Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 29.	Dolnja Lendava, 16. julija 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Nekaj misli o političnih strankaj.
Dokeč bo človečanstvo drüžabno bitje, bodo obstojale takzvane politične stranke, gde pa je ne politične
slobode, tam pa politične strüje. Že negda i ešče bole v denešnjoj človečanskoj drüžbi je deo lüdi, ki mislijo tak, drügi pa palik inači. Edni mislijo, da morajo oblastno vladati nad drügimi politično i gospodarsko, drügi palik čütijo te pritisk i se usmerjajo opozicionalno i tak nastopajo za svoj dobrobit i na te način nastane opozicija, štero imamo skoro v vsakšoj državi. Vsakša takša linija ima svoje nazore — mišlenje, štere skrivoma ali
javno,.če sme, pospešüje i uvel javla.
V takših okolščinaj se mora razviti nekakša anarhična düševnost z najrazličnejšimi skrajnostmi, ki razvoji jako škodüjejo. Imamo ešče posebno vrsto lüdi. Tej so klečeplazci, ki zmerom obračajo svoj plašč po vetri tej so zmerom tam, gde je moč, tomi je kriva slaba vzgoja ali pa naravna neznačajnost. Takši lüdje so najbole nevarni človečoj drüžbi, so navadno hüdobni, licemerski i špijonski. Takših lüdi je
zdaj puno, tüdi slovenski narod je ma pa tüdi v našoj okolici so, zato se jih izogiblite !
Politična stranka nemre biti umetni stvor, ar drüži v sebi posameznike — individue z istimi nazori i nakanenjom. Tüdi je nemogoče določiti, kelko članov naj ma i gde naj delüje. To je niti nepotrebno, ar če stranka nema svojega vrelca iz potrebe, če nema moralne opore v svojih nazorih, potem je sploj nega, ali pa nema vpliva i razpade. S kratka, či se osnüje na opisanih formalnih predpisaj, bi bila dostakrat prisiljena sprejemati v svojo sredo najslabše lüdi, predpisom Zadosti. Toga pa resna stranka ne more napraviti, če nešče postati smešna.
Državna oblast ma moč i zavolotoga pravico, da čuva pred kršitvijov zakonov. Ravno v denešnjih razmeraj bi bilo potrebno, da se čistijo politični i drüžabni pojmi javno. Zakaj samo ob poznanji vsestranskih nazorov i potreboč je mogoče voditi razvoj po zradvoj poti.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija.
Ban vrbaške banovine, to je Severna Bosnija, Milosavljevič je razpisao občinske volitve, ki bodo 6. avgusta. Notrašnji minister Lazič je na prošnjo dr. Janiča bivšega prosv. ministra i nešternih drügih tovarišov dao dovolenje za ustanovitev nove radikalne socialne stranke.
Avstrija.
Krščansko-socialna, to je vladna stranka je mela v Beči veliko zborüvanje, na šterom so gučali kancler Dollfuss, vojni minister Vugonin i voditel Heimvehra herceg Starhemberg. Vsi trije so povedali da ščejo zvojüvati boj proti Hitlerovcom do konca i da bodo vse Hitlerovce, ki ščejo obrnoti Avstrijo, nesmileno kaštigali. Sra-
motno je za nemški narod, je pravo vojni minister, da se postavlajo vjetniška taborišča za Katoličane v Nemčiji. Mi ne rabimo püklavoga križa, nego vednaki križ Kristušov. Naš boj je boj za osebno slobodo proti nadvladi ki je ne nemška, Hitlerizem je najmre ne nemški, nego je gibanje i delo bande nasilnikov.
Koroški deželni zbor je razveljavo mandate dvema narodno-socialističnima poslancoma. Tüdi Koroška slovenska lüdska stranka je za to glasüvala.
Nemčija.
