MacÇ M«Är* cbcir* fctoXM. itovîto 4. ISSN 131 «rû Q«C BJP, perrina p*>Î2rû p*í pcÄ 21£0Ft>.$
tutti town
.vsake vol i t vi
□	IJijjicqK tmtopt
□	ÍJa jfâffl^^HSSSÎffli
□	b:©)Jewilkmelhkíp?.
23. APPJL / IvIALI TRAVEN 2010
AKTUALNO
Ct> tpoca QkKpak*p,l7<
BgaiPflCa ¿tflfMlt <2(9^ J.
fa/t« vsi oMrini l) gMhmi MMk flttc Jfcj ■gp pnjnoL ¡zMnemBjc praa^pm jns&f.
¿fcb te
■mi mfriiiror
ia ldiihqti Ihuijbi j» udboti TOB fh^
▼ MMMuvic^u
I Oto^iku	fijoc m Bkrmtfa
Dnift^an nnl MidMar P&J, Ffii^ikini ntflflttUBfli dniltvcm Bmbt ilirtbcf ia Entcun bdgadbjcr UDA Ptuj
i^rtti si
PRDffiDiTEV OH DKŽAVJOM PRAZNIKU
DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Ttonfc> 2f. aQlQi dfclO. «i pti lartuBči ihrfh ■gpcmjTj lM»MU|l,MftHfl,
M. I J k»WTTifc«t»I01IH4
V	ibiMipiji^riIfHll^
mrnliif in hirtu rmjL"Ml milil m i■ i Ti iiI|b iMiniBilfi. liiolti pflffld jlMtf Bttkiiooo mdfltrtllkflfpi drori&Mi
bi f^AHVirtuda IfGHP, JflZD, 2KD Ptqf pod jodifroni Vbodna tafcfltfri
IfflMftgfc,	Dr. Csln,
lAušmtfi barrm m vrvdnote	lUdii« abCfai Ptuj
N09 PluJ
Ob 11.«
bodo udriffciDoi pdrttUtiB T pofltMtef ublatok* ddovvz^a Mbab* bitmdtrjcr Ptsrikrcxdfi CJL 14. tmdidHMM pohod v Bar
PO POTEH UPORA IN PROSTOVOLJNEGA DKLV
pnumi^B mKUfMti * 12, to&L&imtim
pmBniicocL
ulrFODiifli jpvoD^k bo ICu^A)	jjftni iftj n Ur kIliImi
bripdi^v Ptuj.
Zi pittdno dgufafc p*TinHnffcpr bodo t ippf ■Wtti domu Bear poalcrbtfc AmI prtfUMtfl i« ItanJ*-
TUBDttDonknD
ita
# O

v sodelovanji s Itokajin&otiiri^ar» zwzo Sfcodnje Podravj? Ptuj vabimo na osrednjo pri* dilev
OB C. OBLE TNICIVS TOPA V EVROPSKO UNIJO,
65 OBLETNICI OSVOBODITVE PTUJA
in pre dstavitev proj* ka mladii
^SPOZNAVAJMO DRŽAVE EU-sc,
fcibe» v icbcfo. Z. maj a 2010. s pricefk om <b93C. pred Mastno hi& na Pnj^,Rfcstnitrg 1.
PRD GRAM PRIREDITVE
□b 9 30 nastop Madin&egjipihalnega orkestra Gksbene fot Karola Patoija podvodstvom dr genla Štebiia
Q&9 30 do 12 .«i pre dstavfcev p o 221* snih držav EUna stojnic ali innaprre dtercmodru □b 10 HO nagovor župana MO iti? dr. Štefana Čelana □b 12 Xi0 dvg evropske zastav« v Evroparku
Vkutanremprogramu sodelujmo otroc i n vite ev, učenke in učenci osnovnih iol Me^ptuj&ega območja, Glasbene iot Karola Patoija Ptuj in srednjih folter dijaške doma.
Vabljeni,da senamprilmziLe ob praznovanji.
preds^s^ga „ ^¡^f"1 .
dmšvaPtuj	aipan R* sme obča* Jm,
Zieia nvta&vift smdikatm %r$lotcni}e
Zveza svobodnii sindikatov Slovenije, Območna organizacija Spodnja Jtodnnrje , čestita ob 1. maji,prazniki dela, invas vabi na osre dnjo proslavo ,kibo vpetek, 30. aprila 2010, ob 19. urina Ranči ob Ftujskemjezem.
Po proshvibo družabno srečanje s kresovanjem in z živo glasbo.
