisanega v revijah in ~asopisih. Tam se 
je kritika njene poezije pojavljala dosledno, obravnavali so jo ob vseh izidih zbirk.1 
Skoraj brez izjeme so o njenih pesmih pisali pozitivno, celo z ob~udovanjem. France 
Vodnik je leta 1939 v Obzorjih o njeni poeziji med drugim zapisal: 

1 Ob izidu pesni{ke zbirke Veje v vetru so se literarni kritiki ogla{ali v Modri ptici, Jutru, Slovencu, 
@enskem svetu, Ve~erniku, Franjeva~kem vijesniku, v Dejanju, Obzorjih, Slovenski mladini in v Sodobnosti, o knji`ici Kri`ev pot se je pisalo v Na{i knjigi in v Slovencu, ob izidu Izbranih listov so literarne 
ocene in kritike izhajale v Ljudskem tedniku, Slovenskem poro~evalcu, Delavski enotnosti, Ljudski pravici, Na{i `eni in v Novih obzorjih, ob izidu pesni{ke zbirke Svetli sadovi pa v Na{i sodobnosti, Na{ih 
razgledih, Prosvetnem delavcu in v Novih obzorjih. 


@ivljenje in delo Vide Taufer 75 

Njena poezija ni ve~ niti za~etni{ka niti epigonska, ampak predstavlja v resnici dragocen donesek k na{i liriki, v kateri bodo njene pesmi slej ko prej zavzemale svojsko mesto 
ter se bodo vsaj nekatere izmed njih nedvomno ohranile kljub vsem menjavam ~asov, 
okusov in struj. (Vodnik 1939: 447–48.) 

V Jutru je bil nad Vidino poezijo navdu{en Bo`idar Borko: 
V pesmih Tauferjeve se nekako uravnove{ata glasbeni in likovni element lirike in v tem 
je velika prednost njene lirike pred ve~idel opisno in retori~no poezijo njenih prednic na 
slovenskem Parnasu. (Borko 1939: 9.) 

[e leta 1962 da Kajetan Kovi~ v Na{ih razgledih njeni poeziji vse priznanje, ko med 
drugim zapi{e: 
/P/esni{ki svet Vide Taufer ni obse`en, je pa vedno pesni{ki svet, samostojna, avtonomna pokrajina med drugimi pesni{kimi svetovi /…/ /T/o /je/ mirna, ~ista in lepa poezija 
/…/ vredna vse na{e pozornosti in ji v zgodovini slovenske lirike dvajsetega stoletja pripada trajno mesto. (Kovi~ 1962: 251.) 

Le tu in tam je pesnici kdo o~ital (res upravi~eno) motivno ozkost in v~asih `e 
enoli~nost v obliki, v glavnem pa so kritiki poudarjali iskrenost, pristnost ob~utja in 
ugla{enost njene poezije. Neredko so jo postavljali v vrsto na{ih najbolj{ih lirikov. 

V literarnih zgodovinah in pregledih pa so Vido Taufer, {e posebej v zadnjih desetletjih, obravnavali vedno bolj povr{no in mimogrede. Malo ve~ prostora so ji namenili edino Boris Paternu leta 1967 v knjigi Slovenska knji`evnost 1945–1965, Anton 
Slodnjak leta 1968 v knjigi Slovensko slovstvo in Lino Legi{a leta 1969 v Zgodovini 
slovenskega slovstva VI, zelo na hitro pa so ustvarjalno delo Vide Taufer o{vrknili v 
letih 1975 in 1999 Franc Zadravec v knjigah Zgodovina slovenskega slovstva 7 in 
Slovenska knji`evnost II, leta 1975 ponovno Anton Slodnjak v knjigi Obrazi in dela 
slovenskega slovstva, Janko Kos pa je v Pregledu slovenskega slovstva, pomembnem priro~niku za pouk knji`evnosti v slovenski osnovni in srednji {oli, podal le {e 
naslednjo, celo napa~no ugotovitev: 

Vida Taufer (1903–1966) je gojila manj intenzivno ljubezensko in socialno liriko, 
zna~ilnej{e so bile pesmi na religiozne motive (Kri`ev pot, 1941). (Kos 2002: 340.) 

Zgodilo se je tudi, da je ostala lirika Vide Taufer povsem prezrta.2 Nasploh je bilo o 
neko~ cenjeni pesnici po njeni smrti zapisanega in objavljenega silno malo. [e najbolj je, tudi posmrtno, s svojimi pesmimi prisotna v antologijah slovenske lirike, 
~eprav se zgodi, da jo tudi te (predvsem novej{e) mimogrede spregledajo.3 

2 Pesnico Vido Taufer sta iz pregleda izpustila Franc Zadravec in Jo`e Poga~nik v knjigi Zgodovina slovenskega slovstva (1973), Franc Zadravec je ni uvrstil v knjigo Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja (1974), Denis Poni` pa ne v pregled Slovenska lirika 1950–2000 (2001), ~eprav 
je pesnica {e po letu 1950 izdala kar dve pesni{ki zbirki. 
3 Spregledana ostane v leta 1970 izdani antologiji 57 pesmi od Murna do Han`ka (ur. Toma` Brejc, Toma` 
[alamun), v antologiji Antologija slovenske poezije: po izboru sodobnih slovenskih pesnikov, ki je iz{la 
leta 1990, in v leta 1993 izdani antologiji Son~nice poldneva: antologija slovenske poezije (ur. Drago Bajt 
in Peter Kol{ek). 


76 Bo{tjan Bo`i~ 

5 Sklep 

Vida Taufer je nedvomno prispevala ble{~e~ kamen~ek v bogat mozaik slovenske 
literarne zgodovine. To so ji napovedovale tudi ~asopisne in revijalne kritike, ko je 
predstavljala svoje pesni{ke zbirke. Neposrednost izpovedovanja pesni~ine ranjene 
du{e, njene impresije iz narave in ~ut za preprosto, a lepo oblikovanje stihov – vse 
to je o~aralo {tevilne bralce. Slog njenih pesmi vseskozi zbuja vtis izredne ~istosti 
in poeti~nosti in prav tako pretehtanosti. Zanimivo je, da je pesnica po prvih pesmih 
v prostih nerimanih verzih kasneje izna{la svojevrsten lasten izraz, ki ga do konca 
zlepa ni spreminjala. Prav trudila se je, da ne bi podlegla ne ~asu ne modi. To se ji 
je pripetilo le v redkih prilo`nostnicah in pri ustvarjanju za mladi rod, kjer se resda 
ni najbolje zna{la. Kljub obetavnim napovedim kritike, kljub dokaj vestnemu 
vklju~evanju njenih pesmi v {tevilne antologije, celo tuje, pa je ime Vide Taufer v 
{estdesetih letih prej{njega stoletja za~elo vztrajno toniti v pozabo. Predvsem v literarnih zgodovinah se njeno ime pojavi zgolj mimogrede. 

Viri in literatura 

Antologija slovenske poezije: po izboru sodobnih slovenskih pesnikov. Nova revija IX/100
(1990)
.
Bas, Angelo, 1950: Izbrani listi Vide Tauferjeve. Ljudski tednik V (24. november 1950). 9.


Berger, Ale{ (ur.), 1997: Slovenski pesniki o cvetju. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Borko, Bo`idar, 1939: Dve knji`ici poezije: Silvin Sardenko, Izbrane pesmi II – Vida Taufer,
Veje v vetru. Jutro XX (25. maj 1939). 9.


Borko, Bo`idar, 1963: Jubilej pesnice Vide Taufer. Na{i razgledi XII (22. junij 1963). 240.
Bor{nik, Marja, 1948: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Slavisti~no dru{tvo.
Bor{nik, Marja, 1962: [tudije in fragmenti. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
Bor{nik, Marja, 1963: O Vidi Tauferjevi: ob njeni {estdesetletnici. Na{a `ena XXIII/7–8. 252.
Bor{nik, Marja, 1966: Vida Tauferjeva. Delo VII (20. oktober 1966). 7.
Bor{nik, Marja, 1966: Nit se je utrgala. Na{a `ena XXVI/12. 419.
Bor{nik, Marja, 1966: In memoriam: Vida Taufer. Sodobnost XIV/12. 1235–1248.
Brejc, Toma` in [alamun, Toma` (ur.), 1970: 57 pesmi od Murna do Han`ka. Maribor:


Zalo`ba Obzorja.
Debeljak, Tine, 1937: Pogovor s pesnico Vido Taufer. Slovenec LXV (6. junij 1937). 9.
Debeljak, Tine, 1939: Nova pesni{ka zbirka: Vida Taufer: Veje v vetru. Slovenec LXVII (6.


april 1939). 8.
Debeljak, Tine, 1941: Vida Taufer: Kri`ev pot. Slovenec LXIX (23. december 1941). 5.
Debeljak, Tine, 1942: Pogovor s pesnico Vido Taufer ob priliki »Kri`evega pota«. Slovenec


LXX (31. januar 1942). 3.
Glazer, Janko (ur.), 1952: Jaz in ti: pesmi o ljubezni. Maribor: Zalo`ba obzorja.
Gspan, Alfonz, Munda, Jo`e in Petre, Fran (ur.), 1980–1991: Slovenski biografski leksikon 
–


~etrta knjiga. Ljubljana: SAZU.



@ivljenje in delo Vide Taufer 77 

Grafenauer, Niko, 1962: Vida Taufer, Svetli sadovi. Na{a sodobnost X/8–9. 843–844.


Janc, Blanka, 1950: Vide Tauferjeve »Izbrani listi«. Slovenski poro~evalec XI (18. november
1950). 2.
Jane`, Stanko, 1951: Dve pesni{ki zbirki. Delavska enotnost VII (9. marec 1951). 8.
Jane`, Stanko, 1953: Pregled zgodovine jugoslovanskih knji`evnosti: prva knjiga. Slovenska


knji`evnost. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
Jane`, Stanko, 1964: Pregled slovenske knji`evnosti. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
Kajzer, Janez, 1965: Svet ene same sobe: tihi stihi Vide Tauferjeve. Tedenska tribuna XIII (25.


maj 1965). 7.
Kajzer, Janez, 1973: Velike samote pesni{kega sveta: Vida Taufer (1903–1966). Jana III/14. 15.
Kalan, Filip in Vipotnik, Cene (ur.), 1951: Kri v plamenih. Ljubljana: Slovenski knji`ni


zavod.


Kastelic, Jo`e, [ega, Drago in Vipotnik, Cene (ur.), 1970: @ivi Orfej: velika antologija slo
venske poezije. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Kol{ek, Peter in Bajt, Drago (ur.), 1993: Son~nice poldneva: antologija slovenske poezije.


Ljubljana: Mihela~
.
Korner, Jeronim, 1937: Vida Taufer. Hrvatska prosvjeta XXIV/8. 377–378.
Kos, Janko, 2002: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS.
Kova~i~, Marija (ur.), 1960: Za celo leto: priro~nik iger in deklamacij. Ljubljana: Mladinska


knjiga.
Kovi~, Kajetan, 1962: Svetli sadovi Vide Tauferjeve. Na{i razgledi XI (7. julij 1962). 251.
Kranjc, Jo`e, 1950: Vida Taufer: Izbrani listi. Delavska enotnost VI (29. november 1950). 7.
Legi{a, Lino, 1939: Pesmi Vide Tauferjeve. @enski svet XVII/9. 185–188.
Legi{a, Lino, 1969: Zgodovina slovenskega slovstva VI: v ekspresionizem in novi realizem.


Ljubljana: Slovenska matica.
Mejak, Mitja, 1951: Pesni{ka zbirka Vide Tauferjeve. Ljudska pravica XII (28. januar 1951). 4.
Mejak, Mitja, 1951: Mladinska poezija in dramatika v 1950. letu. Novi svet VI/4. 371–375.
Mejak, Mitja (ur.), 1961: Lirika upora: izbor pesmi iz osvobodilnega boja. Ljubljana:


Cankarjeva zalo`ba.
Mejak, Mitja, 1962: Knji`evna kronika 1962. Na{i razgledi XI (10. marec 1962). 94.
Menart, Janez (ur.), 1969: Iz roda v rod duh i{~e pot: izbor slovenske umetne pesmi od za~et


kov do dana{njih dni. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Menart, Janez, 1977: @enska v slovenski sliki in pesmi. Zagreb: Spektar.
Mohori~, Milena, 1938/39: Vida Taufer: Veje v vetru. Modra ptica X/8. 263–265.
Mu{i~, Janez (ur.), 1990: Pesmi o mami. Ljubljana: Zalo`ba Borec.
NN, 1939/40: Lirika Vide Tauferjeve. Slovenska mladina II/6. 138–139.
NN, 1941: Vida Taufer: Kri`ev pot. Na{a knjiga II/4–6. 4–5.



78 Bo{tjan Bo`i~ 

NN, 1962: Intimna poezija Vide Tauferjeve. Nova obzorja XV/5–6. 288.
Novy, Lili, 1940: Pesmi Vide Tauferjeve. Sodobnost VIII/3. 125–127.
Novy, Lili, 1953: Ob petdesetletnici pesnice Vide Tauferjeve. Na{a `ena XII/7–8. 207–208.


Paternu, Boris (ur.), 1967: Slovenska lirika 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica.


Pav~ek, Tone (ur.), 1986: Tristo ljubezenskih: Slovenska ljubezenska lirika. Ljubljana: Can
karjeva zalo`ba.
Poga~nik, Jo`e in Zadravec, Franc, 1973: Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: Zalo`ba


Obzorja.
Poni`, Denis, 2001: Slovenska lirika 1950–2000. Ljubljana: Slovenska matica.


Poni`, Denis, 2002: Beseda se vzdiguje v dim: stoletje slovenske lirike 1900–2000. Ljubljana: 
Cankarjeva zalo`ba. 

Ravbar, Miroslav in Jane`, Stanko, 1960: Pregled jugoslovanskih knji`evnosti. Maribor: 
Zalo`ba Obzorja. 

Rehar, R., 1939: Vida Taufer: Veje v vetru. Ve~ernik XIII (15. julij 1939). 4. 

Slodnjak, Anton, 1951: Nekaj o lirski pesmi sploh in o najnovej{i pesni{ki zbirki Vide 
Tauferjeve. Na{a `ena IX/3. 100–101. 

Slodnjak, Anton, 1968: Slovensko slovstvo: ob tiso~letnici Bri`inskih spomenikov. Ljubljana:


Mladinska knjiga.
Slodnjak, Anton, 1975: Obrazi in dela slovenskega slovstva: zgodovina slovenskega slovstva
od za~etka do osvoboditve. Ljubljana: Mladinska knjiga.


Slovenska knji`evnost 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967.
Slovenska knji`evnost III. Ljubljana: DZS, 2001.


Smerdel, Ton, 1939: Pjesni~ki svijet Vide Taufer. Franjeva~ki vijesnik ?/10–11. 305–17.


Stra{ek, M., 1967: V spomin Vidi Tauferjevi: {tudentje sloven{~ine mariborske Pedago{ke
akademije. Ve~er XXIII (5. januar 1967). 8.
[ali, Severin (ur.), 1985: Lirika slovenskih pesnic 1849–1984. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Taufer, Vida in Bergant, Fortunat, 1941: Kri`ev pot. Ljubljana: Ljudska knjigarna.


Taufer, Vida in Novy, Lili, 1950: Mojca in `ivali: Otro{ka igra v {estih slikah. Ljubljana:
Mladinska knjiga.


Taufer, Vida, [brez letnice]: Veje v vetru. Maribor: Tiskarna Sv. Cirila.
Taufer, Vida, 1950: Izbrani listi. Ljubljana: Slovenski knji`ni zavod.
Taufer, Vida, 1961: Svetli sadovi. Maribor: Zalo`ba Obzorja.


Tomc, Matija in Taufer, Vida, 1942: Kri`ev pot: kantata za me{ani zbor, `enski zbor, alt-solo,
orkester in orgle. Ljubljana: Glasbena matica.
Trdina, Silva, 1939: Vida Taufer, Veje v vetru. Dejanje II/5. 210–12.
Vodnik, Anton (ur.), 1933: Slovenska sodobna lirika. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
Vodnik, France, 1939: Vida Taufer: Veje v vetru. Obzorja II/8. 447–448.



@ivljenje in delo Vide Taufer 79 

Vodnik, France, 1951: Vida Taufer: Izbrani listi. Nova obzorja IV/4. 282–283.
Vodnik, France (ur.), 1980: Slovenska religiozna lirika. Celje: Mohorjeva dru`ba.
Zadravec, Franc, 1972: Zgodovina slovenskega slovstva VII: ekspresionizem in socialni reali


zem. Maribor: Zalo`ba Obzorja.


Zadravec, Franc, 1974: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja. 
Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Zadravec, Franc, 1999: Slovenska knji`evnost II: moderna – ekspresionizem – socialni realizem. Ljubljana: DZS. 

@upan~i~, Jo`e, 1962: Nove pesmi u~iteljice Vide Tauferjeve. Prosvetni delavec XII (3. april 
1962). 5. 

@upan~i~, Jo`e, 1966: »Vsak gori in dogori ko sve~a …«: Ob smrti pesnice Vide Tauferjeve. 
Nedeljski Primorski dnevnik XXII (6. november 1966). 3, 10.