Pavkami Iranko v državi SHS.
47. štev.
V Uubllani, v petek 27. (ebruaris 192®.
Leto IV.
Izhaja razen pondeS]3ia (n dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. Q!L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrač*.
Oglasi Enostolpna petit-vrgtlca K 1*80, osmrtnice in zahvale po K 8*—, razglasi in poslano vrstica po K 2*50; večkrat, objave po dogovora primeren popust.
Giesilo iug©slow. secUalno-demokratične stranke,
Posamezna siev. stane — 60 vinarjev. —
Naročnina: Po pošti ali k dostavljanjem na dom m cclo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta E 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste,
Upravništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61^ Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312.
Ententa, Jugoslavija in Adrija.
V »Frankfurter Zeitung« dne 11. februarja priobčuje sodr. H. Wend! o tem vprašanju naslednje misli:
Ce danes prepir za posest vzhod-nega jadranskega obrežja ne razburja samo duhov v Belgradu. Zagrebu fn Ljubljani, temveč povzroča tudi kolovodjem entente v Parizu in Londonu hud glavobol, tedaj je izvir tega zla londonska pogodba iz aprila meseca 1916, zloglasna zadolžnica, ki so io prejeti Italijani zato, da so vstopili v svetovno volno. Kakor pest na oko je bil primeren ta izrodek srednjeveške taine diplomacije k svetim pravicam malih narodov o katerih le ententa tako rada uganjala frazeologijo; zakaj, če se sklicujemo na narodnostni princip, so Istra, večina Dalmacije, južna dalmatinska mesta in vse otočje ob dalmatinskem obrežju, ki so ie vrgli v naročje novemu zavezniku, po svojem naravnem licu popolnoma slovenski in hrvaški in se nahaja na njih te par raztresenih neznatnih italijanskih peg: latinska le v teh ozemljih minulost in spomini, slovanska,sedanjost in bodočnost, in ob najboljši volji ni mogoče Italiji pričarali več »pravice« na »altra snonda«, kakor je imela Nemčija na baltiške pokrajine.
Londonska pogodba ie pa nasprotovala tudi vsakršni politični predvidevnosti, ker bi bila ie tedaj na mestu, če bi bila sicer Avstroogr-ska premagana, vendar na če bi še obstala pri življenju. Ko je prišlo drugače. so vztrajali Italijani na svoji zadolžnici in so se vgnezdili ne 8 posebno miroljubno oblastjo v Istriji in Dalmaciji, pa tudi Jugoslovani so se sklicevali na narodnostni princip ter zahtevali domala vse ozemlie vzhodno Soče za svojo novo srbo-hrvaško-slovensko državo. Da bi se spor rešil, ie predlagal novembra meseca 1919. V- ilson, ki ni poznal razmer, italijansko-jugoslo-vansko mejo. ki še vedno reže z ostrim nožem jugoslovansko ozemlje, toda od istrskega polotoka priznava Italiji le zahodne tri četrtine: sicer pa Prisola amerikanski načrt vso Dal-maciio državi SHS ter za Reko z zaledjem m enako za Zader odreja nevtralizacijo pod varstvom zveze narodov in s poznejšim ljudskim glasovanjem; Italija nal bi dobila sedaj neutrjeno otočle Pelagruž in Vis ter otoka Lošinj in Unje, katerih slovansko prebivalstvo bi imelo zopet pravico do kralevne samouprave. Za Jugoslovane ta WHsonova kaša ni bila
LISTEK.
W ni! Mii p|.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
O gožu.
Živela je starka s hčerko. Hči se je šla z devoikami kopat v ribnik. Slekle so srajce in poskakale v vodo.
Tu prileze iz ribnika gož in leže na srajco te hčerke. Deklice pridejo te vode in se oblečejo. Ko pa hoče obleči srajco starklna hči. ’e ležal na »Jej gož. Začne ga odganjati, on p« sedi In se ne da prepoditi.
Zdaici izpregovori: »Vzemi me za moža. oa ti izničim srajco!«
Ona ga seveda odkloni, a devoj-ke ji reko; »Ali se je mogoče omožiti z njim? Reci mu, da ga vzameš!« Res mu pravi, da ga vzame. Tedaj zleze gož s srajce naravnost v vodo.
Ona se je oblekla, šla domov In povedala materi; »Mati, mati, tako se mi ie zgodilo, gož le zlezel na mojo sraico in ml rekel, naj ga vzamem za moža. sicer mi ne da sr&Jce in laz sem mu odgovorila, da ga vzamem.«
»Neumnica, kaj sa ti blede, ali Je možno voža vzeti za moža.«
Tako so stvar pustile in pozabile nanjo.
Prešel ie teden in kai sta videli? Naenkrat prileze cela čreda gožev.
prav okusna, ker bi s tem prišlo pod tuio oblast stotisoče njih rojakov, ali drugi ententni kuharji so to kašo še temeljiteje pokvarili. Neglede na nebistvene izpremembe, prepušča predlog Clemenceauja in Llovd Oe-orgeia od države Reka le internacijo-nalizirano mesto, a daje predmestje Sušak Jugoslovanom; zato pa ie potisnil v »varstvo Trsta« po Wilsono predlagano mejno Črto še bolj prot) vzhodu. V svojem protipredlogu so na to Jugoslovani naiodločneje odklonili kakršenkoli premik Wilso-nove črte v škodo Jugoslovanov in odstop otoka Visa Italiji; v sporazumu glede internaciionalizacije Reke so napravili pridržek, da pripade luka Bar Jugoslovanom; de-»ansko predstavila ta problem za državo SHS vprašanje biti ali ne biti, ker ie Reka naraven in vsekakor najugodnejši izhod v svetovno morje in na svetovni trg. Kot odgovor je prišel iz Pariza na ta gotovo spravljivi posredovalni predlog oster ultima-tum: tekom štirih dni brez ogovora sprejem rešitve jadranskega vprašanja v ententneni smislu, ali pa uveljavljenje londonskega pakta! Kljub temu pa ie bil odgovor belgraiske vlade, čeprav v priiazni obliki in iz-razujoč upanje na nadaljno naklonjenost. odločen: Ne moremo! Take so danes razmere.
Da ententa italijanske zahteve tako brezobzirno zagovarja kot svoje, kar vsekakor še vedno ne zadovolji najglasnejših imperiialistov v Rimu. Je umljivo že vsled tega, kf.r vrana zavoljo vrabca na strehi ne bo izkliuvala vrani oči. Zdi se, da se Je Nittiju posrečilo prepričati Clemenceauja. da so med Jugoslovani Srbi kot pravi zavezniki entente za popu-ščanie ir. da nasprotujejo rešitvi jadranskega problema po pariških in londonskih željah samo Hrvati, ki pa vsled svoiečasnega hlapčevanja Av-stro-Ogrski ne zaslužijo nobenega posebnega vpoštevania.
V resnici oa so si, ne oziraie se na plemenske in strankarske razlike, vsi Jugoslovani edini v obrambi proti italijanskim aspiracijam. Vsi so razočarani nad najnovejšim potekom stvari in to še posebno, ker so se nadejali od potovanja regentovega v Pariz marsičesa in so Nittijevo politiko zadnji čas smatrali sporazumu naklonjenejšo. Iz zborovanj, ki so se vršila po vsej državi, in časopisja vseh strank ne odseva samo Jeza proti Italiji, marveč tudi izrecna ne-
jevolja nad entento. Posebno veselo Je bila pozdravljena na nekem bel-grajskem zborovanju protestna izjava Čabrinoviča, enega izmed sarajevskih zarotnikov, ki se glasi: »D’ Annunzio, Nitti, Llovd Oeorge In drugi imperijalisti nal vzamejo na znanje, da smo dosedal bili ž njimi, da pa bomo odslej z vsakomur drugim. pa nai bo to Scheidemann. Lenin ali kdorkoli«; in ni osamlleni glas, če zagrebški list »Novosti« pravi, da so se zopet enkrat v svetovni zgodovini interesi pokazali močnejši kakor Ideje in izvaja dalje: »Morda tudi naši interesi, natančnejše in globljo vzeto, ne merijo več proti evropskemu zapadu: morda nas danes veze več interesov z Nem. Avstrijo. Čeho-slovaško in Nemčilo, kakor pa z za-padno Evropo in morda bi nam več
koristilo, če oddamo svoj plus na žitu, če ga bomo kaj imeli. Nem. Avstriji in Nemčiji, mesto Franciji, čl]e državniki nam skupno z italijanskimi in angleškimi nastavljajo nož na vrat«.
Jugoslovani se še ne zanašajo na bajonete, ker vojska z Italijo sploh ni mogoča za deželo, ki bi bila odrezana od ententinega uvoza in so vesti o mobilizaciji torei zgolj Izmišljotine, pač pa upajo na WHsona in Zedinjene države, ki so rešitvi jadranskega problema, kakor sta io predlagali Francija in Anglija, ponovno in odločno ugovarjale. Če bo to upanje Jugoslovane varalo ali ne. v vsakem slučaiu Jim ostane za vedno na Jeziku grenek okus pijače, katero jim servirajo »zavezniki«, prijatelji za-padnih držav.
Beguncem, »katoliškemu* časopisju
in javnosti!
