Št. 11.
V Trstu, sredo 17. marrijti 1880.
.4
Tečaj V. i
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.v Adinaiti je moč*,
rMinont" iihajii vaško sredo; rena za »se leto jo 4 k'1'- kr., zo poln leta '2 glil. 30 kr., /a četrt Irt* I «1(1. I|	Niirnčninn naj se p'šiljii upruvništvu (Vedrila Romana St. tO(l). — V-o drux<> ur>-iinlilvii. — NvfrankirMia pi»iu»
tO kr. — Zt i./n«nila. kakor tudi za poslanice plačuje za navadno triulnpno vrsto: 25 kr. fe se tinkii 1 krat, 23, če || »* ti<" npri<)rmajo. — 1{i>kopi*i brez posebne vrednosti nn vračaju. - 1* ">nni /m- »trthk« »v dobivaju po 10 kr. ? ukoiifij M tiska 2 krat, 20 će le tiska U krat. Za veije urke po prostoru. I'ri vrč krateru tiskanji je ona v primeri manjša. '! Na "pčinali, nn Pmm-kn v I1ark<>li. v BarnviH, v Nkednji in M M« .lnl--r,i jj.
Trst in njegova prihodnjest v trgovinskem oziru.
n.
Pod tem naslovom smo zaroti v 3. štev. tega listu važno raspravo, ki mora nas slovenski narod toliko bolj zanimati, ker se prav on jako s trgovino bavi in je, kar trgovino zadeva, na Trst najtesnejše vezan. — Itekli smo zadnjič, da se v par letih odpravi naša prosta Inka, da pa stopijo na njeno mesto takozvana skupna skladišča, (Lagerhiiuscr) kakorsnih je dosti v Italiji in Franciji. — Posebno veliko tnkili skladišč je v Marsilji, kder kupčija v zadnjem desetletji tako napreduje, da nikder tako hitro in velikansko. Važno jc torej, da svoje čitatelje, ki so večinoma trgovci, nže zdaj seznanimo z novo napravo, ki ima namen, Trst odškodovati za zgubo proste luke. Danes hočemo torej popisati namen, delokrog in korist skupnega skladišča (magazzini generali — Lagerhiiuscr). Namen teh skladišč je dvojin: prvič se sprejema v magazine blago, ki šc nema pravega kupca, pa jc vendar namenjeno za izvožnjo v zunanje, ali pa tudi notranje kraje. Od tacega blaga nij treba plačati eolnine toliko časa, da ne pride ukaz za izvoz, oziroma uvoz. Vsled te naredbe postane tako skladišče nek bazar, v katerem ima prodajalec razstavljeno svoje blago, da ga lehko pokaže kupcem in da mu sploh nij treba blaga prodajati, ako vidi, da cenc nijso ugodne in da je bolje, ako še nekoliko počaka s prodajo. *) Drugič pa se na tako blago more jemati tudi denar od denarnih zavodov ali od privatnih.
Da se more to hitreje in lažje goditi, izdavalo bode vodstvo skladišča neka potrjila, v katerih bode razvidna kakovost, kolikost in vrednost blaga. — 8 takim potrjilom bode lastnik blaga šel h kakej banki ali k druzemu kapitalistu in bo prosil, naj mn posodi denarja za polovico, dve tretjini ali še več vrednosti blaga, ki se nahaja v skladišči; posojevalec prejme od lastnika blaga uže omenjeno potrjilo, na katerem bode zapisano, da jc blago obteženo s toliko in toliko forinti. Te prejemnice se zo-vejo po angleško „VVarrant" in tudi v Avstriji sc bode rabila ta beseda, ker se je v trgovstvu uže prav vdomačila. — Vsak, kedor ima v roci tak „\Varrant", na katerem je zapisano ime lastnika, kakovost blaga, vrednost i. t, d. lehko ga druzemu odstopi, a treba je, da na „Warrantu" napravi tako zvani „žiro" prav tako, kakor na mcnjicah. S tako žiriranim „\Varrantoma smo kupec vzeti blago iz skladišča, pa ga sme tudi drugemu prodati in napraviti še en žiro na Warrantu, in tako je mogoče, da pride blago v tretje, četrte roke, predno je vzeto iz magazi-nov skupnega skladišča. Ravnateljstvo skupnih skladišč pa ima natanjČne zapisnike, v katerih se nahajajo vse spremembe in tudi
*) Blago se bode sprejemalo za par tednov ali tudi veo brezplačno, plačeval« se bodo le primerno male takse. — Vodstvo skupnih skladišč se bode pečalo tudi se špcdlcijo. — Kupovalen ali prodajalec bosta smela le ukazali: „pošljite to blago v tu in ta kraj temu ali onemu in vso se točno zgodi proti mali odškodnini*. To naše špediterje močno jezi, a trgovina a tem vendar dosti dobi. — (Pi*.)
so tam zapisane one svote, katere je lastnik blaga vzel na blago, kajti nko nij plačan dolg, ne sme blago iz magazina. Vrcdi sc ta reč tudi tako, da bodo na kako blago posojene svote zabilježene tudi na B"Warrantuu. — Bolj nadrobne določbo pa še zdaj nijso znane, ker jih mora šc le izdelati in objaviti ravnateljistvo skupnih skladišč.
Avstrijsko postavodnjstvo je v tem oziru vredilo le pravice in dolžnosti ravnateljstva imenovanih skupnih skladišč, lastnikov blaga, posojevalcev na blago i. t. d. lo bolj površno; dotična postava jc bila razglašena 19. junija 18t>6, (drž. zak. št. 8(1), — To postavo objavimo kesneje iti jo tudi kritično pretresemo.
Za danes naj zadostuje, da na podlagi rečenega nekoliko razjasnimo korist skupnih skladišč (Lagcrhiiuscr).
Težavno jc bilo čestokrat našemu trgovcu iz Kranjske, Štajerske i. t. d. tukaj prodati domače pridelke, dostikrat so jih pošiljali v komisijo tukajšnjim trgovcem in ti zadnji so dostikrat malo pazili na interese pošiljalccv, morali so včaBih lastniki pustiti blago po vsaki ceni, prišli so tudi večkrat v roke sleparjem in tako so imeli čestokrat vlastniki velike izgube. — Tudi so bili včasih primorani blago doma prodati, ker so denar rabili. — Po novi naredbi bo to vse drugače.
Trgovec iz notranjih dežel bo pošiljal razno blago v skupno skladišče, kder bode boljše spravljeno in paženo, nego v vsakem drugem magazinu; pride po tem ali sam v Trgt, ali pa bo pisal tukajšnjim trgovcem, da ima to in to blago v Trstu. — Tržaški trgovec to blago ali kupi, ali pa dalje ponudi, začne se konkurenca, katera bode dobro npljivala na cene, — Tndi trgovci iz inostranskega bodo lehko hodili gledat blago v magazine in bode v tem obziru konkurenca razširjenu.
Do sedaj se je tudi čestokrat godilo, da tržaški trgovec nij prejel tacega blaga, kakorsno je naročil, veled tega so nastali često prepiri in tudi druge tožbe. To nc bo več tako lehko mogoče, kajti vsak trgovec lehko blago natanjčno preišče v ma-gazinih.
Naj veča korist pa bode, da lastnik more dobiti na blago posojila. — Doslej jc bila največa sramota, ako jc kodo zastavil svoje blago, tudi nij bilo to mogoče, ker je moral dolžnik blago prepeljati v upnikov magazin in še več drugih neprilik jo bilo. Po tem pa posestnik „\Varrantau prav na tihem dobi denar na blago, kakor da bi hil cskomptirnl svojo mcnjico; — blaga mu nc hode treba prodajati pred časom zarad pomanjkanja denarja in z denarjem, kateri dobi na „Wnrnint", lehko kupi nže drugo blago, predno jc prodano prvo.
Glede hitrega in močnejega prometa so toraj ta skupna skladišča največe važnosti in če tudi kak tukajšnji posestnik, špediter ali komisijonar nekoliko zgubi po odpravljenji proste Inke, vendar utegne občni promet bolj oživeti.
Znano je, da so nekatere proste lukc na Italijanskem in Francoskem zgubile to predpravico, a dobile so imenjena skupna skladišča; — večinoma pa so ta mesta zdaj skoro na boljšem,
Na Ren!
Vijo se cerkvene zastave, Pobožne pesmi done.
Čez širne nemške planjave Slovensko trope hite.
A kamo, kamo hitiš, dragi sivolašče, s čuturico črez rame, s palieo pod pazduho? — Ej brate predragi
Sve je ništa, sv« de n prah poči, tiriehe plaču, valja k Bogu poči!
Hitim, hitim z romarsko palico i/, domačih krajev na ptujc, na božji pot.
Pobožnost i spokorjenost, tako piše veleučeni profesor dr. A. pl. Luschin, vabila jc naše pradede v celili tropah na božje poti. Vsak ni bil s tem zadovoljin, da jc obiskal domače božje poti, da je šel na Šmarno goro, na Sveto goro, na Višarje ali nn Trsat, nego potoval je tja nekamo daleč po svetu k svetemu Antonu v Padovo, k svetemu Petrn v llim, (odkoder gotovo tudi beseda romanje izhaja), da potoval je celo i k svetemu Jakobu na Španjsko. Mej vsemi temi romanji je bilo pa najimenitnejše romanje v Porečje (Aachen) i Kolin na Ren. Ko je leta 1460 češki vitez Levoslav pl. Kozmital z raznimi svojimi sodrtigi v svojih viteško pobožnih potovanjih dospel v Porečje, obretel
Glede Trsta se more reči, da bodo v začetku mnogi trgovci močno trpeli na svojih interesih; a vse to bode le žrtva posameznikov na občno korist; — Trst ne propade zarad tega, če ga vlada podpira na način, kateri smo zadnjič omenili. Notranje dežele, ki so s Trstom v knpčijski zvezi, pa bodo gotovo na boljšem nego so bile doslej.
Dobro je, da naši čitatelji uže zdaj vedo, kak pomen ima nova naredim za Trst in za notranje dežele, a mi se bomo s tem še nadalje in z vero natanjčnostjo bavili in svoje čitatelje o vsaki promembi, ki zadeva naše trgovišče, podučimo o pravem času.
Propad na Ogerskem.
V ogerskem državnem zboru so bile zadnje dni hude tožbe. Obravnaval se je proračun za letos i pokazalo se je, da bode zo-pet 31 milijonov primunjkljaja. če tudi so se dohodki od 10 in vzlasti od 5 let sem s povišanjem vseh davkov skoraj podvojili, vendar bc troški ne mogo pokriti, davki pa tudi ne več povišati, ker so nže zdaj prenapeti. Na Ogerskem, Erdeljskera, Hrvaškem i Slavonskem jc zarad zastalih davkov toliko javnih dražb, kolikor v vseh družili evropskih deželah i pri vsem tem zastane vsako leto več milijonov, ki se no morejo iztirjati.
Ni dežele razen Turčije, kder bi ljudstvo tako naglo obubo-žavalo, kakor pod krono Sv. Štefana; ni dežele v Evropi, kder bi zemljišča bila tako zadolžena, kakor so v deželah, v katerih gospodari arpndski rod.
Tolažijo se zdaj nekateri s tem, da ho politična uprava delala čuda ali kako bo to mogoče, ker je ta uprava vsa gnjila, ker poštenja ni nikder i nikoder. Uže 50 let se oznanuje na Mad-jarskem in vcepilo sc je vsaccmu Madjaro v kri i meso, da je vspeh i razvoj ter omika ncinadjarskih narodov poguba v državi edino opravičenemu madjarskemu plemenu. Kaj pa jo prišlo iz tega? To, kar jc moralo priti. Najprej so ne nemadjarskim narodom delale vsakovrstne krivice, ker so bile dopuščene, b tem pa jc propala javna morala, uradniki so izgubili vso vest, vse poštenje ; kakor so delali najprej z nemadjarskimi narodi, tako nepošteno dclnjo zdaj z državnim premoženjem, z Madjari samimi; v tacej popačenosti pa ni nobene pomoči, vse mora propasti.
Pošteni Dejak jc vzdahnol trpečo dušo v prepoznem tem prepričanji, kar so vidi iz pisma, katero je piani zadnje dni svojega živenja nečemu prijatelju, kateremu jc tako le tožil: „Spri-dena uprava jc spridila nrnvo i spridene nrnve vplivajo na upravo. Obe ste vzrok in včinek h krati in iz te vzajemnosti se je rodila bolezen, katera sc vselej i povsod, kakor nči zgodovina, smrtjo konča*.
Tako sodbo jc izrekel prvi Madjar svojemu narodn!
(našel) je tamo „presvetih svetosti", s kterimi so bili razni odpustki združeni. To so bili namreč majhni ostanci svetnikov (relikvije), ktere so tamo romarjem navadno kazali. Velike ostanke svetnikov so pa mogli romarji videti le vsako sedmo leto od 10. do 24. julija, mej tem časom je mogel videti take ostanke le novo izvoljeni državni glavar o svojem kronanji.
Vsako sedmo leto, ko so v navedenem mestu bili odkriti velici ostanci svetnikov, hrumeli so v Porečje pobožni romarji iz vseh dežel, ki so bile v ožjej ali širšej zvezi s žezlom nemško-rimskega cesarja; dohajali so tja tudi prebivalci južno-vzhodnih dežel nemškega cesarstva, ktere so na Nemškem „Ogre" i celo „Uečane (Dunajčane)" imenovali.
Leta 1524 je prišlo nad tri tisočo Ogrov, Čehov, Avstrijcev i družili tujcev v Kolin. Nosili so v veliko cerkev matere božje velike, debelo voščene sveče, v ktere so dokaj denarjev vtaknoli i materi božjej poklonili. Nekteri Ogri so privedli sabo velike, kakor konji dolge medvede. Ti medvedje so sc postavili v marsiknkej gostilni, a tndi po raznih ulicah po konci i plesali so, kakor sc jim je godlo in ostali so še dolgo po svetkovanji v Kolino i v njegovem obližji.
Leta 170G je bilo romanje Dtinajčanov v Porečje kaj slovesno. Mestni magistrat jc dal takrat kovati srebern denar na 'čast novega cesarja Jožefa prvega i v spomin dramatične igre ; „Judit", ktero bo 18. i 22. julija učenci jezuitske nčilne pod milim nebom na trgu igruli.
Leta 1734 so pogostili Kolinčanje osemdeset i pet tako iine-uovanih Ogrov z grahom, slanino, govedino i pivoui i neka kro-
nika v samostanu annncintov celcstinov pravi o tem: „ko so se dobro najedli i napili, molili so vsi glasno kakor zidovi i vsi so veselo odšli. Druzcga jim ni manjkalo nego godcev, da bi bili plesali. Čez sedem let mora se za-njc boljše poskrbeti. Gosti sc ima, da bodo plesali". Ta glas veselega meniha ni ostal mrtev kajti leta 1741 so tamo romarji zares plesali.
Kakor uže omenjeno, poznani so bili ti romarji pod imenom Ogri ali Dunajčanje, a v resnici so to bili Slovenci iz Koroškega, Kranjskega, Stajarskcga i sosednjih ogerskih pokrajin. Bili so večinoma ubozi ljudje, ki so na svojem romanji marsigde kake pomoči dobili. V Solnogradu jc dobil tolmač te romarske trope novo obleko, v Mogoču (Mnincu) jc služila gostilna „zum floss" za prenočišče dunajskim romarjem, kder so romarji v Kolin i nazaj grede po dva dneva spali, potrebno hrano imeli i vrhu tega v dar šc po dve petici dobili. Tudi v Kolinu sto bili dve taki gostilni za romarje, pozneje pa so imeli svoja prenočišča v Ip-perwaldu, gder so dobivali od 18. maja do 34. junija hrano obstoječo iz kruha, piva, vina, graha, slanine, boba i druzega noči v ju po enkrat na dan, od 24. do 30. junija pa po dvukrat na dan. — V Kolini jim sc je tako dobro godilo, da še niso šli od ondot v Porečje, da si jih jc tudi tamo čakala marsikaka skleda okusne jedi i marsikaka buča rujnega vinca.
Ker je dohajalo v Porečje toliko romarjev iz raznih nenem-ških dežel, nastale so v porečkej stolncj cerkvi beneficije, ktere so dobili duhovnici, ki so bili zmožni jezika romarjev. Vsled tega so mogli se romarji vdeležiti vseh božjih milosti. Cesar Kari IV. je ustanovil v stolncj poreškrj cerkvi oltar sv. Večeslava za če-
Dopisi.
V Trstu, lin** 14. inarcija.
Imdentovci so se »»čeli zopet gibati; kakor nfce znano, ujela je finanea oni dan nečega tržaškega trgovski ma agenta, pri kate run je nasla izdajalske proglase, namenjene goriškim Irredentov cein. Mož je zdaj pod ključem, a potegnol jo za seboj tudi goriškega Jnretiča (kako itn!, ime to!) in pa ravnatelja Jajčeve tiskarne v Gorici, nekega Moro. — Po zmožnosti so vsi ti ljudje čisto malo nevarni, vsi trije, posebno pa oni Juretič, Goričanom dobro znani butelj — so le orodje, katero raliijo druge bolj zvite buče za svoje namene. — Te dni so pa tukaj v Trstu našli pri dveh mnlib paglavcih, učencih v tiskarni, proglase, katere sti hotela ta paglavca prilepati po ulicah; v tih proglasih se je veličal Mazzini i Garibaldi, posebno poslednji, ki je Italijo ustvaril; potem se je tudi ljudstvu na srce polagalo, naj bodo pripravljeno, da se vzdigne, ko udari ura, da se združijo z Italijo še tiste dežele, katere vladajo zdaj še tujci.
Tudi ta paglavca sta pod ključem in kakor vse ka/.e, utegne se jih še mnogo zapreti. Pogostoina sc v Trstu vidi tudi list: „Italia Irredentn", v katerem tolažijo Imdentovci onkraj Soče naše Irredentovce s tem, da jim obečajo rušenje uže prihodnjo spomlad in jim priporočajo, naj boilo dobro pripravljeni.
To vse se pii nas godi, a k ljubil temu moremo zagotavljati, da se v Trstu le nekateri židje in postopači pečajo s takimi rezini, mej tem ko se večina trgovcev — in ti so prvi faktor v Trstu — še meni ne za to izdajflko ruvanje, kajti predobro vedo trgovci, da ima Trst le v zvezi z Avstrijo lepo prihodu jest. Zatorej pa so nekatera poročila v ljubljanskih iu dunajskih listih pretirana iti dotični dopisniki kužo veliko fantazije, a malo časnikarske spretnosti.