Z SS S D D %xdr§ e Podm je
2 • //"/«//,
UVODNIK
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Raziskovalno mrhovinarstvo v rumeni tabloidni dolini šentflorjanski
Da se počasi jasnijo vremena Gorenjcem tudi v prepričanju, da je nujno potreben kakovostni preskok na področju novinarstva, kažeta vsaj dva novinarska prispevka. Prvi je bil objavljen v Nedeljskem 7. februarja 2010 izpod peresa Nikole Damjaniča z naslovom »Raziskovalno mrhovinarstvo«. Novinar v prispevku ugotavlja, da so v preteklosti mediji v glavnem poskušali zadeve obravnavati racionalno, profesionalno in tudi raziskovalno. Danes pa po njegovem mnenju postaja »rumenjakarstvo« osnovno načelo novinarskega poklica. Drugi prispevek je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 6. marca 2010 pod naslovom Predsednik in nagovor. Vsega tega imamo dovolj, je novinar JanezMarkež vlil vsaj malo upanja, da obstajajo tudi novinarji, ki se zavedajo, da je v interesu pravne države in moralnih vrednot treba zaustaviti val rumenega novinarstva, ki temelji predvsem na diskvalifikacijah in ponavljanju neresnic. Ker je Janez Markež novinar Dela, lahko le upamo, da se bo del njegovega razmišljanja počasi prenesel na njegovega ptujskega stanovskega kolega, ki v zadnjem času naravnost tekmuje v neobjektivnosti in rumenjakarstvu.
Problem novinarskega dela dotičnega je v tem, da ne poroča na podlagi raziskav, kot to počne resno novinarstvo, temveč poroča po njemu lastnih interesih in po njemu sorodnih interesnih virih, ki ne sporočajo resnice o dogodkih, temveč dogodkom vsiljujejo lastno interesno interpretacijo.
Da je tako, se boste bralci Ptujčana lahko prepričali ob prebiranju prispevkov tako v tej kot v prihajajočih izdajah.
Vsak, ki podrobno pregleda vse postopke, ki so bili izvedeni v Mestni občini Ptuj ob prodajah zemljišč, bo hitro ugotovil, da so zapisi dotičnega novinarja, milo rečeno, zavajajoči. Vse te, po novinarjevem sporne prodaje zemljišč, so namreč preverili Računsko sodišče, revizijske komisije, Nadzorni odbor in v zadnjih mesecih tudi kriminalisti, ki jih na podlagi anonimnih ovadb v Mestni hiši kar mrgoli. Nihče od navedenih organov ni našel nobene nepravilnosti pri teh poslih. Če je novinar želel prikazati nepravilnosti pri posameznih prodajah - zakaj ni tega opravil v letih 2003 in 2004, ko so se te prodaje vršile? Da gre v tem primeru za letošnje županske volitve, ko je treba sedanjega župana tako ali drugače diskvalificirati, je jasno že vrabcem na veji.
Dr. Štefan Čelan
MISEL MESECA
"Nihče ni tako brezupno zasužnjen kot tisti, ki zmotno verjame, daje svoboden."
Johann Wolfgang von Goethe
SPREHOD PO VSEBINI
V Četrtni skupnosti Panorama si prizadevajo za obuditev praznika četrti
Mestna občina Ptuj druga v najodličnejšem komuniciranju
Ali je resnično potrebno vsake volitve pričeti s širjenjem neresnic (I. del)
Zimska rez vinske trte
Slovenskogoriška cesta in Rajšpova ulica
Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2010
Parkirišča pri Zdravstvenem domu in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj
250.000 ljudi čistilo celotno Slovenijo!
Ne znam si predstavljati življenja brez plesa
Tatjana Majcen Ljubič, članica slovenske paraolimpijske atletske reprezentance
ŠUS teater: Drzni in poskočni
Vabilo na študijski krožek Beseda slovenske Istre
Do evropske prestolnice kulture še 626 dni
Poezija v sliki Boruta Beusa Življenje svetlobe 320 let kasneje
Mladi ptujski baletniki ponovno navdušili
Ekošolarji OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena na sejmu Altermed
140 let Gimnazije
Likovna in dokumentarna razstava OŠ Olge Meglič ob 30. obletnici šole
Projekt »Spoznavajmo države Evropske unije«
Predstavniki ptujskega območja na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta
Jezikovna ekskurzija v London
Napovedujemo festival Ptuj - odprto mesto 2010
Kot vedno provokativna Vesna V. Godina
Dan za spremembe ne v besedah, ampak v dejanjih
Podpis pogodbe o lokalni gasilski javni službi
7. april - svetovni dan zdravja
30 let hemodialize v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj
Svetovno prvenstvo v rokometu na Portugalskem
Za Dejana navija vsa Slovenija Dejan Zavec - bojevnik mehkega srca
Naslovnica: Ptujski baletniki so navduševali v ptujskem gledališču Foto: Rado Škrjanec
4
5
6 7 7
13
13
14
15
16 17
17
18 18
19
20 21
21 22
23
23
24 24
24
25
26
26 27
27
28 29 29
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
rrz). 3
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
IZ MESTNE HISE
v
V Cetrtni skupnosti Panorama si prizadevajo za obuditev
praznika četrti
Mestna četrt Panorama obsega 4,76 km2 in zajema naselja Vičava, Orešje in ulice Bratov Reš ter Maistrovo, Volkmerjevo, Klepovo, Sovretovo, naselje Štuki ter ostale ulice v severovzhodnem delu MO Ptuj. V MČ Panorama ima trenutno stalno prebivališče 2134 prebivalcev. Predsednik ČS Panorama je Rudolf Vrabl, podpredsednica pa mag. Kristina Dokl. Ostali člani četrtnega sveta so Rozalija Ojstršek, Lidija Vurcer, Barbara Cenčič Krajnc, dr. Josip Čačkovič in Igor Majnik.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
»Svet Četrtne skupnosti Panorama se po svojih možnostih trudi, da je bivanje krajanov v tem delu naše občine prijetno, hkrati pa skrbi, da se pobude in želje krajanov prenesejo na ustrezne službe na MO Ptuj. V svojem mandatu smo do zdaj uspeli realizirati večino zadanih nalog,« je povedal predsednik
ČS Panorama Rudolf Vrabl. Med realiziranimi nalogami so: lani končana izgradnja pločnika na Gajzerjevi ulici, izgradnja cestnega odseka in pločnika v Orešju, ob tem odkup in rekonstrukcija hiše, dokončanje kanalizacije v ulici Kneza Koclja, pločnik v Maistrovi ulici in rekonstrukcija ostrešja doma krajanov Bratje Reš.
Predsednik ČS Panorama Rudolf Vrabl.
Milan Slavinec, dolgoletni prebivalec MČ Panorama o (ne)urejenosti v četrti
Milan Slavinec
Včasih je bilo družabno življenje bolj razvito, predvsem pri mladini. Spomnim se, da smo imeli vsako leto tekmovanje v balinanju. Ob prazniku takratne Krajevne skupnosti Olge Meglič smo organizirali pohod na Jelovico, kjer smo v šotorih
tudi prenočili. Drugače pa sem zelo razočaran nad ureditvijo naše okolice. Ko se na primer iz različnih smeri voziš na Ptuj, so povsod urejene ceste, če pa pogledamo našo, lahko začnem že pri nekdanji vojašnici, kjer je nasad drevja prava sramota, pa tudi zgradba nekdanje Zlate goske v Orešju. Omenim naj še odsek ceste, ki so ga lani razširili v Orešju. Ko so ta del asfaltirali, sem predvideval, da bodo naredili tudi pločnik, a so naredili le na pol in tako je tudi ostalo. Skozi Vičavo in Orešje se vije mednarodna kolesarska pot, kjer se vozijo tudi tujci. Do Sovretove poti so še postavljene table z označbo hišnih številk v posamezni ulici, naprej pa ne, čeprav je tu še kar nekaj ulic, kjer bi bilo potrebno postaviti te table. Pomanjkljivost pa je tudi, da nimamo ulične razsvetljave.
Tudi letos so si zadali izpeljati kar nekaj nalog. Med njimi je pridobitev soglasij za izgradnjo kanalizacije na relaciji Maistrova ulica-Štuki v smeri Grajena, ureditev cestne razsvetljave v naselju Orešje (od hišne št. 168 do 174) in naselju Bratje Reš ter rekonstrukcija dotrajanih cestišč v Orešju, naselju Bratov Reš, Gaizerjevi ulici in izgradnja hodnika za pešce v Orešju. R. Vrabl še o aktivnostih v četrtni skupnosti: »Naša naloga je tudi, da se v letošnjem letu hrib Panorama ureja tako, da bo v ponos naši četrtni skupnosti in ne v sramoto. Prizadevamo si tudi, da bi v naslednjih letih temeljito očistili bazen - ribnik v Orešju, da v prihodnje ne bi bil le odlagališče smeti, ampak bi ga spremenili v krajinski park. Vsako leto se pod pokroviteljstvom MO Ptuj v četrti udeležimo čistilne akcije, zbere se od 20 do 30 ljudi. Letos bomo tako že osmo leto zapored čistili brežino Drave ob vičavski poti, okolico ribnika v Orešju in pot do reke Drave ter obcestne jarke od naselja Orešje proti Krčevini. Naša naloga je tudi, da bolj skrbimo za biser v našem kraju - sekvojo. To drevo je staro okrog 100 let, v višino meri 48 m, njen obseg
pa je 743 cm. Omeniti velja tudi zanimivo sprehajalno vičavsko pot z izvirom pod vičavsko skalo.« V ČS pa žal ugotavljajo, da je družabna dejavnost povsem zamrla, zato si prizadevajo, da bi obudili praznik četrtne skupnosti, kot je nekoč že bil. »Želimo, da bi naši krajani kreativno delovali na kulturnem in športnem področju v naši ČS, za kar imamo dobre pogoje. V naši ČS namreč deluje Športno društvo Panorama, ki skrbi, da se lahko krajani vključijo v športne aktivnosti, kot so balinanje, spust po Dravi s kajaki, kanuji, z raftom itn. Sodelovanje sveta ČS s športnim društvom je zgledno. ČS vsako leto v pred-novoletnem času v sodelovanju z Vrtcem Ptuj organizira srečanje predšolskih otrok, ko otroke obišče dedek Mraz. Prav tako vsako leto organiziramo srečanje krajanov, starih sedemdeset let in več, obiščemo pa tudi vse starejše nad 90 let. Ker se naš mandat z letošnjim letom izteka, si bomo v ČS prizadevali, da bodo obljubljene projekte realizirali, krajanom pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje,« še o delovanju v ČS Panorama pove Rudolf Vrabl.
4 rJT).
IZ MESTNE HIŠE
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Mestna občina Ptuj druga v najodličnejšem komuniciranju
Na Otočcu so 8. aprila potekali 4. dnevi občin in srečanje županov. V okviru strokovnega posveta so podelili tudi priznanje za Q-občino v Sloveniji, ki ga že nekaj let zapored podeljuje podjetje Planet GV. Prvo mesto med mestnimi občinami je dosegla Mestna občina Maribor, druga je bila Mestna občina Ptuj.
Brigita Tetičkovič
V marcu se je MO Ptuj prijavila na razpis Q-občina 2010, ki se osredotoča na odličnost v komuni-
Foto: Črtomir Goznik
ciranju z občani in zainteresirano javnostjo ter javno predstaviti tiste občine, ki si sistematično priza-
devajo izboljšati kakovost svojih storitev in spodbuditi k nadaljnjim projektom posodobitve dela in opreme v občinah.
Ocenjevanje občin je potekalo na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki so ga izpolnile prijavljene občine, in s pomočjo metodologije skrivnostnega nakupa, ki jo je izvedlo podjetje Skrivnostni nakup,
preverjali pa so tudi poslovanje in komuniciranje občin z občani, število zaposlenih in profile oseb, ki komunicirajo z občani, njihovo odzivnost, kanale komuniciranja, ki jih pri tem uporabljajo, kako posodabljajo spletne rešitve, kako zaposlene usposabljajo in kakšni so etični kodeksi posameznih slovenskih občin, če jih le-te imajo
Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95, in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj; imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zlate plakete Mestne občine Ptuj in plakete Mestne občine Ptuj v letu 2010
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanji:
-	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov;
-	zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
2.	Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
3.	Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
4.	Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
5.	Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 31. maja 2010.
6.	Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Številka: 900-8/2007 Datum: 13. 4. 2010
Komisija za priznanja in odlikovanja
Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
»Ob tej priložnosti in priznanju bi se zahvalil vsem sodelavcem občinske uprave, ki s svojim delom skrbijo in težijo k odličnosti v komuniciranju z občani in s preostalo javnostjo. Priznanje Q-občina je dokaz, da sta odličnost v komuniciranju in sistematičen pristop v praksi naša konkurenčna prednost. Posledica urejenosti komuniciranja je vsekakor tudi standard kakovosti SIST ISO 9001:2000, v katerega je vključena Mestna občina Ptuj,« pravi direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar.
Obvestilo o objavi razpisa za programe podeželja
Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ptuj za leto 2010. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči - skupinske izjeme in po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocija in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja.
Alenka Rižner
¡<371 5
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
IZ MESTNE HISE
Ali je resnično potrebno vsake volitve pričeti s širjenjem
neresnic - I. del
Dr. Štefan Čelan
Foto: Rado Škrjanec
Neprijetni spomini na predvolilni čas mi segajo v leto 2002, ko so pričele krožiti anonimke o tako imenovanih nepravilnostih pri nakupih zemljišč za bodočo hitro cesto. Tedanji avtorji anonimk so pisali, da sta Stanislav Napast in tedanji župan Miroslav Luci načrtno po nizki ceni kupovala kmetijska zemljišča, po katerih bo v prihodnosti tekla trasa hitre ceste. Omenjena gospoda naj bi s spremembo namembnosti zemljišča zaslužila velike denarce. Vse te anonimne govorice so se izkazale za veliko neresnico, nekateri pa so utrpeli hude zdravstvene posledice. Nekaj podobnega se je ponovilo v letu 2006, ko sem bil sam deležen podobnih obrekovanj o nepravilnostih pri prodaji nepremičnin na kompleksu stare mlekarne.
Letošnja predvolilna mrzlica počasi dobiva pandemične dimenzije. Ob »rumenjakarskih« zapisih posameznih novinarjev lahko po mestnih ulicah najdete številne anonimne letake z bombastičnimi vsebinami. Anonimna civilna iniciativa pod nazivom Stara pravda je na Nadzorni odbor naslovila dopis, ki naravnost tekmuje v srhljivkah o velikih krajah družbenega premoženja v naši občini. Kriminalisti pa so v zadnjih mesecih že postali del zaposlenih v Mestni občini Ptuj, saj se morajo nenehno odzivati na anonimne prijave o tako imenovanih nepravilnostih pri poslovanju občinske uprave in župana. Kljub temu da ima laž kratke noge, mora resnica mnogokrat prehoditi dolgo pot, da se dokoplje do resničnih dejstev. Zato bo potrebno nekoliko več pojasnil pri domnevno nepravilnem poslovanju Mestne občine Ptuj.
Postopki prodaje nepremičnine
Za vsa leta, odkar je župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan, obstajajo letni in posamični načrti prodaje zemljišč, ki so sestavni del
sprejetega občinskega proračuna. Ob tem aktu obstajajo za vsako prodano zemljišče cenitve, ki so jih opravili sodno zapriseženi cenilci. Cenitve pregleda posebna komisija, ki jih nato predloži delovnim telesom mestnega sveta. Za vsako posamično prodajo obstajajo sklepi mestnega sveta, ki se je odločil o načinu prodaje in višini sredstev za prodajo zemljišč.
Županova vloga je pri prodaji zemljišč zreducirana na tistega, ki mestnemu svetu predlaga odločitve cenilcev, komisije in delovnih teles v obravnavo na sejo mestnega sveta ter potencialno potrditev. Na podlagi sklepa mestnega sveta je bil za vsako prodano zemljišče objavljen javni razpis, na katerega so se lahko prijavili vsi potencialni kupci. V vseh dosedanjih primerih so bili izbrani tisti kupci, ki so izpolnjevali vse razpisne in zakonske pogoje. Celotni postopek vodi posebna razpisna komisija brez prisotnosti župana.
Zato so navedbe posameznih novinarjev in anonimk, kako je župan Čelan prodajal zemljišča temu ali onemu, povezane s popolnim nepoznavanjem upravnih postopkov ali pa z načrtnim zavajanjem javnosti.
Kronologija prodaje zemljišč za trgovski center Qlandija
Med dnevnimi novicami v časopisu in anonimkah se največkrat pojavljajo domnevne nepravilnosti pri prodaji zemljišč na starem sejmišču. Morda je dobro vedeti tudi nekaj osnovnih informacij, ki se nanašajo na osebne očitke županu. Mandat županovanja se je pričel v decembru leta 2002, mestni svet pa je sprejel sklep o prodaji nepremičnin 28. 3. 2003. Vsak, ki malo pozna postopke, mora vedeti, da so od pobude do sprejetja sklepa potrebni najmanj trije meseci. Ker smo imeli prvo redno sejo šele v januarju 2003, lahko takoj logično sklepate, da se je moral posel pričeti že v mandatu prejšnjega župana. Očitki, da se je sedanji župan pod mizo ali kako drugače dogovarjal o tem poslu,
predstavljajo veliko laž. Osebno sem lastnika podjetja PAAM AUTO, d. o. o., Roberta Furjana prvič v življenju srečal in spoznal pri podpisu prodajne pogodbe, ki smo jo pred notarjem podpisali 4. 7. 2003.
Upravni postopek
Pobudo za nakup zemljišč je podalo podjetje PAAM AUTO, d. o. o. Na eni izmed sej mestnega sveta so to pobudo predlagali tudi svetniki iz svetniške skupine SD in SDS. Na podlagi predhodnih postopkov (cenitev sodno zapriseženega cenilca) je o tem razpravljal mestni svet in s sklepom št. 465-03-7/03, dne 28. 3. 2003, to prodajo tudi potrdil. Na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj 31. 5. 2003, sta ponudbo oddala dva ponudnika. Iz
zapisnika o odpiranju ponudb št. 465-03-7/03, dne 18. 6. 2003, je razvidno, da se je ponudnik Mer-cator, ki je oddal ponudbo v višini 201.000.000,00 SIT, pritožil. Komisija je pritožbo Mercatorja zavrnila in izbrala drugega ponudnika - PAAM AUTO, d. o. o., ki je ponudil 417.000.000,00 SIT. Ker komisija ni potrdila pritožbe Mercatorja, je le-ta vložil tožbo na Okrožno sodišče na Ptuju, ki pa je razsodilo v korist Mestne občine Ptuj (sklep Pg 98/2003). Po tej razsodbi se je Mercator pritožil na Višje sodišče v Mariboru, ki je prav tako razsodilo v korist Mestne občine Ptuj (sklep I Cpg 297/2003-3).
Na podlagi navedenega je Mestna občina Ptuj 26. 6. 2003 pristopila k podpisu pogodbe št. 465-0320/03.