Katoliški Bst »Straža* prinaša v svoji 17. štev. od 20. februarja t. I. med drugimi brezobraznostmi tudi sledečo notico:
»SoriJaHsti uporabljalo državne begunske podpore v svoje strankarske namene. Poverjeništvo za soci-jalno oskrbo v Ljubljani ie bilo v rokah socijalnih demokratov Prepeluha in Jakliča. Država le naklonila beguncem v Sloveniji milijonski kredit za podpore. Ta kre&i so izčrpali gospodje socilalisti že malnika meseca. Kam je izginil ta pomoči potrebnim beguncem namenjeni denar — znaj Bog in pa sodiallstlčna malha! Beguncem se ne more izplačevati denarnih podpor že cele štiri mesece, ker so tozadevne blagajne prazne. Temu so krivi sodrugi socilalisti, ki imaio toliko usmiljenja z becunci, da raišl oorabiio betnincem odbazanl denar zase! Lepa bratska Hubezen’ Socilalisti bi radi pomagali celo nemškim otrokom iz Avstrije, pa zapravljajo denar bratskih sirot v domovini. Tako sociialistično gospodarstvo je lasen dokaz, da so internaciionalcem ljubši avstrijski otroci kot bratske sirote. Glejte socijaiističrto lažibrat-stvo do lastnorodnih. a po voini usodi osirotelih bratov In sester iz Primorja in Goriške:«
V isti številki prinaša ^Straža« tudi člančič pod naslovom »Obupen položaj beguncev — krJvda socialističnega gospodarstva«, v katerem govori prav tako perfidno. kakor zgoraj citirana notica.
Sakrament, če to ni faloteriia! List mi čisto enostavno očita, da sem begunski denar ukradel! In Jiudje, ki takšne slive politične podivjanosti čitaio, mislijo, nekaj bo že na tem resnice. »Straža« dobi prilika, da ml pred sodiščem dokaže lopovstva, četudi mi je osebno zoprno iskati čast pri sodiščih. Videl bom Jaz in videli bodo vsi, kaj poreče pred sodiščem katoliški duhovnik g. dr. Lenard, ki ta ljst urciuJe.
Porabim to priliko, da položaj pojasnim. v kolikor Je meni znan. Sf-ceF že 4 mesece nisem več član vlade in toraj ne vem, kako stoji dane* z begunskimi zadevami, vendar bom povedal to, kar mi Je znano izza časov mojega poverjeniškega delo-vania.
Ko smo sestavljali proračun za moje bivše poverjeništvo, sem se zavrel tudi za begunce. Stavil sem v proračun šestnajst milijonov kron. Svojedobno koncentracijsko ministrstvo v 13eogradu — njegov podpredsednik le bil tedaj g. dr. Korošec — mi le črtalo ravno polovico, to je celili osem milijonov kron. Vsled tega in pa zaradi okolnosti, da le vrednost krone od preobrata leta 1918. do danes neprestano padala. Je poverjeništvo prav kmalo prišlo v velike zadrege glede izplačevanja podpor In vzdrževanja begunskega taborišča v Strnišču. Ponovno sem o tem poročal v sejah deželne vlade, ponovno sem prosil za nov naknadni kredit v Iznosu deset milijonov kron, ponovno sem v tel zadevi osebno interve-
niral v pristojnih ministrstvih v Bel« gradu in poslal sem obširen dokazni materiial vsem ministrom zasebno. Več kot sem storil jaz za begunce, — to smelo trdim — bi tudi nihče drugi ne bil. Po mojem odhodu iz deželne vlade so se begunske zadeve odvzele poverjeništvu za sociialno skrbstvo in se Je za nje osnoval čisto nov. in samostojen »Urad za zaščito beguncev v Ljubljani« pod vodstvom gosp. okrajnega giavaria Vodopivca.
Skoro ves čas mojega poverje-ništvovanja Je vodil »oddelek za begunce« gosp. dr. Andrel Gosar, ki Je — če se ne motim — pristaš stranke, ki jo na Štajerskem zastopa »Straža«. Reči moram, da ie gosp. dr. Gosar vodil ta svoi oddelek z veliko ljubeznijo in spretnostjo. Zato so njemu denarne težkoče, ki smo ’ih imeli v zadevah begunskih podpor znane Se mnogo bolj kot meni. Z največjim naporom sem naposled spravil celo zadevo tako daleč, da ie ministrski svet načeloma pritrdil moli zahtevi, da se za naše begunce dovoli naknadni kredit v znesku deset mllilonov kron za prvo računsko leto. Predno se je mogla zadeva prignati do konca, sera odstopil. Kako stoji ta reč danes, ne vem. O tem more dati pojasnilo Ie novi »Urad za zaščito beguncev v Ljubljani«. Prijatelj Jaklič pa ni imel z begunskimi zadevami nikoli veliko opraviti.
V stvarnem pogledu naj za danes zadošča to pojasnilo.
Sedai politična stran te predrzna obdolžitve.
Takozvano »katoliško« časopis!« piše danes tako. kakor ni še nikoli, niti pred volno ne. Zlasti socilalni demokrati so mu ljudje, ki zgolj sleparijo. kradelo. goIJufalo. Ne zahtevam od tega časopisla. da bi povedalo, ko-
Sodrugi železničarji!
Splošna železničarska organizacija sklicuje
•	»Vi
ki se bo vršil
v četrtek 26. t m. ob 7. url zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red: Poročilo o pogajanjih v Belgradu.
Sodrugi, železničarji, pridite vsi!
DevoJka vzklikne: »Ah, mati. za menoj, zamenoj!«
Mati zapre kar nalhitrejše vrata v vežo. Goži se vržeio ob vrata, a bila so zaprta. Zvijejo se takoj v klopčiče in udarijo po oknu; ko so okno razbili zlezeta v sobo. Devojko pobegne na peč, oni za njo. Zvlečejo Jo s peči in odvedejo iz sobe.
Mati Je plakala in Jo spremljala. Dospeli so do ribnika, se takoj potopili vanj in se Izpremenili tu v ljudi. Mati pa je ostala na bregu, poplakara in se vrnila domov.
Prešla so tri leta in devoika Je ro-dWa tam sinka hi hčerko. Začela lc
™	da *° DUSt* k materi v
oosete. Pnnellal Jo je iz vode. Tu ga ona vpraša: »Kako naj te potem pokličem?« Odgovori ji: »Pokliči me, Osip. Osip, pndi sem!« in jaz pridem.
Ona Je šla k materi, on nazaj v vodo. Na rokah je nesla deklico, dečka pa ie pellala 2a roko. Sreča Jo mati in se ^zradostl.
»Zdravstvui. mamica!«
»Ali ti ie bilo dobro tam?«
»Dobro, mamica, mi je tam. lepSc nego pri vas!«
Sedli sta in kramljali. Mati Ji je pripravila obed. Ko je pokosila, lo mati vpraša: »Kako je ime tvojemu možu?«
Hčer ji odgovori: »Osipi«
»A, kako se vrneš domov?«
»Pojdem 03 kres*. zakličem: »Osip. Osip. semj m on pride.«
Mati 11 reče nato: »Lezi hčerka In
odpočil sl!«	t	.
Legla Je in zaspala. Mati pa vzame sekiro. Jo ostro nabrusi in gre k ribniku. Pride do brega »n zakliče; »Osip. Osip. pridi sem!«
Komai ie Osip pokazal glavo, zamahne starka s s®kfr? 'n m«i razbije glavo. A voda v ribniku okrvavi.
Starka se vrne domov In hči se zbudi: »Ah, mamica, tako dolgčas mi jo tu. pojdem domov!«
Prenoči nri meni, hčerka, mogoče ne boš več bivala pri meni!«
Hčerka je ostala in prenočevala. Zjutraj vstane in použije za jut rek, ki ga je pripravila mati. Nato se poslovi in Odide. Deklico vzame v naročje, deček pa teče za nlo. Pride na breg in zakliče: »Osip. Osip, pridi sem:« Kliče in kliče, a Osipa ni bilo. Ozre se PO vodi in vidi plavati po vodi njegovo glavo. Takoj se Ji posveti: »Ah, ubila ga ie moia mati!«
Tedaj zaplaka m med solzami vsklikne hčerki in sinčku: »Odslej na veke bodi ptiček kraljiček, a tl slavček: iaz pa poletim na veke v gozd kot kukavica!«
Sreda.
Mlada žena je pozno zvečer predla. Ostajala ie sama dolgo pokonci ponoči od torka na sredo. Ko so tako
nekoč do polnoči že zapeli prvi petelini, se !e spomnila iti spat. a rada bi delo dovršila. Mislila sl le: »Vstanem Jutri bolj zgodaj, sedal sem zaspana.«
Pripravi tedai preslico, a se ne prekriža in reče: »No, mati Sreda, pomagaj ml. da Jutri raneje vstanem ki dopredem! Po teh besedah zaspi.
Zjutraj rano. še preden se je za-svitalo, zasliši, kako nekdo po sobi hodi. Odpre oči in zagleda da je soba razsvetljena; svetilka Je prižgana in peč zakurjena. Po sobi hodi starikava ženska, odeta v belo haljo, naklada v peč drva in ravna ogenj. Nato stopi k nji sami in lo zbudi: »Vstani!«
Mlada žena vstane, se začudi in reče: »Kdo si ti? Cemu sl prišla sem?«
»Jaz sem tista, ki si jo zvala, prišla sem ti pomagat.«
»Kdo pa si? Koga sem zvala?«
»Jaz sem Sreda, saj si me vendar poklicala. Glej, napredla sem tl platno in ga že tudi Iztrkala. Obeliva ga sedaj! Peč je zakurjena in lonci pripravljeni, pojdi in prinesi vode!«
Žena se prestraši, češ. kaj bi to bilo. Sreda pa Jo srdito pogleda in oči se Ji kar zaiskre.
Žena vzame vedro In gre po vode. Stopi skozi vrata in pomisli, ali ji nc bo čudna straka česa storila. Boljše le. da gre k sosedom kakor po vode.
Sla je. noč je bila temna In po selu Je še vse spalo. Prišla ie do sosedov, in trdo potrkala na okno. Odprla ji Je starka in vprašala: »KaJ si tako rano vstalo, dete? Kaj ti ie?«
»Ah, kumica. tako Je biio. — Prh šla le Sreda k meni In me poslala po vodo, da namočim platno.«
»Ni dpbro to,« pravi starka. »Ona te na tem platnu zadavi ali speče.«; Očividno ie bila starka z njo znana.
