-PROLETAREC" JE JELAVSKI LIST ZA i MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Or^au \ugosluv Federation, S. P. - - Glaaiio Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASII o • - P R O S V E r N E MATICE J. S. Z. iT. — NO. 1579 ILL. 15. DKCEMBRA (Docember 15), 1937. 1'ubliidu-d We«kly at 2301 S. Lewnd»le Ave. LETO—VOL. XXXII. VOJNA NAPOVED DELAVSKEMU GIBANJU V Z. D. zastopniki industrije na svojem zboru sprejeli načrt za pota v fašizem Zahtevajo uveljavljenje vseh postav, ki so v obrambo Veda in mira' v stavkah i Poglavitna dolžnost vlade ie jamčiti ljudem "pravico" delati. Ampak le onim, ki skebajo Zveza ameriških industrial- da od zdaj naprej ameriški cev (National Association of business ne bo več dopustil, da Manufacturers) je napovedala bi se ga držalo priklenjenega delavstvu in socialnim zako- k pasji hišici, pač pa bo zahte- nom boj na celi črti. V ta na- val varstvo in pravice, men je imela v New Vorku | Kapitalistično časopisje je o kongres "ameriške industrije", tem kongresu malo pisalo Ve- Udeležilo se ga je okrog 3000 činoma so ga omenjali na tako- industrialnih magnatov. Tra- 2vanih finančnih str a neh, ki jal je tri dni. Seje so bile veči- jjh delavci — proti katerim se noma tajne. Roosevelta in nje-je kongres industrialcev vršil govo administracijo so silovito __ ne berejo. Taka so bila na- napadab. Gibanje, ki ga -vodi vodi|a gospodarjev. Vendar pa CK). se mora zatreti, "ker je je bilo to zborovanje magna- neamerisko , je bil njihov tov ameriške industrije mnogo važnejše, kot pa je na prim r Glavni zaključki tega kon- sedanje izredno zasedanje zve-gresa so: z nega kongresa. Kajti zvezni 1.) VVagnerjev delavski za- kongres je podložen onemu, kon (labor relations act) se ki se je »vršil v Ne\v Vorku. Lju-mora spremeniti, ker je za de- dje. ki so na svojih tajnih delodajalce krivičen. jah "kongresa ameriške indu- 2.) Neizprosna o p o z ic i j a stri je" kovali bojne načrte, predlogi za določitev maksi- kontrolirajo večino zvezne za- / malnega delavnika in minimal- konodaie. ker gospodarijo nad Po pravilih oi moral biti sklican prihodnje leto gresom^e " ^ **** k0n" str^^^ republikansk° Vprašanje pred klubi JSZ in člani P. M., ki naj V <*«u napadanj« fašistične armadr na pro* nco rtaikov in njih glavno mesto Bilbao v Španiji to delavakr organizacije v Angliji, Franciji, Brlgiji itd. ; prejele v svoje varstvo in ci!ttbo tisoče otrok. Zdaj je teritorij junaških Baskov, ki so se upirali fašistični s li z vsemi svojimi močmi, čeprav so najbolj verna katoliška krajina v Španiji, v pose%ti generala Franca. Otrokom je postalo dolg čas po domovini in staisem. Mnogim so jih fašistični letalci pobili. Na »liki o triu- izmed kakih Ima otrok k. *o b i vrnj Anglije v Basko. M?Bi ALI NAJ SE PRIHODNJI REDNI ZBOR J. S. Z. IN P. M. ODLOŽI? za osvajanja in gaze nje demokracije Kapitalizem demokratičnih dežel v smrtnem strahu pred 'komunizmom', zato miži pred fašistično nevarnostjo. Italija uradno iz Lige narodov Dogodki brze. Nova svetov- testirata. Anglija je v škripcih, cija in sovjetska Unija sicer na vojna je tu, dasi zdaj zgolj Doma ji pretita Nemčija in po- pošiljajo v Tokio zelo ostre Ja|>onska pripravljena uda- nim hrbtom. Hitler je torej v A > Zed. držav. riti po komurkoli, ki ji je na tem oziru licemerec. "Arij-Mu-solini je na pompozen poti -v njenih imperialističnih *tv'o" je le pretveza in sredstvo način svetu izjavil, da Italija j nakanah. za njegovo politiko v Evropi, izstopa iz lige narodov, ker ni ona drugega kakor sredstvo za t;::.r.j: . strani.) Italija je bila od 11. maja i 036, ko so i) j i e proti, nji. proglašene sankcije, članica lige -anio še po imenu, kajti od tedaj v nji ni več sodelovala. DELAVSKO POLITIČNO GIBANJE V MESTU NEW Y0RK Ne\vyorški župan La Guar- Zdaj je on eden vodilnih ela- dia se je registriral za volilen nov social-demokratske fede- Ameriške delavske stranke racije, kakor poroča "Nc\v (American Labor Partv), ka- Leader". 3.) Delavskim unijam in Važn(ut zb0rovanja aim,ri. »voja mnenja izrazijo v "Proletarcu" no fit ič no' 'na^iene fndustrlatcev je po*H>|.o vi Pravila JSZ določajo, da ti rednf zbor vrši dne 2., 3. in odgovornim kakor proglasa jn ^^tiie. namesto da bi 4. julija prihodnje leto! korporacije odgovornim, da se • ... • , : j i h varovala . 2. julija je sobota, potem sta Oglejmo si nekoliko njihove ,,va zaporedna praznika. To-temeljne zahteve. V Wagner- rej kar se tiče časa, bi bil pri-jevem delavskem zakonu ho- meri'4i* čejo take spremembe, da bo za Ampak nekateri člani so na-ločevali prisilna posredovanja 'delavce in njihove unije brez vajali pomisleke, da-li je u-v industrialnih konfliktih. vrednosti, oziroma, da jim 8.) Vse zakone, ki prepove- v Akodo namesto v korist, dujejo kaljenje miru v stav- Nasprotovanje predlogi za, da-se naj ga odloži, na primer bil drugega kot Je nekaka kon- kah, ali pridobivanje delavcev j določite, maksimalnega delav- najeto predsedniških volitev, ferenca. tedaj je bolje, da ga>ice pa s0 vabljeni, da izrazijo I ward", kateri je bil do razkola škega mesta lahko veliko kori- jih bi lahko tožilo, na primer za odškodnine za škodo v stavkah. 7.) Boj proti predlogam in zakonom, ki določajo ali bi do- Zdaj je oznanila uradni izstop ,ro ,Qtfinil u.,:imnBnil, 4 \ novem mestnem odboru imajo demokrati 14 konci1 ma-nov, delavska stranka, kot že omenjeno, šest in republikanci ter neodvisni jih imajo šest. Demokratska mašina si je torej ohranila v mestni zbornici _ večino dveh glasov. Vladeck, , , ... i , i; V ne\vvorškem mestnem sve- vodja koncilmanov delavske irlede vnaniih aeroplanov, potaplja angleške . . • , . . , . . . . . , . , K,u N , 1---- - - - 1 - • tu ima delavska stranka sest stranke, je mojsterski parla- koncilmanov. Za svojega vo- mentarec, poznavalec proble- zgr stranke tudi še ni ^kristalizirano. Kakšno naj bo naše stališče glede unij CIO in AFL, je določil že prošli zbor. Drugi so navajali, da imam > lokalne probleme, radi katerih bi bil zbor lahko koristen, ako dinjenih držav s strojnicami iz ro, da raz- i" ameriške ladje, in ker je te bo mestno sklicavati zbor v seda- pravljamo na skupnem zboru. ^ Londonu in \Vashingtonu o . izbrali g Charneylmov mesta New Vork, sociolog nuh razmerah, priporočal, so, Ampak ce bi prihodnji zbor ne dovolj, protestirata. Samo pro-1 yladecka vla(|cck je upra,!. kot nialok(lo. zato bo v svoji nik židovskega dnevnika "For- novi poziciji delavstvu newyor- v unijo s terorjem in grožnja- nika in minimalne plače je ra- V »lučaju potrebe pa se ga la- odložimo in potem organizira mi, naj se uveljavi z vso odloč- zumljivo, kajti izkoriščevalci, hko kliče prej. Tajnik zveze mo zbor. ki bo vreden teg; no«tio merodainih oblasti. ki nakazujejo sebi iz blagajn je pojasnil, da sc> stroški z zbo- imena. Na seji eksekutive i« !tjo merodajnih oblasti. ki nakazujejo sebi iz blagajn 9.) Delodajalci naj ne od- svojih korporacij po $50,000 rom najmanj okrog trgavajo od plač svojih delav- do par sto tisoč dolarjev plače larjevj čeprav zveza cev članarino za unije, kajti to na leto, ne morejo razumeti, je "v nasprotju z ameriškimi da imajo tudi delavci pravico principi" in "nepošteno". dobiti za svoje delo vsaj po 40c "Kongres ameriške industri- na uro. Dokaz, da kapitalisti jet je bil zaključen z izjavo, | kontrolirajo večino kongresa. tisoč done plača skoro nikomur drugega kot voznino in nekaterim male je bilo po razpravi sklenjeno, f!a se naj vprašanje predloži v razpravo klubom na sejah. O tem jih obvesti tajnik zveze svoje mnenje v Proletarcu. socialistični stranki gmotno stil. Od kar so bili vrženi iz Ako se zbor odloži, je po- že mnogo let glavna opora, mestnega odbora «v času vojne trebr.o, da posvetimo toliko Vladeck .it4 deloval v letih raz- histerije socialistični koncilma- več pažnje konferencam po o- dvajanja med militanti in sta- ni, so to zdaj prvi delavski za- krožjih. kot so zapadna Penn-i ro gardo pomirjevalno in sta stopniki, ki so spet dnevnice, toda vsled sedanje- pismeno, ('dani Prosvetne ma- je baš omenjena predloga, ki je bila pred poslanci že v prejšnjem zasedanju in jih je Roosevelt sklical na izredno zasedanje s priporočilom, naj.jo sprejmejo vsaj zdaj, pa jo znova zavlačujejo in če jo bodo (Nadaljevanje na 2. strani.) SIJAJNA SUKA PRIPRAV 7A 'MIR' Oblastniki terorizirajo organizatorje unij C. I. O. *4M^^/^Hl^^H^^H^/^^ Ameriški družinski koledar zaceli razpošiljali la teden Ameriški družinski koledar, letnik 1938, smo pričeli razpošiljati ta teden. Bil je radi raznih zaprek izgotovljen pozneje kakor smo ga hoteli izdati, vendar pa je vzlic temu izšel V Dearbornu. Mich.. je žu- ob istem časif, kakor prejšnji pan John L. Carev ukazal are-letnik. * tirati šestdeset članov unije Uverjeni smo, da bo ta knji- avtnih delavcev, ker so pred ga vsem všeč, kajti bogata je Fordovo tovarno delili letake po vsebini in opremi. Zastop- s pozivon^ Fordovim delavcem, jo avtnih delavcev, nike in druge, ki so jo priprav- da se naj organizirajo. Na po- Dearborn seveda ljeni razpecavati, prosimo, da liciji so bili obtoženi "ovira- kraj. ki zabranjuje naj nam oproste, ker je nismo nja prometa". To se je dogo- za unijo. Na primer, Frank Ha-mogli izdati že pred par tedni, dilo 8. decembra. Na istem gue, župan mesta Jersev City-Ampak raznega dela se je nam 'kraju so dne 26. maja to leto ja, je organizatorje unij CIO nakupičilo toliko, da ga nismo Fordovi pobojniki pretepli u-mogli izvršiti do časa, ki smo nijsktf organizatorje, ker .«<> »» ga določili. prav tako kakor sedaj, delili letake. Leta 1037 -o si države po svetu določile za oboroževanj« trTfrat toliko kot leta 1013, ali $11 .Ho7.OPO.rtOO. Te podat k • * * prinaša knjiga lige narodov, ki je bila izdana nedavno. Stalno terega armade štejejo sedaj vsega skupaj 8,500,000 mož, leta 1013 pa amo šest milijonov. Torej*je svet za varovanje miru zdaj pa prepustil to nalogo ekseku-veliko boljše "pripravljen", kakor pa let^> pred.svetovno vojn >. tivi. svlvania, Illinois - \Visconsin, \zhodni Ohio, Cleveland itd./ ki iih bodo sklicale prihodnjo pomlad konferenčne organizacije klubov JSZ in Prosvetne mat ice. Klubi, ki so za to. da se v prihodnjem letu naš zbor vrši, naj priporoče tudi kraj, v kaše naj ga skliče, kajti prošli zbor ga ni določil, 111 me- kontrolira Fordova družba. Sef policije in župan smatrata, da je njuna glauna naloga preganjati delavce, kateri agitirajo med Fordovimi delavci za uni- kuje« kratenje civilnih svobod-ščin delavcem, ima torej lahko stalno delo. Dognala in objavila je že mnogo prestopkov, ki so jih nad delavci izvršili župani, šerifi, policijski načel- Upravo občine Dearborn izgnal iz mesta, in s tem poga-zil vse pravice, ki jih ima jo delavci jamčeno v ustavi in raznih postavah. Ako bodo župani na ta na- čin kratili civilne svobodščine, tedaj je fašizem že tu. Ker je Jer«ey Cit.v \ažno mesto, jc šestindvajset knngresnikov župana pismeno vprašalo; ako ne smatra, da je raunal z organi-ni edini.zatorji unij nepostavno. Odgo- niki. sodniki itd. Ampak do-agitacijo voril jim je, naj se ne brigajo kler bodo taki hlapci kapitali-za zadeve njegovega mesta, zrna ostali v političnih uradih, "Le prepustite to meni," jim ne bo delavcem nič pomagano, je dejal. "V mestu je mir in sh pa naj se vrši se taka preiska-tuacija je pod kontrolo," se je a. Izhod je, da pošlje ljudstvo pohahal. Seveda je "pod kon- \ politične urade svoje name-t rolo", toda z nasilstvi župarro- sto kapitalistične zastopnike, ve policije seveda. LaFolletto- Zgraditev delavske stranke va senatna komisija, ki preis-jje torej jako potrebno. RESNICE, lil SO NEIZPODBITNE! Socialisti cd n«*kdaj dokazujemo, da rnia^u na svetu ne bo, dekler bodo tu vzroki za vojne. Vzrok j« kapitalistični sistem Dokler bo tu, ostanejo vzroki za vejne. Pod kapitalizmom ni pogojev za sodelovanje r. deželami, zato ?e oborožujejo druga proti drugi :n n. čne pod jarmi jajo, terorizirajo in izkoriščajo šibke. 4 Militarizem bo odpravljen, kadar ljudstva z xvr/ejo sistem izkoriščanja in zgrade ekonomsko uredbo, v k* eri bodo bogastva posest vseh in vsem v korist. Pod kapitalizmom si vlade ne zaupajo drug-i d ugi in dežele prepregajo špijoni ter propagandisti, ki spiclkarijo in seje jo sovraštva med narodi. Pod socializmom pa bodo dani vri pogoji ia sodelovanjermed deželami in ljudstvi v skupno dobro. Fašizem je vulkanični izbruh v naporih if\ ohranitev kapitalističnega sistema in za preprečenje socializma. Prava demokracija je nemogoča brez industrialne demokracije. Kapitalizem je pripravljen posluziti se v boju za sa-moohrano kakršnega koli sredstva, vzeti ljudstvu vse pravice in mu naložiti samo dolžnosti. Kapitalizem je rak na telesu človeštva. Delo za f<>cializem jc delo za civilizacijo, mir, blagostanje in svobodo vseh ljudi. Proletarec, DiCimbfr 15, lf3T PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. POŽIGANJE KITAJSKIH MEST ZARADI "PRIJATELJSTVA H -A- IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Juf o»lovan»ka Delavska 1i»kovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAU0ČN1NA v Z*Mlinj«*nih driavah z* celo leto $3.00; /a pol K'ta $1.75; ■ux čut K K'U $1.00. Inozemstvo: ia celo leto $3.50; tu r*>l l*ta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naArm um*neje do pondeljka j>ofH>ldne sa priohjitev v Atfvilki t«»ko*^gi> t^tjntL 1» It O LE TA R EC Publirited every W(»dne imel "Radnički Glasnik", oziroma njegovi predniki ("Itad-nik," "Radnička Straža"), kdaj kake stike ^ "Proletarcem". Borič je baje odgo. »ril, da nikoli. "Rad. (ilasnik" sla\i letos tridesetletnico. Torej se smatra za naslednika "Radni-čke Straže", katera je bila u« stanovljena s sodelovanjem "Proletarca" in /)od okriljem Jugoslovanske >oc. zveze. Bila je pod kontrolo eksekutive J. S. Z. od začetka pa do razkola, oziroma cb ':ler je izhajala * "Napre, ' poroča: "Naša prireditev \ \v'indsor.ju, Kanada, v korist "Napreja" je sijajno uspela. Iz Detroita je bilo zel > veliko po.^einikov. (iovorili re-j/a %1a.st-< žko |,j 7noR]i 0 lej >tva. lovuljenje, ki stane $80, delavski O! veno nekoliko pomenimo in .....~ ..... r----- ------------, ... da se včasi snide z ljudmi, ki so mil po mišljenju in razumeva-j Kot ^em z« .tem šele, ce nju najbližji. . . Koliko je živih med nami, mladih med nami, mot nih med nami, ki so omagali po par letih! Ne Jacob Krainz! On ostane socialist, kakor je bil, ko se je začel pred 18. leti učili soe*t!ir zma. Sedem in sedem deset let življenja je za č love*A o mu služili v /lavnt m letniki Ameriškega t! iižinski ga koledarja in letniki "Proletarea". Podatke je kajpada zbiral - pomočjo tol-mat a. V >ak « a^opis, ki je izhajal ali še iz ha a. |»o naveden s sta odgovorila. V svetovnem časopisu vsakdo rad odgovarja, pa magari, če je poslanik velesile, ali pa poslanik države s 400,000,000 prebivalcev. Da-li se je javno mnenje po svetu z ozirom na jaiponski-ki-tajski konflikt vsled pojasnil v svetovni "Ameriški Domovini" kaj spremenilo, mi ni znano. J. P. * V Johnstownu, Pa., imajo novega župnTKa. Prejšnji župnik "Father" Benigen Snoj je dobil iz Rima sporočilo, tla je lemontskem kloštru. Prole-iNaj se torej nemudoma poda hiši enkrat v letu, — se je primerilo, da Komisija liberalcev in človekoljubov, kateri je načeljeval znani ameriški filozof profesor dr. John Devvev, je pred dobrimi osmimi meseci začela s preiskavo "moskovskih obravnav Oziroma tiste moskovske obravnave pred letom dni, na kateri je bil Leon Trocki obsojen radi zločinov, da je v zvezi s Hitlerjem, kateremu je obljubil Ukrajino; dalje, da je v zvezi z Japonsko, kateri je obljubil teritorialne koncesije, pravice do prirodnih bogastev v Sibiriji in razne druge prednosti; dalje, da je on kolovodja zarotniških in sabotažnih alv rabi skozi zadnjih 30 let. je siji, radi katerih je bilo obsojenih v smrt ze več sto ljudi, mec , m| . To j(. l)ivAa ^Austri. njimi mnogi, oziroma skoro vsi, ki so pomagali v boljseusk. y FrnllhMia(.u I)vora. revoluciji, ali pa ji stali na celu moap/.iVl nreiskiv na je zdaj last zadnjih 50 čla-Izjava, ki jo je dala javnosti po osmih mesecih preiskav , ' ________ De vve veva komisija, je kratka. Ugotavlja, da Trocki ni kriv, in da'so bile moskovske obravnave, v katerih se je dolžilo Tro- We»t Newton, Pa. — Cpra- Edine družabne priVedbe va Slovenskega doma je dne '■>• domače "partv". Godovanje in decembra soglasno sklenila včasih "ohcet". N kdanje naše prirediti s sodelovanjem pev-lako dobro obiskane in vesele skega z*!w»ra "Savica" slavje krstije, ki so bile skoro v vsaki I dvajsetletnice Slovenskega dO-|^» navedene v dopisu na angle- je podatk. na pt»sebni karti. N:» raz po»ago bodo javnim knjiž- -pi^išan za voditelja novincev i lica m in >olam. Ko je Chavez |i» ob enem za profesorja teolo-osnutek za te karte priredil,!Kije v ga j«- poslal uredniku tarča", da ga koregira. oziro-jv Lemont, mu je bilo ukazano. ma izpopolni. Ampak ker ima Hitro je pospravil svoje stvari. urednik "Proletarea" obilo Karani pa so med tem priredili drugega posla, tega dela ne bo banket, katerega se je še uteg- |IB®PP li ! utegnil izvršit: ko« bi bilo po- nil udeležiti. Za slovo so mu božicniei čikaske federacije trohno poklonili "»primemo darilo", SNPJ, ki bo v nedeljo 19. dec. j kakor pravi poročevalec v "A- v dvt»rani SNPJ. Točk*, ki .jih Kden izmed uposlencev jK)d, merikanskem Slovencu". 1)0 na nji predvajal ta odsek, | vodstvom omenjenega Spanca ^ bil tudi pTr ""Rrrtiuičkem ski strani te številke. — P. O. Glasniku". Vprašal je njegove- Zastopniki industrije so na §vojem zboru sprejeli načrt za pota v fašizem (Nadaljevanje s 1. strani.) ckija vseh mogočih zločinov, navadna zarota, da se ga oblati in ob enem uniči tiste, ki so se s Trockijem vred zamerili diktaturi, ki je zdaj na krmilu. Naravno, da so komunisti jako hudi radi te "oprostitve , kajti Dewey je neoporečno poštenjak, česar mu ne more nihče zanikati. Je liberalec, humanitarec, in pa — prijatelj sovjet- SlU' Vrocki torej ni kriv zločinov,-katere mu je predbacival sovjetski prosekutor Višinski, ako je Deweyjeva komisija res preiskovala stvar skozi osem mesecev v Vseh deželah, v katenti je deloval, do dna in dobila dokaze. y Mi verjamemo, tla bivši vojni komisar sovjetske Unije, bivši komi ar za vnanje zadeve, bivši Leninov drug itd. ni koval zvez s Hitlerjem, ne z Japonsko. Tudi verjamemo, da ni organiziral sabotiranja industrijskih obratov v USSR. Vemo pa, tla sta si s Stalinom v navskrižju in vsled tega drug z drugim v boju. Tudi še nismo pozabili, da je storil Trocki z drugimi boljševiškimi vodji vred vse v svoji moči, tla zdrobi demokratično socialistično gibanje v Kvropi v prah. Ako je Zinovjev, ki je bil načelnik komunistične internacionale, storil kak zločin, radi katerega bi bil moral biti kaznovan, je bil njegov zločin to tla je brizgal s svojo taktiko v delavski razred bratomorni boj, čigar posledica jt — Hitler! Versailska mirovna .pogodba je seveda tudi kriva Hitlerja, ampak bi ga ne bilo brez Zmov-jeve-Trockijeve kominterne! Trocki je zdaj v Mehiki, kjer se dokaj svobodno giblje. Boj med komunisti je ljut. Razteza se tudi v druge plasti delavskega gibanja. In to v času, ko fašistična trozveza pripravlja napad na sovjetsko Unijo. Ce pride jutri na krmilo Trocki, bo dal Stalina na zatožno klop, če ga ne bi še preje uničil. Ampak sovjetski Uniji ne prinaša ta-boj med boljše v i ki nikakih koristi. Lahko jo celo pripravi v »položaj, ki bo zanjo katastrofalen, če prizadeti faktorji pravočasno ne spoznajo, tla .s mojimi sovražnostmi ugonab-ljajo, kar jim je najdražje. Modri izreki Ko st> vprašali pokojnega predsednika VVilliam II. Tafta, kaj more storiti za brezposelne, je skomignil in odgovoril "Bog ve." * Bog tudi ni vedel in Taft ni zanje ničesar storil. Ko je kralj Kdvvard, zdaj "duke of VVindsor", šel med premogar je v Angliji in videl njihov bedni položaj, je vzkliknil, "nekaj je treba storiti zanje!" Ostalo je le pri vzkliku. tu in tam ma, ki se bo vršilo dne 30. ma-tudi dva- ja prihodnje leto. Naš dom je krat — vo popolnoma prene- bil otvorjen 18. maja 1918, to-hale. Pri starih itak ni nič, mla- rej bomo imeli slavje ravno po dina se. je pa "modernizirala", dvajsetih letih, od kar smo ga * (zgradili. Naš znani centrum za skup-j Odbor je pripravil tudi že ne ipriredbe kansaških društev, osnutek sporeda, ki je v glavnem sledeči: Povabi se pevska zbora "Prešeren" iz Pittsbur- sprejeli, jo bodo z raznimi do- Kongres v Nevv Vorku je gha in "Bled" iz Librarv ja. So- j dat ki obremenili toliko, tla ne priznal, da ima vlada dolžnost deloval bo seveda, kot že ome- ho imela za najbolj izkorišča- arovati delavcem pravico nov o ,se podporne organiza- njeno, tudi zbor "Savica". An- ne delavce nikake koristi. stavkati, toda temeljna dolž- cije A. S. P, P. D. Uverili so sejtfleško poslujoče društvo SNPJ V zadnji kampanji za pred- nost vlade Je protektirati deda jim j< zdaj več v breme kot se povabil« da vprizori igro. Za sodniške volitve so nekatere u- lavcem pravico DELATI, pra-kaj drugega. govornika se povabi gl. pod-|nije. največ premogarska, pri- vi v resoluciji. To pomeni: de- Najemnina od spodnjih pro- predsednika SNPJ Andre\v Vi- spevale v agitacijski sklati za lavci smejo stavkati, toda dol-storov za trgovino (v enem je dricha iz Johnstovvna, in imeli Roosevelta kakih pol milijona žnost vlade je protektirati nastanjena pogrebna zadruga) homo seveda tudi druge gevor- ( dolarjev. Kongres industrial- STAVKOKAZE pred stavkar-prinaša malo dohotlkov Vrh- nike. Med sjKiredom nja dvorana pa se veliko manj, na plesni zabavi bo igt ker so naše društvene priredbe *eph Koračinova godb in Veselice tako redke. Največ-; kona. je breme lastnikom pa so gro- Točen spored objavimo po zno visoki davki, upoštevajoč zneje. naše razmere. Zaradi skrahi- Vse organizacije v sosednih ran i a promogovniške industri- naselbinah prosimo, da naj ne je je vrednost padla skrajno Prirejajo na ta dan svojih za-nizko, niso pa se sorazmerno hav, kajti njih člane vabimo, znižali davki, kajti dolgovi teh pridejo na naše slavje v mestec so ostali visoki. Na pri---- mer. mestece Frontenac jc ban- Dve prireditvi krotno in ne more plačevati} svojih obligacij od dolga, ki znaša četrt milijona dolarjev. Tu in tam' je kdo omenil, da naj bi na primer prevzela dvorano kansaška društva SNPJ. S tem bi ohranili svoj centrum in prostor za skupne priredbe. Izrazili so mnenje, da bi se veliko bolj izplačalo društvom, ki bi lahko imela tu svoje priredbe in veselice. Dovoljenje za točenje piva bi se lahko vzelo na dvorano in bi poleni za društveno veselice ne bilo več Geo. VVitkovich je energičen j človek. Na letni seji Slovenskega doma v Ptitsburghu je poskrbel, tla njegov list ni bil pozabljen: V dopisu poroča t) i tem: "Na prošnjo lista 'Naprej' za pomoč je bilo sklenjeno, tla se tlom naroči na li. grala Jo- ■ to v bodoče prepove s poseb- tira pravico delati . sta poka- gar (loma tor r/iva, v )a iz Yu-j mm zakonom in radi lepšega zala v zadnji stavki jeklarskih cerkv^ (Ja naj deluj(>jo na predlagajo, da naj prepoved delavcev posebno župan cika- h1oko jn ,iporazum , Xo j(l __ vključuje tudi korporacije. skega mesta in pa ohijski go- zej0 |epo (Kj nj0Jfa Ampak korporacije že zdaj ne verner Davev — oba demo- ' ' pris])evajo v volilne fonde, pač krata! Cleveland, O — Ko so indli- pa posamezniki iz dobičkov in etnih plač, ki jih prejemajo od korporacij. Ti posamezniki prispevajo lahko od pet tisoč, in mnogi lahko po par sto tisoč dolarjev, dočim je mogoče dobiti od delavca v najboljšem slučaju le kak dolar, in še to Ie stri jski obrati znižali število [od malokaterega.„<"e pa bi pri-delovnih dni, tla so imeli mili- spevale unije, lahko asesirajo joni delavcev priliko napraviti vse člane in magari ako kolck-kvečjemu le po par šihtov na tujo od vsakega le 25c, bi zne-tetlen in ker so bile ob enem j slo to skupno že lepo vsoto, znižane plače, se je začela za- Ker delujejo mnoge unije za nimati za organizacijo tudi delavsko stranko, jim hočejo masa ameriških delavcev. Med- privatni interesi z zakonom nje je prišlo spoznanje, da le preprečiti ta vir dohodkov v greš in tedaj bi kapitalisti ne združeni bodo v stanju izbolj- politične namene, sati svoj položaj ter uspešno Njihova zahteva, da sc mo- bili tako arogantni, kakor so braniti svoje pravice. | ra nadelo odprte delavnice o- bili na svojem zboru v Nevv Je pa mnogim delavcem se-takih zaprek. Poslopje je bilol(1anii ekonomski položaj še ve-letos zunaj prenovljeno in je \ 'f,no uganka in vprašujejo, kaj j dobrem stanju. Novo je stalo1'0 vzrok zastoju industrije. Ce (okrog $8,000. l)a W čitali delavske liste, bi Nakup ali prevzetje poslop-j,im bili vzroki znani in vedeli ja od st rani društev ali flan- bi t udi. kako jih odpraviti in s stva bi moralo biti popolnoma trm, P°nriesti socialne krivice, na prost o vo ljni podlagi.. Pre- ^ soboto 18. dec. priredi v den bi se dalo o tem sploh [°beh dvoranah Slov. del. doma resno govoriti, bi se moralo I111* Waterloo Rd. veselico slo-pn»rii.nnati \vire mogočih! venska sekcija ptulružnice št pa Joseph Ban pojasnuje v "Na-Glavarji ameriške industrije preju", tla je bil njego«, brat niso na p.oicm tridnevnem John v Pittsbui Jiu pokopan kongresu pokazali nikakega po katoliškem obredu, ker je razumevanja za socialne pro-! tak() hotela soproga pokojni-bleme, ampak ipred očmi so ka. tlasi je bil John od mladih imeli samo svoje privilegije, let svobodomislec in se ni bri-privatno svojino in profit. V gal za cerkev, boju proti delavstvu so enotni, * iz česar bi se lahko posebno Neki slovenski Detroitčan je !>ri A. V. ot L. veliko naučili. pisa| v"Napreju": Kajli Očitno je. da store kapi- ..Mi Slovenci smo imeli prej t al Ht i vse v svoj, moči, da boj upanje, da imamo vsaj en ali med AH, in ( IO čimbolj raz- dva lista, da bosta in sta za- govarjala in učila socializem. Složno unijsko gibanje bi la- ,)anes *ta in gresta tako daleč hko sklicalo svoj apolitični kon-!iz socializma. Ti ljudje ^o pisali .'^0 let o socijalizmu tlanes so pa prišli na isto pot kot troekisti." In tako naprej fant otrobi veže. * Tisti, ki st> člani komuivisti- dohodkov in \ roške, kot 1"» VVAVV. Vabljeno je član- hraniti, je migljaj unijam CIO. Vorku. Kapitalisti so stoodstot- tla se bodo morale z delodajal- no organizirani politično in ci boriti, kakor so se proti ne- "strokovno". Ko se organizira- odvisnim jeklarskim korpora- jo politično in industrialno tu- cijam in bitko skoro povsod iz- di delavci, pa bo zavel druga- < ne stranke, pa prisegajo m nI gubile. Henrv Ford ima v svt>- čen veter. Od zakonodaje, v našim ljudstvom, da ni-«). >o jem boju proti unijam moralno kateri imajo ogromno »večino hinavci, ali zavajalci, ali o- oporo omenjene zveze, kar po- zastopniki dveh kapitalističnih boje, in vsled tega slabši kot meni oporo vsega kapitalistič- strank, ne morejo pričakovati1 katerikoli trockist. nega častipisja, politikov in drugega kakor drobtine. Ka- —-- sploh oporo vst ga. kar se ku- dar pa bodo imeli v n jemu de- Ali »te si Ameriški družinski pu je ali pa podkupuje z denar-! lavci večino, j i ni bo dala kar koledar za leto 1938 ie nnro- jem. jim spada. čili? ■---- J h 1= VALERIJAM PIDMOGYLNYJ: rn^pm MESTO A X Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR ■ ••i" "S" (Nadaljevanje.) _ Kadi zavisti! je dejal Stepan in zardel. — Jaz pa, ker čutim praznino v sebi. To je isto. Toda gorje ne tiči tu. Gorje tiči v tem, ker je naša literatura kakor presna pogača. Vedno sem primerjal književnika s pekom. Iz majhne gmote testa pe^e kruh. Ce ima dobro pe in dobe/ kvas, bo mesil testo mesece in leta. Ce pa je literat boječ in se boji tetfa napisati, kar misli sam in kar mislijo druip — tedaj naj zapre pekarno svoje literature in naj gre med ljudstvo za šomaštra!^ Godba ie z.opet zaigrala. Spet je zagrmel boben, t >da melodija je zvenela razločno, polzela je kakor tenka 11 i t izpod prstov violinista, ki -e je zvijal v krčevitih zgibih. Melodija je bila melanholična, nekakšen glasbeni prikaz neuresničenih želj, nekakšno žalostno očitanje, nekakšen strah pred nečem in aepokoj. — Kaj pa igrajo? je vprašal Stepan. — Fok>trot. To je ples, ki mu naši ljudje pripisujejo razvrat, nekakšno Sodomo in Go-moro. Nekdo ga je imenoval posteljni ples — kar pa je menuei tudi! Očitajo mu slast — kateri pošten ples pa ni slasten? Plešejo zato, da se objemajo. Ta zadeva s plesom je pri nas kaj čudovita. V prvih letih revolucije je bil celo obvezen, kakor nekak religiozni obred, zdaj ga goje v delavskih kulturnih klubih! Proces življenja — proces samozani-kanja, sodrug moj! — Ne morem pisati, je zašepetal Stepan, prevzet od otožne melodije. Poskušam, pa ne gre. — Ne morete? Ko dozori, boste napisali! Ko je godba utihnila, se je Stepan vznemiril in ko je poslednji motiv nedokončan zamrl pod glasni mstropom, ga je prevzela težka skrb. Motiv se je nenadoma raztresel po dvorani kakor tisoč lesketajočih se prozornih luskin, ki so dražile uho in silil se je povezati vse te odtenke melodije v celoto. Spet se mu ja vrinila otožnost, ker ni mogel ničesar napisati. \ naglici je zbral v spomin vse slike svojeya življenja v mestu in pripovedoval je poetu, kako mu ie bilo, ko se je prvikrat srečal z njim. —- Čudovito, ali ne? je vprašal. — Ne morem se spominjati, je odgovoril poet. toda na nekaj drugega mislim. Prišli ste v mesto lačen, strgan, niti strehe niste imeli — zdaj pa imate plašč, suknjič, nekaj denarja in zbirko povesti. Ali ste zdaj bolj srečni? Zdaj jadikujete: Ne morem pisat. No vidite - živa slika ste mojih misli o napredku. Zato sem vedno trdil: Sreča je nemogoča. Danes ješ, jutri .si lačen. — V-e to je tako nenaravno! je zavzdihnil Stepan. V mestu je vse nenaravno. — Potem, ko smo nadnaravno zavrgli, se tolažimo z nenaravnim. To je naša edina uteha! O sreči, o nekem popolnem zadovoljstvu ne moreš govoriti, ne da bi imel okus po ogab-nosti na jeziku. Najbolj resnična človeška iluzija, prav zato. ker je najbolj naravna! Napolnil je časi. — P< slusajte, je nadaljeval. Vsi oni, ki razlagajo o naravnem, so toliko razumejo na življenje, ko - v i n j a na oranžo. Odkar je človeški razum pričel razmišljati o abstraktnosti je že zapustil naravno pot brezupa. Nikdar več e bo jutri —t»et povrnil. Kdo bi neki bil? Nihče ga še ni obiskal na tem stanovanju, nihče ne ve za njegov naslov! To ga je vznemirilo. Živel je res kakor miš za pečjo v takšni mizeriji, da še pisati ni mogel. Ta ponesrečeni o':isk mu je vžgal novo željo sprejemati goste in po-kramljati z njimi ob prostem času. — Na vsak način si moram najti znance! je pomislil. — Da,prav zares mu je razvedrilo neobhodno potrebno! Nekaj časa svobodnjaške-ga življenja sredi mestnega razkošja bi mu obnovilo moči in odpočil bi se od preobilice naprezanja poslednjih mesecev. Preutrujen je, zato ne more pisati, a utrujena duša je kakor zgaran vol! Vsaka stvar mora imeti svoj počitek. In ko je taJco zleknjen ležal na postelji, je snoval načrte: V uredništvo ne bo zahajal, kajti literarni razgovori trgajo njegove misli, odmaknil se bo na moč daleč od literature. Zato pa si bo našel povsem drugačno družbo, celo Vvgor-skyja bo opustil! Kakor sicer je bil sprva navdušen za njegovo bistroumnost, posebno pa za njegov omalovažujoč odnos do človeštva, se mu je pozneje vse to uprlo, kai t i Stepan nikakor ni bil sofist in je doživljal življenje takšno kakršno v resnici je. Ni si lagal ne v mislih ne v dejanjih, sprejemal je vso resnico življenja, ne da bi ga zato prenehal ljubiti, četudi mu je marsikatero uro zagrenilo. Naslednjega dne se je zagonetni obiskovalec povsem preprosto razkrinkal. Prvi hip ga ni poznal. Angleški brki, kratek kožuh in kožnatc rokavice —? Tedaj pa ga je neznanec pozdravil: — Bog te živi, štefočko! Prišel sem te obiskat. Zdaj ga je spoznal, seveda. Bil je njegov šolski tovariš, Boris Zadorožnij — tovariš, ki mu je odstopil prav to stanovanje! — Sedi, Boris! je dejal Stepan. Lopo, da si prišel! V enem samem letu se je Boris zelo spremenil. Ne le po zunanjosti, temveč tu Ii v- • njegovo obnašanje je bilo drugačno, celo njeg »v glas — le oni prvi vzklik ob svidenju je bil še ohranil izza dijaških časov. Ves njegov govor pa je izražal nekakšno površnost, tako kakor pri človeku, ki je ves v delu in se izogiba nepotrebnih besed. Ko je odložil kožuh, je opazil na njem suknjič iz sivega sukna z velikimi koščenimi gumbi. Nato je potegnil iz žepa zložlj:vo dozo za cigarete in uslužno ponudil: — Prosim, zapali si! Potem pa si je ogledal sobo. — Torej tule stanuješ? ? — Da, tebi se imam zahvaliti! — Eh, kaj bi se zahvaljeval! Podrapana soba! Olepšati si jo moraš. Imaš denar? — Dovolj! (Dalje prihodnjič.) Glasilo avstrijskih socialistov "Arbeiter Zeitung", ki izhaja v Parizu, je bilo nedavno prepovedano tudi v Cehoslova-ški. Mariborska "Delavska Politika" poroča o tem -ledeče: "Cehoslovaško socialno demokratično časopisje je zelo ogorčeno, ker je notranji minister prepovedal uvoz v Parizu izhajajoče "Arbeiter Zeitung" v CSR. Kakor znano, je po zlomu vstaje avstrijskega socialističnega delavstva v februarju 1. 1034. pričela izhajati bivša dunajska "Arbeiter Zeitung" v CSR, odkoder so jo v nakladi po 50,000 in več izvodov tihotapili čez mejo v Avstrijo; Dejstvo je, da je bila ta v inozemstvu izhajajoča "Arbeiter Zeitung" najbolj iskan in najbolj < it a 11 list v Avstriji. Zunanje politični položaj Cehoslovaške, ki jo ogroža nemški fašizem s severa, je narekoval vladi, da se približa svojim sosedom, zlasti Avstriji, čije obstoj je tudi napoti rajhovskim diktatorjem. Posledica zbližan ia med CSR in Avstrijo je bila, ustavitev "Arbeiter Zeitung", ki se je nato pre- selila v Pariz. Od tu je "Arbeiter Zeitung" še vedno prihajala v Cehoslovasko in od tod v Avstrijo. Od ljudstva tolikanj ljubljeno avstrijsko vlado je to razburjalo, pritožila se je v i Pragi in notranji minister, ki kot agrarec socialistom itak ni naklonjen, je prepovedal se-| daj tudi uvoz "Arbeiter Zeitung" iz Pariza. Socialno demokratično časopisje protestira proti odloku notranjega ministra in .pravi, Ida je to grda nehvaležnost napram listu, ki je pred, med in po vojni branil pravice čeho-• slovaškega naroda in bil njegov odkrit prijatelj. Tako silijo zunanjepolitični dogodki tudi demokratične vlade k reakcionarnim ukrepom, ako se nočejo zameriti tistim, na katere računajo. Za ohranitev demokracije v lastni državi je, kakor vidimo, potrebno, da podpiramo boj borcev za svobodo v tujih državah." Ali ste si Ameriški družinski koledar za leto 1938 ie naročili? Nezavednost delavcem v največjo škodo Gary, Ind. — V "Proletarcu" z zanimanjem čitam o delu agitatorjev in zastopnik »v lista, ki ga skušajo razširiti in jpojačati klube z novimi člani Vsak njihov uspeh me veseli, j Ne veseli me pa de jstv o, da je delavce brez agitatorjev nemogoče pridobiti za naročnike na delavske liste, v delavsko politično organizacijo ali v unijo, četudi vedo, ali bi morali vedeti, da je to njim v korist. Pa ne vedo, ker so nezavedni. Zato je delo agitatorjev jako teža vno. Kot menda vsakdo izmed nas, sem tudi jaz nosil masno knjižico, kajti v delavskih družinah one dni kake druge knjižice nismo poznali. Leta 1881) mi je prišel slovenski delavski list prvič v roke. Izhajal je v Trstu. Bral sem ga z zanimanjem in se kmalu navdušil za socialistične ideje. Pristopil j sem v delavsko organizacijo in pustil cerkev. Rojen sem bil leta 1860. V mojih ranih letih je bil socializem med maso še neznana stvar in posebno še med Slovenci. Poznali pa smo cerkev, ki je nas učila udanosti do gospodarjev, pokorščine in pa ge-| sla "moli in delaj". Pravili so nam, da le na ta način si bomo pridobili večno zveličan je. Zdaj je znanje prodrlo tudi med delavske množice in vsak delavec, ki hoče količkaj misliti, ve, da je bodočnost delovnega ljudstva v organizaciji, ki bo izvojevala socializem. Jacob Krainz. Ali že imate vstopnico za Silvestrovo zabavo? Chicago, III. — Iz povpraševanja po vstopnicah na Silve-st rov o zabavo kluba št. 1 JSZ sklepamo, da bo udeležba na nji tudi letos obilna, kakor vsako leto. Vstopnice »v predprodaji so po 40c in pri blagajni f>f)l\ Igrali bosta dve godbi. V vrhnji burno spet po dolgem času čuli in plesali po zvokih John Kochevarjevega orkestra, v spodnji pa nas bo zabavala z domačimi komadi Gra-diškova-Omerzova godba. Torej ne pozabite priti na Silvestrovo zabavo kluba št. 1 v petek 31. decembra zvečer v dvorano SNPJ. Prične se ob 8. zvečer. — P O Junaški Japonci Japonci se na Kitajskem sijajno "branijo", škoda za Kitajce, ker ne morejo enako uspešno na Japonsko, da bi se tam branili pred Japonci, v A jamstvom in lilfhom Za cimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETAKCIJ" NASLOVI SPISOV, KI ZE SAMI NA SEBI VELIKO P0VE00 GRADIVO, KI GA IMA AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1938, DELA ČAST SLOVESU, KI GA IMA TA PUBLIKACIJA. vim.OVA LEPOSLOVNI DEL JI A LE KSANDER S. ITS K IN, največji ruski pesnik (Mile KI o / trie.) C LOV K K, Kl Ji: NOSIL SMRT (Frank k. rži). K V KLINA (L<>nis ličnim r). IZOBČENEC (Katka Zupančič). K A P U A CINIZMA (Iran Joatcz). KONFIDENT (Angelo Ccrkrcnik). KRI'H (Vladimir Kijarce). MAŠCEV AN JK {Anton Stala). LAGINA (Joseph Con rad). METLA IZ JEKLA IN SVINCA, POMETAJ! (Iran Molek). MOJI OTROCI NE PLACEJO (Iran Vnk)! MTKS (Iran Mah k). NJENA MOC (Milan M(dnšck). O HARMONIKI IN TIC,RASTI PAPIGI (Tom Seliškar). PETINTRIDESET IN POL DINARJA. ROTACEVO SPOZNANJE (Ktbin Kristan). V IMENI' SOCIALNEGA ClTA (Iran Vnk). PESMI BILANCA (Iran Vnk). IIOHOT SMRTI. KRIVICA MORI (Katka Zupančič). M C M X X X V111 (Vladimir Kijavcc). NAŠ PRAPOR (prosto s čiškega). OPOMIN (Katka Zn/Kinčič). RAZGOVOR KNJIGOTRŽCA S PESNIKOM (Aleksander Paski n. Pn rd Mil* Klopčič). ŠTIRI PESMI ALEKSANDRA ITšKINA (r prerodn Mile Klopčiča RKSIGNACIJA (Iran Vnk). ZGODOVINSKI SPISI DVA SLAVNA AMERIKANCA—POTOMCA SLOVENCEV (Stanleij Žele). ČLANKI IN RAZPRAVE DVAJSET LET PO VOJNI ZA ODPRAVO VOJNE (Frank Zaitz). IZ RANIH DNI AMERIKE (Anton Carden). MODRO IN NEMODRO INVESTIRANJE (Janko Zcga). RAZNI KOLEDARSKI PODATKI. SEZNAM PRAZNIKOV V LETI 1038. SPLOŠEN KOLEDAR ZA LETO 1 038. INFORMATIVNI DEL Diplomatska zastopstva. Naslovnik jugoslovanskih podpornih organizacij. Podatki o svetovni vojni. Slovensko časopisje v Ameriki. število slovenskih duhovnikov in župnij, v katerih delujejo. Zahvalni dan. SLIKE Angel miru in vojni tanki. Algerijsko dekle (licnoir). Abraham Lincoln (portret, Pont/Jas Volk). AIIhmM 1. (Donglas Volk). Človek (Hjtron Thom/ts). Češka krajina (A utoni n Hala). Douglasova grobnica in spomenik (Leonard Volk)* Deklice na Mlinarjevem vrtu. Drevo v pustinji (I,. F. Offord). Ekonomska razprava (John (h Martclli/). Gosji marš. Graditelji železnice (Hnlnrt Morhij). Komad stroja. Kovač (C. Mcunicr). Krajina (Drago Vidmar). Kruha (Kathi Kolhcit:). Idila proletarske četrti. Ljubljanski grad. Jesenski dnevi (Van M dreke). Igrače (F ran jo Stiploršck). Farmarski dentist (Edmnnd lUampicd ). Magdalenska cerkev v Mariboru (Stiploršck). Mati (Tine Kos). Nevv Mexico (Dorothj/ Ki nt). Otroci na Mlinarjevem vrtu. Peščenine //. Orton). Roke, ki ustvarjajo in režejo kruh. Rastlina ustvarjanja (Harrtu (i. Pmshick). Perice v zimskem jutru (S a sta Hoje). Portret deklice (Rc)toir). Sejalec (motir i: Slovenije), Straže (\V. H. Xi< Ison). Stroji. Simfonija. Slovenski lovci. ^ Služkinja (Velcs(/nez i« Spomenik vojakon in gasilcem (Luniard Volk). Pesem tovarne. Pesem oktobrskih dni.. Pri rod na bogastva. Rad bi bil naci--- Razjarjeni (Frich A. Lam m). Težka pot s takim bremenom. Tovarne pri jezeru (Marina Prnsh( ck). Verni prijatelj (O. štafl). V mraku (C. H. Davics). Za domovino je sladko umreti (Tilbart). Žetev (Kani Bohačik). Železo. Življenju nasproti (Štefan r. Ilnkorski). izhaja v založbi PROLETARCA, 2»0I So. Lan n dale Am\< CHICAGO« ILI,. CENA KOLEDARJU 75c. VEZAN JE V PLATNO RAZNOTEROSTI BONBONI IZ AMERIKE (Kristina Tnrqin). MALI MAI)ALJt)NCEK (Anton Zaitz). MITZI (Frank Harbich). PLAČ MALIH OTROK (Joseph Drash r). SPOMIN NA DIJAŠKA LETA (Marya OmahniJ, I REDNIKOVE PRIPOMBE. KOLEDARSKI DEL DNEVI IN GODOVI V LET C 1938. KOLEDAR ZA LETO 1030-40-41. MRKI SONCA IN LVNE. KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • » POROČILO 0 SLAVJU USTANOVITVE CANKARJEVE ČETE V ŠPANSKI LOJALISTIČNI ARMADI Fronta ni Nevv Vork ali ka- di vseh prostovoljcev, ki *o žr-iteresu le španskih autifašistov, ko drugo mesto, kjer se lahko tvovali svoje življenje za svo- nego tudi antifašistov vsega vršijo velike svečanosti brez bodo in demokracijo. -Pozdra-1eta. Zmaga fašizma v j-.mni- t.sakih težki.č in nepredvidenih vili smo tudi nje s 3-minutnem ji, pomeni začetek svetovnega zaprek. Naša fronta je precej molkom. klanja za in proti demokraciji, aktivna, zato so bataljonske S petjem in godbo smo za- A zmaga demokracije v Spa--At.anosti povezane > sto izključili slavnost. ki nam je vli- niji pomeni odločilen udarec Radečan odgovarja iz Španije uredništvu ro- dopise v va-mii tudi vr še temu, da ko- Sodrugom v letarea: (''it a I sem svoj« sem listu, rit al komentarje, kiju! mentarji niso objektivni, nisem bil najmanje užaljen. Tudi jaz mnogo stvari nisem verj sem imel o Španiji zelo manjklj ,e pojme, dokler se nisem sam prepričal. Meni je samo žal, da imam silno malo prostega časa in da vam radi tega ne morem dopisovati pogostejše. I pam, dii vas ne bom užalil s tem, ker bom naprosil nekaj naših fantov, tla vas redno zalagajo z dopisi iz Španije, ki z \ esel jem čita jo vaš list in se vedno prepirajo, kdo ga menju topo, in brnenju naših i Qb dnevih, ko proslavljamo i Rasizmom, pomagamo istoca- bo čital pr\ . Zgodilo se je (od avijonov. Bila je to proslava 20-letnico ruske revolucije. kolsno v bistvu odstraniti faši- tega !HO |;() -»prli. Nek lldlllg l j«' od - src, ki jim bije enako živijo- ; slavljamo eno letnico interna- Pr^li v Španijo. Samo zato se m»s,,i s seboi, da ga bo bral nje. enako trpljenje in Isti cilj-*'cionalne brigade, ko proslav- združeno s Spanci borimo, med polju, ko h s,-1 po opra\-Vceraj, dne 14. novembra, j 1 jamo G-mesečnj. obstoj udar-! združeni njimi trpimo in k i h. Nismo ga - v-i brali in ko smo proslavili to imenovanje v nega bataljona Djure Djakovi- združeni tudi umiramo. Prisi smo ga vprašali. k;e ma 'Tro-okvirju bataljona. Stali smo v ča. ravno ob tem času svecano smov Španijo, da si pomagamo b tarca" jc /a » ■ io priznal, sadovnjaku oljkinih dreves, da I ustanavljamo" tudi slovensko (*ru«r drugemu, da drug druge- (|a Ka j». i/ ubil. Jasn ». da je smo bili skriti pred fašistično Cankarjevo četo. ga učimo, da se drug za druge- bil velik haio! /e itak je j>ri avijacijo. Pod oljkinimi veja-, Vsi vemo, da borbe proti žrtvujemo in da združeno nas pomanjkanje na sloven-mi, ki so znamenje miru, smo j španski republiki ne vodi Span- zmagamo nad združenim la- skem < t i\ u. on pa -i upa i/gu- Iriie • ti. duh naseda vz »rnika .'mo >e borili slovenski pr >st »- Ivana Carkaija naj daje lo- voljci raztreseni in »pomešani vt n Li eli dvojno fizično iu po vseh brigadah iu bataljonih. m< a no mt ž n borbi. Kevolu- Doprinesli ?mo mnogo žrtev in stremljenje Cankar- uspehov, umirali so naši ljudje je boril vse voje živ- kot najboljši revolucionarji, a velikih materijalnih malokdo je vedel, da so to borci izpod Triglava, ki so svoje a sto težkočami. Z velikim razu- la polno novih moralnih sil mevanjem iz višjih v »jaških forumov pa smo kljub temu uspeli proslaviti imenovanje Cankarjeve čete na najbolj svečan način, ki je vobče megoč nekaj kilometrov za prvo linijo. Govor Janeza Radecana na slavju ustanovitve Cankarjeve dete Salut! Tovariši antifašisti! Salut! Borci za svetovnemu fašizmu in močan korak naprej k usp »stavitvi .svetovnega miru ter progresivnega dela za izboljšanje gmotnega položaja ljudskih mas. To je glavni vzrok, zakaj se svobodo borimo v Španiji tudi mi inter- cionai ja, Ki I jenje ti Zko ah, na j nas spremlja ob vsakem koraku. On s(» j»» boril za pravico dela in jela ter de-in nacionaln > s\o-nji gov program je tudi naš program, Naša naloga je, da dokončamo nj» gov zapoditi boj za pravico in svobod >, za pravico in svobodo špan-ke-kii in slovenskega ljudstva ter Toda ljudstev vsega sveta. Ta »pro- vilna Živela združena in svob< Slovenija! AragOnski front, 14. novembra 10M7. Slovenski prostovoljci v Španiji. in m< k racijo po- bodo. Ta življenje žrtvovali za tast in obstoj slovenskega naroda. Petnajst mesecev smo si priza- MATKSKKV COVOR SLAVJU NA vojaki antifaši Sli devali, dii osnujemo slovensko četo, kajti premagati je bilo treba mnogo tehničnih oi.ir, ki s»i bila povezana s celotnim republikanskim vojnim ustrojem, za številne žrtve in ste junaštva, ki smo jih do- prinesli slovenski dobrovoljci, Dne 7. nov. smo iriTeli četno španske republike! nacionalci. S tem, ker pomaga- proslavo imenovanja Cankar- Salut! Pionirji svetovne svo- mo španskemu ljudstvu, dii jeve čete. Vršila se je ob gr-|bode in svetovnega miru! čimprej izvojuje zmago nad dnevih, ko proslavi «»ijunu*, i.l... »«. i«. ........ -u-ietnico ruske revolucije, no • * ......v* »•«•••■• ■ dostojanstvena in prisrčna, ka-| proslavljamo eno letnico uspe- etično nevarnost tudi v .sel kor more biti le v krogu 120|$ne obrambe Madrida, ko pro- svojih zemljah. Samo zato sm gram bomo tudi izvedli, bomo borili z isto vztrajnostjo so bile odstranjene tudi te ovi ii in sebično -t jo, k t * t . je oo- ril Ivan Cankar. Med nami n" nikogar, ki bi za svobodo ne bil pripravljen žrtvovati tudi -voje ž: Ijenje. Zato je naša zma/a sigurna. Mi moramo zmagati čimprej! Slava Ivaam .Cankarju* Živel slovenski narod! Živela svoboda in cija! Živela medsebojna pomoč med španskim in slovenskim ljudstvom! Živela španska republika! re. Dobili smo častno priznanje in častno odlikovanje, ki Kii nam danes španski narod izroča v obliki Cankarjeve čete. Toda to odlikovanje velja vsemu slovenskemu narodu, ki ^e Od danes naprej enakovredno z vsemi »velikimi narodi demokra-1 bori za svobodo in demokracijo. To odlikovanje je priznanje za dosedanjo pomoč Slovencev v domovini in tujini, Sodrugi Salut! Na današnjem veličastnem sestanku, ob priliki ustanovitve slovenske Cankarjeve čete, ne izražam samo svoje, niti samo stoterih, nego želje milijonskih mas delovnega ljudstva, željo za medsebojno združitev in pospešitev zmage proti nn d-narodnemu fašizmu, kot največjemu nasprotniku napredka in demokraci je. Te želje dajejo od dne do dne močnejši od me. borbe proti sovražniku, ki skuša ves svet zavesti v vojni požar in prelivanje krvi, ki skuša likvidirati vse manjše narode in si podjarmiti ves svet v svoje kapitalistične siv rhe. Ta odmev smo slišali tudi mi slovenski antifašisti, ko je fa- španskemu narodu ter istoča- s,zem na najbolj brutalen način napadel mirno in pošteno špansko ljudstvo, ko so fašisti- no tudi klic k še tesnejšemu Aragonski front, 14. novem- sodelovanju v borbi proti faši vzklikali slovenskemu narodu, [sko ljudstvo, nego ves fašisti- sizmom. l,iti >h>vejiski list. ki je njega,i svobodi, klicali ga kični svet, ki mu danes načelju- Kakšna je pot k naši zmagi? tega tudi antifašističen! enotni borbi in mu prisegali; jeta Nemčija in Italija. Vele- Pot k naši zmagi je dvojna, ki \'idite, tak ie naš odnos do zvestobo do groba. kapital hoče s pomočjo fašiz-!*e medsebojno dopolnjujeta, vašega lijta. Mi ga smatramo Kakšen je bil spored? Prvo j ma podjarmiti najprej na ru- i Prva je pot fizična, t. j. z oro- za antifaši-i: -nega. zato je svirala vojaška godba, špan- dah bogato Španijo, da bi la-jžjem v roki. Druga .ie idejna, smatramo /a svojega, zato so sko in dve delavski himni. Na- žje mogel podjarmiti ljudstvo t. j. politično propagandna, ga vselej a/.vesrlimo, zato so to je govoril Janez Radečan. j ostalih sredozemskih držav in, Medsebojno si s Španci poma- še poseb o od zadnjega inci-Za njim Matešič. Nato jc pre- j to sta predvsem Francija in Ju- gramov fizični borbi, pomagati denta b ime /.an in pazimo čital Radečan pozdrav vsem goslavija. Za tema dvema zem- si moramo medsebojno tudi v a v o mo« . da bi ga k t i • ne iz-Slovencem. ki so ga vsi spre- Ijama bi prišle na vrsto vse ev- politično propagandnem ozi-jeli z velikim aplavzom. Naši ropske države z vsemi svojimi ru. Naša novo formirana četa fantje so zapeli: "Slovenec kolonijami vred. To se pravi, bo odslej nosila slovensko našem" in nekaj narodnih pe- fašizem bi z lahkoto preplavil j cionalno obeležje. Toda to no-srni. »ves s<.et. Velekapital bi popol-|Vo obeležje le kot viden znak Nato so sledili pozdravni go- norfrtt neovirano izkoriščal in internacionalne solidar? >st ter yori»,,ki,/so jih >:o\orili: politi- teptal delovno ljudstvo. Vesiživ izraz tesne medsebojne počni Jsonmar bataljona, Dudek; svet bi se izpremenil na eni j vezanosti in medsebojne v>e-major Maslarič; zastopnik ba- strani v eno samo vojašnico, na stranske pomoči med španskim taljona « DlnMtrov: zastopnik drugi strani pa v en. sam Veli- in slovenskim ljudsti.om. Tudi brigade (Tarfbaildi ter trije kanski koncentracijski lager, I naša novo formirana četa bo Španci kot zastopniki španskih kjer bi ljudje masovno umirali junaško vršila svojo fizično političnih in vojaških oblaki. °d gladu in mučenja. , borbo, todit z istim poletom bo Naša ( ,Poslali so bili pisuavni ir)-, Iz tega vidite, da cilj naše »vršila tudi svoje politično pro- ve lat zdra\ i' kaljfetanu Gustinčiču, borbe v Španiji ni samo borba 'pagandno delo, ki ji je od da-slovenskemu avijatičarju Ki i- proti fašizmu v Španiji, nego nes naprej v največji meri o-žaju, Slovencu atiti-tank bate- borba proti združenemu med- mogočeno z združitvijo sloven-rije "Miletič' in težki bateriji narodnemu fašizmu, ki ogroža ' skih prostovoljcev v eno enot-"Kolar". Spomnili smo se tu- ves svet. Zato ta borba ni v in- no falango pod duhovnim vod- ..i., ■ ■ — stvom slovenskega revolucio- Od daru poleg i bra 19^7. zmu. Cankarjeva četa je soli- i i'»e-bombe trgale na kosce sto- daren protest vseh narodov POZDRAV VSKM SLOVEN-CKM! — N ASK ZAOBUCBE IN PRISEGA proti kriv icam, ki se godijo slo- tine nedolžnih otrok in mater. Ta brutalnost je bila za nas venskemu ljudstvu. Ona je do-! P°ziv« ^a smo zapustili svoje kaz, da je del borbe v Španiji i ' žene, otroke, sorod- tudi del borbe za slovensko na-i !1,ke ,n P^jatelje ter prihiteli k vam španski sodrugi v po- Danes j,i /a nas Slovence cionalno, gospodarsko in poli- zgodovinski ki svečanosti, doni: mi narodi proti nacionalnemu ... tankemu gibanju in v vaši an- "Živel slovenski narod! Živela in gospodarskemu tlačenju od nilCT\ tifašistični l.ornajveč uspe- slovenska >voboda in demokra- strani velesrbske buržvazijt ha ter pozdravljam vas in vst moč. da se enotno, z ramo ob rami. borimo za svobodo in demokracijo, proti barbarskim nasihiikom. ki jim načeljujeta Hitler in Mussolini. Fašisti imajo načrt, da pod- vasr ita •ije in citii!k'e. Janez Radečan. Aragomka fronta. 15. m vem bra 19^7. moramo preprečiti. Njt /a je ena! Slava Ivanu (jmkarju!" Ona je pozivnica novim sloven- trefha z ^'^zenimi močmi po-Danes namreč slovJsno usta- skim borbenim silam za Špani-!^lno!na uni^tL Zastave, ki navijamo in krstimo prvo slo- jo. da pojačamo borbo in čim- plap10,aJ0] pred nanii ^o zasta-ven-ko četo z imenom: Can- prej obračunamo s fašizmom. demokracije,, napredka in kulture. I em zastavam smo se Slovenci, slovensko karjeva četa. Cankarjeva četa je opozorilo,. .... . ' Sloven ki narod je dal v pri- da je treba pojačati borbo pro- Pnk,J«cili tudi mi meru z drugimi narodi jako vi- ti fašizmu tudi doma. ker je;,)anos ustanavljamo eta pa st mora tudi /a- s„k odstotek španskih prosto- napočil skrajni čas. ko je tre-,rankarjevo četo, danes dviga-da je t . ime revolucio-4voljcev in to kljub naravnost t»a združiti vse zavedne Slo- tu[\\ o zastavo, ki nas narno svojo čast svoji sVdn jega :a četa mora biti v poca-t Can- bo vodila skozi borbo do zrna-Ivan Cankar je bil sin siro- Z«u.j laliko zamenjate svoj slarinski vodni grelec «arju, ona mora biti v ponos narja. ()vno | rovoluconarnega pisatelja Iva- svobodo in svetovni mir. Cankarjeva r»'a je obvestilo in o- ZA NOVI VVTOMATICSl plinski VOpHIJRELEG malo naplačilo lahki m in častno in d it moramo nepremagljivim oviram, ki so vence brez razlike verske in revolucionarno čast in prep»-e'i!e Velikemu številu politične pripadnosti v enotno »te čuvati do po- mn^erih zavednih Slovencev, da borbo proti istemu fašizmu, ki, ... .. »je -a vzdiha. Na- si niso mogli izpolniti svoje go- danes sega s krvavimi rokami ma-. m Plesom v roki reče želje: boriti se s puško v l»o španski-zemlji in ki že da-Je 4horJ1 /a »r*\lc? roki proti istemu sovražniku, nes pripravlja teren, da bi čim- ^. teptamh m izkoriščanih, ki ogroža tudi obstoj sloven- prej z istimi rokami segal tudi j"1 bomo nadaljevali to b°rbo skega naroda. Ziito pa imamo po slor,enski. \ svoji sredi več tovarišev, ki Mi tukajšnji slovenski pro-so prišli preko vseh zaprek izistovoljci prisegamo slovenske-vetu, da se tu- Slovenije vso pot peš, ob kru- n111 narodu, da se bomo juna-hu in v >di. Vsi «t;i 1 i slovenski j borili za njegovo pravico i rost »voljci pii so napoti v Spa- in svobodo in da smo vselej pri-nijo morali iti skozi večje ali1 pravljeni za uspehe te borbe manjše število izgonskih lager-j žrtvovati tudi svoje življenje, jev. preko -nežnih plasti, sko- Mi prisegamo, da bomo vztraj-k • viharje, po stenah no in požrtvovalno nadaljevali pozorno vsemu di slovenski narod ne bo pustil pregaziti od nemškega in italijanskega fašizma. Cankarjeva čefa je poziv vsem slovenskim anTifašistom .v domovini in tu- )t" a teta je garancija močne medsebojne pomoči in združene borbe španskega in slovenskega ljudstva Cankarjevi! četa je začetek odločne borbe za svobodno in združeno Slovenijo. nr proti zi gor-k > viharje, po stenah no in požrtvovalno nadaljevali ankar- smrtno nevarnih prepadov, mi-;h°rko hlapca Jerneja vse do-mo krogel obmejnih stražar-j tlej, dokler ne dosežemo-skup-jev. Lo .s svojo neustrašenostjo i no z vami vse praivice sloven-;ti n upogljivo vol jo so dosegli |skega naroda, dokler se ne snidemo v združeni in svobodni Sloveniji. S tem pozdravljamo vse Slovence in Slovenke, v domovini in tujini ter vam kličemo: Živelo splošno nadaljevanje borbe hlapca Jerneja! Živela enotna borba vseh Slovencev .proti sovražnikom sl<',enske zemlje! iroti fašizmu, svoj cilj. Ti ljudje tvorijo dane- Cankarjevo četo. Cankarjeva četa ni delo enega dne. Petnajst mesecev KOMEDIJA S KRALJI • 1' bost»' tu I i \ ga jrrt !(.*». TA PONUDBA VELJA SAMO ZA OMEJENO DOBO tri nar ne za ptipravo vroči« vo, potem .hi i miohno ti avtomatičnega plinskega vofnja. vo la ni ! volj vr »ča za uporabo, 2. Vioča v > Iji iz sl'»rin-?k»'ua vodnega grelca potrebuje težaven, počasen način — 7.ahteva pogosta |H»ta v klet, stan«> voda vroča. 3. Vroča voda iz avtomatičnega plinskega vodne-j; i grelca ne zahteva ni-kak • o«.kibe, nikake pafc-r 'e. nikakega čakanja. Daj«. vam vročo vodo vedno na čt pu — galon za salonom vroče vod« iz « vtomatičneg ■ plintkrf« vodnega grelca ne »tane nič več. Zamenjajte «voj *tarin.«ki vodni grelec za novi avtomatični plinski vodni grelec. Ta |>onudba velja <«mo za omejeno dobo — torej odločite se zanj še dane«! OBIŠČITE PLUMBERJA V SVOJI SOSESCINI ali pa pokličite VVABaik 6000 MODMN COOMIT CONStANT HOT WAT|« .. tllINT »I rtiOl •*» iOm . CAS Hf A t IN© THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPA N Y MONl «t|ttN ttt( na Cankarja. Zakaj po Ivanu Cankarju? Internacionalei v bataljonu Djure Dj a kovica so večinoma iz Jugoslavije. Toda v Jugoslaviji imamo več narodnosti. Med njimi so tudi Slovenci, ki I nas je vseh približno dva mili- iini k združeni borbi | jona. Slovenci imamo približno združenemu fašizmu. ( j isto stališče v Jugoslaviji, kot if' t (,ta e garan ija Katalonci v bivši Španiji. Od ! vsega svojega počet ka slovenski narod ni bil nikdar oboden. Od vsega svojega početka se je moral boriti proti izk >ri-ščevalcem in zatiralcem. Po svetovni vojni je bil razkosan med štiri države in sicer en del pod Ogrsko, drugi pod Avstrijo, tretji pod Italijo in četrti pod Jugoslaviji). V vseh štirih |delih je nacionalno zatiran in «!?ospodarsko izkoriščan. Danes nam grozi ponovno razkosava-I nje od strani italijanskega in nemškega fašizma. Zato je prišlo mnogo zavednih Slovencev v Španijo, da pomagajo zatreti fašizem, ki je danr* glavna »-vira za stvorite združene in svobodne Slovenije. Najbolj poznani slovenski revohicionar je pisatelj Ivan Cankar. On je neprestano protestiral proti krivicam, ki.se godijo slovenskemu narodu. Boril se je za nacionalno -v >-bodo, boril se je proti kapitalističnim vojnam, boril se ie za mir in gospodarski napredek. Boril se je za pravico dela in poštenega zaslužka, boril se je proti onim. ki dobro živijo in bogatijo brez dela. Bil je vso svoje življenje preganjan, bil je v vsem svojem življenju večkrat lačen kot sit. Toda njegovega revolucionarnega duha ni p .. . ,,.,,.,.. ... v_i . I .. •. , I r« vi jo, d.% »o hrlgijtki hralj, ki jr vc »vcc, toni v Angliji. Na »liki na mogla Streti nobena Sila. t mrl u.vi in Hk njr„ v 0,prrdju pro«, dr, ni pa an«t,ski kralj J tiri j VI. Na je tlil posledicah siromašnega Bitki izgledata oba mlaj»a kot »ta. kar nc pomeni aa ivrlovno javnnut nikake j Življenja 1. 1P17. razlikr. k j t i kralji in cesarji to itgubili »voj pomen, Belgijaki kralj je i*gu- Mi smo li»hkf> ponosni, diV »vojo prvo ženo v a»lni nr*riii, tr jr »al v drevo. Ona je bila na ., „ • r , ... . rnritu ubita. Njri;a ni ni« poškodovalo. Vdovcu jr, kajpada dol« tat, in ni more nasa četa nositi ime revo- • , . . , .,. . , . . I , n,t napacn«f». ako te te ni. Neumno jr le Hutljanjr. ki ga uganja »vetovni I lucioliarja Ivana ( ankarja.1 ti»li na narin, kakor da »e grr boR in« ra kako vrliko in velevatno »tvar. puško v roki. dokler ne doseženo vseh pravic slovenskega delovnega ljudstva in delovnega ljudstva vsega sveta. Živela Cankarjeva četa! Živel udarni bataljon Djure Djakoviča ! Živela republikanska armada ! Živela španska republika! Proč s fašizmom! Aragonski front, 14. novembra 1037. Škof proti zatiranju Berlinski katoliški škof Prev--ing se je izrekel javno »proti diktaturi, seveda zato, ker je v Nemčiji protikatoliška. Ali ste »i Ameriški družinski koledar za leto 1938 že naro ( ili? FEMl/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lavvndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Priatna in oku»na domača jedila £ Cene zmerne. Postrežba točna. * Kadar želite kaj 00'ašati spomnite se "Proletarca". PKISTOPAJTF K slovenski nahod; ^ODPORNI JED^f^Tl .>1A ROt^ITK SI ri\'h\N!t •rKiriviT.t" St»ne *m celo lett» #f'..(Ml pol let* f3.00 U^tariHvljHjti nova drteotvu. De^t čUnovfic) je tr l>a /a novo druMvo. Na«lov za |i«t " tajništvo je* 2«.ri7 S. Lavvndale Ave CHICAGO. r [ ZA i itn (-; I 1SK()\ ink VSEM VRST po ZMERNIH < kn\h ^K VEDNO OBPNIIK NA CNl| tisk \ K n () Adria I>rinting (>>. I«l« N. IIALSTEI) STREET, CllieA(.o II.L Te). Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Iz Jiis*o*Raviš* 'Dranv) "Rdeče rože " p »navijajo nn *!oren«kih delavskih odrih ie četrto leto. (Tudi med gjcvemi Ameriki je bila u-j prizor ji na v zadnjih par letih le mnagokje /. velikim uspehom.) # Delavci v Jutroalaviji goje iport z razredno delavskega stalna. Imajo že precej po-j druinic "Prijateljev pi irovno ljudstvo) pa nad 9 milijard dinarjev. * Male dežele, pa tudi nekatere velike, vključivši N mčija • n Rusija, imajo pri pobiranju >re»i -elil k'O ieea novembra se je vr-|(ilede koncerta v La Sallu so Lokvi, v tržaški okolici, sklenili, da se razdelijo vsi fašistična svečanost, stroški, prebitek ali i/guba vasi so namreč pt»stavill! enakomerno po zborih.- Pevci spominski kamen s plo-ibodo vstopnine pro.-ti. napisom v sflomin zna- ---- - Seja kluba št. 1 JSZ odložena na 29, dec. IM eguiarni ;bioa t. ifi • v^cil. a oe 'ta liiulianija, ki je pa-lan>ko leto \ Abesiniji, k n RAZNOTEROSTI m du• ni pa »tir. Na |>l je v-ekano ime padlega duh 1 -nik » in dan smrti. Spodaj je velik napis, ki pravi: "Duce je u tanovll imperij." Nad kamnom ji- vsekan velik. fašistični znak in vdelan drog /a zastavo. Inirijativo za odkritje t1 plašče ie dala ~>9. raska 1, Rrd*tpo,t, O. " 1 pr: sli veselici k oba lia I 1 .1 v prid "Proletarca* in zdaj pošiljam ti prebitka v v oti $10.1 l •tni n 1 leg st» S2, ki ta ju k'ubu } <) i vala Pauline ('lagov sek B'aitie in Jos, (i livar v I tri < I ia fašističn i ;()nlt j, na k ubovi za|,avj /ija. Sredstva za to 1 ftjcoffovi farmi. Klub ju.jo o pa ■■» zbrali člani predvojaških >o\ a ua >r- a 'a 1« £aje gov< r ma i je po n jene stvar, v a ž no Na nil v podporo "Proletar 11 h veča nost 1 je imeii skupni prebitek prire« poleg ostalih, tudi do- korUl t( mu li%., u ki Sl ■•.nik. \ svojem govoru |;,0 0ktobra, znaša * L.oval padlo žrtev ter lutfc za fašistično ^ tega je poudarjal )e vr * t za Pol »t m — papirnatega iu zlatega. Ima ga tudi Jugoslavija, /lati stan-dard temelji na valuti kake tu je, finančno močne dežele, na primer Francije, Velike Britanije, ali pa /ed. držav. Carina v Jugoslaviji se tir j a v zlatih dinarjih. Kn zlati dinar je bil 21. 110 vembra 12 papirnatih dinarje;. S tem dnem pa je bila vrednost zlatega dinarja zvišana od 12 na 13 papirnatih dinarjev. To povišanje carine podraži uvozno blag > z aS..'L'i odstotkov. Se pred dvemi le'i je znašala vrednost zlatega dinarja 11 papirnatih dinarji v' in to nad deset let tod lfi. julija 1025). To povišanje vrednosti zlatega dinar ia ne mare biti v zvezi z zmanjšanj« m vrednosti papirnatega dinarja, ampak je povišanje v zvezi -povišanjem bodočega državne- duhovnika v >ja-»rniki g o v istem j ali žrtev in pa a, Osla I i juro v arine dvojni denarni standard duhu ;>/o>lav due ja. Domačini, ki so se morali udeležiti svečanosti, .so vzdihovali roke in na znak, vsa- ko toliko časa, ali pa "Dure". zavpili "Kja" Violinist Balokovič na koncertu v Chicagu sijajno uspel Prošlo nedeljo je v Orchestra Hali v Chfcagu igral slo-v 1 i hrvat ki virtuoz /latko Ba-lokj.vič. Prvič se je predstavil j iv? isti v 11 ni mestu pred šte-vil m let, ko je igral v neki če-siv d^rarii na zapadni strani. V j/. -0pj |Hj takrat že dokaj /e n, ne pa še v tej deželi. Zdaj ie 011 splošno priznan lini t nik. Na svojem instrumentu je moj ter kot malokdo. Številna avdijtnea pro&lo nedeljo ga toplo nagradila z aplavzom in k svojemu v naprej do- to vsoto je klub št. 1 1 p sli "Proletarcu". Hvala .si m, ki so pomagali, in udeležencem, kajti njim gre zasluga za tako lep uspeh omenjene prired tve. * Kadar da naš klub kak > nagrado, jo vedno dobi ta ali »ni-"pečlar". Nam oženjenim sc zdi čudno, kak ) to, da mi \ tem oziru nimamo sreče. Lani je dobil lepe orgije Jos. li« r-gant, dne 28. novembra pa krasno, ročno izdelano svetilk > Joseph Anžiček z (ileu m Well, ker že imajo sri eo pri nagradah, jim jo želim«) tudi pri dekletih. t 1 K te *eph \ rich raz p d 1 ra n ie"*' »v IT (Ml- tnbra. )t"» in 1 -tt Va- IMI.H ma ! / t- koga u om •Irali ! )ra-, T )-•a. •:. Imenikzastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvu ih nabiranje naročnikov Proletarcu, produ/nt i Am. družinski koledar broiure in knjige, nai pite ipravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene /aitopmke apeliramo, nuj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako fe ime k iker a /a itopnika v sledečem seznamu irpukčeno, vaj nam sporoči pa hemo imenik radevolje popravili. Ill a vzrok <• je ator jev.. k iti do v )lj i ne m C Af-1FORNI FonUna: Anton l»l i>: -h. Oekltnd- Anton Toni.V.f. 1 0» A n t (It-Frunk Novak. S»i» lianriico: A. I.lk-«n. COLORADO. Crr«tfd Rulte: A rit. Slohodnik. Pueblo: Fr. H«dt-/.;n WaU«nhur(( in okulira: Frank I.. • Tomšič. 1LUNOIS t hicafo: Frank /a il z, Chiirl«'« Pojju-••■I« . Antu?) V id 1 , .Iii im Z.ijc in F unk Hizjak. Lz Si Frank .Martinjak, Frank p >- bi asa (len izmeni T manjkanje i utegnili pos za drlo v od « ku, drugi,'da le malo naših naprednih rojakov vzgoji svoje ol »ke v delav ki zai ali ■dn« I )r.*j lo ■t>, tretji so osebnosti i ialoljslu i 11 e nt ke itd. r jo med drutrim d"-ma sedanji tajnik prn->a, ■ zato /h odsek ne 1 r 1 > »rit se od ura proračuna za 1.27 milijard 'očenemu sporedu je moral do- Os Berlin - Rim - Tokio odločno v diru za osvajanje in gaženje demokracije (Nadaljevanje s 1. strani.) povsem "protiarijsko" politiko pa zastopa v Aziji, Imperialisti vedno uganjajo vsa mogoča protislovja, zato povzročajo toliko zmede. Japonci se vesele, ker smatrajo, da je "belega imperializma" v Aziji konec. Hitler in Mussolini se radujeta, k»ir -ma-trata, da morata Anglija in Francija pred njima prej ali alej klecniti na kolena, ali pa propasti. Z Rusijo namera, ata obračunati s dlo. Situacija je temna in nobene ikiziie pacifistov je ne raz-svetle. Fašizem se je odločil za "a^ilja in jih povečava: za fazkosanje l'SSR: za podjarmi ien je malih dežel v Evropi iti kjerkoli. Ako bi ga bilo mo-poče poraziti z resolucijami, bi oila stvar prav enostavna. A delavstvo vzlic temu tudi v še tako demokratičnih deželah ^Imn vzroka, da se bi nnvdu-kva1! za voino. Kajti dokler 00 d o kapitalistične, kdo ve, če 9(% prej ali slej prav tako ne o-Krenojo s svoiim vladajočim Razredom v fašizem, kakor *e ie na pr. Nemčija! A vendar, treba je računati z realnostmi, kakor računajo ze leto dni delavci v ftpaniji. Provokatorji so *u in divjajo z razplamenjeni-bakl jami. da za pa 1 i jo svet. To je resnica, pred katero no smemo m i že tolažiti pr ivoka-torje 7, "goodv gt>ady\ ak^ Za bf»rbo, ki na i zruši fašizeta in sistem, ki ga je povzročil. dinarje,. Povišek v proraeunu bodo torej plačali konzum« nti. * Ali je v Jugoslaviji kaj komunističnih listov? So. Ampak urejevani so tako, da kdor je čital komunistične liste nekoč in bi nič ne ve^el o "novi taktiki", jih Jie nikdar spoznal. Propagirajo nacionalno svupo-| bo, d^tnokr^cyp(, zvezo za de- ; m > krači jo s komurkoli in j)a rtiale socialne niforme. Tak iist je v SJoveniji pelavski J.i^t. /a-,čel je izhajati avgusta to leto. (Trejevan je v istem prave,u kot na primer "Naprej" v Pittsburghu, Pa.) * Trozvezo proti "komunizmu" ( japonsko - nemško - itali-| lansko alijaneo) je ljubljanski "Slovenec" toplo odobril. Pravi, da je hvalevredna, vendar pa se ji Jugoslavija ne bo pridružila, ker je v njenem interesu boljše ,da se ne spušča v trenje med velikimi državami, i "Slovenec" je glasilo slovenskega klrrikalizma, kateremu načeljuje notranji minister dr. Anton Korošec. * I. Nedavno emo v tej rubriki poročali, d a se je v Zagrebu 11-stanovilo "Društvo prijateljev j italijanske knjige". Na j bo tu ,dodano, da obstoji v Zagrebu tudi "Društvo prijateljev N« niči je'. katero v svoji načelni iz-|jj'.i pravi, da mu je namen poglobiti kulturne stike z današnjo Nemčijo. Ima baje že nad tisoč članov. Nemška (nacijska) propaganda si je v Jug )-I - laviji pridobila v poslednjih par letih že veliko zadombe. dat no zaigrati še nekaj skladb predno se je ljudstvo razšlo. Igra in zabava na Silvestrov večer V tukajšnjem društvu -t. 1:', SNPJ so bili vsi prejšn ji odborniki ponovno izvoljeni razen v nadzorni odbor, ki je nov. sk«>-da. ker prejšnji člani t« /a od bora — vsaj dva — niso ponovno kandidirali. Eden teh j«1 Martin Kosi st., ki je bil pri delu in zagovarjanju naprednih akcij vedno v prvih .rstah Uverjen sem, da bo enako deloval tudi v bodoče. Društvo }.» ,j. je sklenilo ostati v federaciji 1 n] SNPJ in Prosvetni matici. Knjige Prosvetne matice, ki jih je prejel tajnik dr.Mva Uohn Kocjančič, -o hitro poš e. Ljudje <0 jih že težko pričakovali, kakor pričakujejo pri-letnik "Ameriškega ti h Lotrch 1» dejal, da napre-duiei .•■'■ranizacija le, akf) ima dušo, t«) ie, ako ima koga, ki »0 vodi in v nji navdušeno de-Omei ja z god o v ijio in rax-* * i odseka, k; je imel par zelo ttsp S nih v eltkili shod »v. raz-•al vo iko lite rature, pomagal /. angleškimi igrami na klu-b< ih prireditvah in delal v a-ritaciji. Prejšnji tajnik John e /a odsek zelo veliko m kadar prevzame t ) de-kdo. ki bo pri volji dati r o-ti čas za delo v odse-t bo napredoval. (Social ( u j t imel sejo pro sli iu iv.\ d i nov odbor. Poje- na angleški . do dramski odsek z -vprizorit-. dopisnike, kot je običaj mod 1 v ijo Šaloigre, ki bo nedvomno ameriškimi listi. V tem "Gla a „ll(|.-.am» da b> klub 'vzbudila veliko veselja in sme- čitateljev" so med drugimi ] ri- JH/ rIh (injom }(>(fj ha. Ob nasb/pu novega letg„4iaJ-?-^evan-i tudi dopisi, ki so tu-1 bo-'e v dopise pri-strežbo. Prebitek je namenjen 1 občuje. Seveda, omenjeni č..-Za nabavo knjig knjižnici, ki ^opis je podpornik kapitalizma jo -kusamo ustanoviti. Torej |in hoč-e, da se med delavce oi pridite vsi, ki utegnete, na Sil- mržnjo, kajti če bodo drug vestrovo v Moon Run. Zabava drugega sovražili, ne bodo se p ične (d) 7. zvečer. Naklo- so,)ni za organizacijo. Kapita- '(la njenost bomo vračali s poseča- lizem se organiziranega d«'la\-11 jem >a>rh "prireditev. *tva boji in baš to je vzrok, Končno, vesele božične pra- čemu neguje prepire med 11 ii-znike in srečno Novo leto! mL —Joseph Snoy. Joseph Ambrozich. ; Akcija za nove člane Cleveland, O. — Pripravi jaza ag t; cijsko delo in se št. 28 liol j^e napredoval v številu članov, kakor \ aktivnostih. ta namen prir« d klub zabavo, ki se bo vršila v soboto 8 januarja pri sodrug 11 Frank (*u*trfr£iču, 7."»:*() Bankroft Ave. Prične se b y.\ ci\ Joseph L.ever. Vse za demokracijo SILVESTROVA ZABAVA KLUBA ŠT. 1 JSZ petek 31. decembra V DVORANI SNPJ i lii<*jii»o. III. Vstopnice v predprodaji 40 centov, pri blagajni 65e. Dve godbi Ples v obeh dvoranah I Koncert slovenskih pevskih zborov v La Sallu Zastopniki slovenskih pevskih zborov v Illinoisu in Wis-e< nsinu. ki so zborovali nedavno v Slov. del. centru v Chicagu. so sklenili prirediti prvi -kupni koncert v nedeljo 8. maja prihodnje leto v La Sallu. Pripravljalno delo izvrši pevski zbor "Soča" v La Sallu. Zbor« /anje v Chicagu je sklical Rudolf Skala, ki je tudi pr dsedoval. Zastopanih je bi-lo sedem pevskih zbore,. Prvi e-taiifk sp vršil maja, zadnji v Chicagu pa 14. novembra. Milvvauska zbora Naprej in Planinsko Rožo so zastopali Fiank Punc« r. Marv Tesovnik. mrs. .!. Slapnik in Marv Suler, vvaukegau ki zbor SND Chri-Jt in a Stritar in Rudolf Skala, laa -o stavke prep »ve-zbor "Naprej" priredi v sobo- dane, ia kdor se zoper to pre-to 15, januarja v Tomset »vi poviaj^ pregreši, je poslan v dvorani domačo zabavo. \ stop- koncentracijsko kempo, ali pa nina je pol dolarja za osebo, in na drugi svet. za to vsoto bo udeležene m Stav kari« m v Zed. državah serviran okusen prigrizek in /a ni to v n kako t dažho, ker niso poplaknenje pa newyorška Nem. iji, Italiji ali Rusiji, pač vinska kapljica. pa v "svob .dm" deželi. UNIJA, KI RAZUME SVOJE NALOGE V »Irdt-crm irzn«mu >o priredbr kluhov JSZ, konfrrrnčnih organu* cij In tocialističnih kulturnih dru : ach. Cleveland: John Kr*»bflJ. Anton Jankovich in John Bozich. Girard: John Ko«in in John Boyratay. Glencoe: Albina Kravanja. 1 isbon: JU Berjftint. Powbatan Point: John Kralj. Piney Fork: Nace Zlemberger, Ne wburgh : Jo«. Lever. Niles: John Plahtnr. VVarren: Joe JfŽ. OREGON. Oregon City: Frank Strvaanik. PENNSYLVANI A. Aliquippa: (leo. Smrekar, Bartol Ye- rant. Broughton: Jerry Jansha. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Straban*: Marko Te- kavc, John Terčelj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. Export: J«»s. Britz. Forest City: Frank Rataic in Antho-I ny Drasler. Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. i Imperial: Frank Auj{uštin. Jchnstcwn in ekolica: Andrew Vi-\ drich, John Rak. Il»ja Buhalo in i Jfiiy Gortno, j Latrobe: John in Mary FradoL • Lawrence: Loui« Brilr.. Library: Nick Triller. Luzerne: John Matifič. Meadowlands: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugh: Klani« T?od- Sharon: Joseph Cvelbar. We«t Newton: Jo.<. Zorko. | Yukon: Rudolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Joseph Skerl. VVASHINGTON. Enumclaw: Ciril Frmenc. reattle: Lucas Debeljak. VVEST VIRGINIA. Elm Grove: John Krasevec. Star Citv ■ I Tel. 1475 424 Rroad JOHNSTOWN, PA. ♦ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON viKFICE HOUR^t A t 1774 W. 2«th Streel 2:00 4:00; 7:00—H:30 I)aily Tel. Crawford 2212 A t 1*58 W. Cermak Rd. • to- VO« p. m. Daily Tel. Ca na I 1 100 A eitn*". »nd Surula? ^ 4f»|Hiintm»»ntf only Mea«a»*«ce Tel.} Crswforlaced upon the teachers for basicallv the responsibility is against the people themselves. Just as the voters send repr.1-sentatives of the private profit order to represent them in other departments of government, so the.v choose labor exploiters, lavvvers, cheap politicians and economic Pollyannas to man their school boards. Need for Unity of CIO and AFL Grovvs in Face of Rising Reaction Our Doings Here and There By Joseph Drasler i o o.\i> POLITICAL INTOLERANCE OF COMMUNISTS DISRUPTS UNITV OF UNEMPLOYED By ARTHUR G. McDowell The first f the trade union i moveme nt of America first met. In appealing to Socialists and aH • progivssives in the two union move-j ifients to support the "Committee of a Million foi Unity", pet; on cum j paign of union member* to their leaders to stay in conference until agreement on unity i.-i reaeh*Ml, Nor-! man Thomas, National Chairman of the Socialist Party rejK»i :e i priče vvas too great to pav for the establishment o!' um;y of labor. VVith tne return ot depression a fact of the harshest sort novv eltar i to ali but the \villfully blind, Thomas reported that employers \vere now in a po u tion to be nialignantly aml tvvo labor throats. In addition. tlu- spt'c:ac!» ot' inner conflict ua« aeting u> a stimu-lant to the fascist sentiment latent among the middle an 1 th » un- employeny of the braneh members or at the Slovene l^abor Center. SOCIAL STUDY CLUB MEETING A promising meeting of the Social Study Club was held last Frid«y at the Slovene Labor Center. Nevv officers and committees vvere elected, the regular meeting date vvas set for the second Friday of the month and vve talked of the many prospects for new members, the Falcon group alone being a good field to diavv from. Ann Pogorelec vvas elected see retary. Joseph Drasler, recording sec-retary. The educational and literature committees have been comblned and vvill hereafter funetion as one committee. It i.< composed of the follovving members: I). J. I»trich, Joseph Drasler, A lice Artach, Oscar Godina, Ann Pogorelec, and Al Kak. The Social Committee is comj>osed of the follovv ing: Pauline Drasler, Kdvvard I.aben, Oscar Godina and Jack Groser. VV" 11 h the grovvth oj the laboi movement and the constant changes taking plače vvithin the Socialist Party, the need for a Social Stud.v Club inereases. W'e can not hope to be well posted on the movement un-less vve come together to d:scuss de-velopments. IN THIS ISSUE Read the table of eontent.s of th« 1938 Koledar. Vou vvill vvant a copy , immediately. VVe began shipping our orders this vveek. If you haven't ordered your copy do so vvhile they last. The capitalist press claims that the labor relations acts are on «-m le I lavvs— that they favor the employe and that practically ali of the d( ci-sions are in favoi of the employ-lice. They have virtually had «very-thing their own way. The labor relations act merely evens things up a little—not entirelv, bv any means, but a little. To even things up en-tirely, t-lie relation of master and set van t wouki have to be abolishej. Besides this, the employers have ali alonjf bet-n given the aid <»f the nation and the state in ort;anizing industry, and they have no right to complain if the nation anration could exi*t. In short, the law helps the employers to organize why sh<»ul«l it not also help thc cmployes to organize? No, the lavv is not one-sided on the part of labor. The labor relations acts are labor lavvs, but there are so man.v employers' lavvs that, vvhen ali the lavvs are taken into considera-tion, the lavv as a vvhole is stili decid-edly lop-sided ori the part of the em-ployers, They have the ovvnership »of industry. This gives them th-vvhip-hand. As for the decisions by favora ble to pena n.erelv havi- refused wa fact that most of the the lab< >r boards are the employes, this hap-because thes the life of the unemployed of the liance had previously demanded that pr ma?!t un]imite(j opportunities. The i matic and cultural group* vvho are jcitizens of the countrv have intimaie ,vn noiMo vvitnou 'l>e-i names, vvni un(jCvek»ped condition of machinery at present affiliated vvith the Educa- acquaintance, houses manuseript; ve (t.sa. iruu>, im,« 0 enabled a man to get his living outjtional Bureau of the Jugoslav Social-i that constitute the largest collection hi addit i o m re n« »r* s fnlin th r u o-11 th° S4Ml' xvithout havin^' t0 ^ ^ Federation. A number of nevv of source material for American his- ernor Homer, sales tax and nausea illegal expulsion of his opoonenUs by i tht. 1-ouV r°side "hovv\psillu ionme n* much of an>'thm^ fn'm other«, and groups have been added to the li-t tory to be found in the vvorld. This is gas liberal announced that "danger" name at the convention explaining j i4Ttl>.:njf' in th . rank. of thl. Workers w,thout htv,nP to svl1 h,H Pmduct< of a special session of the sUte legls-; that Mwe eannot afford to monkey themaelves and companv unions gain- ! in order to live. He anort of every tJi« Joss of 36.000 volutnes frain the lature vva* novv j^ast for ali state le-. around giving these people the be- strength vvhere innerconflict in. . . . , ,--- —. ------- v-------- gislatoi s \vho could novv- rest easy, nefit of 'bourgeois democracv' in a th|, liLbor moVt ;nvn. hi- - reached tlu- "V ' consumini it inem- ity among Jugoslav* in America and 1,1 1Ml aml in 1 1- -uff m! have. mm »CTIVITIES (witb addition«, 191U-1934) ut a cost of $P.;151,560 and considercd one of' the finest of its kind in the vvorld, vvas opened to the puhlic in November. 