80 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmeljar, 85 Uporaba plenilskih pršic na hmelju Dr. Magda Rak Cizej, Franček Poličnik in Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Hmeljeva listna pršica (Tetranychus urticae) je eden od gospodarsko pomembnih škodljivcev hmelja, s katero se v pridelavi hmelja srečujemo vsako leto. Zaradi spremenjenih klimatskih razmer se je njena populacija zelo povečala, posledično se srečujemo tudi s povečanim število generacij letno. Pršica na hmelju povzroča veliko gospodarsko škodo. Če je njen pojav v rastni sezoni zelo zgoden, negativno vpliva na rast in razvoj hmelja, storžki lahko ostanejo zakrneli-nerazviti. Najpogosteje imajo napadeni storžki spremenjeno barvo , ostanejo odprti in posledično iz njih izpada lupulin (alfa-kisline), kar vpliva na nižji pridelek, ki je tudi slabše kvalitete. V hmeljarstvu se soočamo z velikim pomanjkanjem akaricidnih aktivnih snovi, ki bi uspešno zatirale hmeljevo pršico, pri obstoječih pa opažamo odpornost (rezistenco). Zato že nekaj let iščemo alternativne pripravke za obvladovanje pršice v hmeljarstvu, kot so kakšna močila, pripravki na podlagi rastlinskih izvlečkov, ipd. Vse več je dobrih praks z uporabo biotičnih agensov, kot so plenilske pršice, ki sodijo v skupino makrobiotičnih agensov. Uporaba plenilskih pršic za zatiranje hmeljeve pršice na hmelju je ena od biotičnih metod, ki se zaradi uspešnosti zmanjševanja populacije hmeljeve pršice vse bolj uveljavlja. V Sloveniji imamo prisotnih precej domorodnih koristnih organizmov. Za zatiranje hmeljeve pršice sta to plenilski pršici Amblyseius andersoni in Neoseiulus californicus, ki sta tudi tržno dostopni. Neoseiulus californicus je zaradi zmožnosti preživetja tudi ob manjšem pojavu hmeljeve pršice precej bolj prilagojena in učinkovita v primerjavi s plenilsko pršico Amblyseius andersoni, zato bi bilo najbolje uporabljati kombinacijo obeh. V letu 2023 smo v rastlinjaku na IHPS pri matičnih rastlinah hmelja in pri pridelavi certificiranih sadik hmelja v okviru EIP projekta EKOHMELJ uporabljali plenilsko pršico Amblyseius andersoni (ANDERBAGS, proizvajalca Bioplanet). Amblyseius andersoni je plenilec za zatiranje pršic iz družine pršic prelk (Tetranychidae), evropska vrsta, ki je prisotna v različnih habitatih, kjer pa je njena prisotnost običajno zmanjšana zaradi uporabe zaščitnih sredstev. Je polifagni plenilec, ki lahko pleni tudi pršice šiškarice, majhne žuželke in se hrani s cvetnim prahom. Vrsta je primerna za preventivno naselitev. V naravi ta pršica prezimi v diapavzi. Aktivna postane, ko temperature zanesljivo presežejo 8‒10°C, aktivna pa ostane tudi pri temperaturah 35‒40°C. Priporočena količina izpusta je približno 10 ali več plenilcev/m 2 . Nanos se večkrat ponavlja, dokler se ne doseže populacija 30‒50 pršic/m 2 . Pripravek je primeren za uporabo v trajnih nasadih (vinska trta, sadno drevje) in številnih drugih kulturah, kot so paradižnik, jajčevci, bučke in okrasne rastline. Po treh nanosih in sicer v drugi polovici sezone (avgusta in v septembru) smo dobili odlične rezultate. Potrebno je poudariti, da ni šlo zgolj za ozko raziskavo, temveč smo plenilsko pršico uporabljali v vseh plastenjakih in rastlinjakih in tako dobili zelo relevanten podatek. Z uporabo plenilskih pršic bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih, in sicer ne le v rastlinjakih, ampak bomo glede na vzpodbudne rezultate v rastlinjakih z njeno uporabo pričeli tudi na prostem, v hmeljiščih. Nanos plenilske pršice Amblyseius andersoni na matične rastline hmelja in sadike hmelja v rastlinjaku (Foto: M. Oset Luskar) Ko gledamo s srcem (Foto: M. Žolnir)