»A kal naj storim? Kako naj se rešim zla?«
»Napravi tako! Vzemi vedro, tolci po njem in kriči pred hišo: »Na morju so zgoreli Sredini otroci!« Ona skoči iz hiše. glej da skočiš prei vanjo nego ona; zapri vrata in se pro« križaj! Naj ti še toliko grozi In prosi, ne spusti le nazaJ. a križal se s kredo in rokami in moli! Tedal nečista sila pobegne!«
Žena hiti domov, tolče do vedru in kriči pred oknom: »Na morlu so pogoreli Sredini otroci.«
Sreda škod iz hiše. da vidi. kaj jft, a žena smukne v hišo. zapre vrata m se prekriža. Sreda priteče nazaj !tt kliče: »Odpri mi. sestra! Napredla sem ti platno, daj, da ti ga 5e obelim!«
Žena Je ni uslišala. Sreda pa ie razbiiala, dokler niso zapeli peteliniš nato Je zatulila In izginila. Ženi pa le: ostalo platno.
Jlko smo posamezni socilallsti storili 'dobrega za razne dobrodelne namene in za zavode, ki so, če iih smemo politično presoditi, »katoliški«. Se več; vemo, da ne smemo pričakovati. da bi to časopisi« hvalflo svoje politične nasprotnike.
Ampak nekai smo pričakovati, zlasti iaz: da bo politični boi pošte-nejšl in boli načelen, kakor pa le bil. In baš ljudje iz vrst SLS so bili, ki so nas po drž. preobratu vabili na seje in sestanke, kjer se ie razpravljalo o tem, da politično življenje ne podivja in narn prizanese s prostaškimi manirami. Jaz osebno sera skušal biti vedno pravičen na vse strani; niti kot uradniku, niti kot politiku se ml ne more očitati, da sem zavedno komurkoli hotel biti krivičen. Kljub vsemu temu. pa sem imel zadnje Čase priliko javno pribiti laži »Slovenca«, »Večernega lista« in danes »Straže«, ki vse so se tikale osebne časti ali osebnega poštenja. Dobro se namreč zavedam, da bi bil velik lopov, če bi trdil, da le gospod dr. Brejc kradel, ko je bil deželni predsednik. da ie gospod dr. Verstovšek goljufal, ko je bil poverjenik, da je gospod Golija detravdlral, ko ie bil notranji pover. Vsak človek, ki moralno ni popolnoma pokvarjen, bi imel občutek. da bi bila to lopovstva. Samo »katoliško« časopisje nima tega občutka! Kaj res sede v uredništvih teh listov same moralne propalice? Da ne bo izgovorov, bom na te slučaje osebno opozoril prevzvišenega gospoda škofa. ker vem, da je pri nas cerkvena oblast, ki čuva nadi katoliškim tiskom.
Vsakdo Ima in Imej pravico kritizirati. Lahko se pove. da ie to in ono za nič. kar je napravil ali ukrenil ta-alkm; socijallst. Cc pa se očita, da smo socialisti državni denar kradi! ta defravdirall. potem z vso pravico pričakuiem in zahtevam, da se to tudi dokaže. Tudi od »Straže« zahtevam, da bo svoje hude očitke dokazala in pričakuiem. da se ne bo skrila za katerikoli paravraf tiskovnega zakona. — To za danes!
Albin Prepeluh.
Demagogi na delu.
Belgrad, 23. februarja.
V krogih, ki so blizu Protič-Ko-roščeve reakcijonarne vlade, pripovedujejo, da se sestane »začasno narodno predstavništvo« — 1. marca. Drugi zopet pravijo, da -- 1. aprila. Bodi kakor že koli, res le. da gospodje ugibajo, kako bi mogli izvršiti obljubo, ki so jo kroni dali. da bodo delali s parlamentom, v koiem da imajo »kvorum«. Slišal sem. da so hoteli proglasiti »kvorum s številko 88, češ to odgovarja us! vi. ali dobili so Iz merodajnih krog< v sporočilo, da je za ugotovitev kvoruma merodajen — predsednik začasnega narodnega predstavništva. Nekaj časa so se gospodje kislo držali. No —- Korošec'se ie pritožil bogu in prosil sv-Genovefo za razsvetlenje... Danes zjutraj sem ga videl, ko je veselega lica marširal po terazijah. Slišal sem. da le svojim kolegom v ministrskem svetu razložil svoj plan... In ta je: Kot prvi predmet naj se dene na dnevni red zakon o davku na Vojne dobičke, češ: socijalnl demokratle in demokrat}« bodo morali v zbornico, drugače pa bomo po svojih časnikih bobnali, da ščitijo voj. ne dobičke ... Minister Ninčič se je Sicer takoj priglasil k besedi ter izja-
vil svojo bojazen, češ: gospod Korošec Ima dober namen, ali ne pojde, ker javnost ve, da so posebno socl-Jalisti lani v maju In juniju z vso močjo zahtevali, da se reši davek na vojno dobičke... Protič le kimal v znak. da ima Ninčič prav. ali gospoG duhoven Korošec so se vzdignili (tako se govori) in se zasmejali: »oh — vi radikalci, kako ste še neumni — saj iaz tudi vem. (k je to res. ali — kai oa le to. če se zlažemo, samo da ie r.aš namen dosežen.« Po daljši debati se le plan dr. Korošca odobril in gotovo bodete te dni že brali, da bodo demagogi postavili kot prvo točko na dnevni red: davek na volne dobičke... Ali motijo se gospodje demagogi; javnost ve, da je narodno predstavništvo zasedalo od marca do avgusta In da ni moglo ali ni hotelo izvršiti niti enega dobrega predloga — zakona o davku na vojne dobičke pa se sploh ni hotelo lotiti...
Drugače pa le bila nova vlada kar najneprljaznelše sprejeta. Dva ministra (hrvaški advokat Hanžek in turški beg dr. Hrasnica) sta prvi dan demisijonirala — dr. Krnic je prvi dan zapustil sociialno politiko in odšel v — agrarno reformo. V socijal-no politiko so namestili prof. Surma-na, ki je za viade Narodnega vječa v Zagrebu vodil trgovino in industrijo ter obe temeljito »zafural«. V šume ln rude pa so dah — Ivico Kovačeviča, ki se seve s tem predmetom ni nikdar bavil. Upanje je. da bo te vlade prav kmalu konec, ker kvoruma ne more dobiti, čeprav se silno peha, da bi ga dobila.
Kedaj Je lagal?
»Slovenec« je priobčil v sredo članek pod naslovom »Nasprotniki parlamentarizma«. V tem članku hoče prikazati, da so demokratle ta so-cllalisti le zato hoteli, da se razpusti začasno narodno predstavništvo in ; razpišejo volitve, ker niso v njem ! imeli večine. To da le bilo tudi vzrok, da so rekli, da ie »narodno predstavništvo nezmožno za delo«. »Slovenec« vskllka:
»In vendar se ie vsak zavedal, da ie bilo v začasnem narodnem predstavništvu toliko zmožnih duševnih delavcev, kakor lih morda v nobenem parlamentu ne bo več!«
ZgrozlH smo se. ko smo prebrali ta vsklikl Spomnili smo se, da je pred več meseci, n. pr. septembra j 1919. »Slovenec« čisto drugače pisal. V članku »Dajte nam volitve« (štev. 212., z dne 16. septembra 1919) je pisal »Slovenec«;
»Naša. z vsemi naravnimi prednostmi oblagodarlena država se pogreza. Dežela, ki stoji n. pr. glede živeža med najsrečnejšimi deželami Evrope, pada v močvirje. Premagana in poteptane države, ki se šibijo pod udarci zmagovalcev do tal. se dvigajo polagoma Iz globin. Nemčija, ta navadni mednai dni kaznlenec le v svoji narodni nesreči discipliniran dovolj, d zbira svoie ostale sile za preosnot svojega gospodarskega tn državnei: Življenja. Naša država, k! bi se kakor vse agrarne države, lahko z odločnim sunkom povzpela v kratkem času do urejenih razmer, gre navzdol. Vzroki ne leže ne v posebnosti naših krajev in ne v negod-nosti ljudstva, temveč v dejstvu, da dl nikogar, ki bi znal državo upravljati. Duševna ln politična beračija naše takozvane inteligence, le pra-! vzrok vsega zla. Vsled zgodovinskih
razmer se naše razumništvo ni nikdar učilo vladati in upravljati velikih ozemelj in se nahaja zato pred nalogami ki jim ni doraslo. To le njeno opravičilo.«
»Slovenec« je septembra lanskega leta in mesec dni potem, ko sta dr. Korošec in Gostinčar izstopila iz vlade. konštatiral, da vzroki neurejenih razmer v Jugoslaviji niso v ničem drugem kot v dejstvu, »da ni nikogar, ki bi znal državo upravljati«. »Slovenec« je konštatiral s tem, da niso znali ne Protič, ne Korošec, ne Gostinčar države upravljati.
In danes? Danes, ko le zopet nastopila ista Protič-Koroščeva vlada, pa vsklika, da je bilo v »začasnem narodnem predstavništvu« toliko zmožnih delavcev, kakor iih morda v nobenem parlamentu ne bo več...
Kedaj Je »Slovenec« lagal — aH septembra ali danes?
Obakrat Lažnjivec »amo lažel
Kaj je surovost?
»Slovenec« ie na moje pismo »so-drugom po Sloveniji« odgovoril, ln sicer je odgovoril tako. kot — zna. Najprej laže, da je »Kristan moral sleči ministrski frak«. Doslej ministri niso imeli »ministrskih frakov «— če jih bo sedaj upeljala Protič-Koroščeva vlada, ne vem. Mogoče le. res so se pulili za to na vso moč. Jaz in moji tovariši lih nismo imeli ta jih zato nismo mogli sleči. — »Slovenec« ml podtika »mlade, smrkave doktorje« — to seve z gotovim namenom. Kon-štatiram, da »Slovenec« zopet laže! jaz takih Izrazov nisem nikdar rabil. »Slovenec« laže. samo če zine. Pravi tudi. da ie prinesel delstva o mojem ministrovanju. Laže. ker Jih ni prinesel... Končno Je »Slovenec« razžaljen ta piše. da je »surovost« moje konštatiranje — da se le tisti mož. ki le 15 let ali še več pisal laži v »Slovenca«, oziroma bil odgovoren za laži v »Slovencu«, obesil, ko le spoznal, da le bil na krivi poti. No. gospodič pri »Slovencu« — le počasi. Dejstvo je, da je pokojni Stefe kot glavni urednik »Slovenca« in »Naše Moči« vse slovensko napredno in so cijalno demokratično ljudstvo blatil, da je prinašal o nas sociialnih demokratih nalgorostaspeiše laži...
Ko ie svojevoljno zanustil (radi neozdravljive bolezni) ta svet pokojni Železnikar, oj — kaj so o tem pisala klerikalna glasila... Ko je zadnjič mlad diiaček zastrupil tovariša, kal smo v klerikalnih listih brali o tem? Jaz sera slučai pokojnega Šte-feta pokiical v spomin gosp. S m o -d e J u in gosp. Kremžarju, da ju opozorim. Tudi ta dva gospoda danes lažeta na vso moč o sociialnih demokratih ln seve posebno o meni. Pride čas tudi za nju, da bodeta spoznala svole rabelisko delo Ln sledila Judežu lškarijotu. ker druge pokore za njune grehe ne bo... Surovosl, gospodje pri »Slovencu« in »Večernem Listu«, surovost je. kar vi delate v svojem časooisiu — surovost je tagati o svojih bližnjih, lagati vedo-ma in hctoma — natolcevati ln obrekovati vedoma in hotorna...
Ljudje, ki padeio do take surovosti. niso ne junaki in še manj pomilovanja vredni. Vsak iih obsoja!
Ant. Kristan.
Pristopa jte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*.
Sodragi! Prijatelji!
V petek 27. L m. ob 8. uri zv. bo predaval s. Fr. Albrecht o temi;
Maksim Gorklj:
„Sodrug - provokater“.
Pred kratkim sem dobil pismo
sledeče vsebine;
»Včeraj sem prečital Vašega »Vampirja«, in moja duša — duša Človeka, ki tudi služi pri tajni policiji —* plaka ob spoznanju brezupnosti mojega položaja, katero je to pripovedovanje v meni zbudilo. Ne maram Vam pripovedovati, kako sem fkrišel v to iamo. To ni zanimivo. Pravim Vam le. da sta me lakota in svet osebe, ki mi ie bila blizu in ki ie bila obtožena, oa le upala, da morem jaz olajšati nieno usodo, nagnala na ta strašni korak.
Pravim Vam, da sem ves čas, kar sem tam služil, zaničeval samega se-be in da se zaničujem še vedno Toda — veste li, kaj boli? Da tudi tako čuteč človek, kakršen ste Vi. očitno Ui razumel, da je moral gotovo vsak Izmed nas talnih mnogo spaliti v svoji duši. Da smo trpeli ne tedaj, ko amo že služili, ampak prej. takrat, ko ni bilo nobenega izhoda. Da nam družba, ki nas sedai obmetava z blatom. tedaj ni podala roke v pomoč. Vsakdo ni tako močan, dn bi mogel Žrtvovati vse in ne dobil ničesar v odmeno. Ce ne bi bilo vere v sociju-
lijem, v stranko. — toda vidite, jaz sem po svoii neumni glavi tako razsojal: Premalenkostna ie škoda, ki jo morem prizadejati gibanju, pretrd-no verujem v idejo, da ne bi moge! delati tako, da bo manje škode kako koristi. Ne opravičujem se. toda želt bi. da bi Vam bila psihologija takeg bednega bitla. kakor ie provokater, lasna. Saj nas ie mnogo — vsi smo izmed najboljših delavcev stranke. To ni posamezen, izjemen slučaj, ampak očitno mora biti kakšen globo-kejši, splošnejši vzrok, ki nas ie nagnal v zagato. Prosim Vas. premagajte svoj odpor. pHbližalte se de-nuncijantovi duši in povelte nam vsem: Kakšni motivi so nas voditi, ko smo mogli mi, verujoči z vso dušo v stranko, v socilalizem, v vse, kar je svetega ln čistega, »častno« služiti pri tajni policiji in. zaničujoči sami sebe, vendar smatrali za mogoče živeti?« *
Težko se živi v sveti Rusiji.
Težko.
Ljudje greše ta slabo se to končuje. Kesajo se za svoje grehe in 5e slabše se končuje. Čudna le logika besed o veri v socijalizem. Ali bi mogel človek, ki misli tako čudno »n grozno, odgristi ljubljeni ženi uho ali prst, opravičevale se s tem. da jo lju-
bi vso, telo ta dušo. in da sta naleo ali uho povsem neznatna dela v primeri z njo celo? Gotovo da ne bi mogel. Toda verujoč v socijalizem. ljubeč stranko, ji zaporedoma trga žive ude in ie odkritosrčno prepričan, da stvari s tem več koristi kakor škoduje. Ponavlja vprašanje: Ali misli to odkritosrčno? In bojim se. da. — odkritosrčno; da se ni ta misel pojavila šele po delanju, ampak da se 1« porodila v enem trenotku z dejamem denunciiaciie. To ie najoriginalnejsa poteza ruskega človeka: Vsak trenutek le popolnoma odkritosrčen. Prav ta originalnost ie postala — tako so mi zdi — vir moralne zmede, v kate ri smo se navadili živeti. Poglejte: Nikjer se ne baviio toliko in tako trdovratno z vprašanji, spori in briga-mi zaradi »dovršitve samega sebe«, kakor se pečajo s to očitno neplodna rečjo pri nas.
Vedno se mi ie zdelo, da ustvarja prav ta način zaposlenosti posebno gosto in dušečo atmosfero licemerstva, laži in hinavščine. Posebno težka in moreča le bila ta atmosfera v krogih »tolstoievcev«, ljudi, ki sc se nenavadno strastno bavill z »izpraševanjem samega sebe«.
Morale kot čuta organičnega odpora proti vsemu umazanemu Ui sla-
Predavanje se bo vršilo v poslopju *Impex“, Krekov trg 10. So-drugi ln prijatelji, udeležite se predavanja v čim največjem številul
Nikdo naj ne manjka!
POL MILIJONA NEVELJAVNIH
TISOČAKOV ZAPLENJENIH.
LDU. Split, 24. (DDU.) Predvčerajšnjim so ob izmenjavi novčanlc trgovcu Štolam! Tunlču Iz Belgrada zaplenili pol milijona krmi. S sabo le bil. prinesel 571 tisočakov, od katerih je bilo 543 neveljavni::. Trgovca so zaprli.
Amerika proti belemu terorju na Madžarskem.
LDU Pariz, 25. (DunKU-Brez-žično.) Ameriški komisar v Budimpešti, Sir Grant Smith, je vsled ponovnih nasilnosti od strani monarhističnih častnikov, ki so dosegle svoj višek v zavratnem umoru urednikov Somogyia in Bacza, posetil ministrskega predsednika Huszar mu le odgovoril, da vlada stori vse (??), kar je v njeni moči. da bi izsledila zločince ter jih eksemplarično kaznovala.
Dunajsko delavstvo za vspostavitev
odnošajev s sovjetsko Rusijo.
LDU Dunaj, 25. (DunKU.) »Ar-beiter Zeitung« poroča: Okrožni delavski svet na Dunaju je pri svoji včerajšnji seji sprejel resolucijo, kjer zahteva predvsem vzpostavo normalnih diplomatskih odnošajev z vsemi državami, zlasti pa s sovjetsko Rusijo, ter izjavlja, da kljub temu, da so mu znane velike težkoče pil obnavljanju gospodarskih odmo-šajev z Rusijo, pričakuje vendar od avstrijske vlade, da nemudoma porabi prvo priložnost za vzpostavo gospodarskega prometa med Avstrijo in sovletsko Rušilo. Predvsem pa resolucija izraža žello in pričakovanje, da bodo nemško-avstriiske zadruge storile vse. da stonlio v zvezo z zadrugami sovjetske Rusije.
Obnovitev prometa z Rusijo.
LDU. London, 25. (DunKU-Brez-žično.) Sklep londonske konference o vzpostavitvi trgovinskih odnošajev s sovjetsko Rusijo pravi, da je tako za gospodarstvo Rusije, kakor tudi ostalega sveta potrebno, da se obnovi trgovinski promet med Rusijo in ostalo Evropo. Ta trgovina se bo podpirala z vsemi sredstvi, vendar tako, da se politični odnošafi zapadne Evrope napram sovjetski Rusiji ne bodo lzpremenill.(?)
Premirje med čehoslovaki In boljše-vlki v Sibiriji.
J DU. Berlin. 25. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Kodanja: Kakor javlja »F,xtrabladet« so boliševiki In Čehoslovaki v Sibiriji sklenili premirje, v zmislu katerega bodo Čehoslovaki s pomočjo boljševikov zapustili Sibirijo.
Vladna kriza v Romunih.
