269. štev. Pavšalni frunko v driavl SNS. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/'I., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust. ¥ Uubfianl, v pondelfek 22. novembra 1920. Clasilc iugoslov. socfjalno - demokratične stranke. Posamezna Stev. 1 krono. Leto IV. Telefonska it. 312. N ar o eni na : Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6^1., Učiteljska tiskarna. Cepljenje delavskih glasov bi delavstvu silno škodovalo! Moč proletarijata pri zakonodaji v kon- štituanti bi bila le oslabljena! Zato volite 28. novembra vsi soc.-dem. stranko! Repatriacija bolgarskih vojnih vjetnikov. Beograd, 20. Presbiro javlja: „Temps“ objavlja brzojavko iz Sofije, v kateri prvi, da je ostalo v Srbiji še 60U0 bolgarskih vojakov in častnikov kot vojnih vjetnikov ter se izraža nada, da bo šla beograjska vlada v tem vprašanju Bolgarom na roko, ker je tudi bolgarska vlada šla na roko beograjski vladi pri vseh njenih željah, da bi s tem pospešila po-voljno odločitev glede vjetnikov. V tem pogledu smo pooblaščeni izjaviti, da znaša število vojnih vjetnikov skupaj 2165, da je bolgarska vlada označila število vjetnikov, ki so se do uanes vrnili, z 2000 in da je repatriacija v teku in da se vrši neprestano. Bolgarska se ne more pritoževati na beograjsko vlado v tej smeri, ker je bilo pred kratkim objavljeno, da se ta stvar rešuje po doseženem sporazumu z beograjsko vlado. Mova avstrijska vlada. Dunaj, 20. Na današnji seji narodnega sveta so bili izvoljeni: posl. dr. Mihael Mayr, za zveznega kancelarja, oddelni načelnik dr. Valter Breisky za pocLkancelarja, oikielni načelnik dr. JEgon Glanz za zveznega i ministra za notranje zadeve in uk, oddeini načelnik dr. Rudolf Paltauf za zveznega ministra za pravosodje, oddelni načelnik dr. Ferdinand Grimm za zveznega ministra za finance, posl. Alojzij ilaueis za zveznega ministra za poljedelstvo in gozdarstvo, posi. llemi za zveznega ministra za trgovino in obrt, industrijo in stavbe, oudemi načelnik dr. Karel Pesta za zveznega ministra za promet, posl. ar. Josip Kesch za zveznega ministra za .socialno upravo m oddelni naceuuk dr. Leopold Urunberger za /veznega ministra za prehrano. Ur. Mihael Mayr je prevzel vodstvo zveznega ministrstva za zunanje stvari, dr. ligon Gianz vodstvo zveznega ministrstva za vojno in dr. Valter Breisky vodstvo oddelka za uk ih bogočastje v ministrstvu za notranje stvari in uk. Usoden poraz Petljurovih čet. Krakov, 20. Krakovski listi javljajo iz Tarnopola: Ukrajinska protiofenziva v smeri proti črti Grodek-Ppdoisk-Jarmolince se je izjalovila. Ukrajinci so bili potisnjeni nazaj do 'reke Zbrucza. Dosedaj je 10.000 mož ukrajinske pehote in 3000 mož konjenice in vozotajstva prekoračilo poljsko mejo. Na podlagi določil premirne pogodbe v Rigi so Bile te čete raz-orožene in odposlane v koncentracijski tabor. Na črti od izliva Zbrucza do Sapanova so dobile poljske čete stik s sovjetskimi četami, ki so se ustavile ob poljski meji, katere pa niso prekoračile. Zdi se, da sovjetske čete ne nameravajo prestopiti poljske meje. Z levega brega Zbrucza se čuje grmenje topov. Velike trume beguncev prihajajo preko poljske meje. Dne 18. t. m. so sovjetske čete zavzele Proskurov. Po nadaljnih vesteh je sovjetska konjenica prodrla fronto na črti Proskurov- Wolo-czysika. Še nekoliko zgodovine. ITALIJANSKE čete zapuste koroško. LDU Beljak, 20. nov. Kakor javlja »Vii-lacher Tagblatt«, bodo v zmislu povelja, ki ga je prejelo brigadno poveljništvo v Beljaku, itaUanske čete prihodnje dni zapustile Koroško. angleška eskadra v pireneju. LDU Beograd, 