IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIII KRANJ, PONEDELJEK, 21. NOVEMBRA 1960 ŠT. 136 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razgovor predsednika občine S pripadniki JLA Zanimanje predstavnikov garnizona Preteklo soboto popoldne je Predsednik ObLO Kranj Franc Puhar sprejel na daljši razgovor yečje število pripadnikov JLA, ki fio na odsluženju vojaškega roka v *ranjski garniziji. Ta razgovor je bJl v okviru proslav 29. novembra, našega največjega praznika. Tovariš predsednik je odgovarjal na celo vrsto obširno zastav-Uenib. vprašanj o ureditvi kranjske komune. Vsi prisotni pripadli JLA so že bili ali bodo po °asluženju roka zaposleni v raznih gospodarskih organizacijah po najrazličnejših predelih Jugoslavije, kjer bodo sodelovali v samoupravnih organih. Prav zato so ' velikim zanimanjem sledili raz-*8i o stanovanjski politiki, o "toznostih izobraževanja delavcev, J deIitVj dohodka, o izvoznih možnostih kranjskih industrijskih j Podjetij in o drugih problemih na§e komune, ki je ena najnapred- I «ejših v državi. | Med poslušanjem poročila predsednika Franca Roglja na včerajšnji mladinski konferenci VI. konferenca Občinskega komiteja LMS Kranj ovanju Nove oblike dela - Slabi učni uspehi na STTŠ Kranj Kranj, 20. nov. — Danes je bila v dvorani OLO Kranj redna letna konferenca občinskega komiteja LMS Kranj, *) ji je prisostvovalo 236 delegatov osnovnih mladinskih orga-nizacij kranjske občine. Razen teh so se konference udeližili tlldi številni gostje, med njimi tudi sekretar Občinskega'komiteja ZKS Kranj Štefan Kadoič, nadalje predsednik Občin-^ega odbora SZDL Kranj Stane Božič, sekretar OK LMS T^nj Igor Janhar in predstavniki vseh gorenjskih občin in ^očinskih komitejev iz Zagreba, Pule, Zemuna, Maribora -^enter in Maribora - Tezno. Na dnevnem redu je bilo naj-^re.i poročilo, ki ga je prebral Predsednik Franc Rogelj in poro-, 0 o letošnji lokalni mladinski plovni akciji - pri izgradnji cenenega športnega stadiona v "■anju. V poročilu predsednika je 0 med drugim ugotovljeno, da °Rram, ki si ga je postavil ob-j"1*! komite LMS v Kranju v ^ Qtekli sezoni, ni bil najboljši. -. 0 Predvsem zaradi tega, ker je ^ Preobširen in je potem zmanj-ra'° časa za izpolnitev le-tega. V , eratu je bila izražena težnja, da živi Se mladina v prihodnjem letu Nadalje aktivno vključevala v g. JenJe komune in da bi se organi acUa še bolj razširila in prido- Sr h Za ^G^° ^e ve^ materialnih Ofitev. Med prvimi nalogami bo še naprej, da bo mladina razpravljala o petletnem perspektivnem načrtu kranjske komune in dostojno proslavila 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Konferenca je nadaljevala delo po komisijah, in sicer v komisiji za družbeno in delavsko upravljanje ter organizacijsko-kadrovska vprašanja, komisiji za idejno vzgojno dejavnost in izobraževanje —ila-dine in komisiji za društver dejavnost mladine. Številni mladi govorniki so nakazali vrsto perečih problemov in smernic za delo v mladinski organizaciji. Ervin Peeular iz Industrijske kovinarske šole »Iskra« je govoril o novih oblikah idejno vzgojnega dela mladine. Tu je omenil mladinske klube OZN. V Kranju obstajajo doslej trije mladinski klubi OZN, in sicer na Industrijsko kovinarski šoli Iskra, Ekonomski srednji šoli in v Vajeniškem domu. Še ta mesec nameravajo ustanovi* podobne klube klube tudi na kranjski Gimniziji in Tehnični srednji tekstilni šoli. Kranjski klubi so organizirali tudi dve proslavi, in sicer ob 15-letnici Organizacije združenih narodov in ob 6. obletnici narodnoosvobodilnega gibanja v Alžiriji. Tov. Sto-milovič je govoril o slabih učnih uspehih na Tehnični srednji tekstilni šoli. Dejal je, da je bilo v prvi redovani konferenci na šoli kar 940 negativnih ocen, šolo pa obiskuje nekaj nad 400 dijakov. — Dejal je, da gre ta neuspeh pripisati prestrogemu ocenjevanju profesorjev s tem namenom, da bi vzgojili dobre strokovnjake in da bi popravili slab vtis, ki je bil ostvarjen na eni izmed zadnjih OLO Kranj. Nepravilno pa je tudi to, da so nekateri dijaki vprašani na dan tudi po 3 ali 4 predmete. Po drugi strani pa so razredi prepolni, saj je v vsakem okoli 35 dijakov. Tov. Globočnik je govoril o društveni dejavnosti mladine, predvsem o organiziranju dela po kluSih. Predstavnik JLA pa je iz- Z zbora volivcev v Goricah Vzdrževanje komunalnih naprav - Napredek v kmetijstvu - Gradnja šole v ^°nec minulega meseca so imeli ^. Goricah zbor volivcev. Udele-^ 0 se ga je precejšnje število va-jjpnov, ki so bili najprej sezna-^ni z delom Krajevnega odbora Wče za tekoče leto. Goricah so opravili največje ni>1(> pri vzdrževanju komunalnih aPrav: občinskih cest, kanalizacij, ,arkov, javne razsvetljave in po-°Pališč v Goricah in Tenetišah. v gradili so most v Bajerju, za |pteroga so porabili 185.000 din Odstev, - posipavali so ceste in r^ajo nekaj teh del do konca vta še opraviti. Do novega leta (,.°raJo končati s popravilom ob-£*Wci ceste na Golniku, ob kateri gj« zaradi stalnega deževja po-oporni zid in seveda z njim cesfe Haj .^pravilo kanalizacij so opravili •j. bolniku, v Zalogu in Letencah. S(> napeljali tudi javno raz-|0etlinvo, v Srednji vasi in v Za-C£ Pa so zaradi pomanjkanja de-S^hih sredstev ta dela preložili Prihodnjo leto. I^l&zen vzdrževan ja * skrbel pokopališč. ^ "iueii tudi za park pred spo-(r'>;vkom padlih borcev in zasadili JV9 'n cvetje. Opijska zadruga jfc.rh> za vzdrže j? redno vzdrževanje imajo na-Kp'Jenega honorarnega cestarja, K Stalno čisti kanale in opravlja Unjsa popravila. Nadalje KZ or- ganizira sezonsko pašo s pomočjo prispevkov posameznih kmetov, ki oddajajo živino na pašo. Potrebno bo čiščenje pašnikov na Mali Poljani, na Veliki Poljani pa bo treba zravnati zemljo in zasejati travo, ker divji prašiči tod vse razrijejo. Ugotovili so tudi, da se kmetje v zadnjem času v vedno večji meri poslužujejo agrotehničnih pripomočkov, kar se najbolj kaže pri nabavi umetnih gnojil. Vzporedno s tem pa so seveda pridelki vedno večji. Razmišljati so pričeli celo o ustanovitvi kmetijskega posestva. Krajevni odbor stalno sodeluje tudi pri reševanju socialnih problemov prebivalcev. Od ObLO v Kranju na podlagi ugotovitev prejemajo mesečno 27.500 dinarjev podpore osmi socialni podpiranci. V živahni razpravi so Goriča'ni sprejeli med drugim tudi sklep o asfaltiranju ceste, ki pelje skozi vas, zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa, zahtevali pa so tudi obnovitev električnega omrežja v Goricah in okolici. Najodločneje pa so izrazili željo o popolni osemletki zaradi vedno večjega števila otrok in pa glede na to, da je tamkajšnja osnovna šola žarišče vsega kulturnega življenja. Splošna ugotovitev vseh volivcev pa je bila, da v zadnjem času Goričanom pristojni organi posvečajo vso skrb. Nič več ni bilo slišati, da gre vse v mesto. razil željo po tesnejšem sodelovanju, posebno preko raznih sekcij, ki jih imajo v kranjskem garnizonu. — Sašo Japunčič je v razpravi med drugim poudaril, da .ne bi smelo biti razlik med šolsko, delavsko in kmečko mladino. Doslej se je ta precejkrat v svojih mišljenjih razhajala. Zato bo brez dvoma treba najti skupno pot in pravo vsebino dela vse mladine. O sklepih konference bomo še po*očali. M. 2. Vi zadnjem zveznem Uradnem listu je objavljen splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe. — Novi zakon, ki ga je na zadnjem zasedanju sprejela Zvezna ljudska skupščina, vnaša v zdravstveno, službo mnogo novosti, tako glede položaja zdravstvenega delavca in zdravstvene ustanove v okviru komune, kakor tildi glede odnosa državljana do zdravstvene službe ter glede prenašanja nekaterih upravnih funkcij na zdravstvene centre kot strokovne organe z določenimi samotipravnimi funkcijami. Politične organizacije, predvsem krajevne organizacije Socialistične zveze, bi morale z osnovnimi določili in spremembami, ki jih prinaša novi zakon, seznaniti čim širši krog ljudi. O njem bi morali razpravljati samoupravni organi v podjetjih, v okviru stanovanjskih skupnosti,.krajevnih odborov in seveda predvsem v kolektivih zdravstvenih ustanov. Novo organizacijo zdravstvene službe je treba gledati s stališča poglabljanja družbene samouprave v okviru komune, da ne bi prišlo do napačnih tolmačenj posameznih določil. — Ena osnovnih značilnosti novega zakona je namreč, da zdravstveni kolektivi dobivajo v principu iste samoupravne pravice kot ostali kolektivi. S tem se ukinejo dosedanje administrativne omejitve glede nagrajevanja zaposlenega osebja, ustvarjanje lastnih skladov itd. Prav to pa je predmet mnogih razprav. Po mnenju nekaterih se s tem delo zdravstvenih ustanov enači s proizvodnim delom v gospodarskih organizacijah. To pa seveda ni res. Kolikor gre za enačenje, gre samo za izenačevanje v samoupravnih pravicah. Notranje odnose in kriterije za nagrajevanje pa si bo vsak zdravstveni kolektiv prikrojil z ozirom na svoje prilike, specifični značaj službe in pa seveda predvsem z ozirom na uspeh v delovanju ustanove. Šele v tem okviru se zdravstvene ustanove res povezujejo v organizacijsko enoto, katere uspešno delo je odvisno od vsega zaposlenega osebja. Hkrati dobiva šele na tej osnovi zdravstveni de- lavec neodvisnejši položaj, saj se odpravlja nagrajevanje po zakonit o javnih uslužbencih. Jasno je, da kriteriji, ki veljajo za nagrajevanje v gospodarskih organizacijah, ne morejo veljati tudi za nagrajevanje zdravstvenih delavcev. To pa seveda ne pomeni, da v zdravstveni službi ni mogoče uvesti določenih meril. Ta merila ni nujno, da so mehanična — takih meril razen v laboratorijih verjetno sploh ne bo mogoče uvesti. Osnovno je, da se osebne prejemke posameznika, veže na celotni uspeh kolektiva in na njegovo prizadmvnost, strokovnost in podobno. Kakorkoli, pri tem obstaja nešteto prigovorov in nevarnosti, da bi bil posameznik lahko prikrajšan, bo prav ta način nagrajevanja nujno moral privesti do novih, socialističnih odnosov v zdravstvenih kolektivih. — Preko mnogih začetnih težav in pomanjkljivosti bo nujno moral privesti do odkritih razprav in vrednotenja dela posameznikov. To pa bo lahko samo pozitivno vplivalo na delo ustanov in na njihov nadaljnji razvoj. Kar zadeva odnos državljana do zdravstvene službe, zakon predvideva prosto izbiro zdravnika in zdravstvene ustanove. Vsi, ki so socialno zavarovani, bodo imeli pravico do brezplačnih* zdravstvenih uslug, le posebne želje bodo posamezniki morali plačati sami. Prav tako ima vsak državljan, če meni, da zdravljenje ni pravilno, pravico zahtevati specialni pregled. Pomembno novost predstavljajo določila o ustanavljanju zdravstvenih centrov. Ti centri spremljajo zdravstveno stanje na svojem območju in predlagajo pristojnim (občinskim, okrajnim) organom program za razvoj zdravstvene službe, kakor tudi-izvajajo strokovni nadzor nad delom zdravstvenih ustanov ter nudijo zdravstvenemu kadru strokovno pomoč. Ti centri prevzemajo tako funkcijo sedanjih administrativnih organov ljudskih odborov in pomenijo torej postopno odstranjevanje administrativnega vmešavanja v zdravstveno službo. S konferenc krajevnih odborov SZDL ml: živahna V torek zvečer, dne 15. novembra, je bila na območju tržiške komune že šesta konferenca krajevnega odbora SZDL, medtem ko je bilo že tudi 8 konferenc podružnic KO SZDL. S tem so prebivalci tržiške občine imeli že nad polovico konferenc, saj je na območju komune le 10 krajevnih odborov, od katerih imata dva devet podružnic (v mestu Tržiču jih je šest in v Krizah 3). Konference, ki so se začele 27. oktobra, bodo končane 10. dec. Značilno za vse konference je, da je bila udeležba velika, razprave pa živahne. Člani SZDL so največ govorili o komunalnih problemih, zunanji politiki in razumljivo tudi o prostorih, v katerih naj bi bilo v prihodnje središče dejavnosti krajevnih odborov SZDL. Stanje, s prostori ni nič kaj ugodno, vendar pa zavzetost članov SZDL kaže, da bo moč ta problem že v bližnji prihodnosti rešiti najbolje. Lep zgled so dali prebivalci v Lešah, ki so sprejeli sklep, da bodo sami pomagali urediti prostore, načrte pa si bodo zagotovili že do 29. novembra. Vsekakor pa bo najteže rešljiv problem prostorov v samem Tržiču, kjer že vsa zadnja leta prsteni prostori ovirajo vse organizacije pri njihovem delu. V eni izmed podružnic v Tržiču so člani SZDL precej govorili o filmski vzgoji in o repertoarni politiki. Čeprav je bil to šele začetek razprav o tem problemu, je vendar upati, da bodo v Tržiču že v kratkem prišli do zaključkov, kako uvesti zlasti med mladino filmsko vzgojo. Na Pristavi so govorili o prostorih za stanovanjsko skupnost. Vse pa kaže, da bo moral morda »Peko«, ki tam gradi 20-stano-vanjski blok, odstopiti eno stano- Z Visokega 8 delegatov za občinsko konferenco SZDL Visoko, 20. nov. - V tukajšnjem stih tega kraja, o potrebah stano- Goričah vanje gozdnih poti. ffšdno vzdrževanje imajo zadružnem domu je bila danes krajevna konferenca SZDL. Iz območja Olševka in Visokega, kjer so bile pred tem že konference osnovnih organi/ariji SZDL, se je današnje krajevne konference udeležilo 57 izvoljenih delegatov. Na konferenci so govorili zlasti o nekaterih komunalnih dejavno- vanj za učitelje in o zadružnem domu, ki ga je treba dokončno urediti itd. Nekateri delegati so govorili tudi o delu tamkajšnjega krajevnega odbora. Menili so, da je treba ta organ razširiti, saj ima sedaj samo 7 članov, čeprav obsega območje Visoko, Olševek, Mile, Ilotemaže in Luže. Zalo so skleni- li, naj bi na prihodnjih zborih volivcev dala organizacija SZDL iniciativo, da bi volivci ta organ razširili z novimi odborniki. Na koncu konference so s tajnimi volitvami izbrali enotno vodstvo SZDL za Visoko in Olševek ter hkrati s tem izvolili iz svoje srede tudi 8 delegatov za občinsko konferenco SZDL v Kranju. vanje, da si bo stanovanjska skupnost lahko uredila nekatere servise in prostor za varstvo V Loki: šfe1 V istem obdobju kot v Tržiču, so se začele in bodo tudi končane konference krajevnih odborov SZDL v Škofji Loki. Na območju škofjeloške občine je bilo doslej že 12 konferenc KO SZDL (krajevnih odborov je 21), vse pa so bile številno obiskane, člani SZDL so z zanimanjem sodelovali v razpravi. Skoraj na vseh konferencah, pa tudi v nekaterih podružnicah, so izvolili razne sekcije: za komunalna vprašanja, ureditev klubskih prostorov ali pa za varstvo družine. S prostori za krajevne odbore SZDL na območju škofjeloške občine so precej na boljšem kot Tuđ! starši so od uipehe m Preddvor, 20. nov. - Tu je bil danes roditeljski sestanek petega in sedmega razreda osemletne šole. Starši so se skupno z vzgojitelji pomenili o nekaterih problemih vzgoje na teh razredih. Pri tem so poudarjali načela šolske reforme in konkretno uveljavljanje teh smernic v teh razredih. — Nove smernice niso več tako stroge pri nekaterih ocenah za prehod v višje razrede. Toda te ublažitve so zadobile tako pri posameznih učencih kakor tudi pri starših napačno razlago. Pri posameznikih namreč sedaj ni čutiti tiste skrbi in prizadevanja za učenje kot nekoč* — Tolažijo se z ugotovitvijo, da bo pač »že šel vseeno naprej«. Taka stališča pa so pri nekaterih učencih zelo slabo odjeknila in na današnjem sestanku so povedali, da In če k vsemu temu še dodamo, da so v vodstva krajevnih odborov SZDL izvoljeni najboljši člani, predvsem pa je v njih številno zastopana mladina, moramo zaključiti, da so dale dosedanje konference precej pozitivnih sklepov in da bo SZDL v prihodnje res lahko aktivno delala. v nekaterih drugih občinah. Približno polovica krajevnih odborov si bo lahko le z malenkostnimi sredstvi uredila svoje klubske prostore. Za ostale KO pa bodo prostori večji problem, vendar je zanimanje članstva SZDL zanje tolikšno, da lahko upamo, da bodo problem prostorov povsod v najkrajšem času ugodno rešili. V razpravah so člani SZDL precej govorili o naši zunanji politiki, o delu SZDL po V. kongresu, perspektivnem načrtu in o potrebi za boljšo povezavo med delovnimi kolektivi in terenom. B. F. mmm za učne od 50 učencev teh razredov kar 25 takih, ki imajo negativne ocene. Precej bi se lahko izboljšalo z večjo prizadevnostjo samih učencev in hkrati tudi s sodelovaijem staršev, ki so, kot so poudarjali na današnjem sestanku, prav tako delno odgovorni za učne uspehe svojih otrok. -1. c. V tem tednu še nestalno s pogostimi padavinami, vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor dva dni. Otoplitev pričakuje-« mo okrog 26. novembra. STRAN NOTRANJA @ ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 21. novembra 1960 GONJA PROTI GANSKIM DIPLOMATOM Ifllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ V Leepoldvillu so objavili uradno sporočilo, v katerem deman-tirajo, da bi Kongo prekinil diplomatske odnose z Gano. V sporočilu je rečeno, da je kongoški komisar za notranje zadeve Jose Nuss-baumer »samo objavil izgon treh ganskih diplomatov, ki jih je predsednik Kasavubu razglasil za nezaželene osebe«. Ganski diplomati se kljub temu ne bodo umaknili iz Konga, ker jim legalna vlada ni odrekla gostoljubja. Poveljstvo čet OZN je zagotovilo ganskim diplomatom svojo zaščito. MANJ DOLARSKIH IZDATKOV Ameriška vlada bo prihodnji mesec formalno zaprosila za pristanek Atlantskega pakta, da spremeni razpored ameriških čet v Zahodni Evropi. New York Times piše v tej zvezi, da je treba razpored čet spremeniti iz dveh razlogov: da bi še bolj zmanišali dolarske stroške v tujini in da bi izkoristili večjo gibljivost, ki je nastala kot posledica drastičnega zmanjšanja števila družin vojaškega osebja v prekomorskih oporiščih. KRŠITEV PRAVICE DO UPORABE SLOVENŠČINE Sodne oblasti v Trstu v nasprotju z obveznostmi posebn?7a statuta londonskega sporazuma odklanjajo pripadnikom slovenske manjšine pravico do uporabe slovenščine na sodišču. Tako nerazumljivo in nevarno stališče je sprejelo tržaško sodišče v civilnopravni zadevi proti izdajatelju In odgovornemu uredniku »Primorskeja dnevnika«. I Ljudje in dogodki Nova oporišč 9 Bundeswehr išče nova opori-H šča. Vse kaže, da mu je sedanji H manevrski prostor preozek. Za-= hodnonemški predstavniki se v H teh dneh pogajajo v Parizu, da il bi razen dveh oporišč v severni H Franciji, dobili še dve novi, in §§ sicer letalsko bazo Istres v južni H Franciji in neko oporišče na Kor-S ziki. Britanski dnevnik »Daily H Herald« pa je pretekli petek ob-§j javil vest, da teko tudi pogajali nja o zahodnonemških oporiščih 1 v Veliki Britaniji. Tudi Britanci == so baje pripravljeni odstopiti H VVehrmachtu nekaj svojih baz, S vključno z vsemi ustreznimi skla-■ dišči in drugimi napravami. §§ Vse očitnejši so znaki, da Lon-f§ don želi tesnejše zbližanje z Bon-p nom. Preko tega zbližanja si želi ^ Britanija utrditi svoj položaj v H zahodnoevropski zvezi in prepre-H čiti de Gaullu, da bi preko iste zveze dosegel enak cilj. Pariz in London igrata torej na isto karto. V tej igri sta na moč širokogrudna, kar samo podpihuje nemške revanšistične in militari-siične kroge v njihovih prizadevanjih po krepitvi zvezne vojske kot osnove za ponovno »osvoba- upravičeno zahteva tudi najmodernejšo oborožitev. Hkrati z vojaškimi koncesijami pa želi Zahodna Nemčija izvleči iz tega položaja tudi maksimalne politične koristi. V okviru priprav na zasedanje Sveta Atlantskega pakta v Parizu, ki bo litične načrte, gredo »zahodni =§ zaveznik;« mimo izkušenj nedav- | ne preteklosti. »Ker smo v seda- | njem boju vsi na isti strani, se § moramo pač naučiti živeti v slo- I g«,« je poudaril prejšnji teden g predsednik društva za britansko- | nemško sodelovanje. To je kaj | janje« vzhodnih nemških pokra- konec decembra, je predvidenih preprosta, a nevarna logika. Ob g jin Zato ni slučaj, da se je v zad njih dneh — kljub nekaterim po- državniki. — Kancler Adenauer mirljivim izjavam v zvezi z ob- skuša pred novimi parlamentar- novitvijo pogajanj s Sovjetsko nimi volitvami utrditi svoj poli- zvezo — osebno kancler Adena- tični položaj — po mnenju mno- uer zavzel za atomsko oborožitev gih zunanjepolitičnih kornenta- vrsta srečanj med vodilnimi za- isti Priložnosti je britanski lord | hodnonemškimi in britanskimi Alexander dejal dobesedno tole: g »Vrhovni komandant kopenskih g sil v srednji Evropi general Hans g Speidel, je bil v pretekli vojni g viden oficir, odličen komandant g in sposoben štabni oficir. V tem | obdobju njegove kariere nam Je § povzročil precej skrbi.« Iskanje zavezništva na taki osnovi je na moč nevarno, tej Ostvarja namreč možnosti, da se g ril, da zahodnonemška vojska smeri — in položaj Zahodne Nem- tiste sile. ki jim ni do popušča- | predstavlja vse važnejši sestav- čije v zahodni skupnosti. nja mednarodne napetosti, še | ni del Atlantskega pakta in zato V težnji, da ostvarijo svoje po- bolj okrepe. Bundeswehra. Na sestanku, na katerem so razpravljali o predvolilnem programu krščanskodc-mokratske stranke na volitvah prihodnje leto. je kancler pouda- torjev je prav zavoljo volitev dal izjavo o motnostih ponovnih pogajanj s Sovjetsko zvezo, da bi preprečil socialdemokratom vsako morebitno iniciativo USTAVLJENI IZVIDNISKI POLETI Kanadski funkcionarji pravijo, da so bili nedavno ustavljeni izvidniški poleti ameriških letal »U-2« nad kanadskim ozemljem. Zakaj so bili ti poleti ustavljeni, niso povedali. Prevladuje pa mnenje, da je to zahtevala kanadska vlada. KOROŠKI SLOVENCI PRI dr. KREISKEM Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreiskv je preteklo sredo sprejel predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem ter se z njimi dalj časa razgovarjal v zvezi z izvajanjem določil 7. člena državne pogodbe z Avstrijo. Ob tej priložnosti so koroški Slovenci predložili avstrijskem« zunanjemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da je treba 7. člen pogodbe izpolniti v celoti in hkrati. — Naslednji sestanek bo predvidoma v februarju 1961. BOHINJ — V okviru Meseca tehnike je tudi bohinjski Fotoklub uspešno pripravil razstavo umetniške fotografije. Njen namen je, prikazati dejavnost tega kluba od njegove ustanovitve do danes. Ker ta obstaja šele dobro leto, je uspeh, ki je bil razviden iz razstave, več kot zadovoljiv. Kaže, da so člani kluba pričeli v fotografiji iskati povsem nove oblike in izraz, pri čemer so zlasti nekateri dosegli lep uspeh. Iz razstave veje sodo-bnost, življenje in delo Bohinjcev, kar dokazuje, da so bohinjski fotoamaterji tesno povezani z družbenim življenjem v tej občini. Štiriinštirideset del sedmih avtorjev je ocenila posebna strokovna žirija z Jesenic, medtem ko je nerade podelilo domače Turistično društvo. Prvo nagrado je prejel Jože Rozman za sliko »Neugnana razigranost* .Tudi druga nagrada je bila. podeljena istemu avtorju »s kmečke ohceti*. Tretje mesto je dobila slika Egona Miheliča »s športnih tekmovanj«, četrto pa Jože Škantar za pokrajinski motiv. Razstavo so zelo ugodno pozdravili tudi številni obiskovalci. V Mojstrani so imeli star gasilski dom, ki je bil zgrajen že 1889. leta. Ker je bil premajhen, so ga preurediti in je sedaj kar dvakrat večji. Nekaj sredstev je prispevala občina, večji del pa občani sami. Izdelali so potrebno opeko, prispevaJi les in pomagali tudi s prostovoljnim delom. Upajo, da bodo dobili obljubljena sredstva za dovršitev gradnje u Selški dolini Železniki - Do nedavna so bili vsi mostovi v Selški dolini leseni in so zaradi dotrajanosti predstavljali veliko oviro za promet, zlasti za promet s kamioni. Za odstranitev te pomanjkljivosti pa niso dosti storili. Pred več leti je bil sicer zgrajen lep železo-betonski most v Soteski, ostali mostovi pa so ostali še vedno leseni in zaradi tega seveda iz leta v leto slabši. Stvar je prišla že tako daleč, da prevoz čez most v Dolenji vasi sploh ni bil več mogoč in so morali potniki, ki so se vozili z avtobusom, pred mostom izstopati, da je avtobus prazen zapeljal čezenj. Ker so uvideli, da tako zares ne gre več, so pred nekaj meseci pričeli z gradnjo dveh novih betonskih mostov. Prvi most gradijo na Luši in bo prav kmalu gotov. Most v Dolenji vasi pa so komaj pričeli graditi, ker so bila pripravljalna dela pre- S konference SZDL Ljubno - Otoče ¥ osprediu vzgojna problematika Pred nekaj dnevi je bila v domu TVD Partizan v Ljubnem konferenca Krajevne organizacije SZDL Ljubno-Otoče. Vaška odbora Ljubno in Otoče sta se namreč minuli mesec zdru- V počastitev Dneva republike in Dneva JLA Naivešia poiornost otrokom Preživeli borci in invalidi bodo med 29. novembrom In 22. decembrom obiskali vse šole In pripovedovali otrokom o dogod kih naše revolucije i Pred dnevi je bil v Kranju skupni sestanek predstavnikov organizacij Zveze borcev. Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, Zveze vojaških vojnih invalidov ter predstavnikov garnizije JLA na območju kranjske občine Pogovorili so se o predvojaški vzgoji in še posebno o skupnem sodelovanju za počastitev dveh pomembnih praznikov, ki sta pred nami: Ustanovitev nove Jugoslavije — 29. novembra ter Dan Jugoslovanske ljudske armade — 22. decembra. Težili bodo predvsem, da bi pomen teh dveh praznikov čimširše tolmačili tistim, ki zgodovinskih dogodkov naše revolucije niso doživljali - otrokom. Tako so se dogovorili, da bodo v sodelovanju s šolskimi organi obiskali vseh 40 osnovnih in srednjih šol v občini v času med 29. novembrom in 22. decembrom. Preživeli borci, invalidi, aktivni ter rezervni oficirji, bodo ob teh priložnostih pripovedovali otrokom svoje spomine iz nekdanjega življenja, zlasti pa spomine iz dni NOB. Ta predavanja nameravajo opraviti v uč- nih urah, ki so namenjene za zgodovino, ali pa ob športnih dnevih z izletom v zgodovinske kraje iz NOB. Hkrati bodo v počastitev teh praznikov imele posamezne Organizacije tudi medsebojna srečanja v streljanju, šahu in kegljanju. 20. decembra pa je v dvorani OLO predvideno po3ebno predavanje, ki ga bo imel podpolkovnik Petar Begović o sodobnem vojskovanju v pogojih atomskega orožja. -I. c. 10. novembra ob 19. uri je prišlo do prometne nesreče na cesti ii. reda Kamnik-Kranj. Voznik tovornega avtomobila S-2683 i. G. je zavozil s ceste in se zadel v drevo. Nesrečo je povzročil voznik motornega vozila, ki je peljal tovornjaku nasproti z nezasenčenimi lučmi. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, škoda na tovornjaku je znašala 40.000 dinarjev. Do nesreče je prišlo tudi 12. novembra ob 11.15. Na cesti iii. reda v vasi Kočna je pred motornim kolesom S-9330, ki ga je upravljal C. F. nenadoma prečkal cestišče pešec. Motorist je izgubil ravnotežje in zaradi tega padel po cestišču. Zaradi lažjih telesnih poškodb je bil takoj odpeljan v jeseniško bolnišnico. Tudi na motorju je nekaj materialne škode. Istega dne se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti I. reda pri vasi Potoki, in sicer ob 5.40. Pri rezanju ovinka sta trčila osebni avto S-12245, ki ga je upravljal Z. M. in Fiat 600 voznika S. K. Telesnih poškodb ni bilo, nastala je le manjša materialna škoda. žila v eno organizacijo. Združitev so narekovale gospodarske in kulturne potrebe. Naselja Ljubno, Otoče, Posavc in Praproše imajo že dolgo en krajevni odbor, en šolski okoliš, eno telesno vzgojno društvo, skupno ljudsko knjižnico, pa tudi krajevni praznik praznujejo istočasno. Nadalje bo v Oto-čah pričel kmalu obratovati novozgrajeni obrat tovarne Iskre, ki bo to področje še bolj povezal. Bilo je torej nujno, da so se zastopniki organizacij teh vasi na razširjeni seji odločili za združitev. Konferenca je to odločitev samo še potrdila. Med drugim so na konferenci govorili o nekaterih gospodarskih in kulturnih vprašanjih kraja. Nekdanji vaški odbor SZDL v Ljubnem je v minulem letu pomagal reševati pereče probleme tamkajšnjega TVD Partizan in kino-podjetja. Organizirali so več uspelih proslav. Vaški odbor v Otočah pa je predvsem pomagal pri gradnji vodovoda Otoče-Posavc, ki je bil v prvi fazi dograjen prav v teh dneh. V tem kraju šc najbolje uspeva Turistično društvo. NOVO DRUŠTVO LT Na predlog Občinskega odbora Ljudske tehnike na Jesenicah so pred kratkim ustanovili Društvo Ljudske tehnike v Železarni Jesenice. Ustanovni občni zbor je bil v Metalurški šoli in se ga je udeležilo okoli 300 učencev omenjene šole, dijakov Tehnične srednje šole ter ostalih mladih žele-zarjev. Zedinili so se za delovanja elektro - radio krožka, avto-moto krožka, foto-kino krožka in letal-sko-modelarskega krožka. U. Sklenili so, da bodo proslavo 20-letnice vstaje in ustanovitve JLA povezali s praznovanjem krajevnega praznika, ker sovpada z 20-letnico streljanja prvih talcev v Ljubnem. Navzoči so precej govorili o pomenu izvenšolske vzgoje otrok, češ da ji nekateri starši posvečajo premalo pozornosti. Mladino bi radi vključili v razne krožke, vendar jim primanjkuje vodstvenega kadra. V zvezi z ustanovitvijo novega Iskrinega obrata v Otočah so izrazili željo, naj bi pri izbiri vodilnih uslužbencev in delavcev dali razen strokovnosti prednost tistim, ki bi bili v prostem času pripravljeni sodelovati v različnih krajevnih organizacijah. Z novo pridobljenim obratom bi radi poživili ne le gospodarsko, ampak tudi politično in kulturno življenje na vasi. Delavci in uslužbenci se morajo namreč sedaj voriti na delo drugam in jim že vožnja vzame mnogo prostega časa. S pravkar omenjeno pridobitvijo pa se bodo mnogi domačini lahko zaposlili doma in izkoristili svoj prosti čas za javno udejstvovanje. cej obsežna. Postaviti je bilo *reJ ba namreč pomožni most, pre^0 katerega se sedaj odvija prt**fj razen tega je bilo treba poru^'1; star opornik, ki je stal ravno »rf* j di Sore, to je na kraju, kjer b° j prečkal Soro novi most. Delo Jf obeh gradbiščih uspešno potek*1 Gradbena dela izvršuje gradben« j podjetje Tehnik iz Škofje L0^/ sodelovanju z ljubljanskim P0** j jetjem Tesar. 1 Za spodnji del Selške doline b» s tem problem mostov zadovolji rešen, česar pa ne moremo tro' za zgornji del doline, kjer so tai , vsi mostovi že dotrajani. ZA PRAZNIK OTVORITEV BANKE KAMNIK — Gradnja podr*f-niče Komunalne banke v Kam*11., je že v zaključni fazi. V poslov*1^ prostorih že nameščajo 0^rer<\:u 26. t. m. pa se bo banka P^itlfQ v nove prostore. Kamnik bo t* praznoval Praznik republike Z ritviio novega poslopja Komttn^n banke na Titovem trgu. ■ ' i JESENIŠKI SVOBODAftI „, NAVDUŠILI TRBOVELJCAN'1' Jesenice - Člani DPD SvoboJ Tone Cufar z Jesenic so v sobot^ 19. novembra, gostovali v Trb° ljah v dvorani Delavskega dofl13^ prireditvijo pod naslovom "^\0 očaka Triglava«. Občinstvo je b''j0 izredno navdušeno, saj je priložnost videti 200 barvnih & pozitivov, ki so prikazovali n lepše kraje z Gorenjske. Pre^s va je bila spremljana s PctJ j godbo, recitacijami in plesii ^ čemer so sodelovali komorni ?■ ski zbor, ansambel narodnih P* _,ci * sov in instrumentalni trio, v Jesenic. Ko so se ob zakliu Trbovelj čani zahvalili nastop*^ čim za obisk, so jih ti povabil1 povratno gostovanje na Jesen1 VELIKE INVESTICIJE ,ci!> letošnjega leta je bilo vlo*.en11 g Jese*11- investidje v Železarni 0'z"~,f. [0 preko 525 milijonov dinarjev i" ^ v glavnem za gradnjo novi*1 ^ jektov, nr.bnvo strojev in nagejfl ter ostalih osnovnih sredstev. pa niso štete investiciie za ^raJoV stanovanj in ostalih objc družbenega standarda. IHIIIIHIIHIHM^ ler šola živi z okolico i nnš ROZGOupu Pred dnevi so bile končane redne letne konference po vseh mladinskih aktivih. Včeraj pa je bila še občinska mladinska konferenca v Kranju. Prav v zvezi 9 tem smo obiskali tudi predsednika mladinske organizacije v Cirčah tovariša Vilka Maršeta. ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj s področja dela te mladinske organizacije. »Kaj je vaš največji problem?« »Naša največja težava je za sedaj dobiti mladino skupaj. Tu so nam še posebna ovira prostori in se tako nimamo kje shajati. Prav zaradi tega se nameravamo združiti /■ osnovno mladinsko organi/arijo na Flanini.« »Ste pri vašem delu organizirali kakšna politična predavanja?« »Predavanj smo imeli precej skupaj z učenci mlekarske šole, ki so hkrati vsi člani naše mladinske organizacije.« »Kako pa skrbite za razvedrilo mladine?« »Kljub pomanjkanju prostorov je zabava mladine na dokajš-nji višini. Redno organiziramo mladinske plese s sodelovanjem mlekarske šole in moram priznati, da je mlekarna v Cirčah središče nagega dela.« »Kako pa je kaj s športom?« »Redno igramo namizni tenis in tudi no-rometa ne zapostavljamo. Seveda šport gojimo org:'.-ni/.irano bolj v zvezi 1 mlekarsko šolo. Dosegli smo na raznih tekmovanjih že nekaj dobrih rezultatov.« »Verjetno imate še kakšne želje pri vašem delu?« iiiiiiiiiiiiiiiiii »Morda je največja ta, da bi vsak mladinec čutil svojo dolžnost do organizacije. Brez dvoma bomo še to leto uredili primerne prostore, ker se v jedilnici internata mlekarske šole ne bomo mogli več sestajati. Razen tega bomo v prihodnji delovni sezoni organizirali ciklus predavanj s podroeja idejne vzgoje, ob tem se bomo še posebej posvetili zunanji politiki.