LDU. Bukarešta, 24. (RBA Daml-an.) Rešitev vladne krize se je definitivno odgodila do povratka mini-
JuLVjjgBSr gB——
betnu. kot instinktivnega hrepenenja po duševni čistosti in bo krasnem dejanju — take morale ni v našem vsakdanjem življenju. Na njenem mestu ie že davno hladno razumno raz-mišlianje o pravilih, po katerih se je treba ravnati, a to mišljenje, ne glede na njegovo protivno skolastiko, ustvarja ledeno ozračje nekakšnega neskončnega, dolgočasnega in nesramnega obsojanja, zahrbtnega napadanja ta zijanja v dušo drugega * bistrim ta srepim pogledom sovražnika. Tu imamo podlega sovražnika, ki nas ne sili da bi zastavliali vse sile, napenjali ves um, vso volio proti njemu. On je literat. Le za tem stremi. da bi vam dokaza!, da le boli prebrisan -- v vsakem oziru boljši od vas. Privoščite mu. da vam to dokaže — na trenotek se razveseli, ali potem se izčrpa, zadiha se. omehča in se začne dolgočasiti. Amnak tega mu žal ne privoščijo, temveč se spuščajo z njim v prepir in se tako sami kvarilo, razsipavajoč natos za neumnost.
Poglejte, kako neznatna je množina simpatije v vsakem izmed nas. kako slabo je razvit čut prijateljstvu, kako tople so naše besede, ali kako strašno hladni so naši odnošaji do človeka. Le tedaj se obračamo do
strskega predsednika dr. Vajde * Bukarešto. Vsled obdolžitev, ki jih j« odstopivšl finančni minister dr. Alt-rel Wlad naperil proti velikemu glavnemu stanu, je načelnik glavnega stana general Pezan odstopil s svojega mesta. Do rešitve ministrske krize bo finančno ministrsvo začasna vodil prometni minister Mihael Po-po. (Popoviči? Op. LDU.)
Franclja izstopila iz latinske novčne
zveze.
LDU Washington, 25. (DuuKU-Brezžično.) Kakor poročajo »Chicago News« iz Pariza, bo Francija izstopila iz latinske novčne zveze, ke* ima francoski srebrni denar mnoga višji tečaj, kakor pa znaša njegova nominalna vrednost, in ker Franclja vsled iztihotapljenja tega denarja trpi ogromno škodo. Da se tečaj srebrnega franka spravi zopet v soglasje z njegovo nominalno vrednostjo* je ravno potrebno, da Francija odpove svojo udeležbo pri latinski novčnl zvezi. Francija bo ves svoj srb mi denar potegnila iz prometa ter izdala enako množino novega kovanega do-narja, ki bo sestajal iz 60 odstotkov srebra, 22 odstotkov niklja in 18 o<|> stotkov bakra.
Londonska konferenca.
LDU. London, 25. (DunKU-Brezžično.) Londonska konferenca je včeraj sklenila, sklicati posebno konferenco finančnih strokovnjakov, ki sf bo posvetoval« o sredstvih za znižanje cen življenskih potrebščin in n ustaljenje meničnih tečajev.
Italija in Angfila priznavata sovtai* sko vlado.
LDU. Pariz. 24. (DunKU.) »Ib« translgeant« izjavlja, da sta AngllJ* in Italija bržkone prioravlteni. pripo« znati sovjetsko vlado; Francija in J** ponska pa sta proti takemu posta« panju.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU. London, 24. (DunKU. —• Brezžično.) Včeraj ie jelo stavkati
30.000	rudarjev v premogovniki Rlipnda Wallev. baie zaradi nepravičnega postopanja proti dvema de« lavcema.
Mesto pušk delovno orodje.
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča Iz Baziaj Brezžična postaja na Eitfelovem stol pu je prestregla radiogram iz Mo-skve, ki poroča o ustroju novo ustanovljenih boljseviških delovnih armad in ki pravi, da se poslej vojakom ne bodo delile puške, ampak različna delovno orodje. Delo bo prisilno. Delavci bodo dodeljeni za vse življenj* določenim podjetjem. Posamezne armade bodo v zmislu po navodiliH ljudskih komisarjev poslane v t oo* kraje, ki se nahajajo v neugodnem gospodarskem položaju. Ta delovna mobilizacija se bp izvajala z brezobzirno strogostjo-
Prekop med Donavo, Meno In Rena*
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča I* Monakovega: Bavarski deželni zbor je sprejel zakonski osnutek gled* prekopa, ki bo vezal Donavo z Mena in Renom.
Revizija mirovne pogodb«.
LDU Berlin, 25. (DunKU.) »Ber« liner Tagebiatt« poroča iz Bazla: Pa vesteh, ki so prišle semkaj iz Rima,
njega s plamenitim žarom, kadar po« ruši naša ustanovljena pravila ravnanja in natn daie priliko, da ga sodf* mo s krivično sodbo. Otroci po deželi love ob zimskih večerih, kadar s« dolgočasijo in se jim še ne Hubi spati murne, pa lim trgajo nožiče — ena za drugo. Ta mila zabava me vedno spornima na splošni smisel našejc razmerja do bližnjega in naše sodb« o niem
Pisec pisma »sodrug-provokater« govori o tajnem »splošnem vzroku«, ki goni njih mnogo in ki le prign«! tudi njega v zagatQ.
Mislim, da eksistira tak »splošea vzrok« in da le to prav slab vzor. Brez dvoma ie eden njegovih temell-nih elementov tudi dejstvo, da se postavljamo drug proti drugemu povsem ravnodušno, seveda le takrat, kadar stno dobre volle. Ne znam« ljubiti, ne cenimo drug drugega, paz« nost napram drugemu ni razvita a nas. o nas se je že davno povsem j pravilno reklo:
»Napram dobremu ta slabemu M popolnoma ravnodušni«.
»Sodrug-provokater« je napisal svole pismo zelo odkritosrčno, mislim pa, da le vzrok njegove nesreč« prav tista ravnodušnost napram dobremu in slabemu.
Stev. 47.
NAPREJ.
Stran 8.
poroča »Messaggero« iz New Jorka,
da je precej verjetno, da bo senat »prejel predlog predsednika Wiisona, id zahteva, da se skliče nova mednarodna konferenca za temeljito revizi-jo mirovne pogodbe.
Novice.
— Agronomska fakulteta v Bel-
gradt„ V Belgradu se že vrše priprave za osnovo agronomske fakultete na belgajskem vseučilišču. Fakulteta se bo otvorila že letos; predavali bodo jugoslovanski In ameriški strokovnjaki.
— Dr. Draža Pavlovič, predsednik narodnega predstavništva, je bil Imenovan za pravega člana akademije znanosti in umetnosti.
— Veliki župan torontalske ta-miške županije dr. Bogdanov je podal ostavko radi premene vlade.
— Podružnico »Jadranske banke« v Zadru so Italijani zaprli.
— - Avstrijska vlada je razpisala prospekt 4 odstotnega premijskega posolila.
Razkritja o Hortyjevih spletkah. Kakor Doroea »Morgen« je pred nekaterimi tedni zaradi ropa na komunistu Scboenu na Dunaju aretiran madžarski poročnik Kis izpovedal pri zaslišavanju v obsežni prizna vi, da so odpeljavo in umor izvršili na Dunaj komandiram madžarski Častniki na povelje vrhovnega armadnega poveljnika Horthyja In s pripomočjo dunajskega madžarskega poslaništva. Nadalje je Izpovedal Kis. da so bile Iz Ogrskega koinandirane na Dunaa cele častniške stotnije katerih alavna naloga le bila. nadzorovati na Dunaju živeče ogrske begunce, jih aretirati na madžarsko povelje tet Jih odvesti na Madžarsko; za to delovanje da sta vedela Horthy kakor tudi legacijski* svetnik Matyasowsz-ky.
— Lakota In kužne bolezni v vzhodni Galiciji. Ukrajinski tiskovni urad poroča: V vzhodni Galiciji razsajajo lakota in kužne bolezni v najstrašnejših oblikah. Posebno Karpati so kraj strašnih bolezni. Trebušni In pegasti legar, rdeča griža in druge bolezni razredčajo vrste tamkajšnjega prebivalstva. V mnogih vaseh iz-umrjejo cele rodbine. Poljske oblasti ne store nič v pomoč ljudstva.
Časopisi« v sovjetski Rusiji. Po oficijeinih poročilih sovjetske vlade se tiska v Rusiji vseh najvažnejših časonisov skupaj v 450.000 Izvodih. »Pravda« se tiska dnevno v
150.000	izvodih. »Krasnaja Gazeta« V 180.000, »Derevenskaja komuna« in »Izvestia« v 53.000 izvodih.
— Slika, V. M... na Predarlskem Je umrl zadolžen posestnik. Zapusti? Je osem nepreskrbljenih Otrok. NaJ-stareiši še ni dopolnil 14. leta. Po pogrebu se je zbralo 30 »žaluiočih* v gostilni ter jedlo in pilo na vse pre-tege »na čast« in »spomin« pokojnika. Na koncu so se med seboj stepi*. Račun te pojedine pa ie morala — po iamošnii navadi — plačati uboga vdova z osmimi otroci.
— V Lvovu se vidno manjša kon-sum alkohola. Zasluga gre občinskemu svetu, ki ne dovoli nobene nova gostilne ter le znatno skralšal gostilniško policiisko uro.
XT . Svetovni rekord v dviganju. Nemški velikan Herman Gčrner v Lipskem je dosegel svetovni rekord v dviganju. Nedavno je dvignil z ™>«. * e»o.M
moči? menda 2e precejšnja
Šest milijonov frankov pomita
ameriška filmska družba boxerju Carpentieru za to, da dobi dovoljenje za pravicc filmovanja njegove borbe za svetovno prvenstvo z bok-serjem Demosyem. O svet, kako sl neumen! 1!
Podpredsednik bremenske bombažne borze, von Cleve je bft*23. tm. od neznanega človeka na cesti astre-fje._____________________________
Novice iz Celja.
Olepševalno društvo. Ker se H
prejšnje olepševalno društvo s strani Nemcev razpustilo. "O vr^"
dni ustanovni občni zbor novega olepševalnega društva. Ce se bo ustanovilo to novo, res potrebno društvo. bi bilo želeti, da se isto z vso vnemo poprime olepševanja naše krasne okolice. V tem času b> vsied vojne so vsi naši krasni izprehodi po okolici docela zanemarjeni. Ob vseh lepih potih v parku in na griču so bile kk>pice in mize. Sedal oa le vse polomljeno. Upamo, da bo celjsko občinstvo znalo ceniti pomen tega važnega društva in ga bo v njegovem delovanju z vso vnemo podpiralo.
Kal ie s celjskim gledališčem? V Celju imamo krasno Gledališko poslopje, ki se s svojim odrom In opremo lahko kosa z marsikaterim drugim provincijalnim gledališčem. To
gledališče ima sedal v posesti celjsko
Dramatično društvo. Ničesar nimamo proti temu. radi pa bi vedeli, zakaj letošnjo sezono razen par predstav nismo imeli več prireditev. Svo-ječasno so Nemci prirejah v tem gledališču po dve do tri predstave tedensko, med temi tudi redno po eno opereto in vmes tudi kakšno opero. Res, da so bili takrat drugi časi in Je bilo to lahko izvedljivo, medtem ko je danes to zvezano z ogromnimi stroški. Nemški magistrat je tiste čase za vsako sezono skleni! z gledališčem v Mubliani pogodbo za redne predstave, ki sc se tudi vedno vršile. Mislimo, da bi tudi sedanji magistrat moral preskrbeti celjskemu meščanstvu redne predstave. Pa se kratko-malo odda poslopje na razpolago društvu, katero se potem ne briga - niti za prirejanje predstav, niti se ne pogodi za redne predstave s kakim konzorci:em. Celo zimo smo bili brez gledališča. Za drugo sezono bo treba pač kaj intenzivnega ukreniti, ker gledališko poslopje brez predstav nam- prav nič ne koristi.
Občni zbor krajevne organizacije JSDS v Celju se vrši v nedeljo, dne 7. marca ob 9. uri dop. v dvorani gostilne pri »Zelenem travniku«.
Kal ie s celjskimi uličnimi napisi In hišnimi številkami? Vedno čitamo v listih, da so si razna bivša nemška mesta, katera so sedaj v naši posesti, že nabavila nove ulične table. Pri nas v Celju pa se za take stvari nima nihče časa brigati in se s tem ukvarjati. če so se morale pobrati ulične table, naj bi se bile vsaj do časa, da se nabavijo nove. pustile z označbo £ ™	Številke. Kako mučno
je za občinstvo, posebno pa še za tulce. ko iščejo ulic in hišnih številk pa jim dostikrat iz te zagate ne morejo pomagati niti domačini. Pozivamo merodaine faktorje, da v tem oziru prejkoslei nekaj ukrenejo, ker nikjer ne stoli, da bi mogli biti ravno Celjani v vseh stvareh — zadnii.
Kdo so danes narodni sociiaiisti v Celju? Te dni mi je prijatelj pripovedoval o nekem tukajšnjem navdušenem narodnem sociiaiistu sledečo zgodbico, ki je vredna, da se otm« pozabljivosti: Bil sem leta 1915. kot vojak na dopustu in sedel zvečer, ko sem čakal na vlak, s prijatelji v neki slovenski gostilni. Ko je že bilo po deveti uri. me nahruli ta gospod, s katerim sva se pa orei v civilnem življenju dobro poznala In je imel v tem času šaržo praporščaka —■ s temi-le besedami: »Um 9. Uhr mils-sen sie schlafen!« Ko sem mu potem poiasniL da se v noči odpeliem zopet nazaj, mi pravi: »Auf den Zug mils-sen sie am Bahnhofe warten, nicht aber Im Gasthaus!« Mislil sem si svo-ie ter odšel. In taki ljudje danes še poleg nekaterih drugih predstavljalo v Celju narodni sociializem. Brrr1
Dnevne vesti.
Lakaji o lakajstvu.
Kaj pomeni beseda lakaj, večinoma ve vsak čitatelj, ki je kdaj čital grešne ali negrešne časnike: Lakaj je sluga velike gospode, grofov, cesarjev, kraljev, škofov, papežev, milijonarjev itd. Taki veliki gospodje morajo imeti zveste, vdane in popolnoma pokorne sluge, katerim pa navadno dajo še posebno markantno uniformo,~da se že zunad pozna, da so tc sluge, torej nekaj manj velikega kakor gospoda sama. Suknje jim ob-r®bUc z rumenimi ali belimi portami, au jim pa dajo obleko, ki je sicer po-ve"dar se pa razloči od navadnih zemljanov. In sluge so ponosni na svojo odlično stopnjo. Ni Pa tekajstvo to na graščinah in v dvorih dvrtmh in cerkvenih dosto^nst-
Sovešld	"tanove- D°klice v
človeški družbi imamo, ki se Dečato
z akajskimi posli, dasi to ni njih poklic, imamo stranke, verske oerkv« Jkoro br« Zaka^P Ker to ia-hteva n ih obstoj, ker Hh je družba Podkupila s tem. da Jih Je angažirala v svoji družbi. Pri teh se šele doK pravi lakajski talent. PomislFrno le
,In »dvojno dobo: Koliko lakajske službe so opravile klerikalne
niih časopis^e Pred vojno za oboroževanje, za uvedbo vojaški In čmovojniške dolžnosti, s hujska! njem našega naroda proti različnim »sovražnikom« kot pohlevni lakaS vsitfvi bogu In svojemu cesarju. In ta lakajska služba je iia proti lastnemu narodu v prid tafl gospodi Podpirali ste družbo izkoriščevalcev kot njih lakaji in danes niste prav nič drugačni. Neimovitirt slojem trosit« pesek v oči s socialnimi epistolami, na drugi strani pa zagovarjate to organizirate izkoriščanje, ker te ljudi potrebujete. Ni vam na srcu beda, ampak le: gospodje naj bodo gospodje — delavci pokorni berači. To j« vaša modrost.
Napravite redi
Prva Hrvatka Štedionlca t Zagrebu že dalje časa likvidira prav počasi amerikanske novčne pošiljatve. Nad poslovanjem te banke se pritožujejo tudi amerikanski listi. Banka se je izgovarjala najprej s stavko bančnih uradnikov, potem s tiskarsko stavko, a sedaj Je od takrat tudi minilo že nekaj mesecev, pa banka še ne izplača pošlljatev meseca julija lanskega leta, dasl je zagotovila že meseca novembra, da bo do konca decembra 1919 na tekočem. Opravičevati se ne da tako postopanje nikakor, ker utegnejo pošiljatelji zaradi nestalne valute in Izgube obresti ali tudi drugih gospodarskih neprilik ali prilik imeti ogromno škodo. Vsi izgovori na stavko bančnih uradnikov in tiskarjev so jalovi, ker je stavka premalenkosten razlog, ki bi izplačevanje kar za pol leta in še več oviral. Tu mora imeti banka vsekakor povsem druge interese, ki jih pa ne mara objavljati. Z denarjem se sedaj dobro trži, to vemo še mi, kaj bi banka ne vedela.
*
Redno rekrutovanJe mladeničev rojstnih letnikov 1896., 1897.. 1898.. 1899. in 1900. se vrši v času od 1. do vštetega 13. marca 1920. Tozadevni razglasi so nabiti po mestu in na mestni deski.
Zamenjava kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronsko-dl-narske bankovce. Ker je ponekod razširjeno napačno mnenje, da sprejema tisočake v zameno edino le finančna deželna blagajna v Ljubljani, opozarlamo občinstvo, da izven Ljubljane sprejemajo tisočake v zameno vsi davčni uradi v Sloveniji, ki imajo pripravljene za to potrebne kronsko-dinarske bankovce. Stranke izvun-Ljubljane naj torej zamenjajo svoje tisočake z drugimi bankovci vred pri svojih domačih davčnih uradih ta naj nikar ne silijo v Ljubljano, da ne bodo imele nepotrebnih stroškov In mudile časa s čakanjem.
Državna pomoč pogorelcem pri sv. Marku. Na prošnjo okrajnega glavarstva v Ptuju se je podal načelnik komis, za stvarno demobilizacijo dr. Pestotnik v Ptuj, da odredi vse potrebno, da dobe pogorelci pri sv. Marku pod Ptujem podporo v materijalu. Stvar je ugodno rešena za pogorelce. Treba je še nekaj stavbnega lesa, ki ga je zaprosil predsednik deželne vlade dr. Žerjav pri zasebnih tvrdkah. Vsled posredovanja deželne vlade pridejo na lice mesta tudi pionirji. Upati je, da se sv. Marko že to pomlad zopet dvigne.
Prošnja za pomoč. 19. februarja je nastal pri sv. Marku pod Ptujem požar, ki je vpepelil U kmečkih po-slopii z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900 tis. K. Ljudje so brez strehe, hrane in obleke. Obračamo se do vseh človekuljubnih src, da priskočijo na pomoč tem bednežem z denarjem, obleko in živili. Prispevki naj se pošiljalo naravnost na naslov: »Pomožni odbor za pogorelce pri sv. Marku niže Ptuja.«
Tromesečnl tečal za gozdne In
lovske čuvaje. Z merodaine strani se nam poroča, da se namerava v Ko* stanievici otvoriti tromesečnl tečaj za gozdne in lovske čuvaje. Ker obstojalo tačas še neke težkoče, v prvi vrsti glede financiranja tečala. bo ta otvoritev pravočasno obiavliena.
Ljubljanska Porota. Zaradi vloma v manufaktiimo trgovino Schwab & Bizjak na Dvorskem trgu sta bila včerai. 25. t. m. obsojena pred ljubljanskim porotnim sodiščem 181etni Zagrebčan Ljudevit Pongratz na tri leta jn 221etni sobni slikar Mijo DraSkovič iz Zagreba na dve leti težke Ječe. Zanimivo Je, da Je Mijo Draškovič na policiji odkrito izjavil, da se bavi z verižništvom in tihotapstvom. ker mu to več nese kakor nj»-gov civilni poklic — sobno slikarstvo. Druga razprava pa Je končala — s fafso. Predmet tatvini — sita! Dve ženščini, neka Metka K., kuharica pri bogatiriu Leonu Matajcu. Je na prigovarjanje Marije R., vzela slanino, sladkor, moko iz skladišča sedemkrat — sita. katero ceni oškodovanec na 60.000 K. katera pa Je obtožena Mariia R. razoečala v Ribnico za 6200 K. Porotniki so vseh oet vorašani soglasno zanikali Opro. ščenl ste bili.
Iz stranke.
Skupina I. splošne železničarske organizacije sklicuje zaupniško od-borovo sejo, ki se bo vršila v petek, 27. t m. ob 7. uri zvečer v poslopju »Impex«, Krekov trg 10. Polnoštevilna udeležba dolžnost.
Krajevna politična organizacija JSDS za V. okrai v Ljubljani sklicuje shod v nedelio. dne 29. t. m. ob 3. url popoldne pri Plankarju, Dolenjska
cesta 5. Sodrugi hi sodružiče, udeležite se shoda polnoštevilno.
Černuče. V nedeljo 29. L m. se bo vršil ob pol 3 uri popoldne Javen Jjudksl shod pod Borštom pri Cer-nučah v gostilni pri Vukaču. Poročevalec iz Ljubljane.
Pevska vaja se bo vršila v petek dne 27. t. m. ob 8 uri zvečer. Sodrugi pevci! Nujno je potrebno, da se pevskih vaj zanesljivo udeležite, ker se bliža čas večjega nastopa.
Odborova seja obeh pevskih zborov iz Šiške in Ljubljane se bo vršila v soboto 28. tm. ob 8 uri zvečer v Slenburgovi ulid 6. IL nadstropje. Udeležite se seje zanesljivo.
Zidani most. Podružnica delavske izobraževalne zveze »Svobode« sklicuje dne 29. februarja ob 9. uri dopoldne svoj občni zbor. Člani in članice se vabito k obilni udeležbi.
Zagorje. V nedeljo, dne 29. februarja ob 2. uri popoldne se- bo vršil občni zbor »Svobode« v Kino-dvo-rani. Pristop Imajo samo člani, ki se legitimirajo s članskimi izkaznicami. — Odbor.
Podružnica »Svobode« v Zagorju naznanja vsem članom pevskega odseka. da se vale vsled odhoda pevovodje začasno prekinejo. — Odbor.
NOVE WILSONOVE ZAHTEVE V
JADRANSKEM VPRAŠANJU.
LDU. Dunaj, 25. Kakor poroča »ReichsposU. vztrajajo Zedinjene države na tem. da mora ententa iz-premeniti svoj sklep, v smislu katerega bi se imel okraj Volosko odstopiti Italiji, ter zahtevajo močno ingc-renco pri vseh pogajanjih zaveznikov. ki se tičejo Dalmacije hi Albanije.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
LDU.. Ljubljana, 25. Tukajšnji inšpektorat državnih železnic poroča: Dne 24. t. m. sta okoli 17. ure iz postaje Slov- Gradec proti Dravograda utekla dva naložena tovorna voza in trčila na progi na mešani vlak, vozeč iz postajice Sv. Jedert proti Slovenjem Gradcu. Pri tem so bili razbiti en osebni, en družbeni voz ki oba utekla voza. Med potniki in oscb-lem vlaka le nekai težko in nekal lahko ranjenih. Promet ni prekinjen. Preiskava je v teku.
ODGOVOR NEMŠKE VLADE
FRANCIJI GLEDE PREMOGA.
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) Wolf-fov urad poroča: Kakor doznavamo, ie nemška vlada odgovorila na noio francoske vlade glede vprašanja premoga. da stvarne domneve, ki jih navaja nota, ne odeovarjaio resnici. Materijalna vprašnja, ki se v nott razpravljajo, se bodo predložila re-paracilskl komisiji.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V FRANCIJI.
LDU. Dunaj. 25. (ČTU.) »Neues VViener Abendblatt« javila te Pariza: Vsled ukrepov proti nekemu delavcu so železničarji družbe Pariz-Lyon-Sredozemsko morje stopIH v stavko. Zadeva je bila včeraj v zbornici predmet interpelacije. Minister za Javna dela je izjavil, da ne bo trpe* nobenega upora, nakar Je zbornica sprejela tozadevni dnevni red.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Železniška družba Pariz-Lyon-Sredozemsko morje Je opoldne sporočila, da Je osebni in tovorni promet na glavnih progah skoraj popolnoma ustavljen. Ekspresni vlaki so dopoldne še odšli.
POGO JI PREMIRJA MED CEHI IN RDEČIMI ČETAMI.
LDU. Vladivostok, 25. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: .Pogoji premirja med Cehi in bollševiki določajo: Med češkimi zadnjimi četami M boljševiškimi predstražami se ustanovi nevtralen pas. Boljševlki bodo Čehom dobavljali premo« in Čeh} bodo stavili boliševikom na razpolaganje zlato, ki ga stražijo v Irkutsku. Čehi protiboljševikov ne bodo podpirali.
ANGLEŠKA ZBORNICA.
LDU. London. 24. (DuuKU.) Reuterjev urad poroča: Poslanska zbornica Je z 215 glasovi proti 82 glasovom sprejela proračun za vojsko.
BORZA.
LDU. Dunaj. 24. (ČTU.) Devize na devizno centralo Amsterdam 9400; devlza na BerHn 293; na Curih 4250: na KristijaniJo 4675; na Kodanl 3900; na Stockholm 5000: v bankovcfh: marke 292; leji 340: levi 330; švicarski franki 4225; francoski franki 1850; italijanske lire 1425; angleški funti 900; dolarji 250; rublji (Roma- j
nov) 260; v prostem prometu: izpla« čilo na Zagreb 208 do 218; na Budimpešto 97 do 107; na Krakov 12% do 137; na Prago 298 do 320; SHfij kronski bankovci 150 do 180.
Prireditve.
Razstava belokranjskih pisanic, Šolsko vodstvo iz AdlešJČ priredi % Ljubljani za Veliko noč razstavo la razprodajo originalnih belokranjskih pisanic (pirhov). Režijo prevzame is prijaznosti »Umetniška propaganda v Ljubljani«. Obveščamo o tem slav* no občinstvo in ljubitelje narodne umetnosti.
Shod kovinskih samostojnih obrt. nikov (kovačev vseh vrst, kleparjev, ključavničarjev, kroiačev, zlatarjev itd.) se bo vršil v nedeljo, dne 29. t, m. ob 10 ur? dop. v Mestnem domu v Ljubljani. Ker gre za važne stanov* ske zadeve in organizacijo, naj pri* dejo vsil
Iz Slovenije.
Kapela pri Radencih). (Poverjeništvu za agrarno reformo.)
Vznemirjenje vzbuja med tukajšnjim kmetiškim ljudstvom način, kako se oddaja oziroma prodaja v malih parcelah tukajšnji sekvestriranl gozd bivše nadvojvodinje Ahremberg. Ta gozd se razdeljuje namreč tako, da ga dobi tisti, ki gozda še nima, ea četrt do poj orala, drugi pa, ki go»4 Že ima, dobi po en cel oral in še več. Tl zadnji so večinoma sami taki, ki imajo protekcijo in vsled tega dob«, kar požele. Vsak pošten človde v% da tu ni vse v redu. Kaj nad napra* vimo? Ali nal pustimo, da se skletij«* ni knoi ozir. zakupi, kakor smo ji£ opisali, res končnoveljavno potrdijo r Poklicano poverjeništvo naj, predn« se to Izvrši stvar natančno prouči M potem pravično odtoči!
Brežice.
Gospod Kene iz Globokega j« strasten agitator za samostojn* kmetsko stranka V svoji agitaciji vporablja najbolj ostudne laži. Splolg mu Je prav vsako sredstvo dobro, došlo. Omenjeni gospod agitira n« svojih shodih s tem, da obrekuji že-lezničarje, da so sami tatovi, vsled česar da je profnet oviran. Rudarji pa so pri njem sami lenuhi, ki v rovih spijo po več ur in zato ne producirajo premoga v zadostni m nott-ni. Za svoje lenuStvo seveda, prati gč. Kene, Da hočejo rudarji prejemaj še mastne plače! Sedaj vidite, že. lezničarji in rudarji, kako agitiraj med kmetskim ljudstvom pristaš! sa» mostodne kmetske stranke in na t* način rovarijo proti delavstvu. 2*. lezničarji in rudari ki ste sami v pretežni večini kmetski sinovi, afl vas ne bolijo take psovke od Uu<8 tako omejenih nazorov? Vso vojn« ste stradali in stradate še danes, kljub temo, da opravljate težko tm življenje uničujoče delo, da zadostit* javni potrebi ln posamezniku. Sodit* sami, kaj da je prav in kaj Je resni- * ca, ker samostojna kmetska strank* trdi, da j« protikapitalistična, v is4 sani pa obrektilefo pošteno d dav* stvol ___________
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniku Iz Kapele. Da bi w potopili dve ladji z ujetniki, o tem nat« ni znano. Ujetniki iz Italije pa se posamič. čeprav neredno, še vedno vračajo.