Zadnji je pri Hitlerovom vednačenji prišeo na red tüdi centrum. Centrum so osnovali katoličanski poslanci v pruskom deželnom zbori pred 80 leti. Že te se je začno boriti proti
brezverskoj vladi tistoga časa. Bojüvao je tüdi oster kulturni boj z „železnim kanclerom“ Bismarkom i je zmagao. Po svetovnoj bojni je centrum rešo nemško državo razpada i jo postavo
znova na noge. Ž njegovi vrst so bili najbolši kanclerje ki so Nemčiji znova spravili tisto poštenje pred svetom kak ga je mela pred bojom. Zdaj je dobo te centrum naznanje, naj se sam razide ali ga pa Hitler razžene. Po dugih pogajanjaj so voditelje z dr. Brüningom sklenoli da se prostovolno razidejo. To so tüdi včinoli. Nešterni so stopili v Hitlerovo stranko kak gostje. Svoje poslanske mandate so pa vsi obdržali. Tak je zdaj Hitler popolen gospodar v Nemčiji. Bomo vidli kama pride. Na drügom kraji pa se pogaja Hitler z Vatikanom za konkordat, ki je tüdi sklenjen. To pomeni, da vseedno ne vüpa katoličanov tak zatreti i jim vzeti versko slobodo, kak je to včino z lüterani čerevno je teh trikrat telko. Pogajanja za konkordat je vodo podkancler Papen i ga je že skleno. Najvažnejše je da majo katoličani popuno slobodo v šolaj to je pri vzgoji mladine, ka je poglavitno za vsakši narod. Tak se vüpajo, da bo mela zdaj Cerkev v Nemčiji mir i da kulturni boj nede tak hüdi kak se je mislilo.
Rusija.
Edina država, štera ma hasek od londonska gospodarske konference je Rusija. Na toj gospodarskoj konferenci se najmre jako slabo držijo i se vse drügo dela kak bi trbelo. Rusija je pa ponücala priliko, tü so najmre zbrani vsi državniki Evrope i začnola pogajanja z politiki vzhodnih držav. Rusija je bila od prevrata ali bolše povedano od svojega znotrašnjega prevrata sama za sebe. Ne je v drüštvi narodov, i z vnogimi državami je nej mela nikši zvez. Zdaj gda se je Hitler začno zaganjali tudi v Rusijo i šteo z Ukrajine napraviti nekšo svojo državo, je Rusija začnola iskati prijatelov. Najšla je tam gde so sami v nevarnosti pred Hitlerom ali njemi spodobnim Mussolinijom. Nevar-
2
NOVINE
16. julija 1933.
nost je prle ločene i edno ovoj neprijazne države zdrüžila.
Ruskomi zvünešnjemi ministri Libvinovi se je najmre posrečilo, da je skleno takzvano pogodbo od nenapadanja z vsemi slovanskimi državami, to so Polska, Češka i Jugoslavija, i nadale z Romunijov, Törskov i tremi baltiškimi državami Estonijov, Latvijov i Litvov. Ta pogodba telko pomeni, da se te države niti med sebom niti z Rusijov ne bodo napadale i da bodo edna ovoj na pomoč če bijo štera drüga, ki je ne podpisala, napadnola. Takšo pogodbo je že prle sklenola z Rusijov tüdi Francija. Tak je vtoj velikanskoj takzvanoj „Vzhodnoj zvezi“ do 300 miljonov lüdi. To je zveza vekša od šterekoli drüge na sveti i njeno moč bo spoznao tisti, ki bo proti njoj rovao.
Tak je Hitler s svojim dreganjom napravo Rusiji i drügim slovanskim državam samo velki hasek i dobro si bo mogeo premisliti on ali Mussolini, prle kak de šteo dregati v to velko sršenovo gnezdo.
Avstro-Vogrske.
Na svetovnoj gospodarskoj konferenci v Londoni, je avstrijski zastopnik Schüller izjavo, da bi bilo jako važno za denešnji čas, či bi Avstrija i Vogrska kak najbole vküpdržali v gospodarski pitanjaj. Za to bi bila najbolša carinska zveza med Avstrijov i Vogrskov. To se pa sosednim državam posebno Maloj zvezi ne vidi ar bi se tak pomali Avstrija i Vogrska tüdi politično šteli zdrüžiti.
Gospodarska konferenca.