Pred kakimi 10 dnevi j« imelo v tukajšnjem gledališči italijansko podporno društvo svoj ples, kakor vsako leto v tem času; a to društvo ni avstrijsko; ono stoji pod pokroviteljstvom italijanskega generalnega konzulata in ima le namen, podpirati ubožne italijanske podanike, katerih je tukaj lilizti 10,000. Tudi I Grki imajo tukaj svoja društva iu kadar taka inostranska društva nnpravljajo koncerte, naravno jo, da krasijo dvorane v barvah dotičnih držav. — Vlada tega no more prepovedati, dokler reč ne preseza postavnih mej. — Gotovo pa je, da vlada pazi in preži na ono društvo, a Italijani imajo v tem o/.irn lisičino naravo in se jim torej tako lehko ne more blizu. — Mi bi gotovo radi videli, da bi sc italijanski živelj popolnoma odpravil iz Trsta, a mejniirodnih postav ni tako lehko prezirati. — To je torej vzrok, da se mi nismo čutili poklicane, vlado napadati zarad one veselice. — Imamo pa drugih boljših vzrokov za pritožbo a vseh no smemo odkritosrčno povedati, ker se bojimo konfiskacije.
Le to trdimo: Irrcdcntovci čisto nič ne škodujejo nnšej reči; oni so nam celo koristni, ker nas naravnost napadajo, in nnš še vedno zaspani narod silijo k uporu. — Ti vitezi vroče krvi tudi na drugo stran upljivujo nam ugodno. — A mi imamo tukaj takih Italijanov, ki zasedajo visoke stole, ki imajo na visoke kroge mnogo upljiva in ti Italijani, ki sc navadno vedo kakor „fedelis-siini" — ti Italijanje so naši najhuji sovražniki in trije taki ho Avstriji bolj škodljivi, nego 3000 Irrcdcntovccv, kajti zadnji delajo propagando, katero je prav lehko zajeziti; a prvi po drugih bolj pametnih potih pripravljajo te deželo na tako zvano „rešenje« (Kodenzioue), in to se dela pri nas uže dolgo z edinim malin prenehanjem za dobo izvrstnega državnika Stadion-n. Nam je znano o prošnjah zarad slovenskih šol na Primorskem, zarad slovanskih porot, zarad uradovanja v slovenskem jeziku.
Te prošnje so čestokrat našle posluh na Dunaji, — a vse upanje, vsa nada sc je razbila nad sporočili od nekaterih oseh iz Primorskega, katerim je slovenščina le še bolj neljuba, nego „Irredentarjem" samim — in zarad toga je ostalo še zmerom pri starem — za slovenščino rabijo tukaj iu v Gorici na nekem kraji tolmača, prav tako, kakor bi zaslišavali Angleže, Kitajce, Japonec i. t. d. Tukaj pri nas mora biti vse italijansko, te dežele ju neka vrsta ljudi užc spoznala za italijansko zemljo. Kako se pa to prilega Avstriji, tega ne more umeti noben misleči avstrijski
rodoljub, in danes uže vidimo nastopke one nevarne politike, kajti svet se je tako navadil temu, k«r trde Irredentovci o t'j zemlji, da utegne o svojem času res nastati ozbiljno pitanje glede narodnosti na Primorskem.
Temn pitanju pa bi se bila Avstrija uže davno ognila, nko bi le bila dopustila, da se tukajšnji Slovani po svoje razvijajo, pa ne jim vedno silila tujičine v šole in urade.
Se je čas, da se popravi, kar se je v desetletjih zanemarilo: Avstrija mora krepiti slovanski živelj na jogu, a to le s tem stori, ako rankosano naše narodno telo zopet zedini v eno samo deželo — ako vresniči prvo točko našega narodnega programa. — Ce pa menijo naši državniki, da rešijo državo s ponemčevanjem, po tein so gotovo na jako krivem polu.
Kritični politični pregled.
Domaće dežele.
Finančni minister je 9. t. m. v zbornici poslancev izročil predlog, naj sc ininisterstvo pooblasti, da srne za meseca april i maj pobirati davke, kakor doslej, ker državni zbor še ni izvršil proračuna za letos.
Daljo je predložil tudi načrt postave, po katerej naj se vlada pooblasti, da sme izdati za 20 milijonov zlate rente, da sc pokrije letošnji primanjkljaj.
Minister Stremayr jo zadnje dni, ko se je obravnnla postava
0	poverjen ji, hudo napadel nvtonomisle, rekel je, da vlada ne predloži postave v potrjenje cesarju, ako se sprejme tako, kakor jo je nasvetoval dotični odsek. Na to sta ga poslanca Vašatjj i dr. Ftichs krepko zavrnola, prvi mu jc našteval grehe i rekel, da se le za Nemštvo meni, za avstrijske koristi pa nič ne; drugi je govoril : „Ceniti imamo državni zbor, če ministri le po svojej glavi delajo? 0o hoče poslance imeti le za igračo, lehko si jih ccncjc kupi, da bodo na teh klopeh sedeli in vladnim predlogom prikimovali".
Skupni finančni minister Ho/mann jc odstopil i na njegovo mesto menda stopi Madjar Szlavy, ogerske zbornice prvosednik. Tc promembe so krive bosenske zadeve; Ilofmann sc ni hotel udati madjarskim zahtevam i zato je prišel Madjar na njegovo mesto.
Minister Conrad jc osemletni šolski podtik v šolskem odseku državnega zbora na vso moč zagovarjal ter rekel, da rajši odstopi, nego dovoli, da sc poduk po postavi skrajša, vendar pa ni zoper to, da se dopuste olajšave tam, kder bi sc potreba kazala-
Vlada namerjava predložiti češkemu deželnemu zboru za veliko posestvo nov volilen red, po katerem sc razdclč veliki posestniki v razne volilne, vrste, da bo tudi manjšina lahko primerno zastopana
V	davkarskem odseku jc poslance Mcnger nasvetoval, naj se izvoli odbor za uredbo pristojbin. Predlog jo bil sprejet in izvoljeni so bili v odbor: dr. Trojan, dr. Poklnkar, dr. Krištotlč, dr. Adamek in dr. Menger.
Hrvaška regnikolarna deputacija bo je zapet začela dogovarjati z Madjari zastrun nagodbe ter jc povabila bana, naj sc sej vdeležf.
Tuje dežele.
V	nemškem državnem zboru se je sprejela postava o pomno-žitvi vojske. Za to postavo se jc posebno maršal Moltko poteza!
1	mej drugim dokazovul, kako neugodno lego ima Nemčija, ker leži sredi Evrope, ona mora braniti svojo meje na dveh straneh, proti Itusiji i Franciji, tema državama pa sc jc le na enej strani treba braniti. Nemčija hi res rada zopet kaj začela, zato sc tudi Avstriji tako hlini; pošle so jej milijarde, katere je dobila s Francoskega, zato bi pa spet rada po novih šla, ker ve, da jih na Francoskem no manjka.
Lori* Me likov, katerega so nemške novine razvpile, kakor največjega trinoga na svetu, dola jako vljudno i modro, povabil je vso občino i stanove in ves narod, naj tnn pomaga v težavnem nalogu, da se vi ne zopot red v državo. Pričel jc svoje delo srečno, nihilistom so povsod na sledi i mnogo so jih užu zaprli.
S'apad na Lori* Melikora jo ruskega cesarja zelo pretresel. Ko mu je car na prigovarjanje Velicega kneza, prentolnega na-stopnika, izročil najvišjo oblast, da se rnpet vrne red v državo, ogovoril ga je tako-le: „Zal mi je, ljubi general, da sem te da! morilcem v roke, jaz bi želel, da zadene le mene temna osoda, katera mi je namenjena. Ali višje dolžnosti mi velevajo izročitev človeške blagoBti najsposohnišemu možu, i zato sem moral tebe postaviti na to nevarno mesto". Cesarjevo sluten-je se je le prekmalu vresničilo. Uže 25. februarja jo dobil Mc-likov pismo, v katerem mu je podpisani Petrov naznanil, da ga je revolucijska sodnija k smrti obsodila. Pisec je pristavil, da je jasno, da mora zadeti carjeva osoda tistega, ki je prevzel carjevo oblast. V tem pismu je bilo obsojenemu naznanjeno, da je mnogo osobam zaukazano sodbo izvršiti.
V	Bosni so se odpravili avstrijski konzulati ter dotična opravila dala deželnej vladi.
Na balkanskem poluotoku ne bo mirti i reda, dokler nova vojna konečno ne resi vstočnega prasanja i bodo v Carigradu gospodarili Turci. Iz Plodiva se zdaj poroča, da so mnhamedanci prijeli za orožje v vshodnjej Kumeliji. Ta ustaja se pripisuje zunanjemu uplivu ter je po vsej prilici angleški kvas. Ustaške čete so se pojavile v rodopskej gori ter sc pomikajo proti Ilaskioju. Pravijo, da je okoli 2000, večidel prav dobro oboroženih baši bozukov. Te vedne ustaje so strašno zlo, ker zemljo pustoše, pohištva pale, vse rodbinske zveze trgajo, ljudi begajo, /ro narodno blagostanje in ovirajo vso trgovino.
Crnogorski knez ni sprejel zamembe, katero mu je turška vlada ponujala za Plavo i Gusinje; laški poslanec v Carigradu so o tej stvari dalje pogajc, a malo vere imamo, da bi kaj opravil ; Turek ne odstopi ni pedf zemlje, ako so ran jc z mečem ne vzame.
Grška rlada bc neče več pogajati a turško zarad določenja mej obeh držav, ker je nvidcla, da je vse zabadava i da jo Turčija le za nos vodi. Zdaj se je obrnola do evropskih vlad, zastopanih na berolinskem shodu, da bi one določile meje; menda pa tudi pri teh nič ne opravi; dogovori sc bodo o tej ulekli in ulekli, da se zaulcko,
V	Macedoniji so zopet začeli Torki proganjati kristijano; tuiska vlada pošilja vojake tja, da zabranijo klanje; tudi v Tc-saliji se siri razbojništvo; nedavno je napadel zloglasni vodja Lconidas sc svojo četo selo Hrupisto in odvede! v gore devet nnjodličnisih stanovalcev i zdaj zahteva zanje 2300 lir odkupnine.
Francoski senat je zavrgel šolskega zakona sedmi člen, ki zabranja poduk s cerkvenim obredom. To je važen sklep, ker priča, da francoskega senata še ni prestrašila radikalna stranka.
Martmana jc sodnija iz ječe spustila i Šol je na Angleško; revolneijonarji so tega veseli, pravičnim i miroljubnim ljudem pa no more biti po volji, da se morilcem potnim daje. Na Francoskem se vedno bolj opazuje nek duh, ki je veB podoben onemu, kateri jc vladal tam proti koncu minolega stoletja. To no ohcča nič dobrega; sploh pa so skoraj po vsej Evropi družabne i državne razmere take, da se je bati najhujšega. Miru gotovo dolgo no bo, velike vojne trkajo na vrata.
Angleški parlament se razpusti o velikej noči po sedemletnem zborovanji, h krati se razpišejo nove volitve, da se bo mogel nov parlament »niti meseca maja. Pri volitvah bo živo gibanje, vladna i konservativna stranka boste vse moči napenjale, da spra« vite svoje kandidate v parlament; želeti hi bilo, da zmore zadnja, tendar je malo tipanja, ker so socijalnc razmere na Angleškem take, da imajo vladni organi zelo veliko upliva.
„New- Vork-Heral" trdi, da se Kinu pripravlja na vojno, katero, kakor sc zdi, misli zoper Kugijo započeti. To se nam ne zdi vrjetno, ker je z ltusijo še I« nedavno storila pogodbo, po katerej jej je vrnola Kuldžo. Cc je na tem kaj rcBnice, tedaj jo gotovo, da ima tudi tukaj angleška vlada svoje roke vmes i da ščnjc zoper Rusijo. Ako bi Kina res napala Kusc, ne imelu hi posla le z Rusi, ampak tudi z Japonci, ker jo s temi v vednem razponi i slabo hi se jej godilo.
Zadnje vesti pa poročajo, da so poslanca, ki jc sklenol pogodbo z Rusijo, umorili i da počila vstaja v glavnem mestu Pekingu.
skegn pridigarja, ogerski kralj Ljudevit jc ustanovil leta 1374. ogersko kapelo za dva rektorja, leta 1495. ste pa mesti Ljubljana i Kranj napravile v istej cerkvi oltar za Slovence.
V „Alt Wenten ali Ungarn Ordtuingsbiichlein" nahajamo tudi popisano, kako so se ta romanja vršila. Prašulo sc jc romarjev, ki so dohajali iz jutrovih dežel, namreč iz Štajerskega, Koroškega i Kranjskega, ki jc takrat segalo do jadranskega morja tako-le: „ste vi Slovenci?" Komarji so pa odgovarjali: „dobro, dobro!" i na prasanje: „kam greste vi4? odgovarjali so romarji: „nže prav".
Značaj tega romanja se je proinenil bitno tekom čas i. Slednjič so opravljali romarji svoj« molitve i pobožnosti kakor za-menici (zastopnici) bogatccv, kterim niso bilo romanja težkoče po všeči. Nekteri so sc spustili na daljno pot iz dohičkoželjnosti, ker so brezplačno dobivali hrano i prenočišča, drugi pa z veselja do potovanju. V vladnih krozih cc jc promenilo sčasoma menjenje v teh romanjih i še za Marijo Terezijo so bile večkrat prepovedane tc božje poti. Leta 1775. podalje nekij Fischer prošnjo cesarici Mariji Tereziji, v kterej jc preponižno klečeč prosil, dal bi mu ona dalo navadno nagrado 150 f. za njegovo tolinačevanje pri romanji v Kolin na Ren leta 1755. i 1769. Ker jc prositelj govoril v svojej prošnji o romarjih iz notenije-avstrijskih dežel, poizvedovalo sc je uradno, od kodi so ti romarji bili i ko se jc poizvedelo, da so bili iz Koroškega, prepovedala jc vlada leta 1775. i 1776. ta romanja in h krati so bile vse naprave ustanovljeno za romarje v Porečji i Kolinn in ohriiene za druge dobrotvorne namene.
Tako sc je končalo romanje Slovencev na Ren. Pozneje še je pobožna slovenska duša iz Štajarskega romala enkrat v Kolin. Cujmo še to, kaj je ta romar našemu starini Trstenjak-u o svojem romanji v „Kelmorajn" povedal:
„Šel sem na božjo pot. Prišla je druga nedelja mojega bivanja v Kelniorajnu. Ncccga gospodarja vsi domači so bili pri službi božjej, njegova štacuna jc bila zaprta ves dan, in ob enej popoldne pride me gospodarjev fantič klicat na kosilo, ltočuo grem za njim; pa kako se začudim, ko me privede v veliko so bano a dragocenim pohištvom mej bogato oblečene goste, kteri so mene ubozega romarja v bornej suknjici gledali, kukor zajec štor po noči, češ da ima pred seboj kapusno glavo. — Prav po kršanskej šegi vsi gostje odmolimo, iu po molitvi odloči gospodar vsacemu svoj sedež, mene pa na prvo incsto posadi".
„Zopet smo drug druzega gledali, in nobeden ni uinel gospodarja, kam s to častjo namerja. Od kruja se jc malo govorilo, in še le ko gospodar vstiue in vsakemu gostu v srebrne bokale natoči žlnhnega ranjčana, razvezali so sc vsem jezici. Nn to gospodar vstane i začno blizu tako-le besedovati: „Častiti gostje, večidel moji rojuci! smešno pc Vam morda zdi, da sem danes pri našej častitljivej mizi na prvo incsto posadil prostega romarja sv. treh kraljev — da bi bili zmerom zavetnici naše hiše! — ali danes obhajam jaz blag spomin srečo svojega prudeda. Znano Vam je, da romanje k sv. trem kraljem v naš nemški Rim uže več sto let trajc; celo iz dalnjih avstrijskih pokrajin so v obilnih trumah prihajali romarji, kakor so bere v letopisih našega slavnega mesta. To pa menda še ni Vam vsem znano, da je tudi naš
praded bil ubog romnrček, kteremu in |>o njem nam je pomagala pobožnost k prihodnjej sreči".
„Za cesarja Karlu VI. so prišli romarji iz Kranjskega, Štajerskega in Koroškega poslednjikrat v večih trumah v nnš veličastni Kolin. Zaostal jc tu 15 letin mladenec, kako? — to so ni moglo izvedeti, ali so ga nalašč tu pustili, ali jo sum rad ostal".
Bilo jc zvečer, ko jc „Zdravo Marijo" zvonilo, in ta mladenec z svitlimi solzami v očeh je na glas molil v svojem jeziku na klopi pred štacuno sedeč »Angel gospodov" i „Oče naš" za verne duše v vicah. Pradedu od materine strani se jc ta pobožnost inladcnčeva dopadla; on ga vzame pod streho, iu spomnivši sc nauka izveličarjevega, da moramo popotnike sprejemati in lačne siliti, — lepo mu postreže. Pomočjo ncccga godbenega učitelja, ki sc je iz Češkega k nam naselil, iu dekle iz Rretislave, kdor, kukor vam jc znano, še sedaj po nekterih vaseh vendiški govore, izvedel je praded blagega spomina, da jo ta mladenec iz dolnjega Štujcrja domsi, kako so piše in kako je v Kolin prišel".
„Ker je mladenec na prušanjc: ali hoče tu v službi ostati, ročno svojo voljo razodel, rekši, da doma mulo kruha raste, in da so mu roditelji uže pomrli, zato ga je praded v službo vzel.
„Mludcuec jo kmalu pokazal svojo bistro glavo i pošteno srce; bil je bogaboječ, kur so naši pradedi še bolj cenili, nego srebernjukc, zato sc je pradedu prikupil i mu pomagal pri vsa-cem tržnem poslu. Dobro sc jc naučil v kratkem času nemškega jezika, pridobil si potrebnih kupčijskih znanosti, i slednjič, ker so edino hčerko imeli, dali so pridnemu mladeiicu svoj blagoslov i roko svoje ljuheznjivc jedine kčerke".
Avfcjani se zapet pripravljajo na vojno zoper Angleže; Ab-darrubinann je raznim četom glavni poveljnik, njemu su se podvrgli poaauieznib rodov glavarji i dva oddelka vojske sta se uže v/dignola zoper Angleže.
Pravila igralnega društva,
§. 1. Vsak družabnik plača vsak mesec dva gold. Vsak družabnik dobi bukvice, v katere mu potrjuje opravnik vplačila; v bukvah morajo biti zapisana ali tiskana tudi ta pravila.
2. Tisti družabnik, ki ne plača mesečine 3 mesece zaporedoma, jenja s prvim dnevom četrtega meseca uživati pravice družabnika, s takim družabnikom se obračuni ter se mu izplača vplačenemu denarju primeren delež na loze, ki se nahajajo v blagajnici.
Ta delež se izračuni tako-le:
A je vplačal dve mesečini, tedaj f. 4; ker pa nij plačal uže 3.jc mesečine, tedaj se izbriše. Društvo ima na pr. 100 udov. Pogleda se v knjige, koliko je znašalo društveno premoženje do tistega mesecu, ko je A zadnjič plač;il mesečino, najde se, da je do tiste dobe vplačalo 100 udov 200 gold., za katere je odbor kupil 2 loza in ostalo je v blagajnici še gotovine f. 10. Vrednost lozov sc računi po kurzu tistega dne, ko je A jenjal biti društveni ud, kurz jc tista cena, po kateri rc lozi Icliko prodajo na tržaški borsi. — Po tej ceni sta na pr. vredna ona dva loza f. 19.">,-kateri znesek in gotovina f. 10 sc razdeli na 100 delov in poknže se, da pride na vsak delež f. 2.05 in da torej A dobi to svoto iz blagajnice. — Ta znesek sc ^-u izplača precej, če jc toliko de narja v blagajnici, če ne, pa mora izključeni toliko časa čakati izplačila, da dohajajo mesečine. Na enak način se izplačujejo deleži prostovoljno odstopivšim, ali pa nastopnikom umrlih udov.
§. 3. Vsa društvena opravila vodi odbor 3 udov, kateri zastopa društvo v vseh zadevah, za katere jc po §. 1008 državljanskega zakonika potrebno posebno pooblastilo. — Odbor izvoli izmej sebe ravnatelja in opravnika; odborniki poslujejo brezplačno? pa vendar se povračajo upravniku vsi stroški, storjeni v društveno korist po odborovem sklepu.
Odbor je odgovoren občnemu zboru in mora njemu vsako leto enkrat, če četrtina udov zahteva, tndi večkrat natanjčne račune položiti in premoženje izkazati. Tudi nakupuje odbor loze in druge vrednostne papirje, glede kakovosti teh papirjev pa se mora zmerom ravnati po sklepih občnega zbora. Po takem načinu kupljene papirje hrani predsednik; a 011 mora izročiti natanjčen izkaz in potrjilo onih papirjev upravniku, kateri zopet mora dati prepis izknza vsakemu udu, ki bi ga zahteval.
4. Občni zbor sc skliče vsako leto enkrat in sicev tisti mesec, v katerem sc je ustanovilo društvo, izvenredno pa mora odbor sklicati občni zbor, če ga zahteva tretjina udov. Da se mora sklepati, mora biti nazoča nadpolovica udov; sklepa bc z večino glasov, pri enakosti glasov odloči predsednikov glas. Ker more imeti 1 ud tudi več deležev, velja vsak delež za 1 glas; pa noben ud nc sme imeti nad 10 deležev.
Občni zbor jemlje na znanje odborovo poročilo, pregleduje letne račune, voli odbor, sklepa glede kakovosti in števila lozov iu drugih papirjev, ki sc imajo kupovati v prihodnjem letu, voli, če je potreba, enega do tri pregledovalce računov, razsoja o prepirih inej družabniki in sklepa v vseli zadevah, ki nijso naznačene v pravilih.
§. 5. Dobitke sreček, ki ne znašajo saj 500 gold. in obresti raznih papirjev se ne razdeljujejo mej ude, ampak rabijo za nakup novih efektov (vrednostnih papirjev, lozov). Vcči dobitki se raz-dele primerno, a pred vsem so iz dobička nadomesti ona srečka-dobitka.
§. G. Na zahtevanje u/3 udov sc društvo rasude in premoženje razdeli; če pa zahteva le polovica udov kaj tacega, ravna se ž njimi v zmislu §. 2 in sicer se jim izplačajo deleži v obrokih, tako, da vsak izstopnik dobi vsak mesec na svoj delež iz vplačanih mesečin enak i proporcijalen znesek, tako da morajo vsi izstopniki enako časa čakati popolnega izplačila.
§. 7. Občni zbor lehko sklene, da sc ne vplačujejo več mesečine, tudi sme ta pravila prenarediti; a vedno le tedaj, če jc °/4 vseh udov navzočih in če od vseh navzočih 3/a glasujete za pre-nareditev.
„Ta romar, odslej priden trgovec i moj praded po otcevein kolenu, ta je iz male kramarije našo hišo povzdiznol v veliko trgovijo i v hvaležni spomin, da sta mu molitev i krščanska po-božnost pomogla k sreči, naučil je svoje otroke v slovenskem jeziku moliti „Angel gospodov« in pa „Oče naš« in je v svojej oporoci sporočil, naj se to zmerom godi, dokler bode naše rodbine. Molitev, po otci šc spisano, hranimo, i vedno jo molimo jaz i moji otroci. Pred tednom dni pa je moj fantič tega možu zaslišal na tej istej klopi, na kteri je moj praded molil, moliti našo rodbinsko molitev, i mi prišel to pravit. Jaz sem pridnega romarja vzel pod streho prav iz srca vesel, da vidim enkrat v svojem živcnji rojuka svojega pradeda. Zato sum ga danes počestil i svojej žlahti napravil veslo godovanjc v spomin ubozega svojega pokolenja i v spomin začetka sreče naše hiše«.
»Vse je strmeče poslušalo gospodarjevo pripovest, potem pa so mi vsi zdravico napili tako glasno, tako srčno, kakor sem jc le navajen v hiši svojega prijatelja kraljevskega župana«.
Tuko pomore srčna molitev. Moli toraj, predragi bralce! po domaČe kakor to jc mati naučila in okani so narazumljivc ptuje molitve, saj lo molitev, ki iz srca izvira, prodre skozi stebre nebeškega kraljestva do božjega prestola.
• ky .
§. 8. (.V kedo proda svoj delež, mora ta odboru naznaniti, da to prodajo vknji/i iu delež na novo ime pri piše; koliko deležev more imeti vsak ud, odločuje 4.
9. Vsi deležniki se v prepirih podvržejo odhorovej razsodbi v prvi instanciji, če jim ta ne ugaja, smejo se pritožiti občnemu zboru; proti razsodbi občnega zbora nij več nobene pritožbe in se pod vračajo vsi udje njegovi konecni razsodili
§. 10. Kadar bode skupaj zadosti lozov, položi se s temi kavcija za list „Edinost*.
11. Ako se ima po tem še dalje vplačevati, ali ne, o tem sklepa občni zbor. *)
•) Kedor hoi'e pristopili temu driiStvu, ki je prav *a prav hranilnica « tem ruloekom, ila koristi tndi narodni rr.'i, uglasi naj je pismeno ali ustmeno pri K. Avgustu Mterle-tii, podvodji pri „Banca Commerriale Trientina* v Trutu.
Domače stvari.
Cezarjevima Rudolfa, prepolnega nastopnika /.»ročba
t belgiško kraljičino Štefanijo jc po vsem cesarstvu provzročila veliko sočutja, ker jc kraljeva belgiška rodovina jako Čislana i priljubljena ne v Belgiji, temuč po veej Evropi. Zastopniki vseh zunanjih držav, obe hiši državnega našega zbora, kakor tndi ogerski državni ?bor, prve družbe v cesarstvu so čestitale cesarju i cesarjeviču zarad tega veselega dogodka.
Č estitka carjeviču Rudolfu v tržaškem mestnem »boru.
Ko jc v zadnjem mestnem zboru tržaški župan razodel zboru željo, naj se pošlje deputacija k cesarskemu namestniku, da čestita na zaroki cesarjeviču Rudolfu, vstala je vsa zbornica i stoječ poslušala županovo besede, le na levici sta obsedela dvu svetovalca. Naj nam bode dovoljeno to le prašanje: Ali bi ta dva sedela bila, ako bi sc bilo govorilo za laško kraljevo rodovino ? Ta jc gotovo vsega spoštovanja vrednn, o tem nobeden ne dvomi; ali uvstrijskej dinastiji se mora prav Trst globoko uklanjati, ker prav avstrijski vladarji, kakor nas zgodovina uči, povzdignoli so ga iz nič na sijajno stopnjo. Nehvaležnost jc plačilo sveta — pa kedo bi sc ukvarjal z nehvaležniki ?
Društva „Edinosti" odbor je šel v nedeljo h gospodu deželnemu namestniku čestitat visocima zaročencema prestolnemn nastopniku cesarjeviču ltudolfu i kraljičini Štefaniji. Namestnik je odbor lepo sprejel ter naglašal Slovencev znano udanost do ceBareke hiše.
Društvo tržaških fakiliov je izvolila deželnega namestnika, barona Pretiga, častnim udom.
Veliki koncert v korist stradajoč i m na Primorskem
bode, kakor sta sklcnola odbora „Edinosti4 in tržaške čitalnice, v saboto po praznikih, 3. aprila. Sestavljen je tudi program, ki bode, kakor sc sliši, jako zanimiv; pelo hodu nad 100 najboljših pevcev tri zbore, namreč Hercegovsko, Cigane Voglovc in Nočne stražare, potem bodo pele prve pevske moči nase okolice 2 kvarteta, pel bode tudi slavnoznani pevec g. Gerbio z njegove gospo 3 komade iz raznih oper, producirala sc bosta tudi 2 umetnika na gosli iti glasovir in igrala se bode igra „Visoki C.u, pri pa-teri bodo sodelovale zbrane moči od tukaj in iz Gorice. Mej točkami bode svirala godba. — Ker obeča ta koncert poseben duševni vžitek, zato sc jc nadejati, da dojde prav mnogo občinstva. — Natanjčni program prihodnjič.
Slovenska akademija na korist Notraujcem in Istranoin jc bila predzadnjo nedeljo v ljubljanskem gledališči ter je donesla 220 gld. stradojočim.
Koliko je prejelo mesto Trst lansko leto vžitnine
kaže nam prav zdnj objavljeni račun. Dohodkov mi vžituini jo bilo 2,080,308 gld. 48 kr., stroškov za upravništvo gld. 200,136 kr. 5!), čisti dohodek je torej gld. 1,820,171 kr. 89. — S takimi dohodki sc pač more malokatere mesto ponašati.
Železniško progo Zagreb-Karlovee je kupila ogerska vlada. 11. t. m. je v Pesti podpisala dotično pogodbo ogerska vlada i zastopnici južno železnice. V tej pogodbi se jo podaljšalo tudi oproščenje davka od prog južno železnico na Ogerskem.
Novačenje, kakor oznanja c. kr. nainestništvo, bode v Cresu 23. in 24., v Krku 26. in 27. in v Malem Lošinu 21). in 30. aprila; promenilo se je tndi za kopno Istro tako, da bode v Pazinu 2., 3., 5. in 6., v Matavunu 7. in 8., v Buzetu 10. in 12., in v Podgradu (Noveingradu) 14., 15. in 16. aprila tega leta.
Parnik dllbrovniškill trgovec „Dubrovnik« je prišel prvikrat iz Trsta v Dubrovnik dne 19. minolega meseca. Naroda se jc bilo mnogo nagrnolo na brodurico, da dočaka morskega junaka — pravi „Nar. List", „Dubrovnik" se je zopet vrnol v Trst dne 21. februarja, i tuko vsako drugo saboto odpluje iz Dubrovnika v Trst i zopet vsako drugo saboto iz Trsta v Dubrovnik.
Okruni načelnik za Prošek sc bode te dni imenoval v mestnem /.boru; navada je, da okoličanom mestni očetje vsilujejo lahe, ki ne znajo nič slovenščine; to jc izgledna liberalnost, katero nosijo tako ponosno v svojih prsih. Kaj bi nek rekli lahi, da bi bil naš narod na njih stoleh in bi jim v mestu vsiljeval Slovence po uradih brez znanja laščine? Pravičen krik bi nastal: to so tirani, zatirajo nas in hočejo po sili nas posloveniti. Okoličani, kaj porečete vi temu? — Takim drznim napadom na slovensko okolico se ja treba ustaviti, saj plačujete davke tako, kakor vBak drug in vaši sinovi morajo še celo za mesto krvavi davek plačevati. Kdor nc umeje vašega jezika, nc more vam glavar biti, to si zapomnite i ne bodite sužnji!
Krvavi davek V okolici, jc za letos plačan, in nikder se ne godi taka krivica o tej zadevi, kakor v tržaškej okolici. Žalostno jc bilo videti, ko so pri tridnevnem naboru po dvajset okoličanov vsak dan potrdili in tržačanov po tri. Okoličan je zdrav, čvrst, a meščan pohabljen, nieršav, pokvarjen, le redke so izjeme,
da je kak mestni gospodič brez telesne hibe. Za vojake so okoličani dobi i, ker v obilncj meri za Trst krvavi davek plačujejo, nasproti se pa mestni očetje uiato spominjajo okoličanov in okolice.
Laski živelj tlači prostega okoličana, pitajo ga z laičino, za omiko v slovenščini pa jako malo skrbe, laščine je na mernike in Če je še tako draga, saj gre za polaščenje slovenskega naroda. Kadi bi zatrli na jadranskih obalih slovenski rod, ali to se bo še hudo maščevalo.
Kmetje ne bodite leni! Toliko gosenic, kolikor jih je
letos po drevesih, uže ue bilo, Bog ve, koliko let. Treba je, da se ta škodljivi mrčes do časa zatre, dokler se še ne izleže iz pajčevin in mešičkov po vejah. Toraj urno na delo in pridno re-zajte vejice, na kterih bo beli mehovi požrešnih gosenic, če ne, uničejo sad in drevo. Drevesa brez perja, katera gosence oheru, kažo, da je dotični gospodar lenuh in malomaren človek, ter daje spričevalo vsacemn mimogredočemu človeku o slabem svojem gospodarstvu. Namenili smo Be, odslej opazovati kmetištvo po okolici, in večkrat prinesemo črtice o dobrih gospodarjih, ki so za isgled kmetom. Slikali bomo pa tudi one, katerih trte so zdivjane in zemljišče zapuščeno ali le površno obdelano, in kterih gospodarstvo gre rakovo pot.
Priporoštvo. „Soča" je poročila, da sta bila goriška poslanca gg. Winkler in dr. Valussi pri naučnem ministru, razložila i priporočila mu šolske zadeve, katere naj bi so zboljšale. Minister je ohečal, da stvar dobro i dobrohotno preudari ter pristavil, da ga pri taeih rečeh ne vodijo politiški predsodki, ampak ilu treba nepristransko i hrezstrastno preudarjati potrsbe raznih dežel i dejanske njih razmere.
Konkurz banke Slovenije, kateri je ukrenola graška višja
sodnija, preklicala je najvišja sodnija, ker se bankini dolgovi lehko pokrijo z vplačili od delničarjev.
Ustanov cesarice Elizabete, kateri je založil g. baron Ambrož Kalli leta 1876, podeli c. kr. nainestništvo 24. aprila 1880, na dan obletnice poroke Nju Veličanstev. Ustanov znaša 400 gld. Pravico do njega imata dva zaročenca iz Trsta ali okolico. Prošnje sc morajo vložiti do 31. marcija pri tukajšnjem c. kr. na-mestništvu. V prošnji je dokazati:
1.	da sta zaročena katoličana in da zaročenec nema nad 35 in zaročenka nad 30 let i da sta oba zdrava;
2.	da sta najmanj eno leto v Trstu ali v okolici naseljena ;
3.	da se nravno vedeta i obdvljujeta zemljo, ali da imata kako rokodelstvo, ki jima toliko nese, da moreta živiti sebe i rodovino;
4.	morata sc zavezati, da se še to leto poročita.
1'ristaviti moramo, da je c. kr. numestništvo dalo ta oglas
v laškem i slovenskem jeziku na ogle po mestu nabiti, kar se kaj poredkoma godi, in vendar hi se moralo vedno tako goditi.
Avstrija v Bosni i Hrcegovini. „Nar. Ti.« jc objavil pismo iz Stolca, i/, katerega jemljemo to-lc : „Avstrijska vlada je vse mogoče storila, da si pridobi sočutje muhamedauov. A do danes se jej š« to ni posrečilo, da hi jo pripoznavali za svojo pravo vlado. Sploh inene Turci, da jc Avstrija le zato posedla deželo, da napravi red, pa da bo moralo potem zopet dati Bosno i Hrcegovino Sultanu. Hodite uverjeni, da bi se bili uže izselili vsi premožniši, vzlasti begi in age, ako ne bi Turci imeli te nade. In v resnici se je te dni nekoliko turških rodovin oglasilo pri okraj-nej gosposki ter zahtevalo potni list za Carigrad. Kakor bc vidi, ne šalijo se Turci, ker so razglasili, da hočejo prodati vsa svoja posestva in nže jih začeli prodajati — Lakota je po vsej Hroe-goviui taka, da bode obilo žrtev, ako vlada stradajočim naglo ne priskoči v pomoč. Vlada je sicer zankazala, naj bo po vseh me-Htih ustanove odbori v ta namen, da nabirajo dobrovoljne doneske stradajočim; ali vse to je nič, ako vlada sama ne pomore.
Vojlie ladije: Hamburg, Zrini, Faaana in A urota so prišle rninoli teden v Trst; govori se, da pojdejo od tod v Marsiljo.
Irredentarstvo v Trstu. Zadnje dni je naša policija zopet nekaj mludih ljudi zasačila i zaprla, ker je dobila pri njih velo-izdajske proglase.
Berači V Trstu. To leto imamo ueznansko veliko beračev v Trstu, drug druzemu podaje kljuko. Kako ne bi jih bilo, poreko naši bralci, ker jc okoli Trsta tolika reva i beda? Kaj še! To niso uhozi Istrani, ali Krašcvci, tudi ne Tržačanji, to so mladi, zdravi, krepki i dobro oblečeni — Nemci. Vsak večer se gonijo od krčme do krčme ter vsi prosijo denarne podporo za prenočišče. Mi smo tega menjenja, da bi najboljše bilo, da Be taci ljudje odpravijo, ker imamo doma, Bogu bodi potoženo, toliko lačnih siromakov, ki bo potrebniši in vredniši pomoči, uego ptuji pohajači.
Loterija po krčmah V Trstu, čc tudi je neki prepovedana, presega nže vse meje. Človek, ki po trudnem delu sede v krčmo, da se mulo oddahne, nema miru pred sitnimi nebodiga-treba postopači, ki vlačijo v koših Btare kokoši i drugo šaro ter k igri zapeljujejo goste. Prav hi bilo, da se tej igri konec stori, ker ni le nadležna gostom, temuč podpira tudi lenuštvo in odgo-jeva nič prida ljudi.
Porotna obravnava v Trstu, dne tt. marcija 188«.
Danes se je vršila pri tukajšnjej c. kr. deželnej Bodniji porotna obravnava zarad hudodelstva umora, oziroma sovdeleštvu tega hndodolstva zoper Amalijo Stok i Domcniko De/rama.
Obravnavo je vodil deželne sodnije svetovalec Sciolis; toži-telj je bil državni pravdnik Urbančič; zagovorniku sta bila odvetnika dr. Cavazzani za A. Stok i dr. Toribolo za D. Defranzo,
Zatožena Amalija Stok iz Brda v plominskej občini, 29 letna dekla, prišla jc 10. oktobra lanskega leta v Trst i ker je bila nosna, šla je v porodišče tnkajšne mestne bolnice, kder je 27. oktobru porodila fantiča. Ker sta bila bolna oba, ona in otrok, ostala je 17 dni v porodišči i še le 12. novembra lanskega leta je zapustila Trst z otrokom ter šla v domačo vas. Njej se je na
poti pridružila zatožen* Domenika Delranza, ki je tudi domn po-Idilo? V Holmci je osem in v Minaji so nevarno zbolele tri ro-tovala. Defranza itnn 50 let, j>- vdova, kmetica iz t Vpira pri Pio- dovine, ki so od t<- inoki* jeli; krč jili je lomil, mraz tresel. Žu-minu. Ko je prišla Stok se svojo spreinljalko po večnriiej hoji panijuki zdravnik je i*kal vzroka l>olezni i našel, da je bolezen
do Kovedn v koprskem okraji, tako je pripovedovala Stok, ni provzročila ostrnpljena inoka. Moka je bila namreč zmleta iz zelo	p0 starem mešanem, rumenem in zelenem je bilo "bolj živo pra-
megla več otroka nesti, ker je bila trudna i bob hna i to je po- nevaniih zelišč i le prav malo žita je bilo vmes. Prodajalce so SiUljR .,.x i2TOZ na Holandeško. _ Beli fižol zanemarjen, rudeči
vedala ipretnljalki; ta jej je pa odgovorila: „Pa v/eini kamen in zaprli. Taki sleparji bi se imeli kaznovati kakor morilci, ker prav	|,|ačuje draže do t. 12•/, , ker ga primanjkuje, mešani stari do
Moka fina nekoliko ceneja, navadne baze pa plačujejo dobro, ker iščejo nizke moke tukaj celo za Ogorsko.
Jjoman pride'ki. — Fižolu so ostale cene nespremenjene: —
ubij ga", ter je šla dalje. Ko je Stok na cesti sama ostala, sto- nič boljši niso od teh. rila je, kar jej jc svetovala Dcfranza, zadavila otroka ter ga vrgla i Moskovski dobrotvorni komite misli napraviti vseslo-na polje. Potem jc šla dalje i došla pred Kovedom Delranzo ter, vatuko gimnazijo, v katero se bodo najprej sprejemali učen'i f-lo-ste obe stopile v krčmo, kdor so nekateri kmetje, ki so ženski vanske narodnosti iz Turčije in Avstrije. Knez Engaličev je pnd-videli, takoj opazili, da otroka manjka. Dcfranza jo rekla kine-; ,,jS!ll v ta namen 30,000 rnbljev.
tom, da se motijo, i da Stok ni imela otroka. Ali kmetje so začeli iskati ter so našli na polji zadavljeno dete. Sodniško zdravstvena komisija je dotrdila, da je bilo zadavljeno. Vsled teh v preiskavi dotrjenih dogodi) jc bila zatožena Stok, da je kriva moritve, i Defranza, di je kriva vdeležbe pri moritvi.
Zatožena Domenika Defranza taji kažnjivo dejanje. Una trdi, da jo Stok na cesti za njo ostala, dn jo je pred Kovedom zopet došla i da jc se le v kremi zapazila, da otroka manjka. ()na taji, da je svetovala, naj Stok otroka umori i da vso to ni res, kar Stok o tem pripoveduje. Pri obravnavi zaslišana sodniška zdravnika dr. Savorgnani in Vogel, potrjujeta tudi danes, daje bil otrok se silo zadavljen iu izreku jeta, da ima Amalija Stok popolnem zdravo pamet.
Porotnikom je sodnija dala dve glavni prašanji, prvo gla-
Prerudcn »kil/.. Sarajevski dopisnik je priobčil „Obzoru" prečuden ukaz c. kr. okrajnega glavarstva na Visokem. Mi ga priobčujemo svojim čitateljem brez vsake promembe v izvirniku ; glasi se tnko-le: „Usled naredho visoke c. kr. vlade za Bosnu i Hercegovinu od (i. oktobra ] 870 broj 12252 daje sc do občeg znanja, d i innhamodanci, koji žele na zakon hristjanski preči, njima po pravu nepostojava to učiniti, jer to od nikakve nužde nije i država to sa svojim postoječim zakonom strogo zabranjuje; takudjer jc ovoj c. kr. kotarskoj oblasti od visoke vlade pod puno pravo dato, da takovim dogodjajem svagda na put stane. Ako bi so ipak takovi slučaji bez znanja ovc kotarske oblasti dogodili, to stoji istoj pravo, takovo kroz dotične parohijalne urede odmah odstraniti, i dotičnikc strogo kazniti. — C. kr. kotarski predstojnik Uajčctič14. — Ali to ni res čudno? Pri nas sc člove-
soče na moritev za založeno Amalijo Stok, i drugo glaseče t.a k„ ne branjj uko gc hofe pojQditi) lnnhamedai.ec pa se no srne vdeležbo pri moritvi za založeno Domcniko Dcfrunzo.	pokristijaniti I
Porotniki so odgovorili na prvo prašanjc soglasno, na drugo pa z H proti 4 glasovi „da". Vslctl teli odgovorov jo bila zatožena Amalija Stok hudodelstva umora kriva spoznana i k smrti na rriala obrnjena. Domenika Defranza pa zarad vdeležbe hudodelstva umora v sedemletno teško poostreno ječo obsojena. — Obravnava se jo končala ob 11 t/t po noči.
Razne stvari.
Nauk slovenskim županom kako jim jc delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. To
je lična knjiga, katero jc spisal Anton Olobočnik c. kr. okrajni glavar i na slovensko preložil Fr. Levstik. Ta knjiga jo v pravem pomenu besede našim županom zvezda, po katerej se imajo v svojem poslovanji ravnati. Doslej šo nismo imeli Slovenci enake knjige i naši župani so v blaženi nemščini iu italijanščini slovenskemu narodu mnogokrat krivico delali; odslej ne smo več tako biti, ker v tej knjige jo vse, kar potrebuje župan, v jako lepcin našem jeziku. Naj so tedaj knjigo omislijo vsi župani, ona jim bo zvesta vodnica. Odslej so no bodo mogel nobeden več izgovarjati, da nema predpisnikov in obrazccv, po katerih bi so ravnal. A ne le županom, tudi pisateljem živo priporočamo to izvrstno knjigo, ker najdejo v njej marsikaj, kar jim dobro pride. — Knjiga velju s poštnino vred 1 gld. 5 kr. i sc dobiva pri Kleinn i Kovači v Ljubljani, špitulskc ulice št. 5.
Shod ruskih naravoslovcev. Prod nekoliko dnevi je dovršil šesti svoj tečaj shod ruskih naravoslovcev, katerega »c jc vdeležilo 1(100 učenjakov iz vso poštnino llusijc, govorilo jo 180 govornikov. Prod vsem jc shod sklenol rešiti dve glavni prašanji i sicer 1, da sc najde pot i sredstva, kako bi so prostrana ruska država v vseh delili najboljše znanstveno preiskala i 2. da se najde način, po katerem bi se v ruskih šolah prirodoznanski nauki nnj-vspesuišc učili. Shod jo razpravljal lo prvo prašanjc i sestavil načrt, po katerem sc ima vprihodnjo zemlja sistematično preiska-vati. V ta namen so so osnovala načela, po katerih se imajo osnovati in urediti prirodoznnnsku muzeja; sklonolo sc je tudi poslati ekspedicijo na Belo morje i. t, d. „Oolos" govori o značaju tega shoda ter pristavlja: „Iz zapUnika tega shoda se mora s polno pravico trditi, da naravoznanski nauki v Rusiji stojo na tistej stopinji, kakor v zapadnoj Evropi i da naravoznanstvo pri nas jako napreduje."
Prekop panamske ožine. V Ameriki so jo pričel prekop panamske ožine. Vodja temu podjetju jc slavni inženir Lcsops, ki je tudi sneško ožino prekopal.
Požar. Ncvesinjc v llrcegovini, to v zgodovini tako imenitno selo, ki jo provzročilo zadnjo turško vojno i predrugačilo sveta obraz, pogorelo jc 9. t. m. skoro popolnem, le malo hiš je ostalo. Unela sc jc necega Turka koča v vclieem viharji, ki je ogenj kar naglo razširil. Pogorela jc vojašnica, poštna i brzojavna postaja, vojaške zaloge i davkarijo 60 z veličini trudom oteli. Mnogo prebivalcev in vojakov je brez strehe.
Dr. SladkoVtihi, mladih Cehov vodja, je umrl 4. t. ni. v Pragi. Bil jc jako značajen mož in velik rodoljub, če tudi se z nazori starih Cehov ni po vsem ujemal; njemu jc bila najprva svoboda, potom šc lo narodnost. V letu 1848 se jc vdeležil praške ustaje i bil zarad tega k smrti obsojen, katero kazen so mu zlnj-šali na dvajsetletno ječo. Prebil jc osem let v mokrih zidovih munknškc ječe, v katerej se je zdravje pokvaril i katera je vzrok zgodnjo njegovo smrti. Izpuščen iz ječe, jako i brez vsake sebičnosti so jc trudil zn svobodo svojega naroda; bil je najizvrstnisi govornik i nosmrlno slavo si je pridobil z govorom, kateri je govoril v Pragi, ki so temeljni kamen položili narodnemu gledišču. Njegovega pogreba so sc vdeležili pri plinovej svečavi vsi zavodi i zastopi v Pragi i 30,000 ljudi.
Ostrupljeiia moka. v ungvarskej županiji, kdor jc strašna revščina, zlorabili so brezvestni trgovski sleparji ljudsko bedo grozno nesramno. Prodajali 60 namreč moko, kilogram lo po 4 kr. Ljudstvo sc jc trgalo za tako ceno moko. Pa kaj so jo zgo-
('astlliki tat je. „Poster liloj-d-4 jc objavil iz Sarajeva, da jc vojna sodim strogo obsodila stotnika Krnjnoviči in lliitterja pa ncccga višjega zdravnika. Oni so bili pozvali necega bogatega bega i njegove otroke iz njegovo hiše, prod so, mej toni pa so dali iz njegovo hišo odpeljati mnogo zelo dražili stvari ter jih poslali po vojnem vozništvu k svojim rojakom. Po odsodbi so jih peljali nazaj v vojašnico v zapor do daljnega zaukaza, a stotnik Krajnovič jc užo prvo noč pobognol, pa ujeli eo ga blizu Ljubljano.
Koliko eusopinov je na svetu ? V Evropi jih jc 13,625 i sicer: na Avstrijsko-ogorskem 1,200, na Nemškem 3,778, na Angleškem "2,501», na Francoskem 2,000, na Laškem 1,226, na Ruskem 500. V Aziji jih je 387, v Afriki 50, v Ameriki 9,129, v Avstraliji 100. Skupaj bi tedaj bilo vseh časnikov na zemlji 23,291.
Gospodarske stvari.
Kako laliko jabolka boljše sorte v večjem številu sko/. zimo ohranimo: Pred vsem jo treba, da sc z drevesa na-bero, no pa otresejo, kor morajo biti popolnem zdrava, nič obtol-čena ali ranjena. Taka jabelka naj sc v mavec vlože. Mavec uleče nase mokroto, varuje jim duh in vonjavo i dela enakomerno gor-koto. Vlože naj so v tak sod, ki nema špranj, i ko so v sodu polagoma naloženi, nuj sc potrese mavec nanje; sod naj sc mej potresanjem previdno stresa, da mavec vse prazno prostore zapre. Zgoraj naj sc popolnem pokrijejo z inavccm, potem naj sc s pokrovom dobro zapro i sod naj se postavi na hladen kraj. Namesti mavca sc lahko raki tudi suha sipa. Plemenita jabelka naj sc zavijajo kakor citrone i poineranče, v papir. Zelo potrebno jo, da sc no vloži nobeno poškodovano jabolko, ker to lahko stori, da vse zgnjilo i da so postavi sod na hladen krnj.
Piv« se skuha v Avstriji vsako leto okoli 12 milijonov hektolitrov, od katerega dobiva država 21 milijonov davka.
I)a se meso ne spridi v vročini, delajo Japonci tako-le: Meso dene jo v porcelanovo posodo, lilijo potom kropa nanj tako, da jo vso meso v vodi, na vodo pa lilijo olja. Tako se zraku zapre pot do mesa i meso ostane zdravo i dobro.
Tržno poročilo.
Kava — prodaja sc še zmerom po rastočih cenah, katere smo naznanili zadnjič in nij čisto nobeno nade, da bi tc cone kaj odjenjale. — Sladkor — v najboljem menjenji, posebno za kesne-je proviđenje.
Olje — šo vedno mlahovo, ker naročil manjka; vendar še utegne po praznikih nekoliko poskočiti tudi to blago. — Prodalo sc jc nekoliko dalmatinskega blaga po f. 47.—, Corfu po*f. 44 do f. 52.—, fino italijansko namizno f. 00 do f. 80.—.
Sadje. — Za opašo, Eleme in Cismc terjajo se više cono, posebno pa za prvo, ker francozje zopot močno poprašujojo po tem blagu. Opaša stane danes zopet f. 30 do f. 31 iz prvo roke. Vse druge baže brez posebne promembe.
Riž — v dobrem nionjonji pri starih cenah.
Mast in *peh. — Iz Ameriko je došla vest, da so tam trdno držo cene masti, mej tem ko jc špeli zopet poskoči! za 1 '/,, n/o ■ — Pri nas so vsled tega oetic jako trdno z nagibom na šo daljno povišanje, danes stane mast f. 53.-, speli lepi stari f. 48 do f. 50.
Žito. — Malo posla jc bilo v zadnjem tednu; nekoliko pšenice za domače mline, pa nekoliko vagonov koruze za bližnje deželo. — Cene koruze so zdaj tukaj tako ugodne, da konveniraj o do Ljubljane in še daljo v notranje. — Trstu v zadnjem času v žitu tudi Benetke močno konkurirajo in bodo čedalje bolj, nko no dobimo hitro predelske železnice. — Ruska pšenica velja f. 13'/«, koruza vlaška in druga podonavska f. 8.35 do I. 8'/a. —
f 9V« i mešani nov lopi do f. IO'/j , — koksa primanjkuje, zato mu je cena nad f. 15. — . — Konoplje drobne f. 20.—, proso f. 14 . — Maslo še vedno pod ničlo. Tukaj hočejo kupovati po f. 70.— in šc ceneje. — Slivo bi sc prodalo po f. 13 do f. 13% in nij še nade, da bi se kaj zboljšale. — Krompir fo zdaj kupuje po f. 4;'/4 do f. 5.—, seno in slama po poprejšnjih, šibkih cenah.
Pttrolij — prodaja se po f. 9s/4 do f. 10.— brez odbitka. Danes so cene nekoliko trdneje.
Vrednostni papirji. — Kurzi raznih papirjev so zopet poskočili ; a to zboljšanje noma prave podlage, ker valute tudi rastejo. — Akcije rudokopov so poskočile nekoliko, ker jc došlo iz Amerike mnogo naročeb na železo. — Sploh se je začela zopet vzdigati ta obrtnija, kar utegne ugodno vplivati na vso kupčijo. — Previdni trgovci nočejo pri vsem tem špekulirati „a la hanssc*.
Dunajska Boran
dne 10. mareija.
Enotni drž. dolg v .....................71	gld.
Enotni državni dolg v srebrn..........72	„
Zlata renta.....................80	„
1860. državni zajem..............12H	r
Delnice narodne Imnke..........................836	„
Kreditne delnice.......................300	„
London 10 lir sterliu.............118	„
Srebro...................—	„
Napoleoni........................9	„
C. kr. cekini..................................5	„
100 državnih mark..............58	n
70	kr.
25	„
55	„
75	n
50	l
05	„
57	„
15	„
Trgovinska	statistika.
Koliko kave uvaža iti izvaža naš trg:
Uvaz v kvintalili	Jzvaz v kvintalih ali mntr. eentnv
131,680	121,830
142,510	133,230
122,350	123,860
132,580	139,890
127,880	103,210
lota 1875 „ 187»i „ 1877 „ 1878 - 1879
Skupaj
657,000	622,020
Največ kave jo torej došlo v Trst lota 1876, največ jo jo odšlo iz Trsta leta 1878 (zarad povišanja carine), najmanj jo je došlo leta 1877, najmanj jo jc odšlo lota 1879.
Pctrolija se je izvozilo lansko leto: sodov 264,233, zabojev 62,507. — Dovoz tega blaga se je v 10 letih pomnožil velikansko. Sc pred 6.mi, 5.mi leti jc dohajalo po 60—70,000 sodov pctrolija v Trst; številka pa raste zdaj od leta do leta tako velikansko, da jc petrolij postal v najnovejšem času eden prvih artikeljnov v našej luki.
Podujcino tukaj tudi pregled občnega prometa našega mesta samo v kupčiji z notranjimi deželami (brez pomorskega prometa): Dovoz v Trst nietriunUi centov	Izvoz iz Trata metr. centov
leta 1879	0,388,440	2,804,099
„ 1878	6,143,850	2,739,476
Skupaj leta 1879 inetričnih centov 9,192,539
„ ' „ 1878 „ „ 8,883,326 Toraj leta 1889 za 64,623 inetričnih centov več. Dokaz jc to, da sc promet vzdiguje, nkopram kupčija nij več tako lukrativna in solidna, nego je bila pred leti.
Listnica uredništva.
G. dopisnikoma iz nmtarske občini*. Vos namen j<* gotovo livale vreden, veiidnr dopisa ne umremo priobčiti, ker bi a« ne mogli odtegiinll osobnosti in javnost bi laliko ver škodila, nego koristil«. Zoper luku napake nuj mi postavi županstvo. Uredništvo o tej stvari tudi ni dosti podučeno, imelo bi vsaj vedeti, kdo ljudstvo zapeljuje.
Listnica upravništva.
G. Anton Bcdcnc St, Rupert. — 1'rejeli 70 soldov, „Edinost" pa stane za '/< f* l*90* tor(,j 50 premalo. — G. A. F. v Gorici. — Plačati je za '/, I. f. t.2o, ker abonirati se more le za tako dobo.
Velika zaloga
posebno dobrega belega ali visoko rdečega dolonskcgn vina po 5 do 5'/a gold. vedro proti pešilatvi posodo pri Cvi'llkeljnu v Sevnici (Lichtcmvnld) Štajersko.
C!)
Najboljši isterski refošk
po 1 golti, botclja.
Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrno do
(9)
Upravništvn.
Lastnik, društvo „Eillnost". — hdatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tisk avstrijskega Lloyda.