ZA »DELAVSKI DOM« V LJUB*
LJANL
Gospod Josip Černe, gostilnica* na Radeckega cesti (Možina) je pon daril potom sodruga Korošina t Glin* 100 K za ljubljanski »Delavski dom«,-Dalje da, kadar se bo zidal »Delav-* ski dom«, par konj in hlapca 14 dni na razpolago. Istotako Je g. Kotni!* Fran na Glincah podaril 100 K v isH namen. Hvala Jim!
Preklic. Podpisani preklicujem tatvino, katere sem osumil sprevodnika Ivana Zupana, in sicer da Je pri državni železnici kradel petrolej. To neresnico sera govoril dne 17. februarja v gostilni pri Tancarju na Jesenicah. —- Rudolf Čušelt, strokovnik.
Proda s* malo posestvo na dobrem k ralu. zelo pripravno za rokodelca: uraria. čevliaria ali Krojača. Posestvo leži v Dobju pri Planini, poleg glavne ceste in obsega poldrugi oral zemlje % malo hišo s prostorom za tri do štiri osebe, ki Je v dobrem stanju. Ponudbe na: poštno ležeče v Doblu pri Planini št. 540.
Učite se novih modnih tehnik* Na
osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg It. 3.
to je v poslopju Kmetijske družbe v II. nadstropju, bodo naše slovenske učitliice začele poučevati s 1. marcem nove modne tehnike, in sicer ii-let, toledo in deia iz bisernic, tudi ve-zenie se bo KOiito praktično z vpo-rabo narodnega ornamenta. Vsem našim ženam in dekletom se nudi lepa prilika, da se nauče ene teh tehnik, katere bodo lahko izvrševale kot ženska domača obrt v prostih urah doma. Ročno delo. ki bo blažilo srce ln bistrilo um. bo tudi donašalo gmot-
no korist. V sedanjih težkih časih, ko draginja še vedno boli narašča, pride našim ženam in dekietam vsak vi* nar prav, ki si M morejo na pošten način zaslužiti ta če je to tudi le uspeh par ur dnevnega dela. Delo Je tudi najboljše zdravilo proti novodobnemu. srce in dušo uničujočemu dolgočasenju Iti brezbrižnemu, hude posledice rodečemu pohajkovanju. Žene in dekleta: »Brez dela ni Jela!« Zavod bode skrbel za primerna naročila in za poštene, sedanjemu času
umerjene cene. Prvo Je treba, da se tehnike temeljito naučite! V osrednjem zavodu za žensko domačo obtt se bodo otvorili s i. marcem polagoma učni tečaji za imenovane modne tehnike, v kolikor bo na razpolago tvorivo in delavski pripomočki. Pouk v posameznih tehnikah bo trajal štiri mesece in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure vsaki dan, toraj dopoldne štiri in popoldne tri ure. Z ozirom na gospodinjstvo v domaii družini, se olajšuje ženam in dekle-
tom obisk tečajev s tem, da zamo-reto iste tudi le po nekai ur dnevno obiskavati. ako lih zadržujejo družinske razmere. Pouk Je brezplačen in obiskovalke tečajev dobijo zastonj za pouk potrebno tvorivo, vzorce in delavske pripomočke. Za objskovatke revnih sloiev se bo po možnosti skrbelo za primerne podpore. Vse dni do 1. marca se bo vršilo vpisovanje žen In deklet na Turjaškem trgu št. 3, II. nadstropie osrednjega zavoda za žensko domačo obrt od 9, do 12. ure
dopoldne. V učni sobi zavoda so raz* stavljeni izdelki v imenovanih tehnik kah. Skromno razstavo si lahko ogleda vsakdo od 9. do 12. in od 14. do 17. ure; vstop le prost od torka naprej. Nove tehnike so velikega pomena ne le za Ljubljano, ampak tudi za druga mesta In trge v Slovenili.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
(nilski pmoiniH
vanje v hiši. hta JaBnStl, Zelena jama 157.
sprejme takoj pod zelo vbodnimi pogoji uprava (Naprej.
Na šoli v Hrastniku
276 se odda služba
hišnika in šolske
Nastop dne 15. marca t. 1. Na tančna pojasnila daje krajni fiolski svet Hrastnik o. juž. žel.
Javna dražba
20 sodčkov
kislega zelja
soboto 28. t. m. ob 8. uri dop. v prostorih Blaža Rozman poleg železniške postaje Škofja Loka. 377	Jurij	Jenko,	trgovec.
Iščemo mlajšega | v • • x
kocijaza
Prednost imajo tisti, ki so bili pri vojakih pri tem posiu.
Jugosl. industrija olja In barv tovarne Dol pri Ljubljani. 274
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s brvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.	::
SPREJEMA:
Vloge na knjižice In
na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE u PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESKONTIRA
• jatve, fakture Bnojavl s ESKOMPTNA.
DAJE:
kredite in predujme na blago, efekte itd.
I7ri A IA *	na	VBa	to
* ;n inozemska meeta.
POSPESUJE:
industrijo te* uvoz in izvoz.
Int telefon H. 146.
Spretnega knjigovodjo
(saldokontista)
Hlode
(krije) deske, trame
Iz mehkega ln trdega lesa kupi po najvižji ceni vsako množino
dražba Impex v Ljubljani,
Krekov trg 10.	275
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
iM rinil 1» riniln M
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. Ustanovljena 1,1867, Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49
Pisalni stroji ,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren.
Dflrkopp, Stjrria, Waffenrad.
sprejme državna „Vnovčevalnica“ takoj. Samo pismene ponudbe z navedbo Študij in dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 2. marca 1920 ravnateljsivu. Osebna predstavljanja le
na pismeni poziv.	273
kupi vsako množino in plača najv. ceno k
»»
d ii um
tesna Mn i \Miii H lih Hom
Jamski paznik
z večletno prakso, strokovno izobražen se sprejme takoj v službo. Spričevala in natančne zahteve predložiti
Št. Janškemu premogokopu ANDR. JAKIL, Krmelj, Dolenjsko.	wi
Fine
moške obleke in čepice
Izdelujem po najnovejžih modah ter solidni ceni.	202
Postrežba na željo v osmih dneh.
Janko ArnSek, krojaž
v hiši g. Bauerheim Hrastnik
Na drž. posestvu v Mali Loki se sprejme marcu in aprilu 1.1. več krepkih dečkov
1
v dveletni praktični kmetijski pouk. Pojasnila daje ©skrbništvo drž. posestva Mala Loka pri Veliki Loki, Dolenjsko.	266
Sol v vsaki množini
tudi cele vagone odda w
FERDO SERT,
MARIBOR, Koroška cesta štev. 21.
—   Brzojavi: SERT, Maribor, telel. interurli. St. 266. ——
ali pripravno *a špecerijsko trgovino v •količi Ljubljane. Posredovalcem dam visoko provizijo; plačam v kronah ali
dolarjih. Prijave upravi ,Naprej* pod »Hiša*.	263
mmimmimmsma
Sitarskega
pomočnika
% dobro prakso išče pod
?elo ugodnimi pogoji
Iv.Stano, Slav, Brod.
Zobozdravnik M. U. dr. Zv. Janežič
se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9. do 12. ure.
F
sledeče vrste
priporoča na debelo:
„Uranu$ Papirnica"
Ljubljana. Mesini trg Slav. 11.
Advokat
D- JOS. SAJOVIC
naznanja,
da Ima svojo pisarno kakor dosedai
v LJu&IJani, Gosposka ulica 3.
Telefon Si. 374.
I. inslof. Mia " '
A. Flichs, Ljubljana,
Seieti&isrgova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante
po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se Sujejo v Ifistni delavnici točno in soliduo.
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše	vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsuffioa društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92 •	_______________
Poštni čekovni račun St. 10.532.
Telefon Interurban St. 178.
Km društvi»Liilliatt in iksliti
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
ln jih obrestuje po čistih
01 lo.
4
Večje hraniine vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge Sele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
Oglas odprave „ J K D R A N % Marihor. |;
4
1| oi
2 lO.
Za vednost hranilnih vlog lamil blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 ml ljjonov kron* društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deieZni Jn dr
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki eo:
zurjenega žagarja
za stroj „Vollgattera ■■■
išče za takojšen nastop 268
žaga JARMER, CELJE.
Zajčje kože
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan SmSgovc, Šoštanj,
iadelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože.
1. v Spodnji ŠiSki v Ljubljani.
2. Na Glincah pri Ljubljani.
3. V Ljubljani, Bohoričeva nL
4. V Ljubljani, Sodna ulica.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip
6. Rožna dolina (obč. ViG).
7. V TrJ.ifu na Gorenjskem.
8. Na Savi (obi. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Na Jesenicah (pri Ferjanu).
10. Koroška Bela-Javornik.
11. Borovnica.
12. Radovljica.
13. Kranjaka Gora.
14. Mojstrana.
15. Celje.
18. SoStanj.
17.	GuStanj, KoroSko.
la	Prevalje,	,
19.	Mežica,	,
20.	Črna i.,	,
Sl.	Črna D.,	,
22. Maribor.
24. Št Lovrenc na Pohorju.
25. Kamnik.
26. Pragersko.
27. Križe pri TržiCu.
28. Sv. Ana pri TrilJu.
29. Gorje pri Bledu.
80. Store pri Celju.
81. Fala nad Mariborom.
82. RuSe nad Mariborom.
33. Pliberk, KoroSko.
34. Rogaftka Slatina.
35. RadeSe-Zidanroost.
23. Litija.
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljub" liani, Sp. SiSSca, Kolodvorska certa 208.
Pisma naj se pošilja pod našlo Ljubljana, pošinl predal 13. Društvo ima na razpolago poštr, SSOSožnlCO s katerimi zamorejo vložniki denarne poilljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružntkil
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!