Svetovna gospodarska konferenca v Londoni šče komaj žive. Državniki ministri bi že gvüšno razišli, če bi ne bilo tak lepo po banketaj lüdske peneze trošiti. Tak pa ešče izda „delajo“.
Amerikanski predsedniki Roosevelt najmre nešče postaviti dolara na stalno podlago, nego zmerom niže ide. Dokeč pa dolar i angleški fünt neta stalniva, nemrejo dale delati, zato do se gospodje mogli v kratkom raziti.
Nova meša v Črensovcih
Zlato zdavanje.
Dnestjeden je prikazao prvo sveto mešo Vsemogočnomi Törnar Anton,
V
salezijanec, v Črensovcih. Prišo je v soboto z avtobusom z Lendave, obiskao Najsvetejše, potem se podao na svoj dom. Pri cerkvi ga je dijaštvo pozdravilo z deklamacijov i pesmijov.
Pri svetoj meši so ga vodili Bakan Štefan, oskrbnik fare, predgali so pa Tkalec Jožef, ravniteo dijaškoga zavoda iz Zagreba. Svoj govor so začeli z spominom na osem let nazaj, gda sta tüdi
dve novivi sv. meši bile v Črensovcih.
Eden z med novomešnikoma, Žerdin Jožef, je z zglednim, svetim živlenjom i blaženov smrtjov dokončao svojo zvišeno slüžbo. Ostale misli predge so bile sledeče : Dühovnike je Kristuš pozvao vu svoje gorice, gda njim je po rečaj svetoga Pisma dao oblast glasiti reč božo, spremeniti krüh i vino v bože sv. Tela i Krv pa grehe odpüščavati. Te oblasti dühovnik nikdar ne zgübi niti te ne, če bi postao slab dühovnik, kak ne zgübi vrastvo svoje moči, čeravno zbeteža zdravnik. Vzor, zgled dühovniškoga srca je Jezušovo Srce. Dühovnik išče düše, njim glasi reč božo, jo poslühnejo ali ne, ga poštüjejo ali preganjajo, pa de jo ešče te glaso, čeravno bi v mlaki krvi zavolo toga ležao, to bi pa bila te najlepša predga njegovoga živlenja.
Nad vse genlino je bilo, gde sta po končanoj sv. meši pokleknola stariša pred oltur z gorečimi svečami, si podala roke i sprejela od sina blagos-
lov na 50 letnico svojega hišnoga zakona, na svoje zlato zdavanje.
Popoldnevi so bile slovesne večernice, štere je držao novomešnik, na domi po njih pa goščenje do polnoči. Ob polnoči je ceremonar zmolo glasno zahvalno molitev po jeli i vsem želo lehko noč. Na to so vsi po cerkvenom predpisi šli počivat z zadovolnim i veselim srcom.
Joško Maučec:
Zgodovina Slovenske krajine.
Prvi začetki vtrditve katoličanske vere i nazadovanje luteranstva. — Lüteranstvo i kalvinstvo pospešitela madžarstva v Slovenskoj krajini.
Lüterariska vera se je dosta menje vdomačila med Slovenci v županiji Zala, kak med Slovenci Železne županije. V zalajskoj županiji sta bili glavni župniji Léndava i Turnišče, obe župniji sta bili podložni léndavskim grofom Banfyjom ali Baničom, ki so jim bili tüdi patroni. Pokrajina ob dolenjoj Müri se je štela k Medjimurji i bila v cerkvenom pogledi pripadala zagrebečkomi püšpeki. Zato so bili
dühovniki, ki so prihajali pastirovat k Slovencom v župniji Zala, skoro sami Hrvatje. Tak je bila nova vera med zalajskimi Slovenci v zvezi z verskim prevratom v sosednom Medjimurji. Pa kak se je v Medjimurji v par desetletaj obnovilo katoličanstvo, tak je tüdi na léndavskom gospodstvi ne dugo nato zavladala stara vera.
V Medjimurji je vpelao kalvinstvo Jurij III. Zrinski, ki je imeo častno slüžbo vogrskoga „tavernika“ i je bio zajedno tüdi veliki župan županije Zala. Leta 1570. je Pristopo k novoj veri i po nasveti luteranskoga barona Mikloša Mlakovačkoga (Mallakocyy), ki je bio tüdi njegov zavüpni prijateo, dao s silov stirati vse katoličanske dühovnike s svojih posestev. Cerkve so deloma porüšili, deloma pa porabili za svetne namene. Dogodki v Medji-
murji so vplivali tüdi na našo pokrajino. Mikloš Banfy s Lendave je meo Jurijovo sestro Oršo za ženo, ki je bila jednokoga düha kak njeni brat. Zato se je ne čüditi, dá je tüdi v Banfyjovom gradi zavladalo kalvinstvo.
Veliki prevrat na hasek katoličanske cerkve se je zgodo na Vogrskom, gda je Ferdinand ӀӀ. 1.1619 dobo kralevsko krono i premagao erdelskoga vojvodo Bethlena. Zdaj so se najodločnejši magnati i plemiči odpovedali lüteranstvi i prestopili na stran krala Ferdinanda, o šterom so znali, da je odločen i dober katoličan. V tom časi je zadeo tüdi velki vdarec kalVince v Medjimurji. Jurij IV. Zrinski je bio 1. 1623. v samostanskoj cerkvi sv, Helene blizi Čakovca slovesno sprejet v naročje katoličanske cerkve i je včasi pokazao izpremembo svojega versko-
Slovenska krajina.
Sprejem novomešnikov. Slovesno je sprejela Slov. krajina svojiva novomešnika Varga Jožefa v Bogojini i
Halaš Daniela v Črensovcih dnes tjeden. Iz Maribora sta se po dobroti g. poslanca Benko Jožefa, v njegovom novom avtomobili pripelala z svojimi, ki so bili v Maribori pri posvečenji. V Bogojini na konci občine je čakala velika vnožina naroda, ki je sprevodila novomešnika Varga Jožefa po lepih pozdravaj v cerkev, kde je obdržao v drüžbi svojega sobrata novomešnika Halas Daniela i bogoslovcov slovesne večernice. Po večernicaj je sprevodo g. Varga Jožef svojega sobrata novomešnika Halas Daniela v Črensovce. 76 biciklistov dečkov je šlo pred njega na čeli njim z Kovač Jožefom, ki je novomešnika pozdravo v imeni mladine. Pri farofi ga je pa počakala velika vnožina i z lepimi Marijanskimi pesmami sprevodila v cerkev, gde je novomešnik Halas Daniel v drüžbi svojega sobrata, novomešnika Varga Jožefa i bogoslovcov odpopevao slovesne Marijine večernice.
Po večernicaj sta oba novomešnika prišla na dom i goščenje novomešnika Törnar Antona i ga prav srčno pozdravila z tistov lübeznostjov, štero je vsem vlejalo v srce Jezušovo Srce, ki je sama lübezen. Veseli, genlivi i nepozabni trenutki, ki segajo tolažljivo skoz vso z trnjom nastlano dühovniško živlenje.
16. julija 1933.
NOVINE
3
Bogojina. Pri nas je obdržao shod narodni poslanec Hajdinjak Anton. Namen shoda je bio, da se ustanovi organizacija JRKD. Namen nese je posrečo, poslüšalci so proti nešterim trditvam poslanca živo ugovarjali i nese je mogo ustanoviti odbor za organizacijo, ar par kotrig ešče žmerom fali. Odsehmao de pa ešče žmetnej šlo z ustanovitvijov, ar so že tüdi drüge stranke potrjene, štere se smejo ustanoviti. Držimo pa, ka niedna stranka ne reši države i nas ne pomore z teh nevol, v šterih smo, nego jedino živa vera, ki vči lübiti Boga z celoga, srca bližnjega pa kak samoga sebe.
Popravi. Dnes tjeden smo objavili oster predpis cerkvene oblasti, ka se primicije morajo vršiti brez godbe i prvi den dokončati. V toj objavi se tüdi povdarja, ka se farniki i novomešnikovi sorodniki „ne smejo"“ proti postavlati tem odredbam, Mesto „ne“ je štamparija štampala „vsi“ i je bio razglas deloma ne razumliv. Zato ga tü popravlamo.
Čestitke novomešnikoma. Našiva novomešnika g. Halas Daniela i Varga Jožefa je z toplimi rečmi pozdravo narodni poslanec g. Benko Jožef. Te pozdrav je tem vekše vrednosti, če pomislimo, ka ga je izročo drüge vere človek.
Tišina. Kak vsako leto, tüdi letos so nas obiskali Püvar Matej iz reda sv. Benedikta, naš rojak.
Jezuš jo obiskao. Ritlop Veronika, šolarica z D. Bistrice bi mogla obprvim stopiti k sv, prečiščavanji v
Črensovcih. K Prvomi navuki je še prišla potem pa nevarno zbetežala. Na Petrovo, gda so pajdašice k sebi vzele lüboga Jezuša, njej je postalo jako slabo. Zaželela si je Jezuša. Njeni verovučiteo so njej ga prinesli na Petrovo proti večeri. O kak rada ga je sprejela vrla deklica. Obiskao jo je i potom hitro k sebi vzeo. Sprevodila jo je vsa šolska mladina na
pokopališče i veliki broj naroda. Oča v tüjini je senjao od sreče svojega deteta na zemli — pa ono je srečnejše vu nebi.
G. Bistrica. Naglo je vmro Žmaj Andraš, ugleden kmet i bivši župan. Na sprevod se je zbralo vnogo sveta. Vsega v rože oblečenoga so ga odnesli na pokopališče. Daj dober Jezuš, da njemi kemprle zacvetejo rože večnoga paradižoma.
Po katoličanskom sveti
Najvekša katoličanska kmeč-ka organizacija je Boerenbund(kmečka zveza) v Belgiji. V to zvezo spada 122112 katoličanskih kmečkih drüžin. Organizacijo vodi dühovnike Luvigaerens. Obdržala je ta organizacije edno leto šestjezero predavanj i petsto tečajov za kmetijstvo. Kmetje so vložili 637 milijonov frankov penez v zvezo kak vlogo i dobijo od nje posojilo. Za kmečko mladino drži ta zveza tak zvane dneve včenja, štere je obiskalo šestjezero kmečkih dečkov. Za potrebe kmečkoga stana je zveza pri oblasti
večkrat odločno nastopila. — Če preštemo te vrstice, se pitamo, gda mo pa mi tak organizirani? — Pa na to pitanje mi lehko damo razveseliv odgovor : mi mamo že takšo organizacijo v Agrarno-gospodarskoj i podpornoj zadrugi.
Rim. V Rimi, prebivališči Kristušovoga namestnika je 559 cerkvi. Zida se pa ešče 25 velikih cerkvi.
Shodna Afrika. Število katoličancov je naraslo na dobro milijono, domačih čarnih dühovnikov je 46, katehumenov, ki so na sprejem sv. krsta pripravlajo, je pa tristojezer.
Francija. Po želi sv. Oče so se francuske žene organizirale v katoličanskoj akciji, Pristopilo jih je že dva milijona. V kratkom bodo mele spravišče, na šterom rešijo pitanje kak se
naj pomaga trpečemi bližnjemi po želi sv. Cerkve. — katoličanske šole obiskava že prek eden milijon dijakov.
Portugalska. Osnovalo se je drüštvo katoličanskih doktorov, ki so pristopili vsi prle k dühovnim vajam. Po sv. spovedi i prečiščavanji okrepleni bodo meli prvo spravišče, na šterom do razpravlali od rojstva vkoliko se tiče naturnih i božih zakonov.
Zedinjene države Amerike. Katoličanske žene so vložile oster protest proti nepoštenim igram. Vsa tista gledališča, v šterih bi se kaj nepoštenoga naprejdavalo, bodo javno razglasili i s tem katoličane opomenoli, da niti oni, niti njihova deca ne smejo
obiskati teh gledališč. — Po smrti Čermaka je zvoljev v Chicagi za župana goreči katoličanec D. E. I. Kelly ki je k 1928 zvršo svoje včenje na katoličanskom vseučilišči Notre Dame. V New-Jorki so katoličanci darüvali 50 milijon dinarov za podporo siromakom.
Meksiko. V cerkvi Candelaria v Miscoaei je pri oltari zgrablen, gda je slüžo sv. mešo, g. Luis S. Flores i vržen z pijanci pa ropari v edno vozo.
Slov. Krajina. V Črensovcih je dnes tjeden darüvanih štiristo svetih obhajil za našiva novomešnika. Najveselejše dejstvo pri tom je, da je to pobožnost v velikom broji opravila moška mladina.
Dari na misijone so ostali v istoj visini, kak so lani bili v Austriji, Nemčiji v Škotskoj i v Luksenburgi. Povekšali so se v Italiji, Franciji, Angliji, Australiji, Novoj Zelandiji, Holandiji, Portugaliji, Švici, Chili, Kostariki, Panami i Venezeli. Vu vseh ostalih državaj so se zavolo gospodarske stiske zmenšali.
ga mišlenja s tem, da je zapovedao vse lüteranske predgare s svojih posestev s silov stirati. Tüdi v tom časi se je morala izvršiti sprememba pri Banfyjevoj drüžini v Lendavi, ar čtemo med cerkvami, ki so bile pod Jurijom IV. Zrinskom lüteranom odvzete, tüdi Turnišče. Krištof Banfy je bio tüdi grof, ki je celo svojo rodbino pripelao nazaj v katoličansko vero. Omenja se menih — barat Bratulich. Simeon, ki je bio preci časa v gradi v Lendavi i ki je Krištofa Banfyja Spravo nazaj v katoličensko vero. Krištof Banfy je meo 12 dece, bio je dvakrat oženjen. Drügič s groficov Draškovič Helenov. Liki Krištof je doživo, da so njemi vsa deca Vmrla i tak je ž njim izomrla rodbine Banyjev leta 1644.
Lüteranska vera je pripomogla, da se je začnola Slov. krajina kulturno
prebüjati. Čüli smo, da smo za tej verskih bojov dobili prve tiskarne n. pr. v Lendavi i tüdi prve knjige, začetka tiskarne v madžarščini, dokeč
nam je ne napisao Števan Küzmič prve Slovenske knjige. Lüteranstvo je pripomoglo, da je bila Slovenska krajina
v stikih z ostalimi Slovenci na Štajerskom, Koroškom i Kranjskom, vej so pa tüdi lüteranje naše krajine Poznali knjige kranjskih pisatelov, n. pr. Trubara.
Naša krajina, ki je imela od verskih bojov bar nikelko haska v kulturnom pogledi, je pa dosta trpela v gospodarskom i socialnom pogledi. Nasilje posamičnih plemenitašov je bilo nad katoličanskim človekom hüjše, kak nad robom, tüdi za živlenje je ne bio varen.
(Dale)
Kratki glasi.
Sv. Oča so zapüstili Rim i bili eden den v svojoj vili v Castel Gandolfo-i.
V Prikarpatskoj Rusiji v Čehoslovaškoj so velike povodni napravile 16 miljonov čeških kron škode.
V Beči so začeli štrajkati kadilci, ka bi državi kvar napravili.
250 romunskih poslancov je obiskalo našo državo.
Sokoli, ki so tožili püšpeka Budanoviča zavolo püšpekove okrožnice proti Sokoli, so vložili na sodišče prošnjo, naj se püšpek ne kaštigajo. Bili so najmre obsojeni na 10 dni zapora i 4800 Din. plače. Püšpek so dragevole šteli to kaštigo prestati kak najem svoje višje pastirske dužnosti.
Nove dopisnice je izdala naša država, na šterih bodo slike iz države. Stanejo telko kak stare, 75 par.
Ban je nastopo svoj dopust, nadomešča ga podban dr. Pirkmajer.
4
NOVINE
16. julija 1933.
Po domovini.
Jurij Rukavina obsojen na smrt. Preminočo leto je bio velki upor v Liki. Uporniki so se uprli proti državnoj oblasti, meli so tüdi zveze z Italijani. Tak je zdaj državno sodišče v Belgradi obsodilo Jurij Rukavino na smrt, drügih 11 upornikov pa na več let voze.
Grdi zločin nad mrtvecom. V Bihači so tolvaje po noči odprli grobnico bogatoga kmeta Civiča, ki je vmro pred 11 leti. Razbili so lobanjo i vzeli vseh 27 zlatih zob, štere je imeo Civič. Zločinci so zdaj že prišli v roke. Bila sta dva i to hüdobijo tüdi priznala. Povedala sta, da sta v juliji skoro vsako noč prišla na cintor, pa sta se zmerom zbojala vdreti v grobnico, dokeč sta se ne naslednje ojunačila. Zlate zobe, ki so vredni več jezero Din, sta si med sebov razdelila i je že tüdi nekaj odala.
Ogledalo časa.
Kelko je koštala Svetovna bojna? Svetovna bojna je trpela 4 leta, tri mesece i 10 dni. Pod orožjom je bilo ob zaklüčki bojne 30 milijonov lüdi, šteri so se med sebov prostovolno ali prisiljeno klali. Med bojnov je bilo mobiliziranih okoli 60 milijonov lüdi. Število mrtvih je bilo 11 milijonov, to se pravi, da je v štirih letaj i 3 mesecaj vsakšo minuto približno vmrlo 4-5 lüdi, na den pa okoli 6 —7000 lüdi. Od lakote je vmrlo med bojnov v državaj, ki so se med sebov bojüvale 17 milijonov lüdi. Ranjenih je bilo 20 milijonov vojakov, med temi ništerni večkrat. Bojna je stala 186 milijard dolarov.
Škoda, ki je nastanola zavolo zmenjšane produkcije, znaša 151 milijard. Tak sküpno znašajo stroški svetovne bojne 337 milijard dolarov. Po tom računi je stala usmrtitev vsakšega človeka 15.565 dolarov. Stvarna Škoda znaša na vničenih predmetaj okoli
3000 milijard Šilingov. Za te penez bi v vsakoj drüžini v Rusiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Ameriki küpili lehko hižo v vrednosti okoli
20.000 Šilingov. I ešče bi ostala velka šuma za dobrodelne i kulturne ustanove.
Dijaško polje.
Prek. kat. akad. društvo, Zavednost“ ima v sredo 19. julija ob 10h dopoldne redni sestanek, ki je obvezen za vse članstvo in starešinstvo. Sestanek je v Martinišču v M. Soboti. Odbor.
PREKOSNICE.
Pri zdravniki: „Ja, dragi gospod, ví ste zaistino nervozni. Pa spite včasi kaj dobro ?
Betežnik : redkogda.
Zdravnik: Pa ne vete ka je tomi vzrok ?
Betežnik: Mislim to, ka sam nočni stražar.
*
Konkurencija. Vi Weis, zakaj ste pa bili tak dugo vu vozi?
Zavolo konkurencija, nikaj drügo, samo zavolo konkurencije.
Kak to?
Izdavao sam takši penez kak Narodna banka.
*
Ženska pri doktori. Doktor jo zvizitira, bolezen dožene, ne more pa napisati recepta zavolo brbranja ženskinoga. Na to pravi njej : Nesam vam ešče pregledao jezika, prosim, da ga pokažete. Ženska ga porine vö i ga doktor da držati štiri minute. Ženska se navoli pa pravi doktori: Že štiri minute držim vö jezik, je ešče ne zadosta?
Doktor, zadosta je, recept sam že napisao, ovak ga ne bi mogeo.
Gospodarstvo.
Kmetijska potujoča razstava v D. Lendavi. „Modri vlak“ je posetil Dol Lendavo 6. trn. Kljub slabemu vremenu je bil obisk kmečkega prebivalstva nad vsa pričakovanja velik Skupno si je razstavo tekom dneva ogledalo nad 4.000 oseb. Razstavo so obiskali tudi večji šolski, otroci, pod vodstvom učiteljstva, pripeljali na okrašenih vozovih; občine deca so bila z zastavicami. Tudi oddaljene so organizirale poset z vozovi. Skupno je bilo na postaji okrog 50 okrašenih voz. Prebivalstvo je posebno zanimalo predvajanje kmetijskih filmov, vsled česar so se morala ta petkrat ponoviti. Prebivalstvo je priredilo gostom prisrčen sprejem, sreski kmetijski odbor je pripravil skupen obed, občina Dolnja Lendava pa večerjo. Naval na razstavi je bil tak, da uprava razstave ni mogla zapreti niti Čez opoldanske ure, ampak je bila razstava odpreta ves dan. Prireditev razstave v Dolnji Lendavi je bila prava kmečka manifestacija, pri čemer je prebivalstvo kot tudi uprava razstave odnesla najlepše vtise. Tudi tokrat se je pokazalo, da tukajšnje prebivalstvo postaja zavednejše in da srez posebno na kmetijskem polju močno napreduje. — Le škoda, da je razstava ostala pri nas le en dan. Ker je bilo preveč ljudi, človek ni utegnil, da bi si različne predmete natančneje ogledal.
Nedela po Risalaj šésta.
Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet !
Ev. sv. Marka VIӀI.
Vu onom vremeni, gda bi vnožina velika bila z Jezušom i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči vučenike veli njim: milo mi je nad vnožinov; ar ovo že tri dni trpijo z menom i nemajo, ka bi jeli i či odpüstim nje lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti, ar so
niki med njimi zdalekar prišli. I odgovorili so njemi vučenicke njegovi : odket bi što nje mogo eti nasititi s krühom vu püstini? i opitao nje; keliko krühov mate? šteri so pravili sedem. I zapovedao je vnožini dolisesti na zemlo. I vzemši sedem krühov i hvalo davši vlomo je: i dao je vučenikom svojim, da bi pred nje djali i djali so pred vnožino. I meli so malo ribic, i one je blagoslovo, i zapovedao je pred nje djati. I jeli so, i nasitili so se, i nabrali so z ostanjenoga drtinja sedem košarov. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero; i odpüsto je nje.
Kak lübeznivi i smileni je büo Jezuš Gospodi Tri dni je včüo nevedno lüdstvo, tri dni je büo z njimi, pa ne je pozabo, kak dugo so že pri njem i so znabiti lačni. Zato pravi z smilenim srcom: „Množica se mi smili, ker glejte ! tri dni so že pri meni i nemajo kaj jesti. I če je püstim lačne oditi, omagajo na poti.“ Dobrotlivi Jezuš je nej samo z rečjov skrbo za svoje lüdstvo, liki tüdi v dejanji njim je pomagao. Blagoslovo je krüh i nasito lačno množico. Kakša tolažba za vse trpeče i siromaške lüdi ! Jezuš zna za njüve nevole i njim dostakrat pride na pomoč, tüdi čega ne prosijo. Pa tüdi lepi navuk za nas, da naj bomo tüdi mi smileni z nesrečnimi i trpečimi. Ar On sam nam pravi: „Bojte smileni i smilenje vam bode nevrženo !“
V Dol. Lendavi v Spodnji ulici je na
prodaj hiša
takoj.
Več se zve pri uredništvu Novin
Oda se
domovina,
ki stoji iz funduša, velike zidane hiše i štao na GIBINI hš. 11. Oda se za fal ceno.	1	2-1
Sprejme se takoj en
mizarski vajenec,
ki ima veselje za to obrt pri Franc Totu mizarskem mojstru M. Sobota, Lendavska ul. 17.
BANKA BARUCH
15. Rue Lafayette PA R I S
Telef.: Trinité 81-74 — Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu.
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne poslove naj kulantneje Poštni uradi
v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune :
BELGIJA:	No. 3064-64 Bruxelles,
FRANCIJA:	No. 1117-94 Paris,
HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.        (16)
Za tiskamo Balkányi Ernest, Dolnja Lendava.
Izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik : Vilko Novak.