Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa MF UL





Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa



Iztok Štamfelj



ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB



Študijsko gradivo





1. IZDAJA, 2022





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



Naslov:





Anatomske osnove modelacije zob

Avtor:





Iztok Štamfelj

Izdaja:





1. izdaja

Izdajatelj in založnik:

Ljubljana, Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, Univerza v Ljubljani Leto izdaje:



2022

Format:





PDF

Spletno mesto:



http://www.mf.uni-lj.si/kzbnmzo/studijska-literatura

Modelacije, fotografije in skice v študijskem gradivu so avtorjevo izvirno delo.





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 122393859

ISBN 978-961-267-222-5 (PDF)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





Doctors without anatomy are like moles. They work in the dark and the works of their hands are mounds.

Friedrich Tiedemann (1781–1861)





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



PREDGOVOR

Študijsko gradivo Anatomske osnove modelacije zob je namenjeno študentom 2. letnika dentalne medicine, ki opravljajo vaje pri predmetu Funkcionalna in klinično aplikativna morfologija in embriologija zobnega organa na Medicinski fakulteti UL. Vaje so nadgradnja teoretičnega znanja morfologije zobnih kron, ki ga študent pridobi že v 1. letniku pri predmetu Anatomija zob. Sodobna dentalna medicina stremi k estetskemu in funkcionalnemu posnemanju naravnega zobovja. Za uspešno izvedbo kliničnih postopkov je poleg študija anatomske oblike zob potrebna tudi ročna spretnost, ki jo pridobimo z vajo. Za dosego tega cilja bomo uporabljali modifikacijo klasične tehnike modelacije v vosku, ki je tekstovno in slikovno prikazana v tem študijskem gradivu.



Ljubljana, 2022





---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

V predgovoru je izraz študent uporabljen kot nevtralen izraz za moške in ženske.





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



KAZALO VSEBINE

1.

Priprava mavčnega modela





1

2.

Pripomočki za modelacijo





1

3.

Tehnika modelacije v vosku





3

4.

Modelacija prvega zgornjega stalnega sekalca





6

5.

Modelacija drugega zgornjega stalnega sekalca





7

6.

Modelacija prvega spodnjega stalnega sekalca





9

7.

Modelacija drugega spodnjega stalnega sekalca





11

8.

Modelacija zgornjega stalnega podočnika





12

9.

Modelacija spodnjega stalnega podočnika





13

10.

Modelacija prvega zgornjega ličnika





14

11.

Modelacija drugega zgornjega ličnika





15

12.

Modelacija prvega spodnjega ličnika





16

13.

Modelacija drugega spodnjega ličnika





17

14.

Modelacija prvega zgornjega stalnega kočnika





18

15.

Modelacija drugega zgornjega stalnega kočnika





19

16.

Modelacija tretjega zgornjega kočnika





20

17.

Modelacija prvega spodnjega stalnega kočnika





21

18.

Modelacija drugega spodnjega stalnega kočnika





22

19.

Modelacija tretjega spodnjega kočnika





23

20.

Literatura





24





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa MF UL



1. PRIPRAVA MAVČNEGA MODELA

Na začetku vaj dobi študent mavčni model zgornjega in spodnjega stalnega zobnega loka. Na teh modelih izbrane zobne krone s svedri vodoravno obrusi do nivoja medzobne papile (Slika 1). V nadaljevanju vaj odbrušene zobne krone obnovi v vosku.



Slika 1. Od leve proti desni si sledijo prikazi izhodiščnega stanja pred začetkom modelacije prvega zgornjega stalnega sekalca, prvega zgornjega ličnika in prvega zgornjega stalnega kočnika.



2. PRIPOMOČKI ZA MODELACIJO

Uporabljali bomo komplet petih instrumentov po Petru K. Thomasu (PKT1–PKT5), modelirni vosek in gorilnik (Slika 2). Vsi instrumenti imajo po dva aktivna dela, ki se razlikujeta po velikosti ali obliki (Slike 3–6).

PKT1

PKT2

PKT3

PKT4

PKT5



Slika 2. Fotografije prikazujejo komplet modelirnih instrumentov (levo), lonček z modelirnim voskom (desno zgoraj) in alkoholni gorilnik (desno spodaj).



1





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



Slika 3. PKT1 in PKT2 imata ukrivljene

aktivne dele s topim zaključkom. Z njima

dodajamo kapljice segretega voska na

PKT1

mavčno osnovo in tako oblikujemo

voskovne

stebričke

in

grebene.

Instrumenta sta uporabna tudi za

glajenje površine voska.



PKT2



Slika 4. PKT3 ima stožčasto oblikovana

aktivna dela, ki se razlikujeta le po

velikosti. Z njima oblikujemo brazde na

grizni ploskvi in gladimo površino voska.



PKT3





Slika 5. PKT4 ima ploščata, koničasta

aktivna

dela,

ki

sta

postavljena

pravokotno drug na drugega. Z njima

vosek odstranjujemo. Aktivni del, ki je

prikazan na levi fotografiji, je uporaben

tudi za oblikovanje fisurnega sistema na

griznih ploskvah ličnikov in kočnikov.



PKT4

PKT4



Slika 6. PKT5 ima ploščata, lokasto

zarezana

aktivna

dela,

namenjena

oblikovanju trikotnih grebenov na griznih

ploskvah ličnikov in kočnikov.





PKT5

2





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



3. TEHNIKA MODELACIJE V VOSKU

Avtor tehnike dodajanja voska je gnatolog A. Payne, P. K. Thomas pa je razvil ustrezne modelirne instrumente. Z instrumentoma PKT1 in PKT2 dodajamo segreti vosek po kapljicah in tako oblikujemo zasnove vrškov in grebenov, s PKT3 gladimo površino voska, s PKT4 in PKT5 pa vosek odstranjujemo. Cilj dela je s postopnim dodajanjem in odvzemanjem voska poustvariti naravno obliko zobne krone.

Vosek dodajamo tako, da PKT1 ali PKT2 segrejemo v plamenu gorilnika in se z njim dotaknemo voska v posodi. Pomembno je, da segrejemo ukrivljeni, vezni del instrumenta in ne konice. Vosek se namreč vselej premakne stran od segretega dela, zato se pri pravilnem segrevanju kapljica oblikuje na konici instrumenta (Slika 7). Napačno je segrevati konico, ker se kapljica voska posledično premakne proti veznemu delu instrumenta.





Slika 7. Pravilno segrevanje instrumentov za dodajanje modelirnega voska (levo) ter instrument s kapljico segretega voska, ki je pripravljena za nanos na mavčno osnovo (desno).

Za glajenje površine voska uporabljamo instrument PKT3, lahko pa tudi instrumenta PKT1 in PKT2, ki sta v osnovi namenjena dodajanju voska. V ta namen aktivni konec instrumenta nekoliko segrejemo v plamenu in nato drgnemo po površini voska. Instrument ne sme biti tako vroč, da se vosek pri dotiku topi. Instrumentov za odstranjevanje voska (PKT4 in PKT5) nikoli ne segrevamo!

Faze dela vključujejo modelacijo:

1. voskovnih stebričkov, ki nakazujejo položaj vrškov in njihovo višino, 2. mezialnih, distalnih in osrednjih grebenov vrškov,

3. obrobnih grebenov (modelacijo oboda zoba imenujemo »ribja usta«), 4. trikotnih grebenov na grizni ploskvi,

5. dodatnih grebenov, žlebov in fisurnega sistema.

Slika 8 shematsko prikazuje opisano zaporedje faz. Pri interkaninih zobeh je postopek enak, le da v prvi fazi s postavitvijo voskovnih stebričkov nakažemo višino in položaj griznega roba ter zobnega tuberkla.

3



Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



Z vajo boste osvojili opisani postopek modelacije in pridobili ročne spretnosti. Že v predgovoru je zapisano, da je modelacija nadgradnja teoretičnega znanja morfologije zobnih kron, ki ste ga pridobili v 1. letniku pri predmetu Anatomija zob. Ključno je, da pred začetkom dela ponovno odprete učbenik in osvežite že pridobljeno znanje, kajti če glava vé, bo tudi roka znala narediti. Študijsko gradivo v nadaljevanju slikovno in na sistematičen način prikazuje postopke modelacije kron posameznih vrst stalnih zob v vosku z ustreznimi instrumenti. Najbolj podrobno sta prikazana postopka modelacije drugega zgornjega sekalca in prvega spodnjega sekalca, ker sta to zoba, ki ju boste najprej modelirali.





4





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 8. Shematski prikaz nanašanja voska na mavčno osnovo levega drugega zgornjega stalnega kočnika po tehniki modelacije, ki je opisana v tem študijskem gradivu. Postopek vključuje modelacijo: A – voskovnih stebričkov, ki nakazujejo položaj vrškov in njihovo višino, B – mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov, C – bukalnih grebenov bukalnih vrškov; D – bukalne ploskve, E – mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; F – palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; G – palatinalne ploskve, H – obrobnih grebenov (S tem je zmodeliran obod zoba, imenovan »ribja usta«.), I – trikotnih grebenov, J – dodatnih grebenov bukalnih vrškov, K – dodatnih grebenov palatinalnih vrškov, L – žlebov in fisurnega sistema.



5





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



4. MODELACIJA PRVEGA ZGORNJEGA STALNEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



Slika 9. Postopek modelacije desnega prvega zgornjega stalnega sekalca. A – labialni stebriček nakazuje položaj in višino griznega roba, vrisana točka pa mesto modelacije palatinalnega stebrička; B

– palatinalni stebriček nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla na bodoči palatinalni ploskvi; C, D

– postopek modelacije labialne ploskve; E – postopek modelacije palatinalne ploskve; F – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; G – postopek modelacije zobnega tuberkla in palatinalne vdolbine; H, I –

izgotovljena modelacija zobne krone iz labialne in palatinalne strani.





6





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



5. MODELACIJA DRUGEGA ZGORNJEGA STALNEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 10. Postopek modelacije desnega drugega zgornjega stalnega sekalca. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije labialnega voskovnega stebrička; B, C – pogled na stebriček, ki nakazuje položaj in višino griznega roba, iz palatinalne in labialne strani; D, E – zmodeliran grizni rob iz labialne in palatinalne strani; F, G – zmodeliran srednji lobus iz labioincizalne in mezialne strani; H, I, J – zmodeliran labialni del zobne krone iz labialne, incizalne in palatinalne strani, z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije palatinalnega voskovnega stebrička; K, L – palatinalni stebriček, ki nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla, iz meziopalatinalne in incizalne strani.

7





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





M





N





O





P





R





S





T





U





V



Slika 10 (nadaljevanje). M, N – zmodeliran zobni tuberkel iz palatinalne in incizalne strani; O –

zmodeliran obod zoba »ribja usta«; P – modelacija obrobnih grebenov in palatinalne vdolbine; R, S –

levo-desna primerjava višine griznega roba in njegovih prehodov v aproksimalni ploskvi; T, U, V –

izgotovljena modelacija zobne krone iz labialne, palatinalne in incizalne strani. Vidna je palatinalna brazda, ki je pri tem zobu pogost oblikovni znak.





8





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



6. MODELACIJA PRVEGA SPODNJEGA STALNEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 11. Postopek modelacije levega prvega spodnjega stalnega sekalca. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije labialnega voskovnega stebrička; B, C – pogled na stebriček, ki nakazuje položaj in višino griznega roba, iz lingvalne in labialne strani; D, E – zmodeliran grizni rob iz labialne in lingvalne strani; F, G – zmodeliran srednji lobus iz labioincizalne in distalne strani; H, I – zmodeliran labialni del zobne krone iz labialne in lingvalne strani z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije lingvalnega stebrička; J, K – lingvalni stebriček, ki nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla, iz lingvalne in incizalne strani.

9





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





M





N





O





P





R





S



Slika 11 (nadaljevanje). L, M – zmodeliran zobni tuberkel iz lingvalne in incizalne strani; N –

zmodeliran obod zoba »ribja usta«; O – modelacija obrobnih grebenov in lingvalne vdolbine; P, R, S –

izgotovljena modelacija zobne krone iz labialne, lingvalne in incizalne strani.





10





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



7. MODELACIJA DRUGEGA SPODNJEGA STALNEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



Slika 12. Postopek modelacije desnega drugega spodnjega stalnega sekalca. A – labialni in lingvalni stebriček nakazujeta položaj in višino griznega roba ter zobnega tuberkla na bodoči lingvalni ploskvi; B, C – postopek modelacije labialne ploskve; D – postopek modelacije lingvalne ploskve; E –

zmodeliran obod zoba »ribja usta«; F, G – postopek modelacije zobnega tuberkla in lingvalne vdolbine; H, I – izgotovljena modelacija zobne krone iz lingvalne in labialne strani.





11





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



8. MODELACIJA ZGORNJEGA STALNEGA PODOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 13. Postopek modelacije desnega zgornjega stalnega podočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B –

bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrška na griznem robu ter zobnega tuberkla na bodoči palatinalni ploskvi; C – določitev višine bukalnega stebrička na osnovi primerjave z dolžino krone levega zgornjega podočnika; D, E – postopek modelacije bukalne ploskve; F – postopek modelacije lingvalne ploskve; G – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; H, I – modelacija osrednjega grebena na palatinalni ploskvi; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone.



12





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



9. MODELACIJA SPODNJEGA STALNEGA PODOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 14. Postopek modelacije levega spodnjega stalnega podočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B, C

– bukalni in lingvalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrška na griznem robu ter zobnega tuberkla na lingvalni ploskvi; D – določitev višine bukalnega stebrička na osnovi primerjave z dolžino krone desnega spodnjega podočnika; E, F – postopek modelacije bukalne ploskve; G, H, I – postopek modelacije lingvalne ploskve; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz labialne, mezialne in lingvalne strani.



13





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



10. MODELACIJA PRVEGA ZGORNJEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I

Slika 15. Postopek modelacije levega prvega zgornjega ličnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B, C – bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi, zato mora biti palatinalni stebriček nekoliko nižji in nagnjen mezialno; D – zmodelirana bukalna ploskev; E –

zmodeliran obod zoba »ribja usta«; F – zmodelirana okluzalna ploskev; G, H, I – izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, palatinalne in okluzalne strani.





14





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



11. MODELACIJA DRUGEGA ZGORNJEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



Slika 16. Postopek modelacije desnega drugega zgornjega ličnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B –

bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi, zato morata biti pri tem zobu podobne višine; C – zmodelirana bukalna ploskev; D – zmodelirana palatinalna ploskev; E – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; F – zmodelirana trikotna grebena vrškov; G, H, I – izgotovljena modelacija zobne krone iz okluzalne, palatinalne in bukalne strani.





15





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



12. MODELACIJA PRVEGA SPODNJEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 17. Postopek modelacije desnega prvega spodnjega ličnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B – bukalni stebriček nakazuje položaj in višino bukalnega vrška; C – zaradi velike razlike v velikosti vrškov pri tem zobu je stebriček na lingvalni strani znatno nižji od tistega na bukalni strani; D, E – postopek modelacije bukalne ploskve; F, G – postopek modelacije lingvalne ploskve; H –zmodeliran obod zoba

»ribja usta«; I – zmodelirana okluzalna ploskev; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, lingvalne in okluzalne strani. Vidna je mezio-lingvalna brazda.



16





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



13. MODELACIJA DRUGEGA SPODNJEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 18. Postopek modelacije levega drugega spodnjega ličnika. A – bukalni stebriček nakazuje položaj in višino bukalnega vrška; B – lingvalna stebrička nakazujeta položaj in višino obeh lingvalnih vrškov; C, D – postopek modelacije bukalne ploskve; E, F – postopek modelacije lingvalne ploskve; G

– zmodeliran obod zoba »ribja usta«; H, I – postopek modelacije okluzalne ploskve; J, K, L –

izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, lingvalne in okluzalne strani.



17





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



14. MODELACIJA PRVEGA ZGORNJEGA STALNEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 19. Postopek modelacije levega prvega zgornjega stalnega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

dva bukalna in dva palatinalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi;

C, D, E – modelacija bukalne in palatinalne ploskve, vključno s Carabellijevim znakom; F – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; G – zmodelirani trikotni grebeni; H, I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzalni ploskvi; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, palatinalne in okluzalne strani.



18





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



15. MODELACIJA DRUGEGA ZGORNJEGA STALNEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



J





K





L

Slika 20. Postopek modelacije desnega drugega zgornjega stalnega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – dva bukalna in dva palatinalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C, D – postopek modelacije palatinalne ploskve; E, F – postopek modelacije bukalne ploskve; G – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; H – zmodelirani trikotni grebeni; I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzalni ploskvi; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, palatinalne in okluzalne strani.



19





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



16. MODELACIJA TRETJEGA ZGORNJEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 21. Postopek modelacije levega tretjega zgornjega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – dva bukalna in en palatinalni stebriček nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C, D –

modelacija bukalne ploskve; E, F – modelacija palatinalne ploskve; G – zmodeliran obod zoba »ribja usta«; H – zmodelirani trikotni grebeni; I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzalni ploskvi; J, K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz bukalne, palatinalne in okluzalne strani.



20





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



17. MODELACIJA PRVEGA SPODNJEGA STALNEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 22. Postopek modelacije desnega prvega spodnjega stalnega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – trije bukalni in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi;

C – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; D – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; E – modelacija palatinalne ploskve; F – modelacija mezialnih, distalnih in bukalnih grebenov bukalnih vrškov; G – modelacija bukalne ploskve; H – zmodeliran obod zoba

»ribja usta«; I – modelacija trikotnih grebenov; J – modelacija dodatnih grebenov in žlebov na okluzalni ploskvi; K, L – izgotovljena modelacija zobne krone iz okluzalne in bukalne strani.



21





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



18. MODELACIJA DRUGEGA SPODNJEGA STALNEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 23. Postopek modelacije levega drugega spodnjega stalnega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

dva bukalna in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C –

modelacija mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov; D – modelacija bukalnih grebenov bukalnih vrškov; E – modelacija bukalne ploskve; F – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; G – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; H – modelacija palatinalne ploskve; I – zmodeliran oboda zoba »ribja usta«; J – modelacija trikotnih grebenov; K, L –

izgotovljena modelacija krone iz okluzalne in bukalne strani.



22





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



19. MODELACIJA TRETJEGA SPODNJEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 24. Postopek modelacije desnega tretjega spodnjega kočnika. A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

trije bukalni in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C –

modelacija mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov; D – modelacija bukalnih grebenov bukalnih vrškov; E – modelacija bukalne ploskve; F – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; G – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; H – modelacija palatinalne ploskve; I – zmodeliran oboda zoba »ribja usta«; J – modelacija trikotnih grebenov; K, L –

izgotovljena modelacija krone iz okluzalne in bukalne strani. Vidna je protostilidova jamica.



23



Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



20. LITERATURA

Bangalore Shivappa A. An illustrated atlas of tooth carving and wax-up techniques. Oxford: Wiley Blackwell; 2021.

Mušič Z. Morfološki atlas človeškega zobovja. Ljubljana: DZS; 1990.

Rosenstiel SF, Land MF, Fujimoto J. Contemporary fixed prosthodontics. 2. izd. St. Louis: Mosby; 1995.

Rožmanec P, Marion L. Diagnostična modelacija v vosku. Zobozdrav Vestn 2016; 71: 19−26.

24