« »In kaj je tvoj konjiček?« »Moje največje veselje je fotografiranje. Med drugim naj omenim šc tc\ da je precej naših mladink in mladincev uspešno opravilo fotoamaterske izpite. Frcprlčan sem, da bo sodelovanje z dijaki mlekarske šole v prihodnje še tesnejše in da bo ro-Fredsednik osnovne mladinske dilo še boljše uspehe.« organizacije Vilko Marše Janez Horvatlč IIIIIHIIllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllH OGROŽANJE Z NEVARNIM PREDMETOM 16. oktobra letos je bil L. M. v dopoldanskih urah v neki hiši v Poljanski dolini. Med sporom z nekim znancem je zgrabil za velik kuhinjski nož in zamahnil proti njemu. Obdolženec je dejanje zanikal, vendar so priče obtožnico potrdilo. Zaradi kaznivega dejanja, ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, je bil obsojen na 10.000 dinarjev kazni, ki jo bo moral plačati v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe. Ca te denarne kazni ne bi plačal do roka, mu bo sodišče odmerilo ustrezno zaporno ka/.t n. VEDNO VEC PODOBNIH PRIMEROV F. Z. je stal pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja Ogrožanja javnega prometa. 28. septembra se je peljal s kolesom skozi vas Staro Loko. Zaradi prevelike brzino se je zaletel v nekega mopedista, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Mopedist je bil pri tem lažje telesno poškodovan. Sodišče Je F. Z. obsodilo na 0000 dinarjev kazni, upoštevajoč kot obtežilno, da so taka dejanja v zadnjem tasu zelo pogosta. VELIKA NEPREVIDNOST Po cesti Senčur-Vodice se je 7. septembra peljul z motornim kolesom V. N. Vozil je povsem v .j, i pii nasprotju s cestno prorne t .j predpisi, to je kar po levi s ceste. Razen tega je vozil v v!{Ug' nem stanju in so je v taki 51 ^ ciji zaletel v kolesarja, ki i^$ty\ peljal iz nasprotne strani- do bi1 ,lltf? /a mu je kolo, kolesar pa tudi lažje telesne poškodbe-motorist je bil nekoliko Vo: ^ van. V. N. je bil obsojen nRJn])0 meseca zapora, pogojno dveh let. NISO SE ODDOLŽILI V vseh krajih naše ožje đ c,<>* vlne smo kot vsako leto tu«1 ^ ✓ dostojno proslavili D?n nirtvviifti zlasti pa smo se spomnil' ^jll i vojno & j* svoja dragocena življenja. ' pf' tistih, ki so med ni bilo spominskega obel*^ katerem se ne bi množične .# nizaclje in vs:i| rrladina oo njihovemu spominu. Od vsrI,j0 **' so prinašali cvrtje in vcnrr,u z njimi grobove pa0' ' $ pa vsega tega ni q<>' pokopališču v Ovsl/sah, kJef } jj"' kopanih ok::Ii 30 partl/ii"0^^ dje se 8pra';uk\Jo, zakaj 11,11 tf tt' organizacije v Podnartu nl j0 p' sipali Zal bližnjem krajevnem prazn doknadili zamujeno. PONEDELJEK, 21. novembra 19G0 ZANIMIVOSTI # MLADA RAST STRAN ZAKLADOV, 49. Na krovu je zdajci nastal velik direndaj. Naglo sem se izmuznil iz kadi in stekel proti ladijskemu nosu, kjer se je gnetla posadka. Bili smo na cilju. In že je Silver razlagal kapitanu Smolettu, da pozna otok: »Tule smo se preskrbeli nekoč s pitno vodo, ko sem na trgovski ladji plul tod mimo.- Kapitan mu je pomolil zemljevid. Silver ga je pograbil, toda na obrazu sem mu bral, da je razočaran; kajti zemljevid je bil nov in na njem ni bilo rdečih križev. Mene pa je stresala groza, ko sem opazoval Silver-jev obraz. 50. Previdno sem poiskal doktorja Liveseva in ga povabil naj gre z mr. Trelawneyem in kapitanom v kabino in mene naj pokličejo s kakšnim izgovorom. Doktor je osupnil, ko sem mu povedal, da imam strašne novice. Kapitan Smolett je objavil moštvu, da bo prejelo rum, ker je vožnja lepo uspela. Mornarji so vpili »hura*. Nato smo se zbrali v kabini. Na kratko sem jim povedal vse podrobnosti Silverjevega razgovora, ki sem ga bil slišal v kadi. Kapitan se je prvi zbral. Žrtev sorodstva Izvolitev Johna Kennedvja za novega predsednika ZDA je imela te dni nič kaj prijeten odmev v Niči na francoski rivieri. Neki časopis je objavil članek, v katerem je rečeno, da je inšpektor finančne uprave Paul Bouvier po dolgotrajnem raziskovanju ugotovil, da je nekakšni daljni sorodnik Jacqueline Bouvier-Kennedv, ženo novega predsednika. Časopis je objavil tudi inšpektorjev naslov, pri tem pa je zagrešil to neprevidnost, da je pristavil, da je inšpektor te dni službeno odsoten. To je prebral neki nepridiprav, ki je vdrl v njegovo stanovanje in ga temeljito izropal. Paul Bouvier je sedaj prenehal z raziskovanjem svojih prednikov in se lotil sestavljanja seznama ukradenih stvari. VVINSTON CHURCHILL PADEL Bivši britanski ministrski predsednik Winston Churchill je v svojem stanovanju tako nesrečno padel, da bo moral ostati nekaj časa v postelji. Churchillov osebni tajnik je sporočil, da je bivši ministrski predsednik »padel in si zlomil neko majhno kost v hrbtu*, ni pa povedal, katera kost naj bi to bila. Lahko gre za kakšno hrbtenično vretence ali kakšno rebro. Dr. Seddon. ki zdravi državnika je izjavil: »Sir Wir.ston bo moral ostati v postelji več dni. mogoče tudi več tednov. Ni vzroka za zaskrbljenost, toda spričo njegovih let je treba posledice take nezgode zdraviti z vso skrbjo.« Ta majlicii spopad na neki prvenstveni nsgomctni tekmi v Riu de Janeiru bi brez sodelovanja policije in brez zaščitnih jarkov, napolnjenih z vodo med igriščem in tribunami, postal lahko povod za množični pretep Protestno pismo avtorjev Vsakdo ve, da so vrabci vsiljivi, tatinski, torej pravi nepridipravi. In kljub vsem tem slabim lastnostim jih nisem še nikoli preganjal in jih tudi ne bom, ker so le koristni in ker imam rad njihovo govorico: »Ziv. živ, žav. živ, živ žav, ali ni komu kaj prav!« Dogodi pa se tudi, da te vrab-čeva predrznost raztogoti. V živi meji čepi in se roga V3emu svetu, kot da bi pel pivsko pesem: »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo ...!« No, ko sem jih pred krat- kim opazoval, sem opazil tole: na meji je čepel vrabček ter držal v kljunu nekaj, kar je bilo na prvi pogled podobno mladiču ter komaj slišno čivkal. »Civ, čiv, čiv, čiv« se je oglasil iznenada drugi vrabec ter v letu naskakoval vrabca, ki je držal v kljunu svoj plen. Bil sem prepričan, da gre za vrabiča, ki budno spremlja svojo družico in mladi zarod. Toda kmalu sem se lahko prepričal, da je bil plen v kljunu mastna pečenka, ki jo je vrabček lillllllllSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Sem in tja po Jugoslaviji © Vsak Jugoslovan je v lanskem letu odposlal 45 pisem in dopisnic. V enem letu so poštarji raznosili 809 milijonov poštnih pošiljk, 7,762.000 telegramov in 5 milijonov 632.000 paketov. ■f) V naši državi izhaja 765 časopisov s skupno naklado okoli 600 milijonov izvodov. Od tega je 19 dnevnikov z skupno naklado 1,147.000 dnevno. 0 Popovo Polje v Hercegovini je na leto 8 mesecev jezero, a 4 mesece polje. V času največje poplave je bilo na Popovem polju okoli 1 milijardo kubičnih metrov, vode, ki je bila globoka tudi do 41 metrov. ^ Prvi bataljon padalcev JLA je bil osnovan oktobra 1944. leta v Italiji. % Glavna mesta jugoslovanskih republik so na naslednjih nadmorskih višinah: Sarajevo 537 metrov, Ljubljana 293, Skopje 250 metrov, Zagreb 135 m, Beograd 115 m in Titograd 40 metrov. C* Z vrha Lovčena se vidi, kadar je lepo vreme, italijanska obala Jadranskega morja, ki je oddaljena približno 150 km. # Sombor ima približne 35.000 prebivalcev, a še sedaj nima vodovoda. Z vodo ga preskrbujejo vodarji, ki vodo pripeljejo od drugod in tu prodajajo. f* V poljedelstvu so v naši državi prvič izkoristili letalo 1932. leta, to je 11 let pozneje, kot so to storili v ZDA. 4) Naša država ima 5 odstotkov vseh svetovnih rezerv boksita (130 milijonov ton). Pomagajte zajčku, da se reši v luknjo, ne da bi ga ranile krogle (ne sme mimo črnih krogcev). — Najti mu morate najkrajšo pot in niti dvakrat ne sme teči po isti poti nekje iztaknil. Napadajoči vrabec se je iznenada umaknil, ker me je opazil in se me zbal. Zletel je v bližnji grm in čavkal od tam, kot da se mu roga. Drugi junak je zletel na vrt ob cesti. Tam je odložil svoje breme na očiščeno gredo ter se potuhnil med poslednjimi jesenskimi cvetovi. Radovednost ni čednost, včasih pa je le na mestu, zato sem stopil na vrt in pogledal, kaj je mali rjaveč odložil. Oba vrabca sta takoj odletela ter na gredi pustila nočnega metulja, ki ga je tatinski vrabec verjetno našel na nekem podstrešju v bližini. Dvignil sem prhu-tajočega in preplašenega nočnega gosta in ga odnesel na dom prijatelja profesorja Toneta, ki uči v šoli prirodopis. Ta mi je povedal, da je ta nočni lepotec prava redkost. Imenuje se rdeči trakar, rekel pa je še, da ga bo uvrstil v zbirko metuljev, ki jih morajo naši mladi učenci spoznati. V. D. Sodni prokurator v Milan nekaterih rcen v f Imu O filmu »Rok in njegovi bratje« je bilo mnogo polemik že takoj po premieri na letošnjem beneškem festivalu. Večina filmskih kritikov je film z navdušenjem sprejela, seveda pa je bilo tudi nekaj takih, ki so se zgražali nad »nemoralo« filma. Vsi, ki poznajo italijanske razmere so s strahom pričakovali, kdaj bo posegla v film s svojimi škarjami cenzura. Tudi tokrat je bil odmev kulturne javnosti tako močan, da je že vse kazalo, da do cenzuriranja filma le ne bo prišlo. Toda prokurator pri milanskem prizivnem sodišču je bil drugačnega mnenja. Omenjeni prokurator je tako dolgo grozil in pritiskal na producenta, da se je ta končno uklonil zahtevam sodnih funkcionarjev in dal »zatemniti« številne scene. Na ta način je močno oškodovana umetniška vrednost filma, močno pa so prizadeti tudi avtorji. Prav zaradi tega so se avtorji filma Luchimo Viscbnti. Vasco Prazolini, Pasquale Fresta Cam-panile, Susso Cacchi d'Amico in Masino Franciosa pritožili na italijanski vrhovni sodni svet. V pismu, ki so ga naslovili osebno na u ie zahteval Mzatemnite?' „Rok in njegovi bratje" prokuratorja kasacijskega sodišč poudarjajo avtorji, da niti prol njim niti proti producentu ni bil vložena nobena obtožba in film tu di ni bil zaplenjen, iz česar je raz vidno, da je hotel milanski sodr prokurator svojevoljno in po last nem vrednotenju doseči spremem be v filmu. Taka svojevoljnost p bi lahko pripeljala do tega. da t tudi prokuratorji po drugih mc stih - po milanskem vzgledu • na svojo roko krojili usodo film »Rok in njegovi bratje«. Vrhovni sodni svet v Rimu š ni odločil o protestu avtorjev, vs italijanska javnost pa odločite napeto pričakuje. REKORD VGUGANJU V Truoru (Kanada) je 55-letn Elizabeta Vir dosegla svetovni f\ kor d s tem, da se je gugala v pa naj ji priznajo svetovni rekor v tej »disciplini«. Italijanski javni tožilec dr. Fe-raiuotlo je poklical na rimsko sodišče Carla Pontija in Sofijo Scic-colone z umetniškim imenom Lo-rem. V pozivu je poudarjeno, da se je Carlo Fon ti 3. marca 1946 poročal 2 Giullo Paifistra, kar je razvidno iz kartoteke matičnega urada rimske občine. Kljub temu se je PonU 17. septembra 1957 poročil v skladu z mehiškimi zakrmi v mehiškem mestu Jua-rezu s Sofijo Sciccclonc. Javni tožilec sto "i na stališču, da je Porotijev drugi zakon neveljaven, ker v trenutku, ko je .bil sklenjen, Pocrtl ri bW svoboden. Ponti foi Sofija LoTen bosta zaslišana na razpravi, ki b" 7. januarja 1961. »Nehajte že .ladure!« AOA7A CHR1ST1E XJLI 11 Vstal je in se približal negibni postavi v naslonjaču. »Orožje bi nam moralo pomagati,« je pripomnil. »To je orožje posebne vrste — redkost, kolikor lahko na prvi pogled sklepam.« Pripognil se je. pazljivo pregledal držaj in zadovoljno zamrmral. Potem je previdno potegnil rezilo iz rane, ne da bi se dotaknil ročaja in spravil bodalo v porcelanasto ročko na kaminu. »Da,« je dejal in pokazal na bodalo. »Prava umetnina. Takih verjetno ni mnogo.« Bil je zares prekrasen primerek. Ozko, tenko, koničasto rezilo in ročaj Iz umetniško prepletenih kovin. Previdno jc poskusil rezilo s prstom in občudujoče prikimal. »Kakšno rezilo?« je vzkliknil. »S tem bi lahko otrok zabodel odraslega moškega. — Zelo nevarna Igračka.« »Ali bi smel sedaj truplo preiskati?« sem vprašal. Prikimal je. Moja preiskava je bila temeljita. »Tehnične izraze vam bom prihranil,« sem dejal. »Udarec je zadala z desnico oseba, ki je stala za njim. Smrt je nastopila takoj. - Po izrazu na mrtvečevem obrazu bi sklepal, da je udarec zanj bil popolnoma nepričakovan, t mrl je, ne da bi morda vedel, kdo je bil napadalce.«. •■Služabniki se plazijo brezšumno kot mačke,« je dejal inšpektor Daviš. »Ta zločin nI posebno skrivnosten. Poglejte bodalo.« Fogledal sem ga. »Zdi se mi, da za vas niso dovolj vidni, toda jaz "'.h vidim.« Znižal je glas. »Prstni odtisi!« Odstopil je nekaj korakov, da bi bolje užival ob učinku teh besed. »Da,« sem dejal tjavdaji. »Mislil sem si.« Ne vem, zakaj mi odrekajo sleherno razumnost. Komun tudi jaz čitam detektivske zgodbe in časopise in sem mož s povprečnimi sposobnostmi. Ce bi bilo na držaju deset različnih sledov, potem bi me to začudilo. Zdi se mi. da mi je inšpektor zameril, ker nisem bil zadosti pretresen. Vzel je vazo in mi dejal, naj ga spremljam v sobo za biljard. »Rad bi slišal, če bo vedel Ravmong kaj o tem bodalu,« je pojasnil. Ko sva zaklenila zunanja vrata, sva odšla v sobo za biljard, kjer sva našla Raymonda. Inšpektor mu je pokazal vaz«. »Da, mislim... skoraj bi lahko zairotovo trdil, da je to bodalo, ki ga je podaril gospodu Ackrovdu major Blunt. Iz Maroka, ne. iz Tunisa je. S tem so ga torej umorili? Zdi se mi skoraj nemogoče, toda najbrž dveh enakih bodal nI. Naj pokličem majorja?« Odhitel jc, ne da bi počakal na odgovor. »Prijeten mlad mož.« je dejal inšpektor. »Odkrit In pošten.« Pritrdil sem. Skozi obe leti, ko je Geoffrev Ravmond bil Ackrovdov tajnik, ga nisem nikdar videl razdraženega nll slabo razpoloženega. In. kot sem vedel, je bil tudi Izredno sposoben. Kmalu se je Ravmond vrnil z majorjem Bluntom. »Imel sem prav,« Je razburjeno dejal. »Res je tuniško bodalo.« »Toda major Blunt tega vendar še ni potrdil,« je pripomnil inšpektor. »Videl sem takoj, ko sem vstopil v delovno sobo,« jc dejal molčeči major. »Ste spoznali bodalo?« Blunt je prikimal. »In tega niste povedali?« je zaupljivo vprašal inšpektor. »Takrat ni bil pravi trenutek za to,« je dejal Blunt. »Zaradi nepremišljenega gobezdanja ob nepravem času je nastalo že mnogo hudega.« Mirno je vzdržal Inšpektorjev pogled. Ta se Je končno godrnjaje obrnil proč in pokazal na bodalo. »Ste gotovi o tem, major« Ga res poznate?« Major je zagotovo poznal bodalo. • Seveda. Brez slehernega dvoma.« »Kje so shranjevali — to redkost? Mi lahko po-V« tO, major?« Odgovoril Je tajnik: »V vitrini, v salonu.« »Kaj?« sem vzkliknil. »No, doktor?« me je izpodbujal inšpektor. »Ah, to Je tako nevažno,« sem sc opravičeval. »Toda ko sem sinoči prišel k večerji, sem slišal, kako je nekdo zaprl pokrov vitrine v salonu.« Inšpektorjevo držanje jc izdajalo dirom in nekoliko nezaupanja. »Od kod veste, da je bil to pokrov vitrine?« Zdaj sem moral povedati vse podrobnosti — dolgočasno pojasnilo, ki bi si ga bil rad prihranil. Inšpektor je pazljivo poslušal. »Je bilo bodalo že na svojem mestu, ko ste si ogledovali vsebino vitrine?« me je vprašal. »Ne vem,« sem dejal. »Ne morem pe spomniti, da bi ga tam videl, morda pa je vendarle bilo ves čas tam.« »Pametneje bi bilo. če bi vprašali oskrbnico.« je pripomnil inšpektor in pozvonil. Nekaj trenutkov pozneje je vstopila gospodična Russel v sobo. »Mislim, da nisem prišla v bližino vitrine,« jc odgovorila na inšpektorjevo vprašanje. »Hotela sem le pogledati, če so bile rože še sveže. Ah, da, zdaj «e spomnim. Vitrina je bdla odprta In jaz ?»m zaprla pokrov, ko sem šla mimo.« Izzivalno ga je pogledala. »Razumom,« je dejal inšpektor. »Mi lahko poveste, ali je takrat ležalo to bodalo na svojem prostoru?« Gospodična Russel si je ogledovala orožje. »Tega ne vem zagotovo,« je končno odgovorila. »Nisem se dolgo zadržala. Vedela sem, da lahko družina pride vsak hip v salon, zato sem hotela poprej oditi.« »Hvala,« je dejal inšpektor. Komaj vidno je okleval, kot da bi želel le spraševati, toda gospodična Russel Je smatrala njegovo pripombo kot konec spraševanja in je odšla iz sobe. »Prava možača, ali ne?« je dejal inšpektor In gledal za njo. »Čakajte. Vitrina stoji pred oknom. Tak« ste rekli, kajne, doktor?« Ravmond je odgovoril namesto mene. »Da, pred desnim oknom.« »In okno je bilo odprto?« »Obe okni »ta bili odprti.« »No da, mislim, da se s tem vprašanjem nI treba več ukvarjati. Nekdo - namenoma pravim nekdo -je mogel, kadarkoli se mu Je /ljubilo, dobiti bodalo, Kako se je to končno zgodilo, nI važno. Jutri bom prišel skupaj s šefom, gospod Ravmond. Do takrat pa bom obdržal ključ tistih vrat. Rad bi. da bi po kovnik Malrose našel vse tako, kot jc sedaj. Po ns ključju vem. da je nocoj na drugem kraju grofij in bo, kot mislim, tam tudi prenočil...« Videli smo, kako je inšpektor vzel vazo s sebo, »Skrbno jo hom moral shran'15.« je pripomni »ka iti to bo vsekakor zelo v?^en dokazni material. Ko sem pozneje od^el z Ravmeniom iz sobe z biliard, se je ta potihoma zasm"'?.!. Začutil sen kako me je zgrabil za roko in sledil sem njegovem pogledu. »Preveč čudno.« je zišepetal R?.ymond. »Parket ja torej r.umiio? Ali ne bi inšpektorja Davisa razvr selil3 še z nekaj prstnimi odti*-.?« Vzel j? dva kartona, ju obrisrl s svojim svileni« robcem in ene?a obdržal, drugeja pa ponudil men Potem Ju je smehljaje še dal policijskemu Inšpci torju. Mladost ne žaluje dolgo. Niti nečlovc'ki um« njegovega prijatelja in dobrotnika ni mogel dolg žalostiti Gocfrreva Razmonda. Morda mora biti taki Jaz ne vem. Medtem je postalo že zelo pozno in upzl sem, d bo Karolina ob mojem prihodu že v postelji. Mori bi jo bolje poznati. Imela je zame pripravljen tonel kakao in met tem, ko sem pil, mi je izv3bi!.i zjodbo o vse dogodkih tega večera. Zamolčal sem izsiljcvaln afero in ji povedal vse, kar sem vedel o umoru. »Policija sumi Parkcrja,« sem de^a!. medtem k sem vstal, da bi odšel v posteljo. »Zdi se mi, da im zelo močan dokazni material proti njemu.« »Parker!« je dejala sestra. »5me?no! Inšpektor j po mojem mnenju popoln cepec. Parker! Samo teG mi ne pravi...« Drugo jutro sem opravil neopravičljivo površij svoje bolniške obiske. Naj povem v svoje opravi ;! da nisem prav takrat imel nobenega resnega pr mera. Ob vrnitvi me je pozdravila Karolina že v ve/ »Flora Ackiojd je tu.« mi je javila z razburjeni) šepetom. »Kaj?« »Komaj že čaka, da bi te videla. Ze pol ure j tukaj.« Karolina je šla v mali salon, jaz pa sem ji sledi 7491 12 OBVEŠČEVALEC TELESNA KULTURA £H L 1 O 6 L D S I PRODAM Šivalni stroj »Singer« ženski, z okroglim bolničkom, prodam. Sv. Duh 65 pri Sk. Loki. 4375 Prodam 3 plemenske nra"iče po 60 kg težke. Voglje 42, Šenčur. 4376 Prodam trodelno okno 150 krat 110 z dvojno zanero. veternicami (polkni) in železnimi mrežami (rtavtri) ter pomivalrik s stojalom. Zerovnik Jože, Voglje 16, Šenčur. 4377 Prodam os (glavo) za skobelri stroj. Sp. Besni ca 47. 4378 Prodam telico 6 mesecev staro za pleme od dobre krave, zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku. 4379 KUPIM Kupim les za ostrešje in hlodovino. Gabcršček Anton, Planina 20. Kranj. 4330 Kupim 500 kg slame. Naslov v oglasnem oddelku. 4381 RAZNO Sprejmemo v službo takoj delavca in šoferja. Pekarna Kranj. 4341 C 5 T A L 0 Na relaciji Smlednik—Kranj sem 15. t. m. izgubil zaščitno kapo — (rajt kapo) od Ford Taunusa. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov: mizarstvo. Bratun, Cirče 10, Kranj. 4362 Ročno uro sem našel v Kranju dne 18. novembra. Naslov v oglasnem oddelku. 43S2 Od Brditofa do Kranja sem v soboto 12. novembra zjutraj izgubil pelerino za dež in žensko ročno uro. Najditelja prosim, naj jo vrne v kuhinjo>restavracije »Park« v Kranju. 4383 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov za Stegnar Maksa iz Otoč U. 28. obenem svarim pred kakršnim koli nakupom od njega. Stegnar Julka. Otoče. 4384 DPD Svoboda France Prešeren, Kranj, vabi vse člane na redni let- ni občni zbor, združen z zabavnim programom, ki se bo vršil v sredo, 23. novembra 1960 ob 19. uri v dvorani Delavskega doma. Vhod nasproti avtobusne postaje. ZAHVALA! Zahvaljujem se dr. Višnarju za trud in uspešno zdravljenje ob času moje težke bolezni., kakor tudi vsemu ostalemu strežnemu osebju obratne nmbulante Železarne Jesenice. Hvaležni pacient Gosar J. 4386 Kuhinjsko pomočnico in natakarico spre'me takoj ali po dogovoru »Stari Mayr«, Kranj. Prenočišče zagotovljeno. 4387 Preklicujem blok št. 45153 izdan v Komisijski trgovini v Kranju. — Šinkovec. 4338 Preklicujem Mok št. 12117 izdan v Komisijski trgovini v Kranju z dne 13. 10. 1959. - Kosmač Helena. 4389 Za varstvo otroka sprejmem dekle, ki dela samo popoldne. Nudim hrano in stanovanje. Knap Jože, Nartnikova 9, Labore, Kranj. 43C0 mm Jesenice »radio«: 22. in 23. novembra ameriški barvnf cin. film GOLI IN MRTVI. Jesenice »PLAV2«: 21. in 22. novembra italijanski barvni cin. film JEZ na PACIFIKU. Radovljica: 22. novembra jugoslovanski film CAMPO MAMU-LA, predstava ob 20. uri, 23. novembra isti film predstave ob 17.30 in 20. uri. Bled: 21. novembra ameriški barvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU, predstava ob 20. uri. Kranj »STCR2IC«: 21. novembra italijanski film PRECEP, predstava ob 15.. 17.. 19. in 21. uri, ter matineja ob 10. uri istega filma. Kamnik: 21. nrivembra ameriški barvni film HREPENENJE PO MOZU, predstava ob 20. uri. ■obvestilo: spremembe..v železniškem voznem redu Zaradi rekonstrukcijah del v predoru »Globoko« na progi Ljubljana—Jesenice, se uvedejo v noči od 21. na 22. november 1980 tele spremembe v potniškem prometu: 1. Večerni potniški vlak št. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 23. uri 15 minut in prihaja na Jesenice ob 1. uri 35 minut, bo odhajal od 21. novembra 1960 dalje iz Ljubljane ob 22. uri 45 minut, t. j. eno uro prej in s prihodom na Jesenice ob 00. url 35 minut. Tudi z vseh postaj in postajališč bo odhajal ta vlak eno uro prej kot po veljavnem voznem redu. Opozarjamo, da zaradi tega vlak ne bo imel zveze s potniškim vlakom št. 423 iz Sežane in Reke, ki prihaja v Ljubljano oh 23. uri 15 minut in z brzim vlakom št. 508 iz Dunaja in Maribora, ki prihaja v Ljubljano ob 22. uri 50 minut. 2. Na progi cd Kranja do Radovljice bo izostal od 22. novembra 1960 dal'e dnevnoredno lokalni potniški - delavski vlak št. L 922. ki odhaia iz Kranja ob i. uri 05 minut. Od Radovljice de.Ho bo vozil ta vi?k do Jesenic po veljavnem voznem redu, z odhodom iz Radovljice ob 4. uri 42 minut. Te spremembe bodo v veljavi do 27. maja 1961. Uprava Železniškega transport, podjetja LJubljana eiBanje V KRANJU Poročili so se: Hudorovac Bogdan, delavec in Cileniek Gizela, bolniška strežnica; Tolar Janez, strugar in Koš-njek Marija, učiteljica; Bozovičar Franc, delavec in Korošec Marjeta, i gospodinja: Kešnar Franc, veterinar in Bolka Marija, uslužbenka: Toporš Frana strojni ključavničar] in Markuta Helena, tov. delavka. Vilman ing. Franc in Subic Marija, uslužbenka; Stanonik Ciril. tov. daiavec in Zitko Marija, gospodinja, Rebernik Ivan. kmet in Zu-pin Marija, kmečka delavka; Jerman Anton, kmet in Rebernik' Pavla, kmečka delavka; Robič, Alojz, višji bančni uslužbenec in Grčar Marija, finančni referent. Rodile so: Kalan Alenka - dečka, Jemec Marija - deklico. Dolinar Irena — - deklico. Zavrl Albina - d&ka.f Gimn-^ija Kranj 84 Košenina Magdalena - dečka, fIskra 11 ■ Gimnazija Jesefliiee 76.5 Mrak Marija - dečka. Soltič Ana?tfK"'ke- ttS Krani 74 točk, slede - deklico, Ločniškar Marija - de-?OPV Tr-ić- Jesenice, Gimnazija klico, Lelja Frančiška - deklico, fSkofia Loka itJ-Erman Ana - deklico. Cimžarf Po končanem tekmovanju so Ljudmila - deklico. Cuk Ljubica J najboljšim patruljam podelili pismena priznanja in bogate nagrade. Kranjski glmn^izifci najbolji. Kranj, 20. nov. - Danes dopoldne je bil v Kranju izveden tradicionalni orientacijski patrolni te!: odredov predvojaške vzgoje OLO Kranj, ki se ga je udeležilo 17 ekip.. Start in cilj sta bila pred Prešernovim gledališčem v Kranju. Proga, ki je bila dolga 6 km. je vodila preko visečega mostu, skozi Klanec na Primskovo do Ov-čana, kjer je bilo tudi strelišče, mimo Sorlijevega mlina in spomenika do Rupe in skozi mesto na cilj. Patrole so morale mimo streljanja rešiti še 9 težkih nalog, pot pa prehoditi s pomočjo kompasa. Borba med patruljami je bila zelo ostra. Zlasti se je izkazala Gimnazija Kranj, ki je hotela za vsako ceno obdržati prehodni kip »Borca«, ki so ga ti mladinci onvojili tudi leni. Letos je to s r-receišnjim naskokom točk, uspelo r?-*sačj II. ekif>\ to gimnazije. Posamezne patrulje pa so se uvrstile takole: točk, IKS luninim (zberite nafboljše športnike Gorenjske Še imate čas za premislek. Do vključno 22. novem-pošljite spodnjo razpredelnico, izpolnjeno z dese-mi najboljšimi športniki na Gorenjskem, na uredni-"vo »GLASA«. Petim anketirancem, ki se bodo najbolj e-ibližali desetorici, ki jo bo dala anketa, pa je uredništvo pripravilo nagrade, in sicer: 1. Ogled mednarodne nogarrret:v.» t"kme med Madžarsko in Jugoslavijo; 2. ogled cvrr^.'.Tega prvenstva v koarki; 3. ogled državnega p---------'-i v smučarskih skokih; 4. ogled tekme v zvez Vi {*~"-cV-i ligi na .Temnicah; 5. ogled plavalnega dve' 'a . 2 višjih inštruktorjev za poklic — predilec volne Pogoji: Za delovno mesto pod 1. pravna fakulteta s 5-letno prakso, pod 2. srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso, pod 3., 4. in 5. višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso ali izobrazba visoko kvalificiranega delavca s 15-letno prakso v tekstilni industriji; zaželeno je znanje vsaj 1 tujega jezika. Vsi poklici morajo nadalje izpolnjevati pogoje in 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Plače po pravilniku o sistematizaciji^ delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Za ostale pogoje naj se Interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 33. Razpis se zaključi, ko bodo delovna mesta zasedena. • OGLASI V »GLASU« SO POIENI IN USPEŠNI Oddate jih lahko v upravi Glasa Kranj. Koroška cesta 8, telef. '.'l-OO; podružnici Jesenice. Ul. m. Tita 5 - poleg čistilnice, tel. 244 - interno 336, v Železnikih tel. 744 in v Tržiču NAROČNIKI IMAJO :>0 ODSTOTKOV POPUSTA Nogometni rezultati I. zvezna nogometna liga Beograd : Sarajevo 2:1 Velež : Rijeka 2:0 Crvena zvezda : Dinamo 2:2 Hajduk : Split 1:1 Vardar : Radnički 3:1 Vojvodina : Partizan 0:1 II. zvezna nogometna liga Željezničar : Borac 1:3 Sloboda : Čelik 2:0 Karlovac : Proleter 2:0 Trešnjevka : Šibenik 2:1 Varteks : Lokomotiva 2:0 Zagreb : Odred 4:2 Slovenska conska liga Rudar : Nova Gorica 5:1 Triglav : Slovan 2:2 Kladivar : Olimp 8:0 Ljubljana : Krlm 1:3 Republiška rokometna liga 1 LE PETO MESTO ZA MLADOST Krim : Mladost 15:!) (:.:!) f Ljubljana, 20. nove. - Tu je bila dano* odigrana ponovljena tekma ned domačim moštvom in med Mladostjo i/. Kranja, ki Je odlošala a četrtem mestu v Sloveniji. Zmagali so Igralci Krima in osvojili 4. mesto. Danes ie bil .slab kranjski vrular. U. I. število točk. vendar je v naknadnem dvoboju izgubil s 3:1. Tretja je bila »Iskra« z 20 točkami. Vsi zmagovalci so prejeli lepe praktične nagrade. To tekmovanje bo postalo tradicionalno, vedno v Izvedbi enega od kranjskih kolektivov, moštva pa se bodo borila za prehodni pokal, ki ga je daroval ObSS Kranj. Po končanem tekmovanju so se vsi udeleženci turnirja skupaj s povabljenimi gosti udeležili prijetnega tovariškega večera, na katerem so se pogovorili o problemih kranjskega šaha. MEDNARODNI NOGOMET NA JESENICAH Jesenice, 20. nov. — Danes popoldne je bila fin jeseniškem stadionu odigrana prijateljska nogometna tekma med NK Jesenico in NK Siedoal I Dunaja. Za tekmo je bilo med ljubitelji nogometnega športa veliko zanimanje, žal pa Igri gledale« ni zadovoljila. V prvem polčasu sta si bili moštvi enakovredni, v drugem pa so domačini zaigrali boljo in zmiigali z rezul-tatom 5:3 (6:0). VEC STRELSKIH DRUŽIN IN VEC STRELCEV TRZlC - V minulih dneh je imela Streh.ka družina v Tržiču svoj relni letni občni zbor, ki ga je Izvedla prva na Gorenjskem. Na /boru tO prikazali USp#he M( in nekatere slabosti, ki so se v zadnjem času pojavile v strelski dru-žlat. Tržiška družina je hila ena najdclavnejših na Gorenjskem, lo jeseniški strelci so jim bili hud nasprotnik na tekmovanjih. Znani so bili tudi izven naše republike. Ugotovili so, da družina z več kot 300 člani ne more uspešno delovati, ker se ne morejo vsi aktivno udejstvovati. Zato BO sklenili, da bodo samostojno družino ustanovili še v tovarni Peko, v Križati in kasneje še v predilnici. V občini pn bodo ustanovili občinski strelski odbor. Za novega predsednika sOi Izvolili Janeza Perka. -an St. Ime in priimek Panoga 1 2 5 6 7 8 9 10 © Letos bo. prvič uredništvo »Glasa« objavilo tudi g »strokovno* lestvico desetih najboljših športnikov 1 Gorenjske, ki bo sestavljena iz predlogov, ki jih bodo £ dali športni dopisniki »Glasa« in nekateri gorenjski 1 športni strokovnjaki. ii!:i!i;!!:,i!i!i:iiiiii!ii!!iiiii!iiiiiii!i:i:!:!:,,!!i,i:P!M!i,!!iii!iiiii:i Slovenska nogometna liga istFlim za vz-.;'cl - Tudi sodnik je danes razočaral kranjsko publiko: sodih je neenotno in spregledoval napaket razen tega pa je domačine oškodoval še z dosoje-nim ofj'sideom. Ker napovedanega sodnika Kukanje ni bilo, je moral njegovo vlogo prevzeti prej določeni stranski sodnik. Okrog 1500 gledalcem ni bilo treba dolgo čakati na gol. Kmalu po začetku, okrog osme minute, je napadalec More presenetil vratarja Dagarina — rezultat 1:0 za Slovan. V nadaljevanju je bila igra živahna in borbena, rtnsijo se imajo zahvalili le obrambi, da ni prišlo do gola pri njih. Današnji rezultat je izenačil Srfladi, ki je spretno prei-jral obrambo, nato pa še vratarja Zabjeka in usmeril žogo v mrežo. Po golu so Kranjčani zaigrali kot prerojeni, toda spet je bila na mestu dobra obramba gostov. — Rezultat se tako do zaključka polčasa ni izpremenil. V drugem polčasu je v»flh 22 igralcev nadaljevalo svojo boi beno igro. Prej so se znašli Ljubljančani, ki sf> s precej sreče »zadeli« mrežo in spet zavodili. Tokrat je bil uspešen Radovan, ki jc tik pred skokom kranjskega vratarja sunil žogo v cilj. Domačini niso popustili in so bili večji del . v očitni premoči in po drugem gol« niso izgubili morale. -Pred vrati Slovana so bili neza- r.es'iivi in r;so izkoristili zrelih priložnosti pri straljanju kotov, ki jih *?. bilo kar precej. Razburljiv trenutek je bil, ko je napadalec Triglava Štular z glavo prestregel iz keta streljano žogo, toda bil je »predolg« — žoga se je skotalila le za nekaj centimetrov od vratnice. To pa še ni bil konec tekme. Izenačenje je dosegel razpoloženi Si-ladi. ki je z glavo ukanil Zabjeka. To je b:'l žc peti gol mladega Si-ladija v letošnji sezoni. Se so Tri-rrlavani napadali na vrata Slovana, žoga pa ni hotela ubogati nog in jc ostajala v blatu ter se zaole-tala med Igralci. (Verjetno hor'.o Kreničani igreli prhodnio tekmo — čez štirim'št dni — na igrišču Mladosti v S'-ažišču. k'er je teren nekoliko boljši, le čo ni moker.) Da ocenimo današr-jo tekmo -Ljubljančani so se dobro upirali danes boljšim domačinom, najboljša pri njih je bila obramba in levo krilo; Kranjčani bi cJanei zaslužili obe t~M:\ sodnik pa jc bil slab. Mladinci Tri"Hv* nadaljujejo s svojimi zmacami. Deseto točko so dosegli dane.s. ko so premagali ljubljanskega Slovana s 3:2. "i'i:ii!!iiiiiiiinii!i!.....■':;i:;i!,:i,:j:,:'T!:::;:i!!;i:i!!:iii:i!i!i!i:iii!!!i!i:iii!i!iii^ii!i!i!iH!!'1iii-!;i!!:!:i:i!iiiii!iiiiiiiiiii:iiiiini I I Bralcem in naročata! = Uredništvo in uprava »Glasa« sta le dni že začela 1 s pripravami na vsakoletno tradicionalno nagradno g žrebanje za svoje naročnike. Za spremembo od p prejšnjih let bodo nagrade za leto 1961 bogatejše I in pestrejše. 1 9 L nagrada — moped ali televizijski sprejem- §§ nik (po želji) H #2. nagrada — električni štedilnik I © 3. in 4. nagrada — radijski sprejemnik in |e najmanj 100 nagrad, ki jih za naše vsakoletno žrebanje poklonijo delovni kolektivi. g Mikavno, kaj? Toda tudi vi ste lahko srečni dobit-I nik. Seveda pa se morate tudi v prihodnjem letu g naročiti na »C!a;:<. Nagradnega žrebanja, ki bo g predvidoma februarja prihodnje leto, se boste lahko § udeležili z enim, dvema ali tremi kuponi, in sicer f§ pod pogojem, če boste vplačali polletno ali celoletni no naročnino ali pa če boste žc peto leto naš na-S ročnik. 3 In če k vsemu temu dodamo še, da je vsak naš s naročnik nezgodno zavarovan in ima 50 odstotkov popusta pri oglašanju, boste prav gotovo ostali ali pa postali naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem — »Glasa« — tudi v letu 1961. Uredništvo in uprava lllllllllllllllllllll/IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN