ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
NERAZUMEVANJE NEKATERIH  SAMOUPRAVNIH  ORGANOV V   DELOVNIH    ORGANIZACIJAH    OB    LETOŠNJI   AKCIJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA SKUPNE POTREBE V OBČINI
Pri sedanji stopnji razvoja komune ie njen položaj po ustavnih načelih šele v razvoju. Njene dolžnosti so znane ter konkretizirane v raznih predpisih in zakonih, ki sta jih sprejela federacija in republika. Njene pravice, ki izhajajo iz   ustave   in   so   konkretizirane   v   statutu   občine,   so   tudi
znane, toda po spreiemu ustave ie bila komuna — zlasti po reformi - prikrajšana in vseh teh pravic ne more izkori-stiti. Na primer: zakon o prispevkih in davkih je bil spre-menjen   in   občinska   skupščina   ni   mogla   predpisati   takih
instrumentov, ki bi zagotovili izpolnjevanje vseh dolžnosti, ki jih narekuieio ustava, statuti in druqi predpisi ter zakoni. Mislim, da mora biti skrb skupščine, da se na njenem pod-ročju ustvariio taki poqoii dela in dejavnosti, ki so nepo-sredno zvezani s standardom občanov (stanovanjska iz-gradnja, komunalno gospodarstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno zdravstvena zaščita, kulturno prosvetna dejavnost in  podobno).
Značilno za reformno obdobje dela naše skupščine, svetov in komisij je poglabljanje dela skupščine in njenih organov kot koordinatorjev medsebojnih interesov občanov
in delovnih organizacij v okviru danih možnosti. S svojim delovanjem v tej smeri se je skupščina uspešno uveljavljala pri oblikovanju proračunov, pri sestavljanju kratkoročnih in srednjeročnih programov in s tem vključevala vse zaintere-sirane faktorje v fazo  programiranja  njihove realizacije.
Poleg tega je naša skupščina močno zainteresirana za graditev svoje materialne baze. Občinska skupščina se povezuje s posameznimi samoupravnimi organi ene delovne organizacije, ali - za rešitev širših problemov — z več sa-moupravnimi organi gospodarskih organizacij, ali celo z vsemi organizacijami na našem področju, če gre na primer za sofinanciranje strokovnega šolstvo, izgradnjo osnovnih šol, sofinanciranje nove Ijubljanske bolnišnice in drugo. Tako se delovni kolektivi zavedajo, da niso samo proizvajal-ci, pač pa tudi potrošniki skupnih dobrin. Tudi novi družbeni sistem, ki je že prepustil delovnim organizacijam več sred-stev za prosto razpolaganje, teži za stalnim zniževanjem obveznih družbenih dajatev, istočasno pa prepušča skrb za družbeni razvoj komune tistim, ki sredstva ustvarjajo. (Nadajevanje   na   6-   strani)
ZDRIŽEVANJE SREDSTEV
(Narialj<>vanie  s  1.  strani)
S takimi oblikami sodelo-vanja smo delno uspeli izbolj-šati materialni položaj druž-benih služb in pripomogli k boljši ali hitrejši ureditvi raznih komunalnih problemov. Te po-litike občinske skupščine ne moremo označiti kot vmeša-vanje v notranje zadeve de-lovnih organizacij ali prisilje-vanje k nekim rešitvam, ki ne bi bile v direktnem interesu gospodarstva, čeprav je biio na ta račun že več pripomb in očitkov. Menim, da se prav po tej poti realizira ustavno načelo uresničevanja pravic in dolžnosti občine ob udelež-bi in sodelovanju z organi družbenega samoupravljanja v občini. Ti organi pa so skup-ščina, njeni sveti, krajevne skupnosti in seveda samo-upravni   mehanizem   v  drugih
delovnih organizacijah in sa-moupravni organi v proizvod-nih   delovnih   organizacjah.
Aktivnost občinske skupšči-ne v tej smeri pospešujejo po-goji, v katerih se nahajamo. Lastna sredstva občinske skup-ščine namreč ne zadostujejo za to, da bi reševala probleme na vseh področjih. Zato bo še vedno ostala vrsta problemov nerešenih. Ločiti moramo de-janske možnosti od želja in možno dinamiko reševanja teh želja od zahtevane. Skupšči-na skrbi za demokratično pot in reševanje posameznih pro-blemov in zagotavlja samo-upravo pri skladih, ki se do-končno odločojo o tem, kaj bodo financirali in po kakš-nem vrstnem redu. Nadalje daje skupščina vsem sofinan-cerjem na vpogled podatke o tem, kako se trošijo vsa sred-
stva in kakšni rezultati so bili doseženi s sredstvi, ki so jih vlagale gospodarske organi-zacije. Prav tako skupščina tudi vse občane seznanja z rezultati, oziroma s potrošnjo sredstev, ki so bila zbrana s krajevnim samoprispevkom.
Tudi v bodoče se bomo mo-rali potruditi, da bomo dvig-nili aktivnost skupščine na tak nivo, da bomo probleme ob-ravnavali čim bolj javno, kar najbolj kritično, s težo argu-mentov in protiargumentov, demokratično. Tako bomo ustvariii politično razpoloženje, v katerem bodo delavci v ko-lektivih skupno i ostalimi ob-čani resnično sprejeli to kot svojo obveznost. Zlasti pa mo-ra biti jasno delovnim kolek-tivom, da v mnogočem zavisi uspešno gospodarjenje od okolja, v katerem so njihove tovarne.
Mirko DAMJAN