1S«.»7. an average of $100.000 a i I ■ ^ ■ . . . . ... ..... t , - th« laJbor movement hx until after the April primary. This tinH« like thw . th:< M«et pMt for lriUC)c ^tare announcement means that Chicago unaniinit.v or vise—-ih a call to turn ' \Vjth tho "quc»tioii of iuri dietional j reeesaJ to palh tu umt such an t.Xprvs^i.n t »P^« other*. He tvas to buy his ma- ____; portant in the vvuild. to the plače vvhere food budgets are t split the Workers Alliance tO wh»ch p^tklon O* the "Comm 1 »f a cHintrj and n;o fo.nl from "L. ............! &>»»*-'« the present building, built cut to the bone and only half of rents 1 the Communistr. vvhere admitted tvvo Mitlion** is every day more necess«ry. others." He hss to seli his piY)ducte to are being paid resulting in evietions .vears ago in the mistaken i(iea that ' tf0lc«s the rank and file make cleai money to t»uy the thmgs he must out into the Hell of the ravv lake city,they vvanted the unity of ali organ-. their wi|j aluj jesi,e jn the matter. vvinter vveather. These funds vvill not ized unemp!oycd and part time vvork-. i.ucj1 a proposal as that of Green's be renevved or inereased thru anyjers. ' that ali dispu^s over jurisdiction be further dipping into surplus from Alliance «*tled before unity is ^tahlipr, foT. will be further cut as the thousands i Appeal has been made to the lili- 0vvr an(j a (jay. Send for petitions to of nevv unemployed are forced on to , nois Executive Board of the Alliance cjrculate amoiig felhnv unionist> the relief r.olls. , to stop the di-ruptive and unconsti- ! e»ther to the Socialist Party at 549 ' If ever there was a need of an or- tutional aetion of the ne^ |*,wer- Randolph St., Chicago, care of the ganization of unemployed and part drunk f^ommunlsts in control of the jahor secretarv or to the Socialist time vvorkers to wring concessions»Cook County Executive Committee ifrom the Horners and the Hoose- and the National Executive Board of velts vvho, with their talk of balanc- the Alliance meeting in VVashington ing the budged are preparing the way this vveek vvas fullv accjuainted vvith for the further attack on the present the nature and significance of events meagre relief standarda of the un- in the mid-vvest. The desire of the emplo.ved and VVPA vvorkers, novv is Communists for control of the VVork-the time for that militant organiza- ei-s Alliance and the expulsion of ali tion of the unemployed. It is high elements in dismgreement with them tragedy that at this moment thc C oni- is probably explained by their intri-munist Part.v in its insane -vving to gue vvithin Labor's Non-Partisan The re«identH of the citios are KtUl more dependent — or inter-depen- Thc follovving activities are sched (jont , uled for the vvinter season by JSF >'ear ua- been used for purchases. . , »i Fraternal and Cultural On June 30. 11U1. the institut ion A man ran no lon*er make a J,v tff|Hated with the Education- co.itamed more than I.f0ft.«.|fi mg on his ovvn He must neces- Bureau, JSF: books: 1,115,000 map,; l.:iU».000 .an y make h^ l.ving^if he makes 7 m composition, and 525,000 t at ali—-by establ.sh.ng mutual ro- , Decembrr pnnts. lations vvith other human beings. 1 i l. -, . ihe 11 st congress appropnated Call, 21 E. 17th St.. Nevv Vork Cit.v. Employment for Ali Furthermore, m a c h i n e r y has brought about the development of gi-gantic and inextricably intervvined industries. A man vvho lives here is Workers' Home, ~VVa'teHoo Rd. dejn-ndent for some part of his living, upon men vvho live thousrfnds of Girard, Ohio. — "Domača zabavi. ' Ever since human beings began to congregate together in tri bes, they have been more or less dependent upon one another. But this dependonce -vvas often miles away—and he us dependent upon men vvho live and vvork ali the vva.v betvveen then- and here. Society having become thus inter: Moon Run, P«. Nevv Year's hTve j related and interlocked, it be comes Celebration of Braneh No 175, JSF, Collinwood, O.—Dance sponsored $1.500,000 for the purchase of the b.v Braneh No. 40, JSF. on Chrismia,- V'ollbehr collection of 3,017 volumes Eve, December 25th at the Slovene °f incunabula. The Kruger collection of 4,601 itenis on Roman lavv and li.7»*»0 volumes from the VVinter Palače library of Nicholas II of Russia were purchased in 1931. A notable acquisition vvas that of the original copy of the 1'lster County Gazette for Jan. 4, 1800. sponsored by Braneh No. 222. JSF. Fridav, December :Jlst at NagodeV Hali. Among the 75,000 volumes in the "rare book room" are numerous itenis such a> first editions of the Greek classics, the first four foli-es of Shakespeare, the first edition of "Paradise Ivost," the 1550 of "Piers Plovvman," the first five of the "Complete Angler," the 1530 of Christien de Troyes, the 1678 of "The Buccaneers of America" and among the Američana, a copy of ihe VValdseemulk-rV Cosnvographk (1507), the first book to substitatc "America" for "Columbia." Al>o there is rich rcpresentstlon i>f the earliest printed narratives and Uistor.v of the pplonies, among them the original records of the Virginia Company of Ix>ndon, a perfect copy of Smith'« "General Historie o f Virginia." 1624, and his 1612 map of Virginia and numerous exampld« of early American printing. One rhay find also an exellent collection of th«1 thre * Mathers, a very large one of Benjamin Franklin, including that great rarity, "A Dissertation on Ll-l>crty and Necessity," the first book printed as vvell as vvritten by him. Other valuable Američana are the original copies of the declaration of Independence and of the Constitu-tion. the Gettysburg address of Lincoln, the "oath of secrecy," signed by every member of the continental congress, and letters of the presi-dents. Also there are the 1,700 auto-graph, of the leading personages of the French revolution. adventurism and opportunism vvithin League and the nro|>osed liberal vving | »light in degree, and sometimes i.'the indisputabl« dut.v of society to December 3Ist. the Democratic Party ha: invokedlof t!ie Democratic Party to organize vvas entirely negligible. see that each resident has a niche 1938 Newburfh, Ohio. - its old rule of ruin tactics and having labor support behind phony liberal1 This was espečially true in Amer- ; in ^cial machine where he can . ».braTi^rT^of "b ^ -h \ 1 "j^F * t in the last vveek captured mechanical candidates of the type of labor-bait- ica in the early days. t'p to a»>out fit >n and earn the things vvhich he j h SNpj HalPT) ' °b 'ti t " control of the VVorkers Alliance in ing states attorne.v Courtney and (the middle of the nincteenth centur.v • needs as a human being. ' ' ocemr>er .>ist. Cook County, has vvithout halt sales tax Governor Horner. Only the 1—or perhaps a little later—it vvas; To put it bluntly. society owes launched a purge of it^ political op- moat tyrannical control of the A!- possible for a man to go it "on his every man or vvomen a job. Consider- ponenU in this unemplo.ved organi- liance vvould permit the carrying out own hook" in this country. VVomen | ing the industrial evolutlon hrieflv zation vvhich Socialists took the lead of this wretched adventure vvith the could not—for the.v vvere bound and inadequately deseribed above— in founding on a non-partisan ba-is. endorsement of the Alliance. The tactic and progi am i> nat ion Expell OpponcnU al. As related in another plače in this The Communist controlled exe-: isfue, the Communists in the state of j two things — the nevvness of the mnescapable. cutive board immediately ui»on tak- VVashington in order to carry thru | ing office, expelled vvithout charges, 'h<-,ir diversion of the VVashington Chic.fo, III. Nevv Year's Eve Cel- PllSSlItl I' pnfiA« rtf U..o«,.U V^ 1 1CL' ... ■ ■ k ■ ' / ki'r,l lllil i Vou are strong and vvell- that is pleasant. Vou hope to remain so-that is natural. about bv idiotic and antiquated tia- and the condition of mutual inter- ^ \ " " • , " , > Hl , u n- ditions-—-but men could. 'dependence vvhich it has msde-this ^ ( om™\e Ountin- drea lis It vvas due tO a combination of dutv of societv to the individual is 7,>2° Avenuo. But y trial or hearing, five members of the <'ommonwealth Political Federation , Alliance opposed to their polieies, and ,nto a lil>''!'»l accomplice <»f the out-suspended tvvo locals containing 1 il-ht capitalist elements in the De-! better than 10' , of the entire mem- 1 ™ocratic Party in'that state, brought | berahip in the countr.v and threaten-«'d others. Robert Foley, Communist Party fraetion secretary and novv elected executive «ecretary of the Cook County Alliance struck the key-note vvhen he dec la red for the nevv administration that vyhat the Allianc«' needed vvas more "unanimity". Con-sidering the fact that this same class eonscious unemploye<| vvorker. un on charge* leading members of the VVorkers Alliance on charges of Consorting vvith enemies of the people« front (that is Socialist Part.v members). Save the Alliance for •trugffl*. Stop tho Communist* aplittert and purffert mu-t be the the eam of .vouth. you may be disappointe.l- Milwaukce, Wi.. --- Card part.v l that sponsoied b.v Braneh No. ;{7, JSF, i Sundav, Januarv 23rd in tho S. S. Turn Hali. Chicafo, The Net of Law The net of lavv is spread so vvide, No sinner from its svveep may hide. Its uit-hes are so fine and strong. The.v take in cvery child of vvrong. O vvondrous vv«.b of mystery! Bi v f -'i alone escape from thee! —Jamet Jeffret Roche. III.—Dramatjc Preselita- To A Študent ;tion by the Dramatic Group (»f Let crovvded citv pavements be vour Braneh No. 1, JSF, Sunday, Febru- school, ai>T ,'5tn- i Vour text, the varied faces that Strabane, Pa—Distriet Conference vou M'r' I of JSF Branehes and other organ- An »nder«tanding heart artd mind, izations affiliated vvith the Educa- >'OUr u>ol< tional Bureau of the Federation. March 27th. Chicago, lil.—Sava's Spring Concert. Sunda.v, April lOth. Chicaga, 111.—May Da.v Celebration. Braneh No. 1, JSF, Sunda.v. Mav Ist. T h e art of human kindness vour degree. •E. K Biddle. And the Covvs Think They Get Milked! Braneh secretaries and secretane^ ti'11«' in a vear, Nevv of ali organizations affiliated vv.th ( ,tx milk prices have jumpe L the t>lucational Bureau of the Federation are requestcd to keep u< informed of the date« of their affair-. thereb/ enabling us to keep this of-P>odu<,«tion. , calender up to date. -- The milk trust gets richer, and the poor gei riekets. And th«« farni' ets less than co^t- Hope for peace betvveen the A. F. of L. and the C. I. O. ia fading fast. The latesi development ia a threatened "laat-ditch" fight against the Committee for Industrial Organization soon if their difference« are not reconciled. New Year's Eve Dance Sponaored by Braneh No. I, JSF. At »he S. N. P. J. Auditorium, 2657 So. Lawndale Ave. FRIDAY, DECEMBER 31, 1937. Ticket«: In advance 40c. at the door 65c. In the Auditorium. John Korhevar'« Orchot.tr«.—In the Iower hali, Gra-dithek Omerza Orchestra. Fun and merriment for aH. PROGRESS Once the greeting vvas "Peace b-with you." Novv it's "How's tricks?" Correct VV ho« •ver does not vvork for a living, (»r serves those that do not, is a thief, call him vvhat you ma.v, When ali is sajd an I done, "Sweet Adeline" boats taps. FRAGMENTS C ravv 1 out of .vour shell occasionallj' and enjoy a nevv e.vperience. Ali voungsters knovv some things th»'ir fathcrs are too busy to le»rn. Give me niy dog am I the sidevvalk sparkles vvith friends. Vou have to live a lot of your life vvith vourself. Vou ma.v as vvell learn ti> enjo.v your ovvn conip»ny. Most alibi« are nierel.v a confes*ion of laziness. It is not given to ali of us to be bright, but it is vvithin the r«nge of everybody to be thorough. It is better to be misjudged for » deed ,»f aetion than for a deed of neglect. Kred B. Harton in LET V0l'R-SfELF C,O! com pet i t ion Cooperation and not the life of trade, The religion« »»f the vv. - : ! ar« mu 1'Jai'ulHtlUTH of~li fevv "Tmaginallve men.—Emeivon. "\Vhile there a lovver class I am lin it: vvhile there is a eriminal element 1 am of it: vvhile there i* * soul in prison I am not free." F. u gene V, Deb«. "There is not an.v room in our hearts for hate, except for a sy»t*n* in vvhich it is possible for one to achieve a tremendous fortune doing nothing. vvhile millions «off*r and struggle and agonize and dic f°r fhe bare necessities of life. Eugene V Deb«. "Do not vvorrv over the charge of tiea• oj, t.» your masters: but he con-terned about the treason that ceriu vourself. Be true to yours«m and you eannot be a traitor to aaf «rood cause on earth." F.uirnr V. Drb«