Povzetek
Trditve posameznih novinarjev, da je bil postopek nelegalen in nelegitimen, zagotovo ne držijo. Nadalje posamezni novinarji navajajo, da je pri tej prodaji bilo oškodovano občinsko premoženje. Zapriseženi sodni cenilec je ocenil zemljišča na 159.521.208,00 SIT, zemljišča pa so bila prodana po ceni 417.000.000,00 SIT. Ob tem pa je treba spomniti, da so bile cene zemljišč v letu 2003 znatno nižje kot v letih 2007 in 2008. Govoriti o neekonomičnosti pri tej prodaji, je torej navadna neresnica. S to investicijo je mesto pridobilo krožišče v vrednosti 150 milijonov SIT in 350 javnih parkirnih prostorov.
Pri tem je treba povedati, da je ob sodiščih ta predmet prodaje obravnavalo tudi Računsko sodišče RS, ki pri tej prodaji ni ugotovilo ničesar spornega.
Čemu je torej potrebno nekaterim »raziskovalnim novinarjem in anonimnim civilnim družbam« ta predmet prodaje obravnavati v letu 2010 in iz njega delati pompozne rumene zgodbe? Zakaj ga niso obravnavali in raziskovali v letu 2003? Vsak torej lahko vidi, da gre za preprost poskus zavajanja javnosti, ker smo v volilnem letu in je treba sedanjega župana diskreditirati.
6 rji).
IZ MESTNE HIŠE
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Zimska rez vinske trte
Alenka Rižner
Foto: Črtomir Goznik
Vsak vinogradnik dobro ve, da je zimska rez vinske trte ne le prvo, ampak najpomembnejše delo v vinogradu, saj »na škarjah trta rodi«. Tudi mi smo 24. marca opravili simbolično rez trt renskega rizlinga v mestnem vinogradu s pomočjo učencev Biotehniške šole Ptuj in rez potomke najstarejše trte na svetu (modre kavčine - žametne črnine), ranfola in zirfahndleija na ptujskem gradu. Na zimsko rez sta vabila mestni viničar Franc Emeršič in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Najprej smo pričeli v mest-
nem vinogradu, kjer nas je ob rezu razveseljevala glasba harmonikarja Janka Kocmuta iz skupine Stari prijatelji iz Kicarja. Po rezu trt renskega rizlinga v mestnem vinogradu smo se odpravili na ptujski grad, kjer smo nadaljevali z rezjo potomke najstarejše trte na svetu (modre kavčine - žametne črnine), ranfola in zirfahndlerja.
Potomko stare trte so zraven župana dr. Štefana Čelana, mestnega viničarja Franca Emeršiča in ptujske vinske kraljice Tanje Hauptman obrezali tudi številni gostje, viničarji in vitezi vina. Ob spremljavi napitnic, ki so jih prepevali pevci društva upokojencev Rogoznica - Kvartet DUR, so navzoči tudi nazdravili z žlahtno
Tanja Hauptman in vinogradnika iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.
kapljico.
Vinska trta je porezana, želimo,
da bi bogato obrodila in nas znova razveselila ob trgatvi.
Slovenskogoriška cesta in Rajšpova ulica
Besedilo in foto: Andrej Trunk
Mestna občina Ptuj je v začetku marca z Direkcijo RS za ceste podpisala sporazum o sofinanciranju ureditve Slovenskogoriške ceste, ki je razdeljena na štiri etape. V postopkih pridobivanja zemljišč smo uspeli zagotoviti zemljišča za gradnjo 4. etape od hišne številke Nova vas pri Ptuju 89 do hišne šte-
vilke 100 c. Direkcija RS za ceste je že objavila javni razpis za izbiro izvajalca. Predviden začetek del je v drugi polovici julija.
Mestna občina Ptuj je v teh dneh tudi končala modernizacijo povezovalne ceste med Rajšpovo ulico in Rogozniško cesto. V sklopu modernizacije se je uredila nova povezava dolžine 250 metrov in širine 7 metrov. Vrednost investicije je 112.000,00 evrov. Dela je izvajalo podjetje Asfalti Ptuj.
Modernizirana povezovalna cesta med Rajšpovo ulico in Rogozniško cesto
PRVOMAJSKE PRIREDITVE
Petek, 30. april, prireditveni prostor pristanišče Ranca ob Ptujskem
jezeru
19.00 Skok padalcev Aerokluba Ptuj 19.15 Osrednja proslava ob 1. maju, prazniku dela, s tradicionalnim kresovanjem, na platoju pristanišča Rance ob Ptujskem
jezeru v Budini Organizatorja prireditve: Osnovna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj in Brodarsko društvo Ptuj 20.30 Prvomajska zabava z živo glasbo 22.00 Prižig prvomajskega kresa na Ptujskem jezeru
ŽIVEL 1. MAJ S ŠPORTOM, Z REKREACIJO IN ZABAVO
Sobota, 1. maj 6.00 Prvomajska budnica po četrtnih skupnostih Organizatorja prireditve: Pihalni orkester Ptuj in Mestna občina Ptuj 9.00 Sprejemanje prijav za pohodnike, tekače in kolesarje ter spust s čolni od ŠD Panorama 10.00 Končan spust čolnov v pristanišču Ranca in začetek rekrea-cijsko-športnega dela prireditve s Pihalnim orkestrom Ptuj 10.15 Start rekreacijskih tekačev, pohodnikov in kolesarjev 11.00 Začetek turnirja odbojke in vožnje s turistično ladjo Čigra
13.00 Zaključek kolesarjenja, pohoda in teka 13.00 Rekreativne vožnje s kajaki, rancami, jadrnicami in motornimi čolni
14.00 Tekmovanje v vlečenju vrvi z rancami 15.00 Animacija obiskovalcev v aerobiki 16.00 Zaključek turnirja v odbojki in vlečenju vrvi ter začetek zabave z živo glasbo 24.00 Zaključek prireditve
Organizatorji prvomajskih prireditev: Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Osnovna organizacija Ptuj, Klub ptujskih študentov Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Mestna občina Ptuj

23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
MESTNI SVET
Potrdili zaključni račun proračuna za leto 2009 in rebalans
letošnjega proračuna
Milena Turk
Na aprilski redni seji, ki je tekoče potekala na začetku tega tedna, je mestni svet med drugim sprejel tudi zaključni račun proračuna za minulo leto, ki ga je župan do 31. marca že predložil ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance je pripravilo tudi priročnik za pripravo proračunov občin za leti 2009 in 2010. Prihodki so bili v letu 2009 realizirani v višini 39.841.178 evrov oz. 94,6 %, odhodki pa v višini 41.302.843 evrov oz. 90,2 % v primerjavi s planiranimi. Razlika med prejemki in izdatki znaša 1.409.205 evrov in je pokrita s sredstvi na račun preteklih let. Stanje presežka, ki se prenaša v letošnje leto, je 2.585.819,93 evrov.
V preteklem letu se občina ni zadolževala, saj ni najemala kreditov, odplačala pa je dolg v višini 158.850 evrov za prej najete kredite. Občina plačuje najemnino, kadar podeli stavbno pravico (npr. pri obnovi gledališke stavbe in izgradnji montažnega vrtca na Bregu), vendar se to ne šteje kot dolg, kakor nekateri interpretirajo. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer so bila ukinjena sredstva
za delovno uspešnost od aprila naprej, rasti plač ni bilo, odprava nesorazmerij pri plačah se je zamaknila. Regres za letni dopust je bil izplačan v enaki višini kot v predhodnem letu, in sicer 672 evrov. Plače funkcionarjev so se z aprilom prav tako znižale za 4 % osnovne plače.
Zaradi razmer na trgu je manj kapitalskih prihodkov. Najvišji delež prihodkov v proračunu predstavljajo transferni prihodki; iz državnega proračuna je občina prejela 7.229.905 evrov, iz občinskih proračunov pa 2.633.959 evrov. Iz kohezijskega sklada je uspela dobiti kar 9.365.229 evrov, in sicer za projekt podtalnica, iz drugih institucij EU pa še dodatnih 32.678 evrov za projekt Adhoc. Iz dohodnine se je v preteklem letu nabralo za 28,4 % prihodkov, iz davkov na premoženje se je največ steklo iz davka na nepremičnine z indeksom 144,4 (davek na vodna plovila). Skoraj v 100 % so realizirani davki na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davki na promet nepremičnin so bili realizirani v višini 264.043 evrov oz. 81,8 %, kar je v primerjavi s predpreteklim letom 55,4 %. Prihodki od najemnin za stanovanja znašajo 876.610 evrov,
takse in pristojbine 12.575 evrov, kar je 20 % nižje v primerjavi z letom 2008, globe in denarne kazni so prinesle 95.041 evrov oz. slabih 9 % manj, kot je bilo planirano, iz komunalnega prispevka se je v letu 2009 nabralo 938.921 evrov ter še 333.796 evrov iz leta 2008. Sredstva iz komunalnega prispevka so bila porabljena za ravnanje z odpadnimi vodami. Prihodki od prodaje zgradb in prostorov niso bili realizirani po planu. S prodajo zemljišč je občina dobila 127.425 evrov (za primerjavo - v letu 2008 3,4 milijone evrov).
Svetniki so 12. aprila na izredni seji potrdili rebalans proračuna za letošnje leto, ker je bilo potrebno terminološko uskladiti nekatere postavke ob prijavah na razpise za Razvoj regij in na ministrstvo za okolje in prostor ter za pripravo NRP za navedene investicije. Višina proračuna za letošnje leto se je povišala iz 53.826.433 evrov na 54.146.856 evrov oz. za 0,6 %.
Na novo je bila oblikovana postavka za Nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Spremenilo se je tudi ime postavke za Izgradnjo vrtca Pod-lesek - Med vrti, kajti projekt zanj bo prijavljen na razpis za Razvoj regij. Iz postavke za izgradnjo OŠ
dr. Ljudevita Pivka so bila sredstva prenesena na postavko Odškodnine po denacionalizacijskih odločbah in druge odškodnine, in sicer so zdaj planirana sredstva na tej postavki v višini 2,3 milijone evrov (za primer, če bo treba poplačati dolg, ki ga od MO Ptuj terja podjetje Meltal oziroma Rado Snežič, ki je to družbo do nedavnega vodil, čeprav bi občina to raje storila z nepremičninami). Na seji so spet odprli razpravo o zadolževanju MO Ptuj; Miran Meško ponovno želi temeljito analizo zadolževanja, čeprav je župan odgovore že nekajkrat dal na mesečnih sejah, pa tudi s strani občinske uprave so bili podani in v Ptujčanu objavljeni pisni odgovori. Kot je na seji povedala Lidija Majnik, naj bi po podatkih ministrstva za finance MO Ptuj svoj dolg na prebivalca v letu 2009 zmanjšala za 65 evrov na občana. Tudi Nova Gorica naj bi svoj dolg zmanjšala, in sicer za 17 evrov, medtem ko so ga vse druge mestne občine povečale, skupaj za 50 %. Podala je še podatek, da naj bi dolg MO Ptuj na dan 31. 12. 2009 znašal 6 milijonov 800 tisoč evrov.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Vprašanje Miroslava Letonje: Kdaj bo občina od Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., prevzela premičnine in nepremičnine ter jih prenesla na Javne službe Ptuj, d. o. o., oz. kako daleč so te aktivnosti?
Odgovor: Gospodarska javna infrastruktura, ki je bila doslej v upravljanju izvajalcev gospodarskih javnih služb, se skladno z določili SRS 35 (2006) prenese v poslovne knjige občine glede na stanje na dan 31. 12. 2010, kar bo v osnovi tudi predmet pogodbe o prenosu, ki se trenutno še usklajuje z dosedanjimi izvajalci
gospodarskih javnih služb. Infrastruktura, potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih je z letom 2010 začela izvajati družba Javne službe Ptuj, d. o. o., bo slednji predana v poslovni najem. Sklenitev pogodbe o najemu je v zaključni fazi, pri čemer pa je predhodno potrebno skleniti samo pogodbo o prenosu gospodarske javne infrastrukture v poslovne knjige občine.
Alen Hodnik
Pobuda Vlada Čuša: Mestnemu svetu naj se predloži sodba, ki se nanaša na delovanje ptujske ka-
belske TV z namenom, da bomo tudi mestni svetniki na tekočem z dogajanji pri reševanju te problematike, ki Ptuj pesti že dalj časa.
Obrazložitev: Seznanjen je, da je bila izdana sodba, povezana z dolgotrajnimi in večletnimi spori, ki se nanašajo na delovanje ptujske kabelske TV. Zanima ga, kako se ta stvar razvija, in zato predlaga, da se mestnemu svetu dostavi to gradivo z namenom, da bomo na tekočem o dogajanjih pri reševanju te problematike.
Odgovor: Dne 4. 11. 2009 smo prejeli sodbo Okrožnega sodišča
na Ptuju, s katero je sodišče tož-benemu zahtevku štirih tožnikov ugodilo. Sodišče je odločilo, da so le-ti solastniki kabelskega sistema, vsak v višini 0,0162881 odstotkov. Preostale tožbene zahtevke je sodišče zavrnilo. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, naj se občini prepovejo posegi v kabelski sistem, in zavzelo stališče, da je Mestna občina Ptuj sicer pravna naslednica krajevnih skupnosti, vendar te niso bile lastnice (vsaj ne izključne) kabelskega sistema, ki je nastal iz nič, s sredstvi zasebnih investitorjev. Le-ti so po stališču sodišča pridobili solastninsko pravico po pravilih Občega državne-
8 rji).
MESTNI SVET
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
ga zakonika o družbeni pogodbi. Takšno stališče je sodišče zavzelo ne glede na to, da:
-	družbenoekonomski sistem v času izgradnje ni omogočal, da bi občani samo zgradili kabelski sistem;
-	so bila vlaganja in posledično solastninski deleži posameznih tožnikov zanemarljive višine (po sodni praksi minimalna vlaganja ne opravičujejo stvarnopravnega zahtevka);
-	tožniki svojih izvršenih plačil niso listinsko dokazali in iz nekaterih pogodb tožnikov izhaja, da je šlo pri zagotavljanju sredstev za kabelski sistem za posojilo.
Zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju so se vse stranke v postopku pritožile na Višje sodišče v Mariboru. S sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je zaradi preobremenjenosti Višjega sodišča v Mariboru pristojnost odločanja prenesena na Višje sodišče v Ljubljani.
Sodba Okrožnega sodišča na Ptuju še ni pravnomočna. Predvidevamo, da se bodo postopki nadaljevali do izrabe vseh pravnih sredstev.
Mag. Janez Merc
Pobuda Marjana Kolariča: