St. 2. V Ljubljani, sobota 15. januarja 1921. FoMnte«piarsvcafonfni j etG II. Izhaja tedensko Posamezna številka velja i kitmo iipiavništvo: Ljubljana, (Jrsd!5če 7, levo. T.77. Naročnina: Mesečno 4 K. Inscrutl po dogovora. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo NSS. Telefon št. 77. GLASILO NARODNO -SOČI JALISTIČNE STRANKE. Slovanska socijalistična internacionala ,,Večerni Češke Slovo * prinaša izpod peresa Rudolfa Kepke članek o slovanski socijalistični intcrnacijonali, katerega vsled njegove važnosti tudi za naš socijalistični pokret prinašamo v prevodu. Članek glasi: „Pred vojno je stremljenje po ustvarjenju slovanske Socialistične internacijonale spadala k eni največjih aii tudi najtežjih nalog Narodno-soci-jalistične stranke. Bilo je to naravno, a tudi opravičeno nasprotje proti mar-xistični socijalistični internacijonali, vodeni in prežeti popolnoma z nemškim duhom, ki je bila nam in ostalim Slovanom preveč tuja tudi v socialističnih smereh, kot da bi se mogli za njo navdušiti kljub vsem koristnim in svetlim stranem, katero nudi internacijorfa'a socialističnemu stremljenju. V marxistično internacionalo nismo mogli verovati niti kot socijalisti, posebno pa ne kot Slovani. Izkušnje z njo tekom vojne in sedaj po vojni, posebno z ozirom na Rusijo kažejo, kako je bila ta nezaupljivost upravičena. Brat Klofač, ustanovitelj in voditelj stranke (Češke narodno socialistične stranke) ni nikdar prestal propagirati to misel in jo tudi praktično uresničevati. Položil je ta ideal stranke v zibelko in niti danes ni ni-kakega vzroka, da bi se temu idealu odrekli., Najdalje smo prišli v naveza-nju stikov z Slovesko Narodno-socija-listično stranko. Naša in slovenska mladina je stala v ospredju tega gibanja in tudi po praktični strani je ona delovala najbolj žilavo. Tudi stiki z ruskimi socijalisti so dospeli tako daleč, da je bilo uresničenje slovanske socijalistične internacijonale v prvih, grobih črtah takorekoč samo še vprašanje časa. Vojna je vsa ta stremljenja zrušila. Nove povojne razmere so vstvarile za našo sranko in sploh za ves socijalizem tako spremenjeno in nejasno situacijo, da se ni bilo mogoče takoj orientirati in najti pravo in trajno internacijonalno težišče in okvir za njega. V času zmešnjave nekolikih in-ternacijcna!, ko se stara nemška in-iernacijona!a ruši, kot telo nadaljnega živjenjaš nezmožno, — v času ko je komunistična internacionala moskovska tudi za socijaliste nesprejem- ljiva, je mnogo več vzrokov in nujnosti, kakor kedaj poprej, da se išče novo združitev socijalističnih strank posameznih narodov na temelju, na temelju kulturnih in duševnih sorodnosti in medsebojnih zvez. Polom druge internacijonale, nesprejemljivost tretje in ne/.aupnost k nameravani četrti internacijonali, vse to direktno sili vse .socijalistične stranke, ki imajo za ta korak potrebno programsko ih idejno osnovo in prirojeno naklonjenost, da poiščejo . izhod v slovanski socijalistični internacijonali. Posebno je ta korak edini izhod po žalostnih skušnjah z dosedanjimi marxističnima internacionalama nemško in moskevsko. N6 boni trdil, da bi bila slovanska socijalistična internacijonala poslednja v tem smeru, ali gotovo je nujno in naravno, da postane prva in najbližja etapa. Slovenska Narodno-socijalistična stranka, sodeč po ravnokar končanih volitvah, pridobiva v Jugoslaviji tla in gotovo ne bo ostala omejena samo na Slovenijo. Obnovitev stikov z njo je popolnoma možna in ni tukaj nikakih resnih ovir. Naravno je, da si ni mogoče predstavljati slovansko socijalistično in-ternacijonalo brez ruskih socijali-stov. Mogoče ravno grozne težave moskovske marxistične internacijonale privede ruske socijaliste na pravo cesto k tej misli. Strahovlada moskovske internacijonale je za nje trda in kruta šola. Toda njena. diktatura ne bo niti v Rusiji trajala večno. Kolikor razočaranj so doživeli v njej, toliko upanja bodo položili v novo internaci-jonalo — slovansko. Mislim, da je osnovno napačen nazor, da je Rusija v svetovni zgodovini že doigrala svojo vlogo — in z njo tudi slovanstvo. .Saj brez Rusije slovanstva skoro ni. Verujem z Do-stojevskym, da vodilni dnevi Rusije in slovanstva šele pridejo. Tudi za socijalistični razvoj in njega uresničenje šele pridejo. In tu čaka slovanstvo še ogromna naloga. Njen nositelj in osnova tega razvoja bo slovanska socijalistična internacijonala. Za to svojo staro in najglobjo nalogo in cilj mora naša stranka z nova napeli vse svoje sile. V korist sebi in v korist socijalizma sploh.“ Revolucionarna pota in cilji. Danes lahko govorimo o svetovnem polomu komunizma. Komunistični pokret je razbit v Nemčiji, razbit je Franciji, razbit je Cehoslovaški republiki, razbil se je pri nas in lahko z mirnim srcem trdimo, razbit je tudi v Rusiji sami. Svet, ki je dolgo čakal uspeliov sovjetskega sisteVna v Rusiji in ki se pred njegovim končnim polomom v Rusiji proti komunizmu ni upal ostro nastopiti, vporablja sedaj proti komunizmu najostrejša sredstva. V onem trenotku, ko je sovjetska vlada v Rusiji pričela prodajati svoje državno imetje, ali bolje rečeno imetje pod rdečim terorjem zdihujočega ruskega naroda amerikanskim in angleš-držav na svetu streznile od svojega strahu pred komunističnim bav-ba- vom in začele so zatirati v kali ono gibanje, ki je v Rusiji dovedlo do tako žalostnih poslcdic. Tudi pri nas se je komunistično gibanje zatrlo ob njegovem prvem poskusu uresničiti svoje revolucijonarne sanje. Generalna stavka, ki naj bi bila prvi korak naše komunitične stranke k uresničenju njenih programskih ciljev in teženj, ni uspela. Hotela je popolnoma po ruskih boljševiških metodah polastiti se vlade in naši boljšc-viki se ločijo od svojih ruskih sodru-gov k večjemu po omejenosti svojih sredstev. Socijalna demokracija, vsaj njena večina in Narodno - socijalistična stranka so se odrito postavili proti tej prevratni komunistični akciji. Po- stavili smo se proti njm ne samo zato, ker ne soglašamo s cesto, ki naj vede k končnim ciljem socijalizma, temveč tudi zato, ker ne soglašamo s sredstvi in metodami boja, ki se ga hočejo komunisti posluževati v dosego istih. Po socijalističnih geslih, ki sc danes cepijo od strani komunistov in deloma tudi ud soeijalnih 'demokratov med našimi zavednimi in mnogokrat sfaiiatiziranimi masami, se vzbudi človeku čuvstvo, da, skoro prepričanje, da bo kulturni razvoj ljudstva končan v onem trenotku, ko bodo doseženi socijalistični cilji — seveda oni katere je začrtal Marx! — in da potem nastopi popolno zadovoljstvo in mir. Ni bolj neumnega nazora! Preko utopističnih, iieizvršljivih teorij, ki so jih dejstva deloma že davno prekoračila, gre kulurni razvoj človešva naprej v smernicah k uresničitvi nravstvenih idealov. Cre s počasnim ali železnim korakom in ni na svetu moči, ki bi ta razvoj mogla ustaviti ali ga porušiti. Mogoče, da bi brezobzirna, jeklena roka silnega poedinca ta svetovni razvoj človeštva ustavila za moment, a samo zato, da bi potem s tem hitrejšim korakom dohitel, kar je bilo zamujenega. Kulturna višina človeštva je odločilna za hitrost razvaja. Cii višja je kulturna stopnja, tein hitrejši je razvojni napredek. Zgodovina sama je za to najlepši dokaz. In posebno potek in konec svetovne vojske, to neo],ovrgljivo dokazuje. Samo iz tega vzroka ni bilo mogoče takoj pri njenem začetku dvomiti o tem, kakšen bo njen konec. Ravno tako pa, kakor ni mogoče svetovnega kulturnega razvoja nasilno ustaviti, ga tudi ni mogoče pospešiti. Vse revolucije, kar jih je zgodovina pozna, so sicer pretresle teda-njost, najbližja bodočnost pa je vedno zopet privedla razvoj nazaj v staro strugo. Čeprav se opazi vseobči napredek, vendar se ni nikdar doseglo prvotnih revolucijskih ciljcy. To se more reči posebno z ozirom na dosedanje gibanje v Rusiji. Povprečno dolgo trajanje takozvanega sovjetskega režima naj nikogar ne moti. Ta režim se vzdržuje z istimi sredstvi, kakor caristična Rusija in je omogočen vsled istih razmer, ki so toliko časa omogočale carski režim. Sovjetski režim pa sc bo ravno tako izgubil kakor vsa druga nasilna revolucijska gibanja, o katerih nas uči zgodovina. Socijalistični cilji so revolucijo-narni. Tudi zgodovinski razvoj je re-volucijbnaren. Živa slika tega je zgodovina svetovne vojne. Pred vojno je šlo stremljenje srednjeevropske demokracije proti monarhističnemu /- absolutizmu, ki se je skril za krinko konstitucije. Svetovna vojna je omogočita uresničenje predvojnih idealov in teženj srednjeevropske demokracije. Zakoni človeškega razvoja so podobni pisanim državnim zakonom. So produkt postavnega prepričanja naroda in samo tedaj so mogoči in vzdržljivi, ako velika večina naroda z njimi soglaša in se po njih ravna. Brez teli predpogojev zakon zgine. Sicer je možno vzdrževati z nasiljem njegovo veljavo ali samo na daljšo ali krajšo dobo, ki je za celotni razvoj brezpomembna. Z nasiljem se dosedaj še ni vzdržala nobena država, nobena vladna oblika in noben zakon. Demokracija je osnoven predpogoj vsakega kulturnega razvoja. Ljudstvo samo je poklicano, da da-ločuje njegovo hitrost in mu pripravlja pota. Iz tega izhaja, da je v ljudski, resnično demokratični državi, kjer se mora pred ljudsko voljo umakniti vse ostalo, revolucija zastarano sredstvo. V ljudski, demokratični državi je revolucija samo nasilen akt manjšine proti večini, torej reakcija od zdolaj, ki se mora zrušiti ravno tako, kakor reakcija od zgoraj. Dela z istimi sredstvi, smeri k istim ciljem in sc bori proti isti stvari: proti volji večine. Socijalizem je s svojim revolucionarnim hotenjem,v demokraciji od-kazan na razvoj. Kakor hitro pokaže nasledek volitev, da je večina naroda v njegovem taboru, da soglaša z njegovimi revolucionarnimi težnjami, preide vlada, uprava in zakonodajslvo v roke socijalizma z vsemi svojimi zakonskimi prisilnimi sredstvi. Po tej poti preide nanj opravičenost vsiliti voljo večine manjšini. Seveda je naloga zmagovitega socijalizma, da izbere samo legalna sredstva v svrho uresni-čive gospodarskih sprememb, ne da bi pri tem oškodoval narodno gospodarstvo. Vsaka druga cesta je napačna, posebno vsaka nasilna. V reakejonarniti in absolutističnih državah teži revolucija k odstranitvi razvojnih ovir. V ljudsko - demokratični državi pa je revolucija manjšine sama ovira za razvoj. Te misli nas navdajajo danes, ko v očigled razbitega komunističnega pokreta, ki je delavstvo celega sveta tako težko oškodovalo, nastopajo kapitalisti v strnjenih vrstah proti delavskemu ljudstvu in hočejo proti reakciji od spodaj uvesti reakcijo od zgoraj. Naloga delavskega ljudsva je, da spozna pravo pot in določi hitrost razvojnega napredka. Kaj hočemo? S predavanj tov. Z. Fakina o narodnem socijalizmu. II, Isto situacijo kakor v starem narodnem predstavništvu lahko opazujemo tudi sedaj v konstituanti. Tudi sedaj smo prišli do vlade po ostrem prerekanju med strankami, pri katerem se ni zopet šlo za ničesar druzega kakor za ministerske stolčke. Da to pot prerekanje ni trajalo tako dolgo, kakor po navadi, se imamo zahvaliti predvsem komunizmu, ki je državotvorno gospodo vendar nekoliko pre- strašil in jo spravil k nekoliko glob-jem razumevanju državotvornosti. Po sporazumu dveh najmočnejših strank v državi se je sestavila koalicijska vlada. Drugačna kot koalicijska vlada pri nas sploh ni mogoča. In vendar je tudi ta vlada prekleto šibka. Lahko rečemo, da živi od - danes na jutri. Vsaka druga vlada, ozir. vladna kombinacija pa bi bila še šibkejša, ker bi morala biti sestavljena iz tako raznovrstnih političnih elementov,, da bi se, ako naj. se izrazim paradoksno razbila, še predno bi se sestavila. Smo. v situaciji, tla ne moremo niti sem niti tja in naši stari politiki si iz te zagate ne vedo pomagati in vprašujejo: kaj sedaj? -Na to vprašanje odgovarja narodni socijalizem kratko in jasno: odstranite sistem strankarske vlade, postavite ustavo na zdrave demokratične osnove in šlo bo! Potem ne bo potrebno, da nam dan za dnevom govorite o reakciji, monarbizmu, klerikalizmu, komunizmu, anarhizmu in ne vem o kakih izmih še in ne bo potrebno, da pozivate teden za tednom na boj v obrambo demokracije. Tudi mi čutimo, da grozi demokraciji pri nas nevarnost ali ta nevarnost ne izhaja iz kakšnih notranjih ali zunanjih prevratnih stremljenj, . temveč predvsem iz čim dalje večje nezaupljivosti v demokratično vlado, kot si jo predstavljajo* naše vodilne stranke in iz obupnih razmer v vodstvu države, ki so jo zakrivile nesposobnost, sebičnost in žalibog tudi koruptnost v teh strankah. Če se mi narodni socijalisti bojujemo proti politiki naših ofici-jelnih strank, ne delamo tega iz nika-kega strankarskega dlakocepstva in zagrizenosti, temveč zato, ker vidimo kako te stranke izpodjedajo ono, kar bi moralo biti vsakemu državljanu, posebno pa še. politiku, najdražje: osnove naše demokracije in osnove naše samostojnosti in bodočnosti. Mi ki smo izšli in ki pripadamo delavskemu ljudstvu, vemo najbolje kaj po-menja za nas demokracija, kaj pome-nja za naše cilje in za utrditev svobode celokupnega naroda. Mi pa tudi dobro vemo, da našo demokracijo ne bomo obdarovali pred propastjo z golim govoričenjem na shodih in da se reakciji in absolutizmu ne bomo mogli uspešno ustavljati samo z besedami, temveč samo tedaj, ako bomo demokracijo pravilno razumevali in se po tem tudi ravnali. Prvi korak na tem potu je odstranitev strankarske vlade. Stranke morajo videli svoj cilj v tem, da služijo koristim naroda in države, nikakor pa ne v ministerijalizmu. To osnovo ne smatramo mi samo za golo agitacijsko sredstvo, temveč hočemo da se ta osnova sprejme v ustavo. Vemo, da se nam to sedaj še ne bo posrečilo, a s trdnim, resnim in vstraj-nim delom se bomo v doglednem času povspeli tako daleč, da se bodo naše težnje v tem oziru uresničile. Morda bo rekel kdo, da hočemo mi povečanje vladne moči in omejitev moči nar. pred. To ni res. Mi. hočemo samo naravno delitev dela in obema institucijama pridelitev onih pravic, ki jim gredo. Smo proti absolutistični vladi, smo pa ravno tako tudi proti absolutizmu izvrševalnih odborov strank. Hočemo nestrankarsko to se pravi, od političnih strank oddeleno vlado, vlado, ki izpolnjuje sklepe parlamenta in mu je za svoje delo odgovorna, ki pa ne posega direktno v njegovo delovanje in neodvisen parlament, ki vlado kontrolira, a ne posega naravnost v izvrševanje državne uprave. Ne mislim, da bi nas ta sistem kar z enim udarcem oprostil vseh težav in bridkosti našega državnega življenja— a oprostil nas bo večnih vladnih kriz, ker vlada ne bo odvisna od vsakega glasovanja v parlamentu in od vsakega spora med strankami kot je to sedaj slučaj — in to pomeni za našo državno življenje že jako' mnogo. Slišal sem tu in tam ugovore, da je sistem strankarskih vlad vendar le edino pravi izraz volje večine naroda. Ljudstvo voli poslance, izmed poslancev se zbero ministri in torej pridejo na vsa važna mesta v državi (ministrstva, poverjeništva itd.) zastopniki ljudstva. Imam mnogo prilike prepričati se o pravi volji ljudstva. Na neštetih shodih, sestankih in posvetovanjih v mestih in na deželi, med delavci in kmeti sem govoril o tem vprašanju. In povsod sem dobil enoglasen odgovor: volili smo poslance, da narede poštene in dobre zakone po katerih bomo dospeli v boljšo bodoč- nost, nikjer pa nisem slišal, da bi ljudstvo volilo svoje poslance zato, da bi se le ti pulili za ministrske stolčke. Zakonodaja, dobra in poštena zakonodaja, to je vse, kar ljudstvo od svojih poslancev zahteva in edino to je prava volja ljudstva. (Dalje prih.) —M——W—I——B3—»KT————M —M— Naseljevanje v novih krajih južne Srbije. V Južni Srbiji (na Kosovem polju, v Metohiji, Macedoniji) sc nahaja še mnogo zemlje, ki je še neobdelana. 2c preje so bili ti kraji bolj redko naseljeni, a vsled vojne sc je prebivalstvo tod še bolj zredčilo. Zemlja je v teh krajih jako rodovitna, podnebje bolj toplo in precej ugodno, če izvzamemo šušo, ki poleti dostikrat pritisne. Vsled suše je pa treba pridelovati tam rastline, ki se poprej razvijejo (žito), ali pa je treba zemljo namakati, kakor delajo tu pa tam domačini. Na namakanem svetu uspeva vse jako bujno. Kjer sc ne da namakati, se prejrreči izsuševanje zemlje z- boljšim (globokejšim) obdelovanjem. Kar se tiče zdravstvenega stanja, so severni kraji (Kosovo, Metohija) popolnoma zdravi, v južnih (Macedoniji) se pa pojavlja tu pa tam, kjer so v bližini močvirja, domača malarija (groznica), ki pa ni tako škodljiva, kot je tropična malarija. Glede varnosti so kraji v bližini albanske meje še vedno nekoliko ogroženi vsled albanskih vpadov, drugače je pa ljudstvo mirno in dobrosrčno. Gozdov je precej, nahajajo se pa precej daleč od obljudenih krajev. V te kraje hoče naseliti naša vlada kmetovalce od drugod, kjer je preveč ljudi, ki nimajo dovolj svoje ze-mjlc. Namen je dvojen: pomagati svojim državljanom do boljše bodočnosti in dvigniti zaklad, ki leži brez haska v rodovitni zemlji. V svrho naseljevanja sc bodo oddajala zemljišča, ki so last države ali občin, potem pa tudi ona, ki so jih lastniki prej ali med vojno zapustili. Ko se reši zakon o agrarni reformi, razdelila se bodo do gotove mere med naselnike tudi veleposestniška zemljišča. Po kraljevi uredbi o naseljevanju južnih novih krajev z dne 24. septembra 1920 dobi vsaka družina, ki sc naseli v te kraje 5 ha zemlje. Samo v izjemnih slučajih (v bližini mest in prometnih cest) se ji zamore nakazati tudi manjšo površino, ne pa izpod 2 ha. Za vsakega oženjenega moškega člana, ki živi v družini, sc doda še po 4 ha, a za vsakega neoženjenega nad 2T let starega še po 3 ha, za vsakega od 16 do 21 let starega pa še po 2 ha zemlje. Moškim takim članom, ki so starejši od 50 let, se zamore zmanjšati površina do 2 ha zemlje. Dotični organ -ministrstva za agrarno reformo, ki ima naseljevanje v rokah, sme dodati v posebnih ozira vrednih slučajih, bodisi radi kakovosti zemlje ali družinskih razmer, na družino še do 5 ba zemljišča. Družina, katera prinese ali pripelje seboj potrebni inventar, potreben za obdelovanje zemlje, (kmet. orodje in žvino), dobi še do 3 ha zemlje. V krajih, kjer ni gozda, nakaže se na vsako družino do 2 ha zemljišča, da se ta obveže, da ga v enem letu potem, ko sc mu je to nakazalo, pogozdi. Nadaljne ugodnosti, ki jih dobijo naselniki, so sledeče: Brezplačna vožnja po državnih železnicah od svojega bivališča oziroma od državne meje za se in družino in premičnine (orodje živno) do najbližje postaje naselbine; brezplačen les za stavbe ter napravo kmetijskega orodja; prosta pašnja po občinskih in selskih pašnikih; iste servitutc na občinske in državne gozdove in drugo, ki jih imajo staronaselniki v dotičnem kraju. Pravico imajo nadalje na svoboden (brez carine) uvoz živine, poljedeljskih strojev, priprav in orodja, semenja, žita za hrano in drugih življen-skih potreb. Naselniki so 3 leta prosti vseh državnih, okrožnih, okrajnih in občinskih davkov. Naseljenci pa so dolžni nakazano jim zemljišče obdelati in si postavi na njem stanovanje in gospodarsko poslopje. Ne morejo pa zemljišča 10 let ne prodati; niti obremeniti. Neomejeni lastniki postanejo šele po 10. letu. V slučaju lastnikove smrti prevzamejo'njegova prava in dolžnosti njegovi zakoniti nasledniki. Kdor se želi preseliti v Novih južnih’ srbskih krajih, mora napraviti prošnjo na ministrstvo za agrarno reformo in je vposlati potom najbližjega organa tega ministrstva (za. Slovence: agrarna direkcija v Ljubljani). V čem se ločimo od ostalih socialističnih strank. Nekateri naši pristaši mislijo, da je edina naloga naše stranke, bojevati se proti boljševizmu in jugoslovanski demokratski stranki in da nas v ostalem skoro ničesar ne loči od drugih socialističnih strank, ki niso boljše-viške. To je zmota. Med nami in ostalimi socijalističnimi strankami so velike osnovne razlke in glavna razlika je sledeča: Ostale socijalistične stranke boljševiške in neboljševiške, leve i 1 desne vstrajajo na osnovi, da naj preide produkcija in razdeljevanje gospodarskih dobrin v roke splošno-sti, t. j., da naj preide v roke državne uprave, z drugimi besedami, te stranke so za takozvani državni socijalizem in komunizem in po tem urejujejo svojo agitacijo in svojo politiko. Nasproti temu se je naša stranka postavila proti razlastitvi osebne lastnine in proti državn. socijalizmu in komunizmu in zastopa imetje, produkcijo in razdeljevanje gospodarskih dobrin organizirano v zadrugah, torej gospodarski sistem, ki v njem producent in lastnik ni država, temveč samostojna, svobodna društva. Zato je naš socijalizacijski program popolnoma drugačen, kakor oni drugih so-cijalističnih strank. Te stranke stoje v smislu državnega kolektivizma in komunizma na osnovi monopolizacijc gospodarskega življenja v rokah osrednje birokracije, proti čemur sc mi borimo, ker smatramo ta sistem za škodljiv gospodarskemu napredku. Državni kolektivizem pušča tudi nadalje v veljavnosti sedanji namezdni sistem, da zmenjuje cel narod v maso namezdnih delavcev, medtem ko sc mi borimo proti namezdnemu sistemu in hočemo napraviti iz vseh delavcev z rokami in duhom zadrugarje in solastnike. Te osnovne razlike morajo Imeti naši somišljeniki stalno v glavi, ker le tako bodo pravilno razumeli smisel in pomen naše stranke in ji bodo lahko pridobivali nove zavedne pristaše. Podrobnejša razprava o našem programu bo podana v brošuri, ki bo v kratkem izšla in na katero že danes vse naše somišljenike opozarjamo. Konec rudarske stavke. Kljub odklonilnemu stališču, ki ga je lada zavzela v ponedeljek zvečer, je prispelo v torek zjutraj v Ljubljano odpolanstvo štrajkujočih rudarjev. Deputacijo sta sprejela predsednik dr. Pitamic in poverjenik Ribnikar. Pojasnila sta rudarjem položaj in jim avtentično izjavila, da se je Trboveljska družba v vseh točkah uklonila vladnemu diktatu. Rudarski zastopniku so nato izjavili, da jih pojasnila zadovoljujejo in da bodo rudarji zopet: začeli z delom. Popoldne ob petih so poročali rudarski zastopniki na velikem shodu delavstva, ki se je vršil v Trbovljah. Na shodu so stavkujoči rudarji soglasno odobrili postopanje sv j ih zastopnikov in sklenili, da sc vrnejo na delo. Ob desetih zvečer je nastopila službo prva šihta. V Kočevju so začeli z delom že ob dveh popoldne. Tam so bili, kakor poročajo, včeraj zjutraj aretirani tudi nekateri komunistični voditelji, ki so agitirali med delavstvom proti obnovitvi dela. Tako se je končala skoro tritedenska stavka po diktatu vlade. Želeli bi, da bi se bila končala po sporazumu med trboveljsko družbo in delavstvom, ker diktat pač. lahko momen-tano odgodi stavke, a nezadovoljstva na eni in drugi strani pa se z njimi ne da odpraviti. Dr. Tavčar se poslavlja. Naši stari možje gredo — eden za drugim. Zopet sc poslavlja od javnega življenja mož, ki mu, razen kakega zagrizenega političnega nasprotnika, nikdo ne bo odrekal močne osebnosti in odkritega značaja. Dr. Ivan Tavčar je izdal na svoje volilce oklic, v katerem sc vsled svojega slabega zdravja odreka poslanskemu mandatu in ga odstopa prof. Reisnerju. V socijalno-političnih ozirih smo bili vedno osnovni nasprotniki dr. Tavčarjevim nazorom in v tem pogledu ni bilo med nami stikov. Mnogokrat pa so se našle naše misli, kadar se je šlo za boj proti korupciji in za večjo poštenost v našem političnem življenju. Dasi dr. Tavčar ni mogel v zadnjem času več slediti zahtevam novega časa, je vendar do konca svojega političnega delovanja ostal odkrit in značajen nasprotnik, pri katerem se ni bilo bati zahrbtnosti, kot je to žalibog slučaj pri tolikih mlajših politikih. Zgodovina ga bo bil ježila kot enega značilnih mož današnje dobe in mi mu želimo, da preživi še nekaj mirnih let v krogu svojih priateljev. Politične vesti. Pogajanja za štajersko mejo Med našo in avtrijsko delegacijo razmejitvene komisije se nadaljujejo pogajanja o določitvi mejne črte med Sv. Duhom in Muro. Sporazum je načeloma že dosežen in sc suče razprava le okrog vprašanja meje zapadno od Št. Jurja ob Pesnici. Ker se je namreč določila mejna črta pri Sv- Duhu tako, da bi en del občine Veliki Boč pripadel nam, zahtevajo člani avsrijke delegacije revizijo mejne črte tudi v občinah Slatina, Slatinski dol in Špičnik, katerih severni del zahtevajo zase. Upati je, da sc bosta obe delegaciji v medsebojnem dogovoru glede teh delov sporazumeli. Kpmunisti zahtevajo parlamentarno preiskavo. Komunistični poslanci so predložili predsedniku konstituante predlog, da sc imenuje parlamentarna komisija, ki bo preiskala upravičenost naredb, ki jih je Vesničeva vlada izdala proti komunistom. Arditska nadlega. Z Reke prihajajo poročila, da še vedno ni popolnoma izginil vpliv cfAn-nunzijevih arditov na javno delovanje. Reški meščani protestirajo proti italijanski vladi, ki je pustila milico v rokah tujih fašistov. Rečani so pač mislili, da jim bo z odstranitvijo D’An-nunzijevega režima dovoljena samoodločba. Sedaj pa vidijo, da še vedno divja teror Host-Venturja, Giganteja in D’ Annunzijevih fašistov- Več reškim častnikov, katerim ne zaupajo, je odstavljenih. Na njihova mesta so prišli častniki iz Italije. Avtomobil D’ An-nunzija je odšel preko Kantride v Trst in od tam v Mcstrc. Italijanski karabi-nerji ga niso pregledali. Vsled tega obstoji sum, da je bila tatvina poveljniške blagajne simulirana. Po zadnjih' vesteh je na Reki še približno več arditov. Odpuščenih je bilo več reških Uradnikov, da napravijo mesto dobro-voljcem, ki ostanejo na Reki. D’ An-nunzijo ima telesno stražo, ki sestoji iz 10 grenadirjev. Kadar sc pelje z avtomobilom po ulicah, ga spremlja oklopni avtomobil. Italijani ne izpraznijo Dalmacije Iz Zadra javljajo, da ne bo še kmalu evakuirana Dalmacija. Komisar Bcnvanti je izjavil, da v tem oziru še nima nobenih instrukcij. Vsekakor pa se bodo prod izpraznjenjem Dalmacije imenovali konzuli. Italianska vlada in tuji komunisti, ,,Sekolo“ poroča, da italijanska vlada ne bo dovolila, da bi se kdo izmed ekstremnih inozemskih socijal-nih demokratov udeležil italijanskega socialističnega kongresa. Vlada bo izdala svojim organom navodila, naj se vsi inozemski ekstremni socijalisti aretirajo, ako bi se jim posrečilo priti preko meje. Položaj v Beogradu. Politični položaj se ni mnogo iz-premenil. Reči se mora samo to, da .je precej izgleda, da bodo zemljorad-niki stopili v vlado. Danes dopoldne sta poslanca Lazič in Avramovic kon-'ferirala z Nikolo Pašičem in Ljubo Da-vidovičem. Zemljoradniki so ministrskemu predsedniku predložili pismene svoje zahteve z ozirom na njihov vstop v vlado^ Ti pogoji imajo dvajset točk in sc v splošnem strinjajo s programom zemljoradnikov. Pašič bi bil pripravljen prepustiti zemljoradnikom tri portfeje in sicer agrarno reformo, prehrano in poljedelstvo, toda oni so izjavili, da jim ne gre za ministrske portfeje, temveč za njihov program. Pašič in Davidovič delujeta z vsemi sredstvi na to, da bi pridobila zemljo-radnike za vstop v vlado. Ti pa zalite* vajo na svoje pismene pogoje pismen odgovor. Občinske volitve v Beogradu. Po odločbi notranjega ministrstva se bodo vršile občinske volitve v Beogradu 15. februarja t. 1. Med meščani se pojavlja agitacija, naj se komunisti izključijo od pasivne volilne pravice. Snuje se tudi meščanska garda, ki bi bila naperjena proti komunistom. Kot najresnejši kandidat za načelstvo (župansko) mesto pride v poštev bivši član naše mirovne delegacije ing. Avramovic. Ukrajinski upor proti sovjetom. Ukrajinski tiskovni urad javja iz Černovic: Ponoči 1. januarja so uporniki pri Jekaterinoslavu dve najboljši boljševiški diviziji obkolili in popolnoma pobili. Zmagoviti uporniki so zasedli Znamenke, Kremenčug, Jeka-terinoslav, Nikolajev in Aleksan-drovsk. Veleproletarec Trocky se bo dobro zavaroval. Po vzgledu madžarskih boljševi-kov je Trocky poslal že cele kupe zlata v Ameriko. Po poročilih iz Rima je Trocky naložil v zadnjih štirih mesecih 80 milijonov zlatih rubljev v banki „Rio dc P!ata“ v Buenos Airesu. Sodijo sicer, da so ti zlati zakladi namenjeni za boljševiško propagando, a vse bolj verjetno je, da seTrocky zavaruje za bodočnost, če bo enkrat v Rusiji njegove slave konec. Čisto po receptu Bela Kune, ki je tudi pred svojim begom naložil mnogo denarja v inozemstvu. Žalostno stanje avstrijskih financ. Zvezni kancelar Mayr je imel govor, v katerem je slikal žalostni položaj Avstrije. Nato je prišla na dnevni red razprava o gospodarskem dogovoru z Nemčijo in trgovinskih pogodbah z' Romunijo in Jugoslavijo. Dr. Mayr je dalje poročal o položaju, ki je nastal vsled stavke železničarjev in poštarjev in je karal njihovo postopanje, ker škodujejo državi s svojo grožnjo s stavko. — Zbornici je bil med drugim predložen tudi finančni zakon za proračunsko leto 1920 in 1921, iz katerega je razvidno, da znašajo državni izdatki 33.194,497.800, dohotki pa 20.655, 113.000 kron. Ne-gledc na pooblastila, ki jih poseben zakon podeljuje finančnemu ministru, je le-ta tudi pooblaščen, da izvede kreditne operacije do najvišjega z.t e-ska 3600 miljonov kron, tako da bi znašal primankljaj v državnem proračuni 13 miljard kron. Razorožitev Nemčije. Po poročilu državnega komisarja za razorožitev sc je do 10. januarja oddalo 932 topov, 18.067 strojnic, 168 tisoč brzostrelnih samokresov, ■?. milijona 210 tisoč pušk in karabink 78.325 samokresov in pištol, 85.616 ročnih granat, 8,000.029 patron za puške itd. Dosedaj je bilo hišnih preiskav v 1066 občinah. Razorožitev se nadaljuje po načrtu.* Iz stranke. Shod NSS v Celju, ki se je vršil dne 3. t. m. je lepo uspel. Poročala sta tov- poslanec Deržič in urednik Fakin. Prvi nam je očrtal sedanji politični položaj in nam Trtaslikal gonilne sile delovanja v konstituanti. Drugi pa je s stvarnim razmotrivanjem in razlago našega programa poglobil razumevanje vseh navzočih za težnje Narod-no-socijalistične stranke. Shod je bil mnogobrojno obiskan in obadva govornika sta za svoja izvajanja žela pohvalo vseh udeležencev. Zeeti bi bilo, da bi se enaki shodi kmalu zopet vršili v našem mestu. Shod NSS v Ptuju se je vršil 4. t. m. v prostorih Narodnega doma. Udeležba je bila preko pričakovanja velika. Najprej je poročal poslanec tov. Deržič, ki nam je v poljudnih vsakomur razumljivih besedah orisal sedanji politični položaj v Beogradu; za njim je govoril o našem programu tov. Fakin, ki je razpravljal o programu stranke. Pokazal je, kako se napačno umeva pri nas demokracija, so-cijalizem itd., ter obenem začrtal pota po kateri hoče Narodno-socijalistična stranka iti k zboljšanju sedanjih razmer. Obadva govornika sta žela enoglasno odobravanje in upamo, da se bodo naši tovariši iz Ljubljane kmalu zopet spomnili na nas ter nas zopet posetili. Shod NSS v Mariboru, ki se je vršil 6. t. 111. v veliki dvorani Narodnega doma, je sijajno uspel, kljub temu, da se je čas shoda takorekoč v zadnji minuti vsled nesporazumljanja moral preložiti. Dvorana je biki polna naših somišljenikov, ki so napeto sledili izvajanjem poslanca tov. Dcr-žiča in tov. Fakina. V svojem govotu nam je 'tov. Deržič podal jasno sliko sedanjega položaja v konstituanti ir. začrtal smernice po katerih bosta hodila naša poslanca. Pokazal je na razliko politične zrelosti pri nas in v Srbiji ter na puhlost borbe za republiko in monarhijo. Tov. Fakin je razpravljal obširno o onovnih smernicah programa Narodno - socialistične stranke in njega uresničitvi. Preko današnje zmešnjave socijaliz-ma moramo iti trajno za našim ciljem, ki je blagostanje našega delavnega ljudstva. Izvajanja obeh govornikov so bila od vseh navzočih poslušalcev sprejeta z navdušenjem in polušalci so z veseljem konštatirali dejstvo, da naši poslanci tudi po volitvah niso pozabili na svoje volilcc . . . Želeti bi bilo, da se enaki shodi priredc kolikor mogoče mnogokrat in sc na ta način volilce obvesti o vsakokratnem političnem položaju v konstituanti, obenem pa poizve za njihove težnje in želje. Občni zbor podružnice Narodno-socijalne Zveze v Litiji se vrši v ne-' del jo, dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v tovarniških prostorih. Dnevni red: poročilo predsednika, poročila tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, kolektivna pogodba, slučajnosti. — Dolžnost vsakega našega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Odbor. Iz Sevnice. Ker se občni zbor tuk. kraj. organizacije NSS v nedeljo, dne 9- januarja t. 1. iz raznih vzrokov ni mogel vršiti, sc vrši isti v prostorih gostilne Franc Valant v soboto, dne 15- januarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer pod vsakim pogojem in pri vsakem številu članov s sledečim dnevnim redom: i. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika;. 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Upamo, da stori vsak član svojo dolžnost. Na občnem zboru podružnice Narodno-socijalne Zveze na Bledu je bil izvoljen za prihod, leto sledeči odbor: predsednik Jožef Marolt, pod- predsednik Alojzij Lebar, blagajnik Ivan Knaflič in odborniki: Anton Tomše, Anton Rus, Janez Kogovšek, Matevž Severnik, Franc Šlibar in Anton Pretnar. Odsek izobraževalnega društva „Bratstvo“ začenja v soboto, dne 15. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer s predavanji v društvenem lokalu, Kersnikova ulica 6, prej Nova ulica. Tovariš predava o zadružništvu. Člani izobraževalnega društva kakor tudi prijatelji naraščaja se vabijo. Odbor. Tedenske vesti. Vse naše čitatelje in somišljenike obveščamo tem potom, da naj vse po-šiljatve in dopise, namenjene za uredništvo ,,Nove Pravde" naslavljajo,za naprej na: uredništvo „Nove Pravde" Narodni dom, tajništvo NSS. Italijanska vlada in visokošolci iz zasedene Slovenije. Italija, ki nam je s svojo grabežljivo roko odtrgala najboljši del Slovencev, dobro ve, kaj pomeni narodu inteligenca. Zato se prav nič ne briga za one svoje visokošolce iz zasedenega ozemlja, ki študirajo po univerzah v tujini. Računa pač popolnoma pravilno: kadar bo narod brez izobražencev, bo lažje obračunati z njim V sami Pragi na pr. je ena pelina slovenskih dijakov samo takih iz zasedenega ozemlja, ki ne uživajo od Ital je prav nikake podpore. Njih ma-terijelno stanje ni zavidanja vredno. Po bratovsko si dele z ostalimi slovenskimi dijaki v skupni, popolnoma nepolitični, strogo ekonomski „Sloven-slci dijaški zadrugi v Pragi", križe -in težave dijaškega življenja. Kdor uvidi, da besede prazne ne zaležejo nič in da je treba tu z dejanjem nastopiti, se mu nudi prilike dovolj, da aktivno sodeluje in dobil si bo vrhu teg.i še hvaležnost dijaštva. Prispevke je poslati na: Jadransko banko v Ljubljani na račun ,,Slovenske dijaške zadruge v Pragi. Pridobitev državljanstva v naši kraljevini. Rok za vlaganje .izjav opcije po § 11 uredbe o pridobitvi državljanstva, ki je bil prvotno določen na 15. t- m., je podaljšan do 15. marca t.- 1. — Izjave opcije za državljanstvo Avstrije, Čehoslovaške, Poljske, Romunije v smislu §§ 22 iste uredbe pa je vložiti do 15. januarja 1921. Ker vlagajo stranke prošnje za državljanstvo brez predpisanih prilog, se ponovno opozarjajo vsi prizadeti, da se drže točno predpisov uredbe, ker se drugače povzreča nepotrebno delo. Pristojbine za brzojavke, predane na postajah južne železnice. Ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu je dovolilo, da poviša južna železnica s 15. t. m. pribitek k pristojbini za osebne brzojavke od 2 na 4 pare od besede. Velik vlom pri belem dnevu. Ljubljanski vlomilci postajajo že prav velemestno drzni. V torek so neznani lopovi vlomili med 12. in 14. uro pri zlatarju Černetu v NVolfovi -ulici št. 3 ter mu odnesli raznih dragocenosti v vrednosti okrog pol miljona kron. 'N lomilci so prepilili železni križ na oknu, ki sc nahaja na hodniku, ter prišli tako od zadaj v trgovino. Hišnica, ki stanuje pod trgovino, je sicer slišala ob en četrt na 13. uro nekak ropot, toda mislila je, da se nahajajo domači v trgovini. Vlomilci so morali biti o razmerah v hiši zelo dobro poučeni, ker so vlonV izvršili tako rafinirano. Po izvedenem vlomu so odprli z velrihom vrata na hodnik in mirno odšli. Onesli so seboj samo dragocene predmete: diamante, zlatnino, in nekaj srebrnih doz; drugo srebrnino in manj vredno blago so pustili. Oplenili so tudi izložbo. — Stvari, ki so jih dale stranke v popravilo s.o ostale nedotaknjene. Policijska komisija je l ila že na licu mesta, a sledu za vlomilci še nima. Ponarejevalci bankovcev v Dravljah pri Ljubljani. Orožniki iz St. Vida nad Ljubljano so izsledili v Dravljah ponarcjevalnico denarja in aretirali posestnika Končana in njegovega kompanjona urarja Gorjupa. Zaplenili so tudi priprave za ponarejanje. Ponarejali so razne bankovce. Baje je bilo izgotovljenih že za 48 tisoč sto-* dinarskih bankovcev. Na sled so prišli na sledeči način: Končan je .kupil v Stanežicah pri Medvodah kravo ter jo plačal s ponarejenimi bankovci, ki so se zdeli prodajalki sumljivi, vsled česar jih je pokazala orožnikom, ki so stvar končno dognali. Na sledu so že tudi ostalim kompanjonom. V Muro je skočil pri Apačah' 50 letni bivši gostilničar v Gradcu Filip Štrukelj. Samomor je izvršil, ker je v Edelsbrunnerjevi gostilni v Žepovcih zaigral 15.000 K. Sanatorij v Mariboru. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani je v smislu sklepa zdravstvenega sveta za Slovenijo dovolil kirurgu dr, Mirku Černiču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavcu otvoritev sanatorija v Mariboru v hiši Maistrova ulica št. 19., Ta sanatorij bo na razpolago mariborskim zdravnikom, ki žele zdraviti svoje pacijentc v sanatoriju. Sanatorij bo moderno opremljen in bo zadostoval vsem potrebam novejše medicine. S tem prevažnim korakom (n. pr-v Ljubljani so 3, v majhnem mestu Celovcu sta 2 sanatorija) je zdravstveni odsek zadostil nujni želji in potrebi prebivalstva, razentega pa razbremenil mariborsko bolnico, ki je vedno prenapolnjena. Politično in gospodarsko društvo za I. mestni (Poljanski okraj) v Ljubljani vabi vse somišljenike, člane poljanskega okraja k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 19. januarja 1921 ob 20. uri (8.) zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red:' 1) poročilo predsednikovo, 2) poročilo tajnikovo, 3) pročilo blagajnikovo in računskih preglednikov, 4) volitve, 5) slučajnosti. Za obnovo reda v Macedoniji. V vojnem ministrstvu se je vršilo dvoje posvetovanj, na katerih se je razpravljalo o odredbah za vpostavitev reda v južnih krajih države. Sodi se, da' bodo v najkrajšem času ukrenjene naj-cnergičnejše odredbe proti roparskim Albancem in razbojnikom. Razpis sužbe Razpisuje sc služba delovodje v čevljarski delavnici kr. invalidske šole. Za isto pridejo v prvi vrsti v poštev invalidi, ki pa morajo biti zmožni knjigovodstva, sploh voditi kako večjo podjetje in dobro izurjeni v čevljarski stroki. Reflektanti za omenjeno mesto naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 31. januarja 1921, na ,,Invalidski oddelek poverjeništva za socjjalno skrb" v Št. Peter-ski vojašnici. Pokojnine vojnih invalidov, vdov in sirot — nove doklade. Z ustavitvijo izplačevanja naklonitev koncem oktobra 1920. 1. je ostala velika večina najpotrebnejših družin onemoglih invalidov ter vojnih vdov z ncprekrblje-nimi sirotami ob malenkostni vojni pokojnini brez najugodnejših sredstev za preživljanje. Pač je dobila deželna vlada v Ljubljani nalog, da od novembra 1920 izplačuje dodatke po članu 14 ,,Uredbe v začasni pomoči invalidom in družinam padlih vojnikov" z leta 1920. Ti dodatki, ki naj bi bili nadomestilo za prejšnje naklonitvc znašajo, ako je podan dokaz siromaš-nosti, mesečno poleg dosedanjih pen-zij, ki jih izplačuje Voj. pok. likvidatura: za invalida s 25—50°/n invalidnosti 19 K, za invalida s 76—100 °/0 invalidnosti io K, za invalida preko 100 °/0 invalidnosti 30 K. Za vsakega nepreskrbljenega otroka invalidovega do dovršenega 16. leta starosti po 8 K. — Sirote brez očeta in matere iz ene družine, bi dobivale; ako je ena 48 K, ako dve skupaj 72 K, ako so tri, vse tri skupaj 96 K; vsaka nepreskrbljena sirota preko treh še 8 K. Družine padlih: z 1 do 3 članov, od katerih sta eden ali dva preskrbljena otroka do dovršenega 16. leta še po 8 kron. — Invalidom in družinam, ki plačujejo za stanovanje najemnino, se povišajo navedeni osnovni dodatki za 25 %. Te.doklade so tako malenkostne, da jim ljubljanska deželna vlada ni mogla priznati in jih tudi ni začela nakazovati, temveč pričela takoj akcijo pri merodajnih belgrajskih oblastih za primerno zvišanje' doklad, ki bi odgovarjale sedanjim življenskim razmeram. Dosedanji uspehi so po-voljni in pričakovati moremo v kratkem tozadevne zadovdljive naredbc. Nove doklade bodo izplačane naknadno za vse mesece od stavitve nakloni-tev dalje od „Voj. pok. likvidature" v Ljubljani. Za vpokojence drž. žel. Za po- stajo Naklo je razpisano mesto železniškega agenta, ki se bo pt^delilo vpo-kojencu drž. žel. — Natančneje podatke dajejo postaje in inšpekorat drž. iel. v Ljubljani. Nesreča pri sekanju drv. Janez Golar, posestnika sin i/. Drtije pri Kamniku, je razpravljal v gozdu drva. Pri tem mu je padla bukev na glavo in ga je vejevje pokopalo pod seboj. Pri padcu si je zlomil desno nogo ter se tudi drugače težko po- škodoval. Nabiranje gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pričela z redakcijo naobrtnega gradiva za trgovsko pogodbo z Italijo. Ker se je pismene, kakor ustmene ankete dne 30. nov. 1920 udeležilo le nekoliko interesentov, zato sklicuje zbornica pred konečno redakcijo ponovno zborovanje interesentov na dan iy. jan. 11921. Zbornica poživlja vse korporacije in tvrdke, ki dosedaj še niso poslale svojih poročil, da to v lastnem interesu nemudoma storijo, ker se prepozno “Vposlana poročila ne bodo mogla več vpoštevati. Ministrske plače v Angliji so bile te dni zvišane. Ministrski predsednik ima plačo 8000 liber št. letno (po val. stanju 5 milijonov naših kron). Plače ostalih ministrov in državnih tajnikov pa so razdeljene na 5 plačilnih razredov, * Naraščanje brezposelnih na Francoskem. ,,Humanite“ prinaša uradne številke o brezposelnosti v zadnjem tednu, iz katerih je' razvidno, da postaja gospodarski položaj na Francokem z vsakim dnem slabši. Sedaj podpira država nad 30.000 nezaposlenih delavcev, predzadnji teden jih je bilo samo 13.000, tako, da se je njih število tekom sedem dni več kot podvojilo-Najbolj občutna je kriza v seinskem okrožju, ki šteje samo na 27.000 neza-poslencev. Seveda pripovedujejo te številke le o podpiranih delavcih brez dela. - i Prepovedani nemški komunistični listi in brošure. V naši državi je prepovedano razpečavanje komunist. lista „Neue Blatter“ z Dunaja ter brošur „Konm-nismus“, „Proletar“, „Roter Staat“ (Dunaj), „Sovjct“ (Berlin), „Textil-arbeiter“ in „Sovjetrussland“ (.Berlin) ki se tiskajo v Nemčiji in Avstriji ter razširjajo z namenom, povzročiti nemire. Kriza češkoslovaške industrije. O položaju češkoslovaške industrije piše „Rude Pravo", da se je stanje jablonške steklarske industrije v zadnjem času nad vse poslabšalo, tako da se bo morala v kratkem času produkcija znatno omejiti. Prav tako se je poslabšal položaj v oblačilni in tekstilni industriji, ker se je znižalo naročevanje z Dunaja. Pričakovati je tudi krize v kovinarski industriji. Še en jugoslovanski transport iz Rusije. Iz Bukarešte poročajo, da je tja dospelo nekaj naših državljanov iz Rusije, kjer so se nahajali dosedaj. Izjavljajo, da so bili bolni, vsled česar jim je bilo nemogoče, povrniti se v domovino. Srednjeevropska konferenca v Pragi. Koncem t. m. se bo vršila v Pragi konferenca zastopnikov srednjeevropskih držav, na, kateri bodo obravna- vali brzojavne zadeve. Konference sc bodo udeležili zastopniki Nemčije, Poljske, Čehoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Romunske in Italije* Italija zahteva odgoditev izvršenja rapallske pogodbe. Parlamentarni krogi živahno komentirajo noto, ki jo je poslala italijanska vlada in ki zahteva, da se izvr-šenje rapallske pogodbe odgodi do meseca maja. Nota je prišla nepričakovano v trenotku, ko je bila že sestavljena skupna vojaška komisija, ki naj bi določila mejo med Italijo in našo kraljevino. Ne ve sc, ali bo vlada pristala na to italijansko zahtevo. Splošna poštna stavka v Avstriji. Poštna stavka traja dalje. Dunajskim uslužbencem so sc pridružili tudi vsi po ostali državi. Poštni promet je popolnoma ukinjen. Nekateri manjši uradi sicer sprejemajo pošiljke, nakazila in pisma na pošti. Vlada je za danes ob štirih popoldne povabila zastopnike poštnih nameščencev k pogajanjem. Ako bodo pogajanja brezuspešna, bo tehnična unija proglasila telefonsko in brzojavno stavko. Ako tudi to sredstvo ne bo zadostovalo, bi se proglasila železničarska stavka. Nameščenci teh skupin so namreč oblju~ bili poštnim nameščencem in tehnični uniji svojo pomoč. Dopisi. Ptuj. Pred nekoliko dnevi so imeli tukajšnji trgovski pomočniki ia nastavijenci sestanek, na katerem so razpravljali o tem, kako poboljšati svoj gmotni, sedaj nevzdržni položaj, O tem je zvedela gospa milijonarka Č., ki je takoj telefonično intervenirala pri tukajšnjem vladnem komisarju in tudi občinskemu gerentu, meneč, da so ta sestanek zakrivili stražarji, ki se radi predobrih plač za take reči ne zanimajo. Kaj je prOti tej in drugim sličnim žalitvam ukrenil šef tukajšnjih' stražarjev, nam do danes še ni znano, Ako f)a misli gospa vojna milijonarka, da so stražarji le za to tu, da bi razganjali v svobodni državi strokovne sestanke, ji povemo, da se zelo moti. Pomisli naj rajši nekoliko nazaj v predvojne čase, ko sta ona in njen mož hodila po svetu s trebuhom za kruhom, pa ji bo takoj jasen postanek vseh gmotnih gibanj, posebno pa še trgovskih nameščencev.: Vsi vojni in drugi milijonarji naj dajo nazaj državi kar je državnega in ljudstvu kar je ljudskega, pa bo zginil ‘trali pred sestanki — in tudi — vojni milijoni. Izdaja konzorcij „Nove Pravda*1. Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. franc Brumat ^ Ljubljana ."V* Mestni trg .^v Mesini ir£ štev. 25, I. n Potniki posetite mojo gostilno. Imam dobro haloško vino in izvrstno domačo kuhinjo. Priporočam se za obilen obisk Rna Žičkar gostilna Mlinska ulica, Maribor. & em rfpcrcčajoč dobro postrežbo, rodno svežo pivo, domača pristna vina in dobro liulilnjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen oMsk ===== FRANJO STIKLER Restavracija juž. kol. Maribor! A. Stadler & V. Tratnik, Liljana Sv. Petri cesta številka 25. — Vhod skozi. vežo. Priporočata svojo zalog'o, z galenteriiskim in mešanim blagom na drobno in debelo. Vedno v zalogi vsako barvni svileni in krep papir. Največja zaloga morskih kopalnih gob Š & vsake velikosti, » Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hiše naj se obrne edino le na tvrdko TONE MALGAJ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 m vt/ "i* vt/ ~i' -T* MMPILj LJUBLJANA Priporočam se siavnemu občinstvu za obilen obisk Jamčim za dobro postrežbo v vsaki smeri JOŽEF GOLOB mesar, Glavni trg, Maribor. „Nsva Pravda11 ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši! Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. I. ra2 red. — Članarina lt na teden. — Podpore: II. razred. — Članarina 2 k na teden. — Podporo: III. razred, — Članarina 3 k na teden.—Podpo j Članstvo nai J/2 leta j nad 2 leti nad 3 leta V bolezni 10 tednov po 20 k 10 tednov po 25 k 10 todrov po 30 k i 1 — — nad 1 leto 5 tednov po 6 tednov po V brezposelnosti 6ted. po 40 k 45 k 50 k 1 ted. po 25 k Porodnice — 4 ted. po 20 k — Pogrebščine — enkrat 150 k enkrat 200 k članstvo nad '/i leta nad 2 leti j 1 nad 3 leta V bolezni 10 tednov po 40 k 10 tednovpo 45 k 10 tednov po t O k — 3 tedne po 35 k 6 tednov po 40 k V brezposelnosti nad 1 leto 5 ted. po 45 k 5 tednov po 55 k G tednov po 60 k 5 ted. po 35 k 6 ted. po 45k 3 ted. po 40 k Porodnice — 4 ted. po 40 k — Pogrebnina — enkrat 250 k enkrat 300 k članstvo nad !/2 leti j nad 2 leti j nad 3 leta 1 V bolezni 12 tednov po 50 k 10 tednov po 55 k 10 tednov po 60 k — G tednovpo 50 k 10 tednov po 50 k V brezposelnosti nad 1 leto 5 ted. po GO k 10 tednov po 65 k 10 tednov po 70 k G tednov po 60 k 4 tedne po 50 k 7 tednov po 50 k Porodnica — — — Pogrebščina — | enkrat 350 k enkrat 400 k NSZ. ima svoje društvene prostore v JNaroanem aomu v i_,juDijčim uausuujijc, v*«'***'- . poldne in od 4. ure do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Tam Jahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnita, a pisma je naslov: „Narodno-socijalna Zveza“ v Ljubljani, Telefon St. 77.