FARMACEVTSKE KOGNITIVNE STORITVE PRI ZDRAVLJENJU Z ZDRAVILI -
POGLED FARMACEVTA NA KLINIČNEM ODDELKU BOLNIŠNICE
PHARMACEUTICAL COGNITIVE SERVICES IN PHARMACOTHERAPY -
PHARMACIST'S PERSPECTIVE AT A HOSPITAL WARD
AVTOR / AUTHOR:
Maja Petre, mag. farm., spec. klinične farmacije
Lekarna UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: Tel: 02 321 27 91, 02321 27 52 E-mail: maja.petre@ukc-mb.si
povzetek
Prispevek obravnava pogled kliničnega farmacevta na trenutno stanje ter odprte možnosti za izvajanje farmacevtskih kognitivnih storitev na oddelkih slovenskih bolnišnic. Predstavljeni so trije modeli izvajanja farmacevtskih kognitivnih storitev, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Največ rezultatov bi pokazala storitev, ki omogoča kontinuirano delovanje kliničnega farmacevta v multidisciplinarnem timu.
KLJUČNE BESEDE:
farmacevtske kognitivne storitve, klinični farmacevt, klinični oddelek, multidisciplinarni tim
summary
The paper discusses a clinical pharmacist's perspective on the current situation and future possibilities for providing pharmaceutical cognitive services at departments in Slovenian hospitals. Three models for providing pharmaceutical cognitive services with their advantages and shortcomings are presented. Most results would be	2 obtained from a service which enables a clinical LAN pharmacist continuous work in a multidisciplinary 'O team. ¡5
TVE
S
KEY WORDS:
pharmaceutical cognitive services, clinical pharmacist, clinical ward, multidisciplinary team
1
uvod
Vse večje bolnišnice v Sloveniji imajo svojo lekarno, ki je zadolžena za to, da dobijo bolniki pravo zdravilo ob pravem času. Večina farmacevtov v slovenskih bolnišničnih lekarnah pa bi se strinjala, da je njihova vloga v zdravstvenem sistemu mnogo širša. Bolniku želijo zagotoviti maksimalno stroškovno učinkovito zdravljenje s čim manj neželenimi učinki.
Zadnjih nekaj let smo spoznali, da je potrebno intenzivneje pristopiti k reševanju te problematike, tudi tako, da natančneje definiramo kognitivne storitve, ki jih lahko ponudimo zdravstvenemu sistemu - tako zdravstvenim delavcem kot bolnikom in si s tem zagotovimo temelje za naš nadaljnji
N SE
S TSA
E
D E L
a
E R
P
cc Q n n z)
cc Q
n
ČČ CL LU
č cc O h OT LU
Z
>
a
o ^
LU ^
t;
LU
O <
cc <
obstoj in razvoj. V prid našemu položaju je direktiva Evropske unije, ki postavlja bolnišnicam kot pogoj za delovanje na odprtem trgu akreditacijo po zahtevah NIAHO standarda. Pogoji akreditacije med drugim zahtevajo tudi storitev kliničnega farmacevta, ki je odgovoren za varno, učinkovito in racionalno rabo zdravil.
2
farmacevtske kognitivne storitve na kliničnem oddelku bolnišnice
2.1	DEFINICIJA KOGNITIVNIH STORITEV
Farmacevtski terminološki slovar definira kognitivno storitev v lekarni kot storitev strokovnega delavca v lekarni, ki v procesu uporabe zdravila ali reševanju pacientovega zdravstvenega problema zagotavlja pravilno, varno in stroškovno učinkovito uporabo (1).
2.2	MOŽNOSTI IZVAJANJA KOGNITIVNIH STORITEV V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Na kliničnem oddelku se lahko farmacevt na različnih nivojih vključuje in glede na stopnjo usposobljenosti nudi različne oblike kognitivnih storitev. Ob tem se je uveljavila besedna
zveza, da izvaja storitev klinične farmacije. Izbira storitve, ki jo lahko nudi, je zelo odvisna od števila ljudi, ki lahko to dejavnost opravljajo, od njihove usposobljenosti ter naklonjenosti bolnišnice do teh storitev.
Slika 1 prikazuje splošni prikaz komunikacijskega toka podatkov med farmacevtom, kliničnim farmacevtom, zdravnikom in ostalim zdravstvenim osebjem, ki ga je možno aplicirati na različne modele pristopa izvajanja kognitivnih storitev.
V grobem bi lahko farmacevtsko kognitivno storitev razdelili na dva dela:
• Usklajevanje zdravljenja z zdravili ob sprejemu, premestitvi ali odpustu bolnika iz bolnišnice Preprečevanje napak v zdravljenju z zdravili je med temelji zagotavljanja varne, učinkovite in kakovostne farmakote-rapije. Slaba komunikacija med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva predstavlja dodatno tveganje za napake v zdravljenju z zdravili, ki izvirajo iz pomanjkljive in netočne zgodovine zdravljenja z zdravili (ZZZ). Izvajanje usklajevanja zdravljenja z zdravili (UZZ) zmanjša število in resnost tovrstnih napak. Kot pokazano v številnih tujih študijah, smo farmacevti med zdravstvenimi delavci najbolj primerni za pridobitev popolnih in točnih informacij o ZZZ (2). To storitev bi lahko imenovali tudi Pregled uporabe zdravil.
Slika 1: Prikaz komunikacijskih vlog med zdravnikom, farmacevtom, kliničnim farmacevtom in ostalimi zdravstvenimi delavci. Picture 1: Communication Flow between Physician, Pharmacist, Clinical Pharmacist and other healthcare providers. * UZZ: usklajevanje zdravljenja z zdravili
**Običajno so to testi, ki so potrebni za terapevtsko spremljanje koncentracij učinkovin.
•	Zdravljenje z zdravili med hospitalizacijo
V ekskluzivnih zdravnikovih rokah ostaja pregled bolnika, postavitev diagnoze in načrt zdravljenja bolnika. Na vseh ostalih stopnjah zdravljenja pa se lahko klinični farmacevt vključuje kot svetovalec zdravniku.
2.3 PRIKAZ RAZLIČNIH MODELOV ZA IZVAJANJE FARMACEVTSKIH KOGNITIVNIH STORITEV V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Trenutno se v slovenskih bolnišnicah poslužujemo treh modelov izvajanja farmacevtskih kognitivnih storitev:
•	Kontinuirano sodelovanje v multidisciplinarnem timu
To je najbolj celostna oblika sodelovanja. Številne študije so pokazale, da je sodelovanje farmacevta v timu ugodno vplivalo na skrajšanje ležalne dobe, na zmanjšanje stroškov zdravljenja ter na zmanjšanje števila preprečljivih neželenih dogodkov povezanih z uporabo zdravil.
Seveda pa ta oblika multidisciplinarnega sodelovanja zahteva zadostno kadrovsko zasedbo kliničnih farmacevtov. Glede na nacionalno strategijo lekarniške dejavnosti za vključevanje v slovenski zdravstveni sistem bi bilo za optimalno delo potrebno zagotoviti enega kliničnega farmacevta na deset zdravnikov (3).
Ob tem je potrebno poudariti, da lahko v multidisciplinar-nem timu delujeta samostojno tako farmacevt kot klinični farmacevt, vendar vsak za svojo storitev za katero sta usposobljena. Farmacevt je dobro usposobljen za storitev UZZ, zato to lahko počne samostojno.
farmakoterapijski pregled, pregled terapije z zdravili, klinični pregled zdravil in še kaj. Klinični farmacevt opravi pregled na podlagi razgovora z zdravstvenim osebjem ter bolnikom in s pregledom zdravstvene dokumentacije. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov napiše izvid, ki je namenjen zdravniku in je praviloma del bolnikove zdravstvene dokumentacije. Ob tem ovrednoti učinkovitost zdravljenja, interakcije med zdravili, oceni neželene učinke zdravljenja ter stroškovni vidik zdravljenja. Zdravniku po potrebi svetuje alternativne možnosti zdravljenja.
Pregled predpisane terapije lahko klinični farmacevt opravi na pobudo zdravnika ali na lastno pobudo. V vsakem primeru mora ob ugotovljenih odstopanjih o tem ustno in pisno seznaniti zdravnika.
Ta način dela se je izoblikoval zaradi velike želje predvsem mlajše generacije specializantov in specialistov klinične farmacije, ki so začutili, da jim samo teoretično znanje ne zadošča in da potrebujejo stik z bolnikom in zdravstvenim osebjem. Po drugi strani pa jim narava dela ni in jim pogosto še vedno ne dopušča daljše odsotnosti iz lekarne in sodelovanja v multidisciplinarnem timu. Ta oblika dela ima zagotovo večje pomanjkljivosti, predvsem zato, ker klinični farmacevti nimajo stalnega kontinuiranega stika z zdravstvenim osebjem in bolniki. Za pregled terapije posameznega bolnika porabijo bistveno več časa kot če bi bolnika sledili kontinuirano ves čas hospitalizacije. Pogosto se na ta način sodelovanja zdravniki odzivajo odklonilno in dojemajo ta način komunikacije kot kritiko. Na ta način so obravnave kliničnega farmacevta deležni le nekateri bolniki, ostali pa so za to storitev prikrajšani.
3
o
i! LU
č
n
SE OT
tč
LU
Klinični farmacevt pa je dovolj kompetenten, da lahko poleg storitve UZZ opravlja tudi storitev neodvisnega svetovalca pri zdravljenju pacienta tekom hospitalizacije. Ob tem prevzema svoj del soodgovornosti. Farmacevt brez specializacije ali specializant klinične farmacije mora vedno delovati pod nadzorom farmacevta specialista, kateremu je lahko v pomoč pri delu, hkrati pa od njega črpa znanje in izkušnje za kasnejše samostojno delo.
Najboljši način evidentiranja dela kliničnega farmacevta v multidisciplinarnem timu je beleženje intervencij na temperaturno/terapevtski list. Klinični farmacevt sodeluje na skupnih sestankih in vizitah, prav tako je več ur prisoten na oddelku. To mu zagotavlja stalen stik z osebjem in prakso.
• Pregledovanje predpisane terapije Za storitev, ki jo danes opravljajo klinični farmacevti v številnih bolnišnicah se v praksi uporabljajo različna imena:
• Celostna obravnava določene skupine bolnikov Ta način se je razvil, ker smo klinični farmacevti želeli ponuditi svojo storitev celotni bolnišnici, pri tem pa smo se osredotočili na ozko skupino pacientov, pri katerih je potreben dodaten skrben nadzor ob zdravljenju z zdravili. Primer takšne skupine so bolniki, ki prejemajo zdravilo, kjer je potrebno spremljanje in prilagajanje plazemskih koncentracij. Ta način je zelo učinkovit, saj lahko z relativno majhno kadrovsko zasedbo uspešno nadzoruješ celotno skupino bolnikov na vseh oddelkih bolnišnice. Zahteva dobro komunikacijo z zdravstvenim osebjem, da pravočasno posredujejo podatke o potencialnih bolnikih ter medsebojno zaupanje ob posredovanju navodil za nadaljevanje zdravljenja. Zelo pomembno je, da je storitev evidentirana s pisnim priporočilom, ki naj bo del zdravstvene dokumentacije pacienta. Pomanjkljivost tega pristopa je, da komunikacija večinoma poteka po telefonu in da klinični farmacevt bolnika fizično ne spremlja. Z zdravstvenim osebjem večinoma
o
LU _l O
LU
cc
Q_
cc Q n n Z)
cc Q
n
ČČ CL LU
č cc O H OT LU
Z
>
o
o ^
LU ^
t;
LU
O <
cc <
komunicira le ozko usmerjeno o problematiki, ki jo spremlja, nima pa vpogleda v celostno obravnavo bolnika.
3
zaključek
Farmacevtske kognitivne storitve na kliničnih oddelkih je potrebno razvijati v smeri delovanja kliničnega farmacevta v multidisciplinarnih timih, saj je to sodelovanje glede na objavljene študije najbolj pozitivno tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Še vedno obstajajo pomisleki v smislu, ali smo v procesu oskrbe pacientov sploh potrebni. Naša naloga zato je, da dokažemo, da lahko zdravstveno osebje in pacienti z farmacevtskimi kognitivnimi storitvami samo pridobijo v smislu boljše oskrbe bolnikov.
4
literatura
1.	Humar M, Šmidt Korpar J, Obreza A. Farmacevtski terminološki slovar, Založba ZRC, 2011.
2.	Jančar P, Knez L, Mrhar A. Usklajevanje zdravljenja z zdravili pri prehodih bolnikov med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe. Farm Vestn 2012;63:133-36.
3.	Slovensko farmacevtsko društvo. Nacionalna strategija vključevanja lekarniške dejavnosti in lekarniških farmacevtov v nadaljnji razvoj slovenskega zdravstvenega sistema. Maj 2011.


A
Dr. Paul Janssen
Ponosni smo na preteklost. Ustvarjamo boljšo prihodnost.
Nadaljujemo z znanstvenim delom dr. Paul Janssen-a, ustanovitelja farmacevtskega podjetja Janssen in enega najbolj inovativnih znanstvenikov na področju farmacije.

Janssen J"
Samo za strokovno javnost JAC-SLO-A-043-090212
Janssen, farmacevtski del Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska 53, 1000 Ljubljana, tel: 01 401 18 00