20. nov. Iz Aten poročajo: Dne 19. t. m. je prišla v pirejsko pristanišče eskadra angleškega vojnega brodovja z namenom, da prepreči morebitne nemire. PROTEST AVSTRIJSKIH ČEHOV. LDU Dunaj, 20. nov. Odposlanstvo češkoslovaškega narodnega sveta za Nižjo Avstrijsko je izročilo danes dopoldne en-tentnim komisijam spomenico, v kateri se protestira proti temu, da Avstrija ne izvršuje mirovne pogodbe, v kolikor se tiče \ edrževanja češkoslovaških šol. NEMŠKE ŠOLE V PRAGI. LDU Praga, 20. novembra. Praška šolska oblastva so odredila, da se nemške ljudske in meščanske šole zapro ,do ponedeljka. Na nemških srednjih šolah se že poučuje, na nemškem vseučilišču je nabit razglas, da se vse poslovanje na nemškem vseučilišču vrši dalje. PROTEST DUNAJSKIH NEMCEV. LDU Dunaj, 20. nov. V ljudski dvora- I -••^tnega magistrata so nemški naeio- j nalci priredili protestni shod proti praškim dogodkom, katerega se 1? udeležilo okoli 3000 oseb. Oovorili so nemško-češki po- slanik Kalina iz Karlovih Varov, Beran iz Brna, dr. Prunar, dr. Jerzabek in dr. Wa nek. Vsi so ostro govorili proti Čehom. Na koncu je bila sprejeta resolucija, s ka tero obetajo nemškim bratom na Češkoslovaškem pomoč z vsemi sredstvi. SPORAZUM MED RUDARJI IN LASTNIKI RUDOKOPOV NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 20. nov. Med rudaTji in lastniki rudnikov se je dosegel sporazum. Po tem sporazumu bo določila plače skupna komisija, katere odločitev bo merodajna za obe stranki. Iz stranke. Sestanek zauonlkov. Nocoi ob 8. ie na Turjaškem trgu št. 4. orvo nadstropje. sestanek Članov krajevnega Dohfičrieea odbora članov volilnih komisii ter zaupnikov in zauonic. Dnevni red zelo važen. Pridite vsi! Prosi se za točnost. Vestnik Svobode. Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani vabi svoje člane, da se sigurno udeležujejo vaj vsak torek in petek v Ljubljani, šelen-burgova ulica 6./II. in vsak pondeljek in sredo v Spodnji Šiški pri Celarcu ob 8. uri zvečer. Bliža se koncert in razni nastopi! Sodrugi pripeljite tudi novince seboj. — Odbor. Knjižnica »Svobode« v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 6/II., je odprta vsak pondeljek, četrtek In soboto 1 od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 10.—12. ure dopoldne. Nepopolnoma ujediniena Italija ie sklenila o red dobrimi 30 leti zvezo z Avstrijo vkljub temu.'da ie živelo na ozemlju Avstrije, še nekai tisoč neodrešenih bratov, do katerih ie hrepenela mati Italiia. Pogodba med Avstriio in Italijo ie bila terminirana in to ?e bilo treba večkrat obnoviti. Sklenila in obnavljala se ie trozve-za med kabineti, torei od vlade do vlade, narodi sami na ie niso nikdar priznali. Torei nekaj podobnega, kakor imamo sedai rj.ri nas. V podporo neodvisnih bratov so se ustanovila v Italiii vkljub laško-av&triski pogodbi nazna društva: Dante Alliohieri. Trento e Trieste. Lega Nazionale — prav tako kakor pri nas. Ta obrambna društva so delovala složno z rimsko vlado Nikdar ni bilo nobenega protesta oroti Dodoi-som pogodb nikdar se ni izrazila zahteva do odstotni ministrov, ki so pogodbo podaljševali, o a č o a so /nalioogodbo silno soret-no izkoristiti. Kako so Italijani to dobro razumeli, o tem priča dovoli zsrodovina laško-slovenskeea boia v našem Primorfii. kfer ie še za časa Avstriie bil boli odločile! rimski kakor dunajski voliv. Tako so znali Lahi uravnati svo- io diplomacijo. Tudi Srjri niso diolomatie od včeraj. Ko so dobili oo aneksiii Bosne nove topove iz Francije, ie nemška konkurenca razglasila, da so granate in šrapjielj napolnjeni s knniskrmi ligami in smetmi. To obdolži tev ie poprtiel Pašič in postavil ie celo komisijo. ki je tooove prevzemala. ored posebno sodišče, ki ie komisiio obsodilo. Tako ie bilo sod-niisko utrieno.