Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
'V/m a
Leto XIX. - Štev. 15 (945)
Gorica - četrtek, 13. aprila 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Veličastno srečanje Slovencev v Rimu
Dragi bratje, ljubljeni sinovi!
Poteklo je le nekaj dni, odkar so nas obiskali romarji iz Bačke v Jugoslaviji. Božja previdnost nam daje danes novo zadoščenje, ko vas moremo sprejeti v tako velikem številu ob vašem prihodu v Rim, da bi tu proslavili 1200-letnico spreobrnjenja vaših prednikov h Kristusovi veri.
Sprejemamo vas ganjeni in veseli! Naš pozdrav velja najprej častitim nadpastir-jem, ki so tukaj in vodijo vaše romanje: Jožetu Pogačniku, Maksimilijanu Držečniku in Janezu Jenkotu. Z njimi objemamo goreče duhovnike, ki jih spremljajo, in nato še vas vse, ki ste se strnili okoli njih; prav tako pozdravljamo vse Slovence, ki so prišli iz drugih držav ali ki živijo tu v Rimu. Vsem velja izraz naše ljubezni, našega spoštovanja in našega zadovoljstva.
IZPOVED VERE
Vaš prihod ima v sebi poseben pomen kot izpoved vere. Kakor velika apostola slovanskih dežel, Ciril in Metod, ki sta Prišla v Rim, da bi prejela od apostolskega sedeža potrdilo in spodbudo za oznanjevanje evangelija, tako tudi vi po dvanajstih stoletjih še enkrat stopate za nji-nia, zvesti in zgledni kakor vedno, da se zahvalite Bogu za dar vere; da tu na grobu svetega Petra, prvaka apostolov, in ob spomenikih, ki še vedno glasno govorijo o svetih bratih Cirilu in Metodu, poživite svoje sklepe za krščansko življenje in da se okrepite z novo močjo za miroljubno Pridobivanje za Kristusovo kraljestvo.
Koliko _ vam dolgujemo za tolažbo, ki nam jo prinašate! In kakor smo rekli v ponedeljek romarjem iz Bačke, to ponavljamo tudi vam, da namreč vidimo tudi v vašem romanju tolažljiv znak prebujenja, ki budi lepa pričakovanja.
Vsa čast vam, dobri in goreči škofje, ki ste obvarovali v srcih svojih vernikov gorečo svetilko vere in ljubezni. Cast vam, duhovniki, in čast vam, verniki, ki ste ohranili trajno gorečnost in zvestobo! To Vam pravi v imenu Gospodovem sam pa-Pež, sicer ponižni, a vendar pravi Kristusov namestnik na zemlji; in tudi vsa Cerkev vam po naši besedi izreka pohvalo in zahvalo ter vas poveličuje.
Iz vaše zemlje, ki je tako polna in bogata naravnih lepot, pa tudi častitljivih spomenikov, ki že stoletja pričajo o vaši ljubezni do domovine in vdanosti do Cerkve, ste prišli, da bi tu v središču in srcu krščanstva okrepili svojo vero. V baziliki svete Marije Velike, ki je najbolj častitljivo svetišče, posvečeno Materi božji, ste Se zbrali k molitvi in pri koncelebrirani s'’eti maši ste se zahvalili za vse od Boga Prejete dobrote v dolgih stoletjih vaše Rodovine; pri grobovih apostolov Petra in Pavla, ki sta stebra rimske Cerkve, ste Se že vnaprej velikodušno odzvali našemu vabilu za proslavo leta, ki smo ga poimenovali »Leto vere«.
POGLED V BODOČNOST
V	duhu zremo sedaj veličastno podobo: vaša pričujočnost v Rimu je za nas simboličen izraz pričujočnosti vseh vaših rojakov. V njihovem imenu ste izrazili živo ljubezen in nas navdušeno hi veselo popravili. Darovi, ki ste nam jih poklonili, s° simboličen izraz njihovega dela.
In ker ste vi prvi, ki ste poromali v Rim °b jubileju spreobrnjenja Slovanov h ka-l°liški veri, sega naš pogled še dalje in °bjema vse brezmejne dežele, ki sta jim Prinesla evangelij sveta brata, apostola Slovanov. Vaš prvi obisk nam zbuja upa-''te. da bodo temu srečanju sledila še ^ri,ga In Iz drugih narodov. Bog sam ve *a uro in trenutek; a mi ga pričakujemo *e sedaj z neomajnim zaupanjem.
Ce nam danes vaš obisk pravi, da je ^anes tu srce Slovenije In vse Jugoslavije, Vanr želimo povedati, da smo tudi mi z Vaml. Papež vas spremlja In vas ljubi. ^edite to; povejte to drugim; bodite o lenj prepričani. Papež je z vami najprej z ^olitvijo, s katero prosi trajnih darov
Vetega Duha, ki naj vas tolažijo, krepijo n Vedno navdušujejo k zvestobi. Papež je
z vami po svojem predstavniku v vaši ljubljeni državi, po spoštovanem apostolskem delegatu in odposlancu Svetega Sedeža, kateri s svojim stalnim bivanjem med vami vedno znova zagotavlja stalno zanimanje Petrovega prestola za vašo državo.
PAPEŽEVE ŽELJE
Goreče želimo, da bi bila vsaka vaša škofija srce, ki bije z velikim srcem vesoljne Cerkve, v soglasju misli, del, besed in zgledov; želimo, da bi vsaka župnija bila kovačnica prepričanih velikodušnih apostolov. Iz njih naj čudovito rastejo, po smernicah II. vatikanskega koncila, vrste požrtvovalne mladine, družinskih očetov in mater, ki krepijo svojo vero in svojo ljubezen pri obhajilni mizi, kot venec otrok, ki so po besedah svetega pisma, »zbrani kakor oljčne mladike okoli tvoje mize« (Ps 127, 3).
Želimo, da bi bila vsaka vaša družina svetišče, kjer se vzgajajo in pripravljajo dobri služabniki božji, zvesti sinovi Cerkve, pošteni in delavni državljani, kakor je to za družine začrtal koncil, ki v dekretu o laičnem apostolatu takole govori: »Dolžnost zakoncev je bila vedno, danes pa je največji del njihovega apostolata, da s svojim življenjem razodevajo in dokazujejo nerazvezanost in svetost zakonske zveze; da odločno zagovarjajo pravico in dolžnost staršev in skrbnikov glede krščanske vzgoje otrok; da branijo dostojanstvo in zakonito neodvisnost družine.« In še dalje: »Družina je od Boga prejela poslanstvo, da bodi prva in življenjska celica družbe. To poslanstvo bo spolnila, če se bo v medsebojni ljubezni vseh članov in v skupni molitvi k Bogu razodevala kot domače svetišče Cerkve.«
To so, častiti bratje in ljubljeni sinovi, naša voščila in želje, ki naj vas spremljajo vse življenje. Izročamo jih priprošnji slavni Kraljici nebes, svetima apostoloma Petru in Pavlu, svetima Cirilu in Metodu, in jih prosimo, naj vam vedno izprosijo veselje, mir in moč Gospodovo. V Gospodovem imenu vam podeljujemo svoj poseben apostolski blagoslov, ki je namenjen vsem Slovencem v domovini in po svetu, posebno pa mladim, študentom, starejšim, delavcem. »Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi« (2 Tes 3, 18).
Pretekli teden je zadobil. Rim, srce krščanstva, močna slovansko obeležje. Poleg romarjev iz Slovenije, ki so jih vodili vsi trije slovenski škofje in jih je bilo nad dva tisoč, so prisili v Rim tudi zamejski Slovenci s Tržaške in Goriške kakor tudi iz raznih drugih dežel. Vseh slovanskih romarjev je bilo gotovo nad 2500. Romanja sta se udeležila tudi vrhovni dušni pastir za slovenske izseljence msgr. Ignacij Kunstelj iz Anglije tar msigr. dr. Lojze Škerl, škofov vikar iz Trsta. Od rimskih duhovnikov so bili med drugimi navzoči dr. Janez Vodopivec, klaretijanec p. Lagiša, goriški rojak Vladislav Bavdaž tar vodja slovanskega duhovniškega zavoda v Rimu in rektor filozofskega zavoda 'univerze »Propoganda fide« msgr. dr. Maksimilijan Jezernik, ki se je še posebej zavzel za uspešen potek vsega romanja, za kar zasluži vse priznanje in zahvalo presrečnih udeležencev.
PRIHOD V RIM
Romarji iz Slovenije niso potovali skupno, ampak z avtobusi raznih potovalnih agencij. Srečanje je bilo napovedano v torek, 4. aprila zvečer v baziliki sv. Pavla. Romarji iz Trsta in Goniče se 'tega srečanja niso mogli udeležiti, ker so prišli prepozno. Baziliko sv. Pavla upravljajo benediktinci. Benediktinec je bil tudi sv. Virgil, solnograški škof, ki je poslal ka-rantanskim Slovencem škofa Modesta, ki jim je prvi oznanil katoliško vero. Zbrane romarje je pozdravil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Razložil je namen romanja; ob lžOOJelniei se zahvaliti Bogu za milost krščanstva. Sprejem krščanstva jo malemu slovenskemu narodu zagotovil obstoj na ozemlju, kjer se stikajo veliki narodi. Drugi namen romanja je spomniti se 1100-letnice, ko sta skozi slovenske kra-je potovala v Rim apostola slovanskih narodov sv. brata Ciril in Metod. Tretji na-
men romanja pa je udeležiti se slavja vesoljne Cerkve po želji sv. očeta ob 1900-letnici mučaniške smrti sv. Petra in Pavla. Slovenski romarji so bili med prvimi, ki so proslavili ta jubilej.
Romarji so zmolili vero in pod vodstvom nadškofijskega tajnika iz Ljubljane g. Vrhunca zapeli nekaj pasmi. Tak je 'bil mogočni pričetek rimskega romanja katoliških Slovencev.
V	BAZILIKI SV. KLEMENTA
V	sredo, 5. aprila je bilo najprej na programu srečanje v baziliki sv. Klemente, kjar je grob sv. Cirila. Baziliko, M ni posebno velika, so Slovenci čisto napolnili. Sv. mašo so darovali vsi trije škofje in številni duhovniki. V kripti pri (grobu sv. Cirila je opravil službo božjo škof Slovenskega Primorja Janez Jenko, ki je v govoru tudi razložil pomen sv. bratov za Slovence in za Slovane sploh. Romarji so si ogledali kapelo svetih bratov, podzemsko cerkev, kjer je grob sv. Cirila in slike, ki govorijo o slovesnosti, s katero ste hila sveta brata sprejeta v Rimu, iko sta 'prinesla relikvije sv. Klementa. Tako lahko rečemo, da je bila sreda posvečena spominu svetih bratov.
Za enajsto uro je bila napovedana skup na avdienca pri sv. očetu v baziliki sv. Petra. Prišlo pa je do veselega presenečenja. Sv. oče je sklenil, da bo slovenske romarje sprejel naslednji dan same zase. Ni treba posebej podčrtati, da je prav ta sprememba dala slovenskemu romanju poseben pečat in ga spravila v središče svetovnega. zanimanja. Romarji se morda niso dovolj zavedli važnosti te spremembe, vendar so tisti, ki poznajo nekoliko bolje rimske razmere, takoj lahko ugotovili, da želi dati sv. oče temu romanju izreden poudarek.
Popoldne so si romarji ogledovali zanimivosti mesita. Povsod si lahko srečal slo-
PREDSEDNIK POLJSKE NA OBISKU V ITALIJI
Leta 1965 je predsednik italijanske države Saragait obiskal Poljsko. Te dni miu je predsednik poljske republike Edvard Odhaib ta obisk vrnil. V Rim je prispel v četrtek, 6. aprila opoldne. Takoj ob prihodu je Ochab poudaril, da živita poljski in italijanski narod na isti celini. V preteklosti sta skupno preživela tragične preizkušnje in zaradi tega iščeta pot, ki naij pripelje do utrditve miru v Evropi.
V	petek je bilo na sporedu več pogovorov. Bilo je govora o omejitvi širjenja jedrskega orožja, o evropskem sodelovanju, o evropski varnosti ter o vojni v Vietnamu. Popoldne istega dne je predsednik poljske dTŽave obiskal katakombe in mavzolej v ardeaitimskih jamah, nato pa se je zglasil na sedežu rimske občine. Ob tej priliki je Ochab dejal, da na Poljskem ne bodo nikdar pozabili tistih junaških borb in tistih težkih dni za dostojanstvo človeka in svobodo narodov. Bili so ravno sosedje, ki so Poljsko hoteli zasužnjiti v preteklih časih: velekatoliška Avstrija, luteranska Prusija in tedanja pravoslavna Rusija. Včasih so Poljsko prikazovali kot zid Zapada zoper Vzhod. Danes Poljska
to noče biti, temveč hoče imeti dobre odnose na vse strani. Ne bo pozabila preteklosti, a njen pogled je usmerjen predvsem v bodočnost.
Splošno so pričakovali, da bo Ochab obiskal tudi Vatikan. Slednji je dal vedeti, da bi mu bil 'tak obisk všeč, če bi ga predlagali s poljske strani. Toda od strani poljske vlade ni prišlo do nobene pobude. Je še vrsta nerešenih vprašanj (npr. Vatikan smaitra nemškoMpoljsko mejo kot začasno in zato v obmejnih škofijah poljske škofe še vedno jemlje samo kot upravitelje), ki nalagajo poljski vladi zadržanost. Poleg tega bi Oohabov obisk predpostavljal, da bi morali papeža povabiti na Poljsko, kar pa sedanjim poljskim oblastem ne gre preveč v račun.
Predsednik poljske države je svoj obisk uradno zaključil že preteklo soboto. Obiskal je poljsko vojaško pokopališče na Monte Cassinu, zatem si je ogledal Neapelj in Pompeje, na večer pa je z vlakom odpotoval v Firence. Obiskal je zasebno v svojstvu turista tudi Bologno, Turin, Milan, Bergamo in Benetke, od koder je
11.	aprila odpotoval v Varšavo.
Odpovedano gostoljubje
Lani 7. marca je francoski predsednik De Gaulle odredil, da se mora do 1. aprila letos vrhovno poveljstvo Atlantske zveze v Evropi, imenovano NATO, odseliti iz Francije, češ da ni njegova navzočnost v skladu s francosko neodvisnostjo. Izselitev7 se je kljub časovni stiski izvedla do omenjenega datuma in tako je sedaj začasni sedež evropskega poveljstva NATO v belgijskem mestecu Mons.
Omenjeno poveljstvo, »Shape« imenovano, je začelo delovati 2. aprila 1951. Sedež je izročil tedanjemu poveljniku generalu Bisenhovverju, kasnejšemu dvakratnemu
predsedniku ZDA, sam državni poglavar Francije Vincent Auriol. Sedež je bil v kraju Roajuencourt, 16 km zapadno od Pariza. Eisanhowerju so sledili generali Ridgvvav, Griinther, Nortstadt in zadnji, Lemnitzer, vsi Američani. Na tem sedežu je bilo zaposlenih 2600 častnikov in vojakov ter 500 civilistov. Osebje je bilo sestavljeno iz zastopstev vseh 16 zavezniških držav, toda nekatere države so bile navzoče le simbolično. Glarvno besedo so imeli pač Sevemoamerikaimci, saj je nanje odpadlo kar 40% poveljujočega osebja.
V	Belgiji so morali na hitro roko v teku
šestih mesecev zgraditi novi sedež, za kar so porabili 25 tisoč milijonov lir. Prostori za urade so že kolikor toliko nared, toda stanovanjski problem za funkcionarje in njihove družine je še vedno pereč. Gre za 6000 oseb, ki so si morale začasno, dokler zanje ne zgradijo 600 manjših stanovanjskih hišic, poiska/ti streho v Monsu ali v 65 km oddaljenem glavnem mestu Belgije Bruslju. De Gaulloiva svojeglavost je tako udarila tudi po tistih, ki z njegovo politiko »francoske veličine« nimajo kaj opraviti in bi bili srečni, če bi v miru živeli v krogu svojih družin.
venske avtobuse, ki so vzbujali splošno pozornost.
PRIČNE SE GLAVNI ROMARSKI DAN
Četrtek je bil glavni romarski dan. Ob devetih so se naši ljudje zbrali v baziliki Marije Velike. Škofje so z nekaterimi drugimi duhovniki opravili koncalebrirano sv. mašo. Pri sv. maši je govoril ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Povedal je, kakšno važnost je imela ta cerkev v zgodovini pokristjanjenja Slovanov. Papež Hadrijan II. je v tej cerkvi sprejel sveta brata, tu sta prejela potrdilo slovanskega bogoslužja, tu so bili posvečeni prvi slovanski duhovniki, učenci svetih bratov. V govoru je še poudaril, da so Slovenci s pokristjanjenjem stopili v vrste kulturnih narodov, kar jih je ohranilo pri življenju. Ker so iz bazilike Marije Velike prišli prvi duhovniki, apostoli Slovanov, je nadškof navzoče povabil, naj bo vsa pobožnost v cerkvi Marije Velike prežeta s prošnjo, da bi Bog naklanjal slovenskemu ljudstvu in vesoljni Cerkvi tudi v bodoče dovolj svetih duhovnikov.
Pri pobožnosti so bili prisotni ukrajinski kardinal Slypij, poljski škof Rubin, tajnik sinode škofov, ruski škof vzhodnega obreda Kaitkof, ki je po maši z duhovniki vzhodnega obreda opravil slovesne prošnje v čast sv. Cirilu. Povabljen je bil tudi nadškof Fogar, a se je zaradi slabega zdravja opravičil.
Tudi ta pobožnost je potekla v najlepši zbranosti in v popolnem sodelovanju pri molitvi in petju. So stvari, ki nam jih drugi narodi upravičeno zavidajo.
NEPOZABNO SREČANJE Z OČETOM VSEH NARODOV
Ob enajstih so bili vsi romarji na trgu sv. Petra. Slikovit je bil pogled na zbrano množico in na 60 slovenskih avtobusov, ki so jih izložili. Odšli so v dvorano, imenovano Aula deile banedizioni in jo do kraja napolnili. Na vidnem mestu so bili škofje in duhovniki-predstavniki škofij. Na posebnem kraju so bili duhovniki, po številu nad sto. Veliko je bilo slovenskih redovnic iz Rima. Posebno mesto so od-kazali narodnim nošam. V pričakovanju sv. očeta so romarji ubrano zapeli velikonočne in Marijine pesmi.
List »L' Osservatore Romano« z dne 7. aprila, ki je posvetil slovenskemu romanju skoro colo naslovno stran, pravi o tem petju takole: Te zelo lepe pesmi, ki jih odlikuje klasična polifonija so pripravile srca vzgiednih sinov na zgodovinsko srečanje z očetom vseh narodov. Petje je vzbudilo občudovanje in ganotje v vseh, ki so bili prisotni pri tej nepozabni avdienci.
Sv. očeta so romarji toplo pozdravili z mahanjem balih robčkov, kar je značilna slovenska navada. Težko je povedati, kdo je bil bolj ginjen, ali sv. oče ali romarji.
Svetega Očeta je nagovoril nadškof dr. Jožef Pogačnik, najprej kratko v slovenščini, nato pa v daljšam govoru v italijanščini. Z izbranimi besedami je razložil namene slovenskega romanja. Prosil je sv. očeta za blagoslov. Poudaril je trdno voljo slovenskega božjega ljudstva, da si bo ohranilo vero in po njej živelo ter jo neokrnjeno posredovalo novim rodovom.
Predstavniki romarjev v narodnih nošah so poklonili sv. očetu razne darove; umetniški triiročni bronasti svečnik, delo domačih obrtnikov, ki predstavlja tri slovenske škofije, potem razne druge izdelke, kot prtiče, cvetlice. Poklonili so slovenski prevod koncilskih odlokov, celotno izdajo listov »Družine« in »Ognjišča«. Sv. oče pa je daroval za ljubljansko stolnico krasen kelih v spomin na 1200-letnico pokristjanjenja Slovencev.
Po svojem govoru, ki ga objavljamo na drugem mestu, je sv. oče skupaj s prisotnimi škofi blagoslovil vernike, nato pa je stopil med duhovnike in k drugim skupinam, ki so bile v njegovi bližini. Ko je odhajal, je celo nekega otroka rimske slovenske družine vzel k sebi v naročje. Vsa avdienca je trajala skoraj eno uro.
Odmevi na zadnjo okrožnico Prago vojna » Vietnamu
Socialna okrožnica papeža Pavia VI. o narodih v razvoju je, kot je bilo pričakovati, imela velik odjek tano v javnosti kot v tisku. Naj se jo analizira z enega ali drugega zornega kota, je brez uvoma izreden dokument našega časa. Ni čuda zato, na je povzročila niz najbolj različnih interpretacij, komentarjev in sodb. Fapež sam je to takoj opazil, pa je v nedeljo, 2. aprila ob priliki opoldanskega blagoslova pozval navzoče vernike, naj molijo, da bi bil duh, ki okrožnico preveva, deležen pravega spoznanja in dobrohotnega razumevanja.
GLASOVI ODOBRAVANJA
Da je bila okrožnica toplo sprejeta v katoliških vrstah, je razumljivo; vendar se nekaterim zoi gospodarski in socialni program, ki izhaja iz enciklike, naravnost maksimalističen (prezahteven) in kar nekoliko pretiran.
»II Popolo«, glasilo italijanske Krščanske demokracije, podčrtuje »papeževo pastirsko vnemo in njegovo izredno sposobnost za pronicanje v sodobni svet«, rimski »II Messaggero«, ki je blizu vladi, pa okrožnico označuje z naslovom »Moderna poslanica«. Ta list piše, da je beseda vladajočega papeža rajši kritična in bojevita kot pa prilagodljivo dobrodušna, kar pa se mu ne sme vzeti v zlo; danes je treba svobodo izražanja, ki jo terjamo zase kot osnovno pravico, priznati tudi in predvsem poglavarju nepreštevne krščanske družine in to tudi tedaj, kadar se prostovoljno podaja na raven naših vsakdanjih razprav in razločevanj. Jezik Pavla VI. spominja na resnobo in grožnje očakov in prerokov stare zaveze, človeka pretrese, ko bere, s kako neusmiljeno odkritosrčnostjo sv. oče niti misijonarjem ne prizanese, ko jim očita »tipično zahodno miselnost«. Turinska »Stampa« pa vidi v okrožnici posrečeno spojitev dveh huma-nizmov, cerkvenega in laičnega ter pristavlja, da bi bil vsak poskus pačenja duha enciklike v smislu nekega antiame-rikanizma ali komunistično pobarvanega antikapitalizma nesmiseln in prazen.
KRITIČNE PRIPOMBE
GOSPODARSKIH KROGOV
»II Globo«, ki izraža poglede ConfIndustrie, italijanske industrijske zveze, ni prav nič zadovoljen, da je papež tako ostro obsodil zlorabe liberalnega kapitalizma. »Mislimo — piše list — da zoperstavljanje lačnih narodov narodom, ki žive v izobilju, čeprav vodeno od plemenitega in visokega nagiba krščanske ljubezni, še daleč ni najboljši način za ustvaritev splošnega ozračja harmonije in solidarnosti.«
Milanski »Corriere della Sera« očita s svoje strani okrožnici, da ni znala postaviti meja med verskim In moralnim naukom Cerkve ter med sociološkim in ekonomskim glediščem. Opozarja tudi, kako so levičarski krogi encikliko takoj vzeli v svoj zakup ter podčrtujejo le njene ekonomske in socialne vidike ter njeno domnevno sorodnost z levičarskimi kritikami kapitalizma in gospodarstva, ko bi bilo treba predvsem vzeti v poštev religiozne predpostavke in človečanska izhodišča okrožnice.
PRIJAZEN SPREJEM
V LEVIČARSKIH VRSTAH
Socialistični »Avanti« ugotavlja, da je okrožnica Pavla VI. še en korak v smer, ki jo je sprožila »Janezova revolucija« v Cerkvi. Cerkev usmerja svojo pozornost na tako imenovani tretji svet, na velikanska dejstva, ki se tam pojavljajo in resnično spreminjajo vsa obzorja. Samokritika o »nepopolnem delu misijonarjev« dokazuje, da hoče Cerkev najti nov način vplivanja na svet, zlasti kolonialistični, ki se je dostikrat rodil in razvijal brez nje ter celo proti njej. Pravica v?eh ljudi do zemeljskih dobrin, pravica do dela, do Izobrazbe, do politične svobode, predvsem pa jasen namig na pravico do izvajanja oblasti, vse to daje encikliki nov zven, ki smo ga prvič odkrili v okrožnici »Mir na zemlji«.
Zelo veliko pozornost so encikliki posvetili tudi italijanski komunisti. Dnevnik »L’ Unita« jo imenuje »dramatično poslanico«. Komunistični tednik »Rlnascita« se posebej zaustavlja ob razvoju, ki ga je Cerkev naredila v svojem stališču do privatne lastnine, ki že ni več »brezpogojna In Izključna pravica« ter gospodarske tekme kot vrhovnega zakona gospodarstva, ki jo sedaj Cerkev obsoja. Opozarja tudi na veliki delež, ki so ga imeli pri sestavljanju okrožnice francoski duhovniki, od katerih nekateri (dominikanec Chenu ter jezuit Lubac) so bili svoj čas celo deležni disciplinskih posegov kongregacije nekdanjega sv. oficlja.
O encikliki je govoril tudi generalni sekretar italijanske komunistične partije L.
Longo. Dejal je, da gre za dokument nemajhne važnosti, ki zasluži in zahteva pozoren študij. Po njegovem mnenju je pomembno, da izhaja Pavel VI. iz osnovnega problema današnjega sveta, iz rastočega prepada med razvitimi deželami in deželami v razvoju in da odločno razkriva tudi resnične korenine tega pojava.
OKROŽNICO JE TREBA SPROVESTI V ŽIVLJENJE Vse te izjave, ki smo jih nabrali v italijanskem tisku, pričajo, da je Cerkev s to svojo novo okrožnico svetu podala sodoben, moderen, zares »revolucionaren« program, ki ga navdihuje evangeljski duh socialne pravičnosti. Znova se je izkazalo, da je na strani ubogih, zatiranih in preziranih. Njen klic je to pot namenjen po besedah sv. očeta ne le katoliškim sinovom in krščanskim bratom, temveč vsem ljudem dobre volje.
Ali ne bi bilo žalostno, da bi besedi skupnega očeta prej in bolj pozorno prisluhnili tisti, ki se od njega sicer ločijo v svojih ideoloških in filozofskih načelih, pa vendarle vidijo v prizadevanjih papeža iskreno voljo, da vpliva na krščanski svet, ki je nosilec »zapadne« civilizacije in odgovoren za njeno usodo, naj že vendar odloži svojo sebičnost ter brez interesov podpre tiste, ki so potrebni nujnih in konkretnih socialno-ekonomskih ukrepov, da njihov družabni položaj postane vreden človeškega dostojanstva.
—ej
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
FRANCIJA IMA NOVO VLADO
Pretekli teden je poveljstvo severnoameriških čet v Vietnamu objavilo, da je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljeno petstoto ameriško letalo. Najbolj črn dan za ameriške bombnike je bil lanski 2. december, ko je bilo sestreljenih osem letal, trinajst letalcev pa je prišlo ob življenje.
Letalska ofenziva, ki se je pričela pred dvema letoma in dvema mesecoma, je doslej veljala Američane tisoč milijonov dolarjev, kolikor so bila vredna izgubljena letala, medtem ko znaša število ubitih oz. ujetih in pogrešanih ameriških pilotov 390. K temu je treba dodati še vrednost 50.000 ton raket, bomb in izstrelkov, ki jih Američani vsak mesec stresejo nad Severni Vietnam. Ta količina je enakovredna po obsegu streliva, ki so ga porabile ameriške letalske sile v obdobju vse druge svetovne vojne. Po cenitvah Pentagona, t. j. glavnega poveljstva ameriških bojnih sil, stane ena sama minuta 2000 dolarjev pri letalskih napadih na Severni Vietnam, kar znese na dan že ogromno vsoto 2 milijona 880.000 dolarjev.
Kaj je pravzaprav predmet napadov ameriških bombnikov? V glavnem so to ceste, železniške proge, mostovi, kamioni, ladjice in petrolejska skladišča. Zadnji čas so prišle na vrsto tudi jeklarne in električne centrale. Tako na-
Dne 1. aprila letos je ministrski predsednik Pompidau predložil generalu De Gauillu ostavko vlade, ki jo je sestavil 8. januarja lani. Tri drč nato se je v Bour-bonski palača v Pariziu odigrala prva bitka med generalovo V. republiko in med novim parlamentom; izvoliti je bilo treba predsednika poslanske skupščine. Mesto je četrto po važnosti v francoski republiki (predsednik republike, predsednik Vlade, predsednik senata in nato predsednik skupščine).
Dasi ima degolistični poslanski blok absolutno večino enega poslanca (244 sedežev), se je De Gaullle le bal, da bi prišlo pri volitvah do kakega neljubega presenečanja, to pa zato, ker člani vlade po ustavi ne smejo glasovati. Teh pa je 22. Zato se je odločil za poseben politični manever. Člani vlade so odstopili; s tam so bili samo še poslanci in so lahko voliili. Po volitvah je Pompidau sestavil novo vlado, četrto, kar je on od leta 1962 ministrski predsednik. Člani vlade so mo raili po ustavi odložiti svoja poslanska mesta. Nasledili jih bodo namestniki, ki pa bodo šele čez en mesec zasedli svoje položaje v parlamentu. Vlada bo sedaj skrbno pazila, da tekom enega meseca ne bo prišlo do kakšnega glasovanja v skupščini, saj je trenutno za 22 glasov v manij šini.
Prvi dvoboj v parlamentu se je za goli-ste dobro končal. Njihov kandidat za predsedniško mesto v poslanski zbornici Chaban-Delmas, župan v Bordeauxu, je od 480 glasov prejel 261, kandidat združene demokratske levice, socialist Gaston Daf-ferre, župan iz Marseilla, pa 214. Očitno je, da je za golističnega kandidata glasoval tudi del poslancev demokratskega centra, t.j. francoskih krščanskih demokratov, ki jih vodi Lecanuet.
V petek, 7. aprila jo nato Pompidau objavil svojo novo vlado. Ta ima 22 ministrov in 7 državnih podtajnikov (prejšnja je štela 18 ministrov in 10 podtajnikov). Vlada ima osam novih osebnosti; sedem dosedanjih ministrov -ni bilo potrjenih. Zameni jan je bil notranji minister (Fouchet namesto Freya), potrjena pa zunanji minister Couve de Murville in obrambni minister Messmer, čeprav sta bila na volitvah poražena. Očividno hoče De Gaulle s tem poudariti, da se smer njegove zunanje politike ne bo spremenila.
Tako Pompidou kot Couve de Murville sta imela že isti dan priložnost, da izvajata svojo službo. Iz Berlina je priletel v Pariz na obisk severnoameriški podpredsednik Humphrey. Oba ministra sta ga s pozornostjo sprejela in se z njim .razgo-varjala, enako De Gaulle, ne pa številni demonstranti, ki jih je postlala na ulioe francoska komunistična partija. Demonstranti so nosili transparente s protiame-riškimi napisi, zmerjali Humphreya z na-vzdevkom »morilec«, in razbili izložbena okna pri »American Expressu«. Pri spo-
padih je bilo ranjenih 46 policajev, aretiranih pa 160 demonstrantov.
Humphrey je prišel v Pariz z namenom, da položi venec pred spomenik Washimg-tona Ob 50. obletnici ameriškega vstopa v prvo svetovno vojno. Brez tega vstopa bi Francija gotovo ne porazila Nemčije; tudi v drugi svetovni vojni je prav Severna Amerika pripomogla k osvoboditvi Pariza in kasneje vse Francije. Pa se zdi, da se Francozi tega v svoji oholosti ne spominjajo radi. Namesto da bi predstavnika prijateljske države hvaležno sprejeli, so smatrali za primerno, da ga ponižajo z incidenti. Prav posebnega spričevala kul-turmosti si s tam gotovo niso dali.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pavel Robič monsignor
Sv. oče Pavel VI. je imenoval dr. Pavleta Robiča za svojega tajnega komornika in mu s tem podelil čast monsignorja.
Dr. Pavel Robič je dobro poznan v Rimu in 'tudi po svetu vsem slovenskim beguncem in izseljencem. Takoj po vojni mu je namreč Sv. Sedež poveril skrb za Slovenske emigrante v Rimu in v Italiji, ki jih je bilo tista leta tako veliko in sef bili v tolikšnih potrebah. V ta namen je msgr. Robič s pomočjo škofa Ražmana odprl poseben center za begunce v hiši na via dei Colli št. 8 v Rimu, ki jo toliko slovenskih ljudi v inozemstvu prav dobro pozna. Tu biva še danes in od tu še vedno vrši dušnopastirsko službo med slovenskimi begunci po raznih taboriščih v Italiji. Se v tednu pred veliko nočjo je bil v Trstu, da je obiskal taborišče pri Sv. Soboti. Sv. Sedež je pred leti imenoval msgr. Robiča za člana papeške komisije za izseljence kot jo predvideva enciklika »Exul Farni-lia«; v njej zastopa Slovence.
Msgr. Pavletu Robiču naše čestitke!
Obnovljena stolnica v Nemčiji
Nadškof iz Miinohna, kardinal Ddpfner, bo dne 7. maja znova odprl bogočastju zgodovinsko stolnico v Wiirzburgu, ki je bila v teku druge svetovne vojne močno poškodovana. Stolnica je posvečena sv. Kilianu. Slovesnosti bodo trajale en teden. Udeležili se jih bodo mod drugim tudi apostolski nuncij v Bonnu msgr. Bafile, devet nemških škofov in predsednik bavarske vlade dr. Goppel.
Romanje slepcev
V Lurdu je bilo te dni zaključeno mogočno romanje slepcev, ki so prispeli tja iz vseh pokrajin Francije. Nad 2300 slepcev je v sprevodu šlo s svojimi vodniki k lurški duplini. Nato pa so se udeležili procesije z Najsvotejšim.
vaj a jo ameriški podatki, da so bombniki do začetka tega leta v Severnem Vietnamu uničili ali vsaj poškodovali 5000 mostov, 3000 vagonov, 7000 kamionov ter 5000 transportnih ladjic in čolnov.
Jasno je, da ta ogromni vojaški napor, ki so mu podvržene severnoameriške čete v Vietnamu, ne ostaja brez odmeva v ameriški javnosti in povzroča različne, dostikrat nasprotujoče si reakcije.
Kritiki letalskih napadov na Severni Vietnam trdijo, da so to v večini primerov nepomembni cilji, če jih primerjamo s človeškimi izgubami ter vrednostjo sestreljenih letal in porabljenega streliva. Po njihovem mnenju ni vredno tveganja, da letalo, ki velja dva milijona dolarjev in ga upravlja izkušen in zato za vojaške sile dragocen pilot, napada kamion ali »sumljivo rečno strugo«. Kritiki tudi pravijo, da Severni Vietnamci silno hitro popravijo poškodovane mostove, železniške proge in ceste ali pa poiščejo druge poti, kamione in druga transportna sredstva pa zlahka nadomestijo.
Zagovorniki bombardiranja pa na vsa ta izvajanja odgovarjajo s tem, da je »infiltracija« hanoj-skih gverilcev s severa postala dražja in počasnejša, Severni Vietnam pa je bil prisiljen odtegniti z dela 200 do 300 tisoč ljudi in jih zaposliti pri popravljanju cest in mostov. Sam predsednik Johnson je mnenja, da je bombardiranje koristno, saj je njegov namen zaustaviti ali presekati dote-kanje ljudi in materiala s severa v Južni Vietnam, Hanoi, prestolico Severnega Vietnama pa prisiliti k pogajanjem.
Svetovno javno mnenje seveda teh bombardiranj ne spremlja s prevelikimi simpatijami. To je mogel ugotoviti tudi ameriški podpredsednik Humphrey, ki je nedavno obiskal več evropskih držav, med njimi Anglijo, Belgijo in Francijo, Zahodni Berlin ter Italijo. Seveda so bile demonstracije zoper njega v glavnem plod levičarskih gibanj, toda nemir je zašel tudi v druge kroge, kot npr. v združeno italijansko socialistično stranko ter v levo krilo italijanske krščanske demokracije.
Tako prav krščansko-demokrat-ska levica sodi, da so na italijan-sko-ameriških pogovorih v Rimu posvetili premalo pozornosti — po nekaterih vesteh ne več kot deset minut — vietnamskemu problemu, kar da je očividno preziranje italijanskega javnega mnenja, ki da vojno v Vietnamu mnogo ostreje obsoja kot vladni krogi. Ministrski predsednik Moro je skušal te kritike pomiriti s tem, da je rekel Humphreyu: »Želimo, da bi ne samo iskali pot do miru, ampak jo tudi našli.« Tudi papež Pavel VI. je na kratkem srečanju -— baje je bilo precej hladno — dejal ameriškemu podpredsedniku, ko mu je ta izročil v dar sobno uro: »Želeti je, da kmalu napoči ura miru!«
Grčija doživlja politično krizo
Grčija ima spet novo vlado, že kar šestoj v zadnjih dveh letih. Novi ministrski pred-j sednik je Pamaiotis Kanelopulos, voditelj! narodne radikalne unije (ERE). V parla-j mantu ima za seboj le tretjino poslancev, a to 'ga ne moti. Ce bo doživel nezaupnico ob prvem glasovanju, bo tega celo vesel. Grški zakon mu bo tedaj dal možnost, da razpusti poslansko skupščino in v 45 dneib; razpiše volitve. Ob večinskem sistemu, ki J • je sedaj v veljavi, je stranki, ki je na vladi, kaj lahko dobiti valitve, zlasti še, če ji pri tem pomagata policija in vojska, i
Kanelopulos ima sedaj 65 let, je praiv-j nik in sociolog ter predava na atenski; univerzi. Nihče mu ne more očitati, da 'ni! dovolj državotvoren. Kat prostovoljec je leta 1941 vstopil v vojno letalstvo in se boril proti Italijanom na albanski fronti. V težavnih letih izgnanstva, ko so Grčijo zasadili Nemci, je bil v Egiptu in nato v Londonu podpredsednik vlade in obrambni minister. Po povratku v domovino, ga najdemo kot ministra v raznih vladah. Pred osmimi leti se je pridružil narodni radikalni uniji in ko je bil njen voditelj Ka-ramanlis prisiljen, da zairadi finančnih j škandalov odide v inozemstvo, kjer je še zdaj, je on prevzel vodstvo stranke, kij je leta 1964 na volitvah 16. februarja zgubila prav zaradi omenjenih škandalov večino v parlamentu ter morala prepusti® politično vodstvo Georgeu Papandreu, ki valja v grških razmerah za drznega liibe-1 ralca, je pa dejansko v zapadnem smislu : zmeren in prosvetljen konservativec.
Kanelopulos, ta uglaijeni, prijetno dru- j žabni in temperamentni univerzitetni pro- j fesor, ki ga mnogi 'smatrajo za umirjenega konservativca, se je torej moral pred tre- \ mi leti umakniti iz vladnih klopi, ker je imel le tretjino poslancev za seboj. Z isto tretjino se je sedaj vrnil na oblast. Pri tem mu je pomagal sam njegov politični nasprotnik Papandreu. Pomagal je zrušiti sedanjo uradniško vlado, ki bi biila še najbolj nepristranska ob bodočih volitvah z zahtevo, da se poslancem seda- ! njega parlamenta jamči nedotakljivost vse do izvolitve nove skupščine. Mislil je pač na svojega sina Andreja, ki je poslanec in ga samo njegova poslanska nedotakljivost ščiti, da ga še niso postavili pred sodišče, saij je dokazano, da je v vojski delal na to, da bi zrušili kralja in monarhijo ter vpeljali režim, podoben Naserjevemu v Egiptu.
Stari Papandreu je 'torej pokazal, da mu je ljubše, če volitve izpelje desničarska vlada, ki ji bo mogoče očitati nepravilnosti in politično nasilje kot pa da bi jih vodil neoporečni in nevtralni uradniški kabinet. Kanel6puilos je priložnost izrabil, saj sta bila vojska in dvor že itak zanj in tako je rad sprejel od kralja Konstantina naročilo, da sestavi novo vlado z besedami, ki povedo vse; »“Razbil bom nenehno naraščajoči anitimonarhiizem v Grčiji... Volitve bodo pod kontrolo države in v okviru, ki bo jamčil, da bo prišla do izraza demokracija...«
D
je t aan bož toši Slo’ Trž ma.
Z dijc pro fijs M niči pre pot sle( nju kra mi Z < »R< teg krt in
\
dol
se
pas
do
tre
se
sla
sv<
Sl
ne
zg«
ras
ne
Iji
d£
lo
v«
ki
T,
o
lj
SI
Nov denarni sistem v Angliji
Angleška spodnja zbornica je nedavno sprejela odlok, da se v letu 1971 uvede decimalni sistem za njihov denar. Sedanja valuta je funt štarling, ki se deli na 20 šilingov in vsak Šiling na 12 penijev. Seveda je preračunavanje iz ene vrednosti v drugo precej nerodno in zamudno. Po novem sistemu bodo odpravili šiling in pustili v obtoku samo funt štarling, ki se bo delil v 100 penijev. S tem bodo zelo poenostavili račun z denarjem.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Časnikarska konferenca
o duhovnih poklicih
Podprefekt kongregacije za semenišča nadškof Garrone je na posebni časnikarski konferenci govoril o pomenu svetovnega dne za duhovne poklice. Omani! je upadanje poklicev, ter dodal, da so znaki, da so je položaj začel boljšati. Božja Previdnost bedi nad Cerkvijo. Zadnja leta so izredno porasli poklici v Mehiki, Jugoslaviji in na Poljskem. Na konferenci so bile objavljene tudi nekatere številke, škofijskih duhovnikov je trenutno po vsem svetu 234.000, redovnih duhovnikov 168.000, redovnikov neduhovnikov pa 166.000. število redovnic je še vedno zelo visoko in sicer 1.038.000. Poklic je dar božji, vendar se ga je treba svobodno okleniti in ga potem gojiti. Na konferenci je bilo tudi omenjeno, da stalno raste število poklicev po misijonskih deželah, tako v Afriki, Aziji in Oceaniji. Vsako loto je v teh krajih posvečenih približno 550 duhovnikov.
Mednarodni tečaj za zdravljenje gobavosti
V Španiji je bil 5-tedenski mednarodni tečaj za zdravljenje gobavosti. Udeležilo se ga je 32 misijonarjev. Predavali so najboljši specialisti za zdravljenje gobavosti-Tečaj je bil v prostorih bolnišnice., v kateri se zdravi 600 gobavcev.
Anglikanska komisija za revizijo protikatoliške listine
Primas anglikanske Cerkve in kaniter-buryjski nadškof dr. Ramsey je ustanovil posebno komisijo, da prouči listino 39 členov, ki ima povečini protikatoliški značaj' Člane, ki so bili izdani leta 1562, so morali javno sprejeti vsi anglikanski duhovniki. Danes so ovira za bodoči razvoj zbližanja z rimsko Cerkvijo, ki se je tako uspešno pričelo s pokojnim papežem Janezom XXIII. in z II. vatikanskim koncilom. Komisija je sestavljena iz 17 članov, po večini profesorjev za teologijo.
u
a
>
h
:i
l, j
u I
Svetogorske šmarnice
One 6. junija 1717, torej pred 250 leti, Mariji zavedel samega sebe, se nanjo na-
ZA ZAKON O VARSTVU SLOVENSKE MANJŠINE
RADIO
Tt«T A
je bila v Gorici na Travniku slovesno kronana milostna podoba svetogorske Matere božje. Nič bolj naravnega zato, če so letošnje šmarnice, ki jim bodo brali po vsej Sloveniji, pa tudi pri nas na Goriškem in Tržaškem v bližnjem Marijinem mesecu maju, posvečene Svetogorski kraljici.
Zbral jih je sedanji varuh svetišča* gvar-dijan p. Martin Perc, izdal frančiškanski provinioialat v Ljubljani, založil pa nadškofijski ordinariat istotam.
Nekaj prav posebnega so letošnje šmarnice. Pisane so tako prisrčno, pa obenem preprosto, da bralca in poslušalca takoj potegnejo za seboj. Kdor jih bo prebral oz. sJedii skozi ves mesec šmamičnemu branju, bo začuden odkril, kako -velik je ta kraj, ki si ga je Mati božja že pred dobrimi štiri sto leti izvolila za svoje bivališče. Z očakom Jakobom bo mogel vzklikniti: »Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel! Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič druigega ko hiša božja in to so vrata nebeška!« (1 Moz 28, 17).
V	31 berilih pisatelj knjige obseže vso dobo božje poti od binkošti 1539. ‘leta, ko se je prikazala Devica Marija skromni Pastirici Urški Feriigojevi iz Grgarja pa do zadnjih let, ko se je 8. aprila 1951 tretjič vrnila v svoj dom na gori. Vrstijo se dogodki božjega in Marijinega zmagoslavja z dogodki, ki so prinesli razdejanje svetemu kraju, ljudstvu pa, med katerim sa je nebeška Mati izbrala svoj prestol, neizmerno kupo solza in trpljenja. Vsa zgodovina božje poti je istočasno izraz razvoja slovenskega naroda, ki se je ob
»lomil, se ob njej razvijal, veselil, ječal, trpal, zdržal in končno — zmagal.
Letošnje šmarnično branje bo pokazalo, kako narod ne propade, če ima svetle ideale in je z Bogom in Marijo povezan. Menimo, da bodo zato nudile letošnje šmarnice ne samo veliko duhovnih vzpodbud, temveč da bodo služile tudi okrepitvi narodne zavesti med nami, saj bodo iz dneva v dan pričale, da je ljudstvo, ki živi okrog Svete gore in zahaja k Mariji na božjo pot, predvsem slovensko 'ljudstvo, ki se je ohranilo do danes ne malo prav zaradi prisotnosti tega mogočnega svetišča.
Knjiga zasluži, da pride, čeprav bo služila kot šmarnično branje, v vsak slovenski dom in vsako slovensko hišo, zlasti tu pri nas na Primorskem, pa tudi med naše izseljence, raztresene širom po Evropi, po obeh Amerikah in Avstraliji. Prebirala naj bi jo zlasti naša mladina in se iz nje napajala z ljubeznijo do vere naših prednikov in zvestobe do jezika na-ših očetov! Zanimivo pripovedovanje in sočni jezik bosta pripomogla, da bo ta knjiga še dolgo po 250-letnem jubileju Marijinega kronanja draga vsakemu vernemu in zavednemu Slovencu ter stalni gost družinskih knjižnic.
Knjiga ima 112 strani, krasi jo več Slik in je tiskana z lepimi črkami in na dobrem papirju. Iz prijaznosti jo posreduje tudi uprava našega lista. Cena je 500 lir, za odpravo po pošti pa je treba priložiti 200 lir več.
-jk
Finžgar Naša kri“
Er. Sal. Finžgar se je -v svojem literarnem delu posvetil tudi dramatiki in sicer ljudski dramatiki, ker mu ni nikoli šlo, da bi pisal za izbranoe, kot delajo, na žalost, številni sodobni pisatelji, temveč je vedno imel pred seboj slovanskega kmečkega in delavskega človeka in zanj pisal. To moremo s Se večjo resničnostjo trditi o njegovih dramah, ki so vse vzete iz ijudstva in napisane za ljudstvo.. Zato smemo.. roči, da jih je ljudstvo sprejelo
Igralska družina
Slov. kat. prosvetnega društva iz števerjana
bo gostovala v nedeljo 16. aprila na Opčinah in z začetkom ob 17,30 predvajala v Finžgarjem domu, Narodna ulica 89
Finžgarjevo ljudsko igro
NAŠA K
R I
Vabljeni vsi rojaki iz bližnje in daljne okolice!
svoje in da so svoj čas nekako ponaro-tlele. To so bili časi, ko je slovensko spro-svetno življenje bilo na višku pred prvo svetovno vojno in po njej. Danes je precej drugače. V domovini ljudskega prosvetnega dela kot nekoč ni več, ker ga poleg drugega mori povsod pričujoča in vsevedna partija, ki ne dopušča, da bi tudi pri drugih bilo kaj pameti in zmožnosti za delo. Enotnost prosvetnih organizacij, ki 80 jo vsilili v Sloveniji, je v najveojo škodo 1 judsko-prosvotnemu dalu. To je tudi vZrok, da tam ljudje ne poznajo več Finž-
klicna gledališča ne predvajajo, oziroma jih predvajajo premalo.
Tudi zaradi tega smo hvaležni števerjan-ski mladini, organizirani v Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu, da nam je v nekaj letih prikazala 'tri glavne Finž-gairjeve drame: Razvalino življenja, Divjega lovca in letos Našo kri. Kdor je sledil njenemu odrskemu prizadevanju, pozna tako Finžgarjevo dramatsko delo. Pri tem pa je tudi z veseljem opazil, kako je rastlo odrsko podajanje Števarjancev, ki so braz dvoma med vsemi podajanji najbolje igrali preteklo nedeljo. Seveda ni s tem rečeno, da so dosegli vrh in popolnost in da se nimajo več kaj učiti, posebno glede izgovorjave. Reči hočemo le, da igrajo zmeraj bdi j še in da zato marajo skrbeti, da bodo igrali še boljše, ker imajo veselje in talente. To so pokazali tudi pri nedeljski ponovitvi na odru Katoliškega doma v Gorici. Opaziti je bilo, da so bili vsi bolj sproščeni kot na premieri za obletnico odprtja Katoliškega doma. Vse podajanje je zato teklo hitreje, bolj povezano in tudi bolj doživeto. V tem oziru so bile dobro zasedene in podane zlasti vse glavne vloge: Borštnik (Hlede Edvard), njegova hči Jerica (Komic Jolanda), Renard (Terpin Marjan), Turbot (Hladnik Boris). Tudi med fanti in možmi so nekateri izstopali, zlasti Matija (Vogrič Roman) in Štefan (Komjanc Simon), ki bosta gotovo postala še dobra igralca. Pa tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo. Prav tako scenatorja Vogrič in Hladnik, ki sta okusno zamislila zlasti ozadje v drugem in četrtem deja-nu. In seveda M. Terpina, ki je spretno rešil marsikatero težavo. Čakamo na Ste verjansko mladino v novi sezoni!
(r+r)
Naši slovenski javnosti je znano, da je misovski občinski svetovalec dr. Pedroni v občinski seji hudo žalil vse Slovence s psovkama iz fašističnega slovarja. Zato je Slovenska demokratska zveza poslala pravosodnemu ministru v Rim naslednjo vlogo:
Gorica, 5. aprila 1967
Gospod minister!
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici smatra za dolžnost, da se obme na Vas z živo prošnjo, da bi končno vendar predložili parlamentu načrt državnega zakona, ki obsega »kazenske določbe v varstvo narodnih m jezikovnih manjšim, katerega je deželni svet Furlamje-Julijske krajine sprejel dne 16. marca 1966.
Kazenske določbe v varstvo slovenske narodne manjšine v Italiji postajajo čez mero potrebne, kajti fašistična nestrpnost nasproti italijanskim državljanom slovenskega jezika še vedno traja oziroma se celo stopnjuje.
lasen dokaz za to je necivilni nastop enega izmed misovskih svetovalcev, ki je na seji občinskega sveta v Gorici dne 20. marca zavestno žalil svetovalce slovenskega jezika, ki so bili navzoči v zbornici, in vso slovensko narodno skupnost s tem, da jih je imenoval »schiavi«, »sciavi«, »sovražniki od nekdaj« in podobno.
Ko je potem z drugima dvema misov-skima svetovalcema, svojima tovarišema, ki sta mu pritrjevala, odhajal iz zbornice, je kričal še, ko je stopal po stopnicah poslopja navzdol: »Sciavi! Sciavi!«
Vse to je naredil samo zaradi tega, ker je bil eden izmed svetovalcev slovenskega jezika izvoljen v občinsko komisijo za mestno imenoslovje.
Gospod minister, v dokaz navedenega Vam vodstvo Slovenske demokratske zveze pošilja izvod dnevnika »II Gazzettino« od srede 22. marca, ki v goriški kroniki objavlja razkačene in žaljive besede mi-sovskega svetovalca in takojšnji odgovor občinskih svetovalcev drugih skupin, ki so misovca obsodili.
Gospod minister, žaljivo govoričenje mi-sovskega svetovalca je globoko zadelo vso slovensko narodno skupnost v Italiji; povzročilo je živo razburjenje in užaljenost, to pa tudi zaradi dejstva, da do danes še ni bil izglasovan zakonodajni ukrep v njeno varstvo proti takim izbruhom po fašističnem vzorcu.
Gospod minister, naj se napravi konec takšnim razmeram, izglasuje naj se zaželeni zakonski načrt.
Zahvaljujemo se Vam z odličnim spoštovanjem.
Vodstvo SDZ v Gorici
S TRŽAŠKEGA
so že kar celi umetniki. Ce bodo s šolanjem nadaljevali, bomo vimeli čez nekaj let kair lepo število gLasbanikov.
Prirediteljem gre vse naše priznanje!
S. Z.
Nabrežina
V	Nabrežini je ves čil in mlad9sten dočakal 80 let g. Lambeiit Pertot. G. Lambetrt je klan mož, ki ga pozna več rodov, s katerimi se je skupno udejstvoval kot prosvetni delavec in organizator ter je med fašizmom in po njem kot zaveden rojak stal na straži slovenstva. Bili bi nepopolni, če bi hoteli podrobno pisati o njegovem delu, ker je tolikšno, da bi gotovo kaj izpustili. Poleg svojega poklicnega dela (nadzornik bolniške blagajne v Nabrežini) se je do razpusta slovenskih društev udejstvoval v takratni »Javni ljudski knjižni-oi«. Po drugi svetovni vojni je kot zaveden Slovenec demokratičnega prepričanja takoj vedel, da je njegovo mesto v Slovenski demokratski zvezi. Po ustanovitvi Slovenske skupnosti je začel takoj živahno delovati v tej skupni slovenski politični organizaciji. Večkrat je bil tudi občinski odbornik ter pozneje predsednik Občinske podporne ustanove. Poleg tega še danes vzorno ureja svojo domačijo. Kdo ne pozna njegovega dobrega vina? »Katoliški glas« mu k njegovemu jubileju iskreno čestita z globoko željo, naj mu da Bog še dalje svežih sil, da bi lahko še dolgo delal za naše ljudstvo kot zaveden narodnjak in veren Slovenec.
Kmečka banka v Gorici je darovala za Zavod sv. Družine istotam 30.000 lir. Za velikodušni dar se vodstvo dobrotniku tako v svojem imenu kakor v imenu gojencev in gojenk iskreno zahvaljuje in izreka iskren: Bog plačaj!
Baletni nastop v rojanskem Marijinem domu
V	nedeljo, 9. aprila smo imeli v Marijinem domu v Rojanu slikovit nastop deklic, ki obiskujejo baletno šolo g. Adiri-jana Ceja. Prireditev je privabila veliko domačih in tujih gledalcev. Nastop deklic je pokazal, da je g. Cej izredno sposoben učitelj baleta. Vse točke so bile skrbno podane. Izredno lep je bil prizor pri zibelki, ko so otroka uspavale vile in angelčki. Kot dva prava metuljčka sta se vrteli dve mali deklici, ki sta uprizorili pomladni ples metuljčkov.
Lepo dopolnilo prireditve je bil nastop nekaterih gojencev Glasbene šole. Nekateri
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 22. aprila 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Sobota: Prvi program: 21.00 Sobotni pester program; 22.15 Bolnišnice v Italiji. — Drugi program: 21.15 Glasbena oddaja: Srečanje s P. Silverijem; 22.15 Sum, film.
Nedelja : Prvi: 11.00 Sv. maša; 12.00 Iz krščanskega sveta; 21.00 Naši otroci, četrta oddaja in konec; 22.15 športne vesti. — Drugi: 21.15 Sprehod po Rimu, glasbena oddaja s C. Rivo; 22.15 Plaz, film.
Ponedeljek: Prvi. 21.00 TV 7; 22.00 Pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Don Camillo se vrača, film.
Torek: Prvi: 19.00 Populorum progres-sio, enciklika Pavla VI.; 21.00 Boomerang, film režiserja E. Kazana. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 L’Approdo, kulturna oddaja.
Sreda : Prvi: Vstaja v Varšavi, kronika;
22.00	Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Prikazen plačuje najemnino, filmska zgodba; 22.15 Obzorja iz znanosti in umetnosti.
četrtek: Prvi: 21.00 Materinstvo, televizijska oddaja; 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mladi, tedenska oddaja; 22.15 Veliki kamaleoni.
Petek: Prvi: 21.00 Proces v Savoni (zgodovinski prizor). — Drugi: 21.15 Sedaj počitek; plošča za poletje.
Sobota: Prvi: 21.00 Sobotni pester program. — Drugi: 21.15 Glasbena oddaja Stella; 22.15 Zadeva vesti, film.
Spored od 16. do 22. aprila 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmiajše: »Gianburaascov dnevnik«. Prevod in dramatizacija Dese Kraševec. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Sanje«, radijska drama. — 1830 Kino, včeraj im danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico aprila«. Ponovitev v torek ob 12.00. — 22.10 R. VVagnar: Siegfridova idila.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Brali smo za vas. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.05 Tržaški pripovedniki: »Julius Kugy«. —
21.00 Obletnica meseca: »Brata Wright, nastanek in razvoj letala«. — 2230 Romantični samospevi F. Schuberta.
Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: Spo-polnjevaini tečaj: 46. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 2035 P. I. Čajkovski: »Pikova dama«, opera v treh dejanjih in sedmih prizorih.
Sreda : 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 1330 Melodije iz filmov in revij. — 17.25 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem. —
19.10 Higiena in zdravje. — 1925 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Koncert je bil registriran v Kulturnem domu v Trstu dne 1. aprila 1967. — 2035 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Turina. V odmoru (približno ob 21.15) Socialne vede.
četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 1730 Italijanščina po radiu: Spopalnjevalni tečaj: 47. lekcija. — 1830 Krsto Odak: Godalni kvartet, op. 30. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmiajše. — 2035 »Smrt v puščavi«, radijska drama.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 1725.
— 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 1330 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 1830 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.10 Slovanski znanstveni delavci z univerze: Aleš Lokar: »Vloga tržaške univerze«. — 1925 Plošče, ki so mladim všeč. — 2035 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe. Vodi Aladar Janes. Izvajata orkester in zbor mestnega glasbenega liceja »J. Tomadind« v Vidmu.
Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. —
12.10 Tržaške ulice in trgi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Vdan, oddaja za avtomobiliste. — 1620 Pregled italijanske dramatike (23. oddaja). Gledališče Gabriela D'Annunzia. Peto dejanje tragedije »Mrtvo mesto« in odlomki iz tragedij »Frančiška iz Riminija« ter »Joriova hči«. —■ 1720 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.30 Otroški zbor ljubljanske Radiotelevizije pod vodstvom Janeza Kuharja. — 19.10 Družinski obzornik: »Strah pred odgovornostjo«.
— 1925 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Moški vokalni kvintet »Zarja«. —
21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 2130 Vabilo na ples.
— 22.30 Za prijeten konec tedna.
garja in njegovih dram, ker jih tudi po-
"'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIII1IIIII1IIIIIIIMIIIIIIIIIII Illl IIIItlllllllllllillllllHIIIlill Illlllllil MIHI Illlllllllllll Ullllllllllllllltlllllllllllllllllllllim Illl MUNIHU IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII .............................................
J0SEFINE STEGBAUER 10 Prevedel J. P.
la llevilc ^vczJa***? 44
Obenem pa je začutila, da v njenem Srcu ne bo nikdar utihnilo hrepenenje j*0 starših in da jih bo vedno še skušala lskati. čutila je, da bo vedno prenašala to skrito bol in skrb, neutešljivo hrepe-nenje po nečem, česar se pa ni mogla sPomniti; vedela je, da ne bo nikoli izgubila občutka, da živi v tujem svetu, med tl*jirni ljudmi. In ta tuji svet je bil za-nJo svet, ki bo vselej, vsak trenutek in Za vsako malenkost terjal od nje hvalež-n?st. Začutila je, da ne bo mogla biti ''•koli več brezskrbno vesela, ker bo mo-rala paziti, da ne poezabi na to hvaležnost.
ji je primarij ravno to najbolj žabi faval.
Ko
ji je njena nova »mama« rekla:
, az bi rada', da bi bila tudi ti vesela,« Je takoj začutila, da pričakuje od nje,
naj bi kar prekipevala od hvaležnega ve selja, da bo mogla počitnice preživeti na deželi. V resnici pa ji je bilo čisto vseeno, kje bo v bodoče preživela te hrepenenja polne počitniške dneve. Zdelo se ji je, da v njej ži$i samo ena želja: »Ljubi Bog, vrni mi spet moj spomin! Pomagaj mi, da bom našla svoje starše!«
Cisto negotova, nesigurna je zrla v bodoča življenje. Saj pa tudi ni lahko za otroka, ki ga je usoda iztrgala iz družinskega življenja in domovine ter ga presadila v tujo zemljo, ne da bi otrok vedel od kod pride in čigav je, posebno ne za otroka, ki je že v Gretičini starosti. Tako jo je težila njena usoda in jo spremenila v tiho, zamišljeno deklico.
Dokler je bila še bolna, dokler je imela še tiste strašne bolečine v glavi, ni mogla misliti. Takrat je občutila samo ljubezen, s katero so jo vsi obdajali. Odkar pa je mogla spet jasno misliti, je vedno razmišljala in tuhtala in se pravzaprav bala sveta, v katerem naj bi odslej živela.
»Zdi se mi, da se otrok prav nič ne veseli tega, da pojdamo na počitnice,« je gospa Thorn tiho dejala svoji sestri.
»Toda Emilija!« jo je tolažila gospa Kersten, »saj moraš vendar misliti, da je otrok še čisto zbegan in boječ. Saj je šele prvi dan pri tebi!«
Gospa Thorn se je s to razlago zadovoljila. Domenili so se, da bodo glede počitnic hitro odločili in s to obljubo so se ločili.
MATERINA BOLEČINA
Nedaleč stran od mesta Barnesbury v Avstraliji je stala sredi lepega vrta preprosta hiša. Glavnim vratom nasproti ob viitni ograji se je med bujnim zelenjem skrivala lesena uta. Žarko je pripekalo vioče avstralsko sonce na temne južnjaške bore in lovorjeve grmiče v vrtu. V uti je sedela črno oblečena gospa, ki je zdaj pa zdaj pogledala za živahnim dečkom, ki je kljub vročini veselo podil velik pisan obroč po vrtnih stezicah med gredami.
Gospa Frohner je z rokami krčevito stiskala ročno delo, a roke so ji brezdelno počivale v naročju. Nemo je sedela in kot zgubljena strmela predse.
Odkar je zvedela za strašno nesrečo in
smrt hčerke Rozvite, se gospa Frohner ni več nasmehnila. Vedno je še imela pred očmi Rozvito, kako krčevito je zajokala, ko je zvedela, da bo morala zapustiti očeta in mater in iti v Nemčijo v šolo. Zakaj vendar takrat ni popustila otroku? Čutila je nehote v srcu, da je tudi kriva, da je otrok tako nesrečno umrl. Zakaj ni takrat poslušala njegove prošnje, ko jo je jokaje prosil, naj jo pusti, da pri njej ostane? Zato je le s težavo čakala dneva, ko se bo spet mogla z možem in malim Jurčetom vrniti v Nemčijo in tam vsaj grob svojega otroka obiskati.
Odkar je zvedela za Rozvitino smrt, je prav rada mislila nazaj v preteklost na dneve, ko je zapustila domovino. Proti materini volji se je poročila z Jurijem Frohnerjem. Njena mati je bila namreč vsa iz sebe, ko je slišala, da hoče njena hči iti za svojim možem v Avstralijo in potem tam nekaj let z njim ostati. Prav posebno težko se je ločila mati od hčere zato, ker je njen sin postal mornar in se je s svojo ladjo vred zgubil nekje v kitajskem vodovju.
»Otroci ne poznajo prav nobene hvalež-
nosti,« je stara mati dejala vsa razočarana in obenem — nepremišljeno seveda — zagrenjeno dodala: »Želim ti le, da bi ti tudi tvoji otroci kdaj prav tako vračali.«
»Mama, kaj misliš vendar?« je takrat prestrašeno vprašala. In prav na ta razgovor je mislila sedaj gospa Frohner. Mar se ni to materino voščilo še vse bolj strašno izpolnilo, kot pa je bilo mišljeno?
Prvotno je nameravala poslati Rozvito k svoji materi, Rozvitini babici. A oče je bil nasproten temu načrtu.
»Tvoja mati je trda žena, brez ljubečega razumevanja,« je ugovarjal. »Kar pomisli na svojo mladost! Rozviti se bo pri moji sestri prav gotovo bolje godilo!« In tako sta se oba odločila, da pošljeta Rozvito k teti Dori.
In spet je vzela gospa Frohner malo Rozvitino fotografijo iz ročne torbice, ki je stala pred njo na mizi. Vedno je nosila to sliko pri sebi in neštetokrat se je zazrla v veseli obraz hčerke. Tudi sedaj je žalostna gledala v nasmejani obraz Rozvite, ki je bosa sedela na malem konju, poniju, ki ga je znala tako izvrstno jahati.
(se nadaljuje)
Roditeljski sestanek na srednji šoli v Gorici
Zadnjo nedeljo se je vršil roditeljski sestanek za starše dijakov nižje srednje šole v Gorici. Sestanka se je udeležilo prav lepo število staršev ter vzgojiteljev. Ravnateljica šole prof. Rozalija Loj k je v začetku podala nekaj osnovnih mdsli v zvezi z učnim uspehom dijakov nižje srednje šole. Pri tem je ugotovila, da je uspeh mnogih 'dijakov negativen; so pa med njimi ttudi taki, ki so pokazali res dobro voljo in prav dober uspeh. Ravnateljica je nato nakazala nekaj primernih poti za sistematično učenje vseh predmetov. Sledil je razgovor staršev s posameznimi profesorji, ki je dokazali, kako potrebni so stiki med šolo in družino.
Sovodnje
Prihodnjo nedeljo, 16. aprila bodo v naši občini volitve zastopnikov v Kmečko-delav-ske blagajne. Nastopata dve listi, ki nosita prva št. 1, druga pa št. 2. Na listi št. 1 so naslednji kandidati:
1. Kovic Edvin, 2. Batistič Karlo, 3. Hmeljak Mirko, 4. Tomšič Dominik, S. Flo-renin Jožef, 6. Volk Ljiudomir, 7. čemic Venceslav, 8. Dottori Erminio, 9. Petejan Milan, 10. Tomsdč Peter, 11. Pelicon Franc,
12,	Černič Jožef, 13. Tomšič Anton., 14. No-vaik Franc, 15 Gerion Bruno. V nadzorstvu: 1. Rojec Franjo, Lasič Emiil. Za namestnike: Petejan Bruno, Lukman Miroslav.
Kmetje! Na listi št. 2 so imena ljudi, ki zastopajo stranko, katera je v parlamentu glasovala proti zakonu za zavarovanje kmetov. Tudi julija meseca 1966 se je ta stranka uprla državnemu prispevku 2,5 milijard lir za pomoč kmečkim bolniškim blagajnam.
Danes ta stranka obljublja vse mogoče §tvari, dobro vedoč, da ničesar ne more dati. Namen ljudi, ki nastopajo na njenih listah, je samo ta, da razbijejo vašo organizacijo, ki je dosegla to, kar danes v resnici imate in uživate: bolniško zavarovanje, penzijo in pomoč za invalidnost.
Zato naj bo vaš odgovor le eden: Volite za listo št. 1! Pri tem pomnite, da je Kmečka zveza združena z »Alleanzo«, kii je komunistična organizacija.
Doberdob
Za duhovniške poklice je bila v naši vasi molitvena tridnevnica, v nedeljo pa poleg govorov in molitev tudi film »Albero verde«, o delovanju Don Bosca med mladino v Turinu, zlasti kako se je po zaslugi svetnika »spreobrnil« vodja mladine Mihec Magone in zaželel postati celo duhovnik !
V	ponedeljek zvečer pa je prišel k nam č. g. Benedeitič Jožef, špiritu®] malega semenišča v Vipavi. V župnijski dvorani je v prijetno podani besedi orisal lepoto in potrebo po duhovniških in redovnih poklicih, pa tudi način, kako pomagati pri
Pet lot po smirti pok. prof. Mirka Fileja lahko mirno trdimo, da je njegova zamisel, ki jo je iznesel in uresničil, namreč ustanovitev zveze slovenskih katoliških prosvetnih društev na Goriškem, dobila polno potrdilo v delu, ki ga zveza opravlja in ki je izrednega pomena za naš narodni obstoj i.n kulturni razvoj. 2e samo dejstvo, da se enkrat na mesec sestajajo naši kulturni delavci na svojih rednih sejah ter si tam' izmenjujejo misli, snujejo načrte tor povezujejo in koordinirajo svoje delo, je za zvezo brez dvoma lep uspeh.
V pretekli poslovni dobi je zveza napredovala tako na organizacijskem kot na kulturnem območju. Posameznim društvom je pomagala z idejami in nasveti, sama pa tudi organizirala prireditve, katerih posamična društva ne bi zmogla, največkrat zlasti iz finančnih vzrokov.
V okviru zveze so gostovali v Gorici: pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, prof. Bergant z orgelskim koncertom v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, Veseli planšarji, tudi iz Ljubljane, tržaški pevski zbor »J. Gallus« ter umetnik Branko Radunkovič s svojo razstavo.
Prav tako je zveza sodelovala na povabilo SKAD-a pri Srečanju zamejske mladine lani julija v Trstu, pripravila za misijonsko nedeljo Mauserjevo igro »Kaplan Klemen«, organizirala Cecilijanko 1966, bo-
NOVICE
tem velezaslužnem delu. Poudaril je zilasti veliko poslanstvo mladine, ki naj že sedaj goji željo, da bi kdo od družine — sedanje ali bodoče — postali duhovnik. Plemenito srce mlade matere je prva zibelka duhovnih poklicev 1 Zato naj bo verna, čista in vedno pripravljena izvrševati zakonsko poslanstvo! Navedel je veliko lepih zgledov naših družin, ki so nam dale duhovne poklice. Pa tudi cele vasi so poklicane k sodelovanju, zlasti z redno molitvijo in tudi s posebnimi romanji, da izprosijo pri Bogu to milost po posredovanju Marije, Kraljice duhovnikov.
Gospod Benedetič se je potem še prijazno razgovarjal in odgovarjal na stavljena vprašanja, pa se tudi dal fotografirati z mladino ter se zahvalil za tri zaboje sadja, ki smo mu ga darovali za sameniščnike v Vipavi. Gospodu predavatelju iskrena hvala za lopi večer, pa še kdaj na svidenje! Morda na kakšni novi maši v Doberdobu ! Bog daj!
Ocenili so kuharsko umetnost pri Sirkovih na Plešivem
V	okviru gastronomskega natečaja, ki ga je organizirala med gostišči na Goriškem pokrajinska 'turistična ustanova, se je v četrtek 6. t.m. zvečer sestala ocenjevalna komisija pri večerji v slovenski gostilni Jožeta Sirka v Subddi pri Krmami. Jože Sirk je eden izmed osmih gostilničarjev, ki so bili vključeni v to tekmovanje.
Tržaški in goriški Slovenci v Rimu
Vseslovenskega romanja v Rim se je udeležilo tudi sto tržaških in petdeset soriških Slovencev. Skupina se je odpeljala v torek, 4. aprila z jutranjim vlakom in dospela v Rim ob šestih zvečer. Z njo se je vozil tudi g. škof iz Kopra msgr. Janez Jenko.
V sredo so se naši romarji udeležili skupno z romarji iz koprske škofije kon-celebrirane božje službe v baziliki sv. Klemena, nato so obiskali grob sv. Cirila, baziliko sv. Janeza Lateranskega, Svete stopnice in Sv. Križ, popoldne pa baziliko sv. Pavla in druge rimske cerkve in spomenike.
V četrtek so z vsemi slovenskimi romarji sodelovali pri izredno lepi koncele-brirani maši v baziliki sv. Marije Velike, nato pa bili na nepozabni aivdienci pri sv. očetu. Isti dan so obiskali grob sv. Petra, pokojnega papeža Janeza XXIII. in
žični koncert v stolnici, pustovanje, mladinsko dneive v Kat. domu, predavanja za starše ter tečaj za pevovodje in pevce. Tudi je zveza sodelovala pri sestavljanju spomenice, ki so jo beneški Slovenci naslovili na predsednika italijanske države Saragaita.
V	preteklem letu se je zvezi priključilo več organizacij: prosvetno društvo iz Stan-dreža. Slovansko katoliško akademsko društvo (SKAD) iz Gorice ter moški pevski zbor »Mirko Filej«. Tako je v zvezo sedaj včlanjenih 7 društev ca., zborov (Gorica, Standrež, Steverjan, Pevma, SKAD, zbora M. Filej in Podgora).
Občni zbor ZSKP je bil zadnji ponedeljek 10. t. m. v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici ob zelo lepi udeležbi zastopnikov vseh včlanjenih organizacij. Vodil ga je dosedanji predsednik zveze dr. Kazimir Humar. Po poročilih, ki so jih podali predsednik zveze, tajnik (M. Ter-pin), blagajnik (M. Špacapan) in predstavniki organizacij ter zborov, so sledile volitve. Soglasno je bij za predsednika ponovno izvoljen dr. K. Humar, v nadzorni odbor pa Jože Vižintin (Gorica), Mirko Humar (Stevorjan) in Jože Pavletič (štan-drež), za namestnika pa Marija češčut (Sovodnje) in Marija Bregant (Podgora). Razsodišče sestavljajo: prof. dr. M. Kran-ner, dekan Jože Žorž in g. Ciril Koršič.
ADRIA PRIPRAVLJA OKROGLO MIZO.
Vljudno vabimo člane in prijatelje k okrogli mizi, ki bo v petek, 14. aprila 1.1. ob 19.30 v ul. Machiavelli 22/11 o zahtevi za ustanovitev slovenske stolice na tržaški univerzi. K razgovoru smo povabili več profesorjev. — Odbor.
Cesta iz Krmina do gostilne ni ravno preveč oskrbovana, čeprav je upanje, da bo kmalu boljše, saj so jo vključili v deželni program za obnovo, zato pa tem bolj očara vsakega gosta gostoljubnost Sirkovega gostišča, ki se ponaša z žlahtno kapljico in izredno dobro pripravljenimi jedmi, med katerimi prvačijo lovske specialitete, zlasti srnjak, divji zajec in divji prašič.
Predpisani imenu je obsegal jetrne cmoke v juhi, divjega prašiča v omaki in pečenega purana, fižol z gnjatjo zabeljen, radič s trdo kuhanimi jajci, sezonsko sadje in jabolčni zvitek. Vse to je stalo 1700 lir. Predpisanemu menuju je gostitelj dodal še tri svoje specialitete. Za vino iz Brd sta poskrbela vinogradnika Bučinel in Gradnik s Plešivega, o katerem je že splošno znano, da kjer se pojavi na razstavi vin, vedno odnese zlato medaljo. Gradnik je bil osebno prisoten in je skrbel, da so gostje pri vsaki jedi pili vino, ki je bilo zanjo najbolj primerno. Tako so pokusili kar šest zvrsti in sicer tokaj-ca, miiller turgau, merlot, rdeči pinot, kabernet in traminca.
Ta četrtek je na vrsti v tekmovanju druga slovanska gostilna Danila Ožbota v Ru-pi, ki tudi namerava pripraviti svoje specialitete, katere so že znane zlasti Tržačanom, na katere ob nedeljah in praznikih zlahka naletiš povsod, »kjer Bog roko ven moli«.
katakombe ter si v treh skupinah ogledovali lepote Rima in rimske okolice.
V petek so se udeležili božje 'liturgije v bizamtinsko-slovanskem obredu v ruskem zavodu na Eskvilinu, kmalu po kosilu pa odpotovali nazaj proti domu.
V Rimu so naši romarji stanovali .v hotelih Bled, Daniela, Edera in S. Marco, ki jih je oskrbel lastnik prvih dveh hotelir Vinko Levstik. Posebno tisti romarji, ki so stanovali v Bledu in Danieli, so bili z oskrbo izredno zadovoljni.
Romanje je na splošno zelo dobro uspelo. Vsi, ki smo se ga udeležili, smo posebno veseli, da smo na tem zgodovinskem romanju smeli predstavljati vse katoliške tržaške in goriške Slovence.
Mladinski večeri za mlade in doraščajoče fante in dekleta
Da se ustreže dijakom, dijakinjam tor drugi mladini, je posebni odbor pripravil nekaj večerov z razpravami o vprašanjih, o katerih v šoli ni možno govoriti. Namenjeni so fantom in dekletom od 14. do 17. leta. Ta predavanja se vršijo ob sobotah, kot je razvidno iz razporeda, ob 18.30 v prostorih Slovenskega kulturnega kluba v ulici Donizetti 3/1. desno.
Tržaški Slovenci vabimo na
SREČANJE Z LJUBLJANSKIMI BOGOSLOVCI
ki bo v sredo, 19. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju. Pridite v velikem številu!
RAZPORED PREDAVANJ
15. aprila: Odnos med doraščajočimi fanti in dekleti. (Prof. Ivan Theuerschuh).
22. aprila: Ljubi svoje telo (zdravje, moč, lepoto), a bodi gospodar nad svojimi teženji! (Zdravnik dr. Kovač).
29. aprila: Vloga vere pri tvojih mladostnih idealih. (Bojan Ravbar).
Ob petkih pa so na sporodu ob 20. uri
v istih prostorih predavanja za dorašča-joče fante in dekleta od 16. lota dalje:
14. aprila: Sodobna družina: njene prednosti in težave kot jih gleda sodobni oče. (Dr. Egidij Košuta).
Vtisi mladih ob srečavanju z odraslimi (Dijakinja B. Kravos).
21.	aprila: Zdrava mladost — ustvarjalna ljubezen v zakonu. (Zdravnik dr. Kovač).
28. aprila: Kakšno naj bo zadržanje fanta do dekleta. (Zora Rebula-Tavčarjeva).
5. maja: Mladi Herkul na razpot ju (Kje išči odgovora na svoje mladostne probleme. (Pedagog iz Ljubljane dr. Valter Dermota).
Slovenske višje srednje šole
Uradni list je 5. aprila objavil odlok prosvetnega ministra z dne 30. septembra 1966, ki določa za slovenske višje srednje šole in slovenski učiteljišči skupine učnih predmetov, na podlagi katerih se ustanovijo stolice in obvezni urniki za profesorje na omenjenih šolah. Kot smo zvedeli, se pripravljajo natečaji za stalni stalež, to je stalna mesta profesorjev. Ker so za ta mesta potrebni usposobljenostmi izpiti, je v teku akcija Slovenske skupnosti, da bi ustanovili ustrezne komisije, v katerih bi bili zvečine Slovenci (in tu so menda nastale objektivne težave) in da bi uživali pri izpitih posebne ugodnosti tisti profesorji, ki že veliko let poučujejo na slovenskih šolah, pa zaradi neurejenih razmer niso mogli urediti svojega položaja.
Župnija sv. Vincencija v Trstu
Še je na razpolago nekaj mest za tiste, ki se želijo udeležiti 25. aprila 1967 romanja in izleta na Trsat, v Pulj, Poreč in v Koper. Vožnja stane 1600 lir. Tisti, ki potujejo s prapusitnico, so naprošeni, da sporočijo oz. telefonirajo na naslov: Anton Surina, Via Ananian 3 - Trst (tel. 94870) številko prepustnice. Proti plačilu 300 lir bodo dobili na obmejnem jugoslovanskem bloku dovoljenje za enodnevno potovanje izven obmejnega pasu. Odhod ob 5.30 s trga sv. Vincencija, ul. Petronio. Kdor želi, lahko pričaka avtobus pri stari mitnici (Barriera Vecchia) ob isti uri. — Surina Anton, slovenski dušebrižnik župnije sv. Vincencija v Trstu.
Slovenci na cvetlični razstavi v Trstu /-
Na pobudo pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Saše Rudolfa (Slovenska skupnost) je bil na tržaški pokrajinski upravi sestanek, na katerem so se Saša Rudolf, Bruno Natti (Kmetijski preporod) ter nekateri cvetličarji im vrtnarji s Tržaškega pomenili o skupni udeležbi na mednarodni cvetlični razstavi, .ki se bo začela dne
22.	aprila v Trstu. Za domače vrtnarje in cvetličarje bosta brezplačno na razpolago dva prostora. Vsi cvetličarji in vrtnarji, ki želijo na razstavi sodelovati, naj se takoj zglasijo pri odborniku za kmetijstvo g. Rudolfu na sedežu pokrajinske uprave. Na razstavi lahko sodelujejo tudi kamnoseki z razstavo vaz, podstavkov, stebrov, stopnišč in podobnih predmetov. Za te predmete so določene posebne nagrade.
Smrt dobre žene
V	ponedeljek, 3. aprila zvečer je umrla v Ljubljani pri sorodnikih gospa Alojzija Natlačen (Natali). Od preteklega novembra je namreč živela v Ljubljani pri sorodnikih. Dočakala je visoko starost, saj bi 25. maja dopolnila 90 let. Z njo smo zgubili osebo, ki je bila za Rojan prava značilnost. Vsi so jo poznali, Slovenci in Italijani, pod imenom botra. Bila jo je sama dobrota. Povsod je pomagala. Dokler so ji moči dopuščale, je rada obiskovala bolnike in jim stregla. Mnogo je molila. Vsak dan je bila pri sv. maši in sv. obhajilu.
Za njeno 8(Metnioo smo zapisali v Kat. glasu, da je poleti in pozimi bila prva pri cerkvi in čakala, da je mežnar odpri vrata. Vedno je bila dobre volje in polna zaupanja v božjo Previdnost. Vsem nam je bila živa priča, kaj pomeni živeti iz vere. Naj ji Bog bogato povrne, kar je storila za našo župnijsko skupnost. Prihodnje leto bo v daljni Tanzaniji zapel novo mašo duhovnik, ki bo dovršil bogoslovne študije po njeni dobroti.
ZA KMETOVALCE
Pojasnilo k prijavi kmetijskih strojev
Lastniki kmetijskih strojev, ki opravljajo kmečka dela samo po naročilu in za račun drugih, sami pa niso kmetijski podjetniki, morajo svoje stroje vpisati pri trgovinski zbornici v primerih, da je zanje potrebno imeti dovoljenje za vožnjo po javnih cestah. Takšen vpis pri trgovinski zbornici pa ni potreben v primerih, ko je Jastnik strojev istočasno zemljiški lastnik in rabi stroje tudi za obdelovanje svoje zemlje.
Podaljšek roka za obračun goriva
Lastniki kmetijskih strojev, ki dobivajo ceneno gorivo od UMA, morajo vsako leto napraviti obračun za .porabljeno gorivo v preteklem letu. Za obračun goriva, porabljenega v letu 1966, je bil sprva določen rok 31. marca. Nedavno pa je finančno ministrstvo podaljšalo ta rok do 30. aprila 1.1. Zamudniki naj torej pohite, kar bodo le tako imeli pravico do novih nakazil za leto 1967.
inž. Janko Košir
--	<■■■■■•.	__	___
S P # R T
Odbojka. Goriška Qlympija je tudi pre-! teklo nedeljo odšla poražena z igrišča; j igrala je tekmo proti CSI iz Vidma im izgubila s 3 : 2 (15 : 5, 5 : 15, 13 : 15, 15 : 11, 15 : 8). Igra je bila zelo lepa v prvih štirih setih, ko sta bili obe moštvi uravnovešeni in se ni vedelo, kdo bo zmagal; V j zadnjem, odločilnem setu je CSI iz Vidma napravil zaporedoma pet točk, 01ympija ga je nato prekosila in vodila z 8:7, potem pa se ni točkovanje premaknilo niti za las v korist 01ympija in CSI je imel lahko pot do zmage. Že večkrat smo ugotovili, da manjka povezanost med igralci in da je uničujoča nervoznost vedno vzrok poraza ; polog tega naj omenimo, da ni bilo v nedeljo nobenega igralca, ki bi iahko nadomestil utrujene tolkače (saj je trajala tekma skoraj eno uro in pol) in dvigače, ki so večkrat slabo podajali in tako onemogočili močan napad, saj bi le-ta popolnoma uničil nasprotnika, ki se j« slabo branil v prvi liniji. Upamo, da se bodo igralci bolje znašli in pokazali svojo moč v .povratnem kolu, ki se bo začelo prihodnjo nedeljo s prvo tekmo proti moštvu ACLI iz Trsta, katerega je 01ympija porazila v prvi tekmi letošnjega prvenstva.
Za 01ympijo so igrali: Antonič, Susič, Legiša Z., čemic, prof. Kranner, Valentinčič (kap.).
Igralci 01ympije — vaše geslo naj bo:
»Zmagati moramo.«
(vi)
OBVESTILA
Za romanje v Slovenijo 'se je prijavil^
400 romarjev. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj se javijo čimprej pri svojih dušnih pastirjih.
V	ponedeljek, 24. aprila ob 15.30 bo V mali dvorani Kat. doma redni občni zbor Kat. tiskovnega društva v Gorici z nasled- ! njim dnevnim redom: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2./poročila odbor- j nikov; 3. poročila nadzorstva; 4. razreš-nica; 5. volitve novega odbora in nadzorstva; 6. slučajnosti. — Pol ure po sklicanju je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. — Predsednik Janez Eržen.
Odbor zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. aprila ob 17.30 v Trstu v ulici Donizetti 3/1,
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici
obvešča začasne učitelje, da se bo pripravljalni tečaj za udeležence posebnega natečaja pričel v petek, 14. t. m. ob 17. uri. Predavanja bodo dvakrat na teden in sicer vsak ponedeljek in petek ob 17. uri v risalnici Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v ul. Croce. Odbor.
DAROVI:
Za Alojzijevišče : Družina Del Neri 2.000; Jožef Simšič 2.500; N. N. 2.000; N. N-5.000; K. C. 1.000; N. N. 500; N. N. 2.500; Anica Pintar namesto cvetja na grob pok. Avgusta Podgornika 1.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega in ljubljenega moža
AVGUSTA ČERNIGOJA
se iskreno zahvaljujem čč.gg. duhovnikom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem cvetja, ki so z metnoj sočustvovali in spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Antonija Gerdol vd. Černigoj
Trst - Sv. Ivan - Katinara, 4. aprila 1967
OBČNI ZBOR ZVEZE slovenske kat. prosvete