-da so topovi in granate za nič. Ta Pašičeva poteza le bila odločilnega pomena, da ie Prišlo do prve balkanske vojske, katere posledice so postale za jugoslovanstvo tako usodne. Obsoieni komisiji se seveda ni godilo prehudo... Torej tudi Srbi. ki imajo že 100 let svoio državo in svoio diplomacij io. raztimeio nekoliko © diplomatski[j poslih. Mimogrede so to pokazali 1 tudi v svetovni voiski — pa to ie postranska stvar! Kai če to! Slovenci smo imeli prvikrat priliko pokazati svoie diplomatske sposobnosti za časa korškega plebiscita. Ko ie po končanem plebiscitu slovenski poslanec namignil na me-Todainem mestu, da so nesreče kri- vi Srbi. mu ie odgovoril srbski diplomat: »Denar smo dali Vam. Vojake srno dali na razpolago Vam. Zandarmeriio smo prepustili Vam. Upravo smo prepustili Vam — za-kai dolžite sedai n a s?« Kai ie na to odgovoril slovnski poslanec, tega ne vemo... Ce bi mi rekli, da ie imel srbllan-ski diplomat le nekoliko prav. bi nas gotovo kamen tali. Zato moramo reči. da ni imel prav. Moramo* m reči moramo, da naša ljubljanska diplomatska spretnost otekaša vse. Srbski e-eneralštab se sicer češe za ušesi zaradi nekih Karavank, oa kai to...! Slovenci nikdar nismo imeli svo-’e diplomacije, ker nismo imeli svoie države. Zato ie treba, da se na tem poliu šele razgledamo. Dokler se oa ne bomo razgledali in zmen-cali iz stoletnesra SDania komai Dre-buit-nih oči. bo Da že boiiše. če te posle Drepustimo tistim, ta' so že dokazali, da nekai znaio. Toliko v odgovor zaradi napa-dov na našo notico o »narodnih svetih«. Eni so io hvalili, drugi grajali. Mi nimamo nič proti temu. če obstoje obrambna društva, bilo bi pod imenom, narodnih svetov ali pa pod katerim drugim, in priznamo drage volie niihove zasluge. Tudi oodpi- *ib hQ£no. kjerkoli tih bomo mogla. Samo takrat, kadar se spuščajo na diplomatsko nolie. iim bo težko brezpogojno sladiti, če bodo delali preveč na lastno oest. brez sporazuma z onimi, ki to znaio. ali oa celo oroti niim. Sem in tia kakšen pogled na Belgrad le ni odveč. Učiti se 'e treba, učiti. Od Lahov m Srbov se da naučiti mnogo. Ako oa nočete, tudi prav. Mi se tolažimo v tem slučaiu s srbsko narodno: Težko Marku v .j m carstvu. Crke. ki manikaio se glase: e. b. e. n in o. Toliko za enkraL Volilni boj v Sloveniji. Nizkoten volilni boj »Večernega lista«. Tak volilni bol, kakor ga začenja »Večerni list«, zbuja pri vseJ trezni in pošteni javnosU ogorčenje. Ta klerikalni hujskač se spušča v najogabnejša opravljanja in blatenja, čisto po tercijalski morali. »Večerni list«.se zdi kakor psiček, ki vsakega oblaja in ki ob vsakem oglu. privzdigne^ nožico. Hinavec drugačen biti ne more. Naj zadostuje zopet Je en primer: »Večerni list« je plsal ° »socialno demoratičnih voditeljih in njihovih »milijonih«. Prt tem se je seveda debelo lagal. O češkem so-drugu Tušarju je Pisal, da je podaril svoji hčerki ob možitvi nad milijon češkoslovaških kron dote. In sodnig Tušar niti nima nobene hčerke, temveč le 171etnega sina edinca! Peskov »neodvisni« dnevnik »Jugoslavija« je postal list stranke Ne Se Se. Dela volilno reklamo za gospoda Deržiča in naznanja njegove shode. Ne Se Se ima torej sedaj dva dnevnika. Velik napredek, ki ga pa »Jugoslavija« še vedno noče priznati pod svojim naslovom. Pa se menda sramuje. Štirje letni časi. Vodja komunistične politične šole veli pri izpitu učencu, naj mu imenuje štiri letne čase. Učenec vesel odgovori: Leta 1917. vojaški jurist, leta 1918 naroden socijallst, leta 1919 demokratičen socijalist, leta 1920 ipa komunisti — učitelj kandidat dr. Marš ven! Zakriči Lemež. Iz sejnega zapisnika. Predsednik: Ti, Bartulovič, tebe bom pa po goili, ker, si jo v Kranju tako polomil, da nas škrici In frakarji še voliti ne bodo hoteli. Če to izve Favaj, seute gne zopet premisliU, pa nam še svojo kandidaturo odpove. Bartulovič: Kaj se pa usajaš, ti grdavš ti! Jaz vsaj po pravici povem, da so pijontarji škrici in frakarji, ti pa še nas farbaš! Predsedn i*k: Kaj, ti boš meni kaj naprej metal, prokl .... Kdaj sem te kaj nafarbal? Povej! Bartulovič: Enkrat praviš, da je tvoja žena Francozinja, drugič pa, da je Rusinja! Predsednik: To je pa privatna stvar! Bartulov.ič: Če bi imele babe volilno pravico, nas samo zaradi tebe nobena ne bi volila, da veš! Predsednik: Prrrmej! Tiho!!! Bartulovič: Samo še do volitev — potem vam pa vsem skupaj fige pokažem! Dr. Lemež: To so značaji! Petrič: To se zapiše. RInoceros. V znamenju noža. Iz Kranja nam piše uradnik: Ko so mi pravili nekateri moji to- variši, da kandidirajo komunisti na Kranj, skem med drugimi tudi nekega Jožeta Grašiča s Klanca pri Kranju, tega skoro nisem mogel verjeti, dokler se nisem o tem sam prepričal črno na belem. Sedaj razumem, zakaj je komunistični agitator Bartulovič tako zabavljal na uradnike, češ, da so sami škrici in frakarji, ki nič ne delajo in samo lenobo pasejo. Po Bartulovičevem mnenju je samo tisti vreden, da se ga pošlje v parlament, kdor zna dobro sukati nož in je bil zaradi tega že par let zaprt. Kako se neki počutijo v taki družbi doktor Lemež, iinžeuir F u -gina in profesor Favaj? Najbrže imajo železobetonske želodce, ali je pa pohlep po mandatih tako velik . . . Laško. V nedeljo 14. t. m. imeli smo impoizanten volilni shod, katerega je otvo-ril in mu predsedoval sodrug Kokalj. Le-ta je takoj dal potrebni odgovor našim laškim JDS-arjem z zadnjega njihovega shoda, in nam vrlo dobro orisal domačo politično papigo, ki tiči v osebi gospoda uatkiavkarja Pleskoviča. Nato nam je predstavil kandidata naše stranke s. Kru-šiča iz Trbovelj, ter mu podelil kot glav, netnu govorniku besedo. — S. Krušič je v svojem uro trajajočem govoru, poljudno razpravljal o našem programu, in v živih barvah naslikal katastrofalno politiko naše buržoazije, ki nas je priv.edla skoro že do roba prepada. Govornik je žel burno odobravanje za svoja izvajanja. Kot drugi govornik je govoril s, Malovih iz Hrastnika, ki je navzoče poučii o tehnični strani volitev, In obenem vse navzoče opominjal na gxebe)n jugoslovanske reakcije, ki je zrasel že toliko, da si upa trgati delavstvu težko pridobljeni osemurni delavnik, in ki se bo gotovo osmem, ukreniU še kai drugega zoper delavstvo, ako ono sedaj, ko je bilo izzvano, ne pokaže svojo trdo pest. Po govoru s. Malovrha priglasil se je k besedi neki komunist (imena se ne spominjam več), ki se je pa že takoj po prvih besedah osmešil, In odkrito rečeno jaz bi teinu komunistu še hvaležen za njegov smešni, nastop, kajti on je bU z ravno tako burnim smehom pozdravljen' kot prejšnja dva govornika z aplavzom, če bi se ne nahajali v tako resni volilni borbi. Ko se je smeh malo polegel, je sodrug Kokalj pozval navzoče, da Se naj aktivno udeleže volilne borbe, in sicer s tem, da vsak v svoji vasi neumorno agitira, ter na dan volitev pripelje svojo žeto na volišče, ki bodo kompaktno glasovale za rdečo demokracijo in svobodo. S tem je vrlo dobro uspeli shod zaključil. Trpinčenje naših volakov nam kaže kako znajo vladati klerikalci in radikalci. /- • Ljudstvo! Pomisli, kako Je dr. Korošec popravil valuto — dasi je bil desna roka Protičeva — je ostalo raaraerje 1:4 —i n davki so se zvišali prav v dobi, ko je imela SLS največ veljave v vladi! Proč s to stranko! Kdor je za pošten in pravičen družabni red, zoper verlžnfee In oderuhe, zoper kapitalizem, za pravice delavnih ljudi — bo volil socialno demokratično. Politične vesti. + Gospod Fran SmodaL glavni urednik »Slovenca« .se Je silno razljutil na naš list in poziva našega odgovornega urednika s. Vehovca na odgovor zaradi »težkih očitanj«. — Pa nemojte gospodlne, stvar ni tako huda! Prečitajte samo naš: naslov: PO VEČERNEM LISTU. Obrnite se tare] samo na tisto adreso ta tam Vam bodo naznanili brezvestneže, ki tako o Vas govore in pišejo, kakor govori in piše »Večerni« o nas. Razumete? Za »Večerni list«. Gospod Tone Kristan ima danes dva »mlljona«. Jutri bo imel tri. In tako dalje. Torej »Večerni«; VVeiterblaseal Stran 2. NAPREJ. + Stavbiuski delavci pozori »Delavec« poroča: »Dne 11. novembra 1920 se je vršila seja centralnega odbora osrednjega društva stavbinskih delavcev, kateri .so prisostvovali tudi zaupniki stavbinskih delavcev ljubljanskih. Ob tej priliki se je soglasno sklenila Izključitev Martina Jarca, ki je bil dosedaj predsednik in tajnik tega društva. Izključitev se je morala izvršiti, ker nepoštenega ravnanja in skrajno nemoralnega življenja gospoda Martina Jarca, nad katerim se je povsodi, kamor je prišel, vsakdo zgražal ni hotelo biti ne konca ne kraja. Taki ljudje ne spadajo v pošteno delavsko strokovno organizacijo. Opozarjamo na ta sklep vse stav-binsko delavstvo širom Slovenije zlasti pa opozarjamo vse podružnice »Osrednjega društva stavbinskih delavcev«, da Martin Jarc z ozir nar in veletržec z jajci. Cene gredo zopet kvišku! V zadnjih par tednih se je življenje po mestih zopet znatno podražilo. Cene najvažnejšim potrebščinam se polagoma zopet zvišujejo. Cena mleku se je v Ljubljani že zvišala za 20 vin. pri litru, žitna kava je za 4 K dražja, meso tudi. V Celju zahtevajo kmetje 8 K za liter mleka. Moka je prav tako silno drrga, tako kot nikjer drugje. Za tolažbo pa trgovci obetajo še vse hujšo draginjo in hišni posestniki zvišanje stanarin. Za v.aga! Na to pa nihče od vladajočih ne misli, da bi se delovnim slojem zasiguralo zvišanje plač! I. splošno društvo ju, anskili vpo-kojencev v Ljubljani vabi svoje člane in vse vpokojence na važen javen shod v četrtek, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v Mestni dom, Dnevni red: 1. Potočilo predsedstva z ozirom na volitve dne 28. t. m. 2. Predlogi in sklepi, katero kandidatno listo naj volimo, da bomo imeli zastopnike, ki bodo varovali naše prislužite pravice in skrbeli za podpore t;b«,.i vpokojen-cem. — Tovariši, ne zamudite take važne in redke prilike. Pridite vsi, d. s skupnim nastopom odločim izvolitev poslancev m si zagotovimo pomoč za bodočnost. Udeležba je Vaša dolžnost in Vače korist. Na shod so vabljeni s tem naznanilom tudi gospodje kandidati, da nam podajo izjave — Društveno predsedstvo. Proslava Komenskega. »Jutro« z dne 20. novembra Drinaša v svoii Drosvetni rubriki Doročilo o proslavi Komenskega na liublianski univerzi. To »oročilo ni točno. Predavanje ki ca ie imel dr Ivan Lah 19. t. m. v prostorih liublianske univerze ni izšlo iz iniciiative vseučilišča. oač oa ie to predavanje priredilo društvo slušateliev filozofske fakultete, ki iim rektorat univerze prepušča od časa do časa vseucili-ške predavalnice za niihove društvene prireditve, kakor tudi vsem dru-~”u akademskim organizacijam. — Univerza ie na proslavila 250 letnico Komenskega že 15. t. m. s predavanem univ, orof.-Ozvalda. Samo 100 dolarjev je dovoljeno izvažati Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po rešenju generalnega inšpektorata ministrstva financ je dovoljeno izvažati iz naše države v inozemstvo do 100 amerikanskih dolarjev ta ne do 1000, kot je bilo to v nekaterih naših listih pomotoma objavljeno. Smrtna nesreča železničarja. Na glavnem kolodvoru se je v petek zjutraj pripetila smrtna nezgoda. Mladi žel. zavirač Alojzij Perme, rodom iz Šmarjete na Dolenjskem, je bil vsled skrčenega prometa dodelien skupini skladiščnih delavcev, ki je zjutraj čistila in pometala med tračnicami. Ob 9. uri dopoldne v gosti megli je vozil simplonekspres proti Zalogu. Vsi delavci so se umaknili s tira na drugo stran. V tem trenotku pa je tudi na kolodvor privozil dolenjski vlak.Ker Je bila gosta megla in ker je ekspres spuščal paro, Perme ni videl dohoda dolenjskega vlaka. Njegov tovariš France Vovk je zapazil pretečo nevarnost ter začel za Permetom klicati, toda bilo je prepozno. Dolenjski vlak je prijel Permeta ter ga podrl na tla. Delavci niso drugega opazili, kakor nezgodo, ko so videli svojega tovariša mrtvega ležati na tiru. Bila je grozna smrt. Lokomotiva mu je zdrobila glavo, na kateri je dobil težke in globoke rane. Kožo mu je vlak snel. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Železničarji so mu včeraj priredili lep pogrebni sprevod. Mladi železničar zapušča mater - vdovo, za katero /je skrbel in katera je izgubila starejšega sina v Karpatih. Nezgoda v rudniku. Iz Hrastnika nam poročajo, da je v hrastniškem rudniku med delom težko ponesrečil rudar 221etni Anton Volaj. S premogom naloženi voz je težko povozil rudarja, tako, da so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. Prazne omare, razbiti lonci, raztrgane obleke, zamazano perilo po Jugoslaviji nas uči, kaj ima delavno ljudstvo pričakovati od vlade, v kateri bi vladali klerikalci ln radikalci. Miljionarji! Vaša zagovornica je SLS. Sai nismo nikoli verieli v poštena. človekoljubna čustva meščanske SLS. toda toliko sramežljivosti smo ii oa le orioisovali kot SLS. da bo nagoto svoiih meščanskih nagonov, ki iim streže na račun bednega slovenskega ljudstva, vsai prikrivala, čred očmi siromakov. Toda »Večerni list« nas prepričuje, da smo se motili tudi v tem. Na očitek »Na-preia«. da ’e dr. Anton Korošec mi-lilonar. ie odgovoril »Večerni list«, da to le kaže. da ie dr. Anton Korošec dober srosoodar. Verižniki. oderuhi in vsi kapitalisti oai si to dragoceno priznanje rimske buržoazi-ie izrežeio iz »Večernega lista« In dobro shraniio za vse bodoče prilike. Kako bo rnoeel ooslei »Večerni lisi« še kdai govoriti o izkoriščaniu ljudstva. o krvosesu kapitalizmu, če so nakopičeni miliioni le dokaz dobrega posnodarstva? — Prav to načelo zastonaio vsi verižniki špekulanti in kapitalisti ki trde: »Če sem scravil skunai milijone. sem le poka-zrik da nekai več znam kot drugi: kako sem iih nagrabil in na čeeav račun, nikomur nič mar. Ukraiel iih nisem, moii so! Blagor posedujočim — za nernanice se ne. brigamo«! Našli so se milionarii črne in žolte barve in se oprli drug ob drugega. Ti ubogi delavec, ti lačni uradnik se na sramujta. svoie revščine, ker z nio le kažeta, da sta slaba posdo- širila po vsej državi. Na progi Knittelfeld-Sv. Mihael je delavstvo promet že ustavilo. Vzrok: grozne prehranjevalne razmere, ki že prej niso bile bogvekako rožnate, a jih ie sedanje topoglavo kierikalno gospodarstvo pritiralo do skrajnosti. Delavstvo je obupano in se ne bo dalo več pregovoriti od praznega besedičenja. V Ljubnu je položaj zelo napet. Železničarji ne zahtevajo ničesar dragega kot redno in zadostno preskrbovanje z živili. — Ab, alo, »Večerni list«, dajte pregovoriti svoie somišljenike tam gori na Dunaju, naj se po krščansko zavedajo svojih dolžnosti do trpečega ljudstva in mu priskočijo z nabranimi milijoni na pomoči Manj hinavščine in več dela! Dokler so bili socialni demokrati na krmilu, ni bilo takega stanja v deželi, vzemite si jih za vzgled! — Edvardo Beccari, italijanski pTiro- \ doslovec in potovalec, je umri v Florenci. Prepotoval je Borneo in Novo Gvinejo, Celebes in druge otoke v Tihem oceanu. — Mednarodni kongres psihoanalitikov. V Haagit se je pravkar konča! zgoraj omenjeni kongres. Prof. Freund (Du- i naj) je govoril o teoriji sa.,'„ Ferenci (Budimpešta) o psychoanalistični tehniki Flugel (London) o biblogičnib temeljih depresije in Simmel (Berlin) o psyho!ogiji igralca. Zbor je bil prvi res mednarodni zdravniški kongres po vojni. Za predsednika društva je bil izvoljen Jones (London) in prihodnji zbor se bo vršU jeseni I. 1921 v Berlinu. rfaria Doktor Anton Korošec Po- lak. Bobi. Marenče in Smodej iz Koroško oh so dobri gosnodarii — zatjo slava črnim rnilinnariem od SLS. Volilci — volite iih — pridete gotovo lačni v nebesa! Po svetu. — Železničarji v Avstrijski republik! Zdi se, da se bo ukinjena železničarska stavka, ki je izbruhnila prt d kratkim v Dunajskem Novem mestu, ponovila m raz- Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama: Pondeljek, 22. novembra »Figaro se ženi« C. Torek, 23. zaprto. Sreda, 24. »Ljubimkanje«, A. Četrtek, 25. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, A. Petek, 26. »Sen kresne noči« (v opernem gledališču ob dramskih cenah) B. Sobota, 27. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, E. Nedelja, 28. novembra »Ljubimkanje«, izven. Ponedeljek, 29. »Figaro se ženi«. A. — Opera: Ponedeljek, 22. novembra zaprto. Torek, 23. »Trubadur«, D. Sreda, 24. »Lepa Vida«,, E. Četrtek, 25. »Dalibor«, C. Petek, 26. »Sen kresne noči«, (dramska predstava ob dramskih cenah), B. Sobota, 27. »Vesele žene vvindsorske«, D. Nedelja, 28. »Trubadur«, izven. Ponedeljek, 29. zaprto. Izdalatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak Vehovec prispel. Oddaja na vagone: Di. F. Jenko. Impoit D ERspoit, Ljubljana, Krekov trg 10. Telefon št. 349. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj iskrenoljub-ljeni soprog, gospod ANTON KUŠLAN posestnik in trgovec v Ljubljani danes, dne 20. listopada 1920 po dolgi mukopolni bolezni v 39. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika prepeljali se bodo v ponedeljek, dne 22. listopada ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Karlovška cesta št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. listopada 1920. Žalujoča soproga. Sodrligi! Pristopajte k zadrugi: Pristopnina 2 K, delež 100 K se Jahko plača tudi v deset' tednih. Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani in okolici kakor tudi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Delavci, pekarna bo Vaša, pristopite polnoštevilno. Otvoritev trgovine. Cenjenirti odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno^ detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe se priporočamo L D L HUDE, ietpiea z iilalnii blagom, UMI, III TRG 10. AUTO MOBIL! in KOLESA njih deli In oprema PNEVMATIKA garaža En delavnica J. GOREČ Ljubljana Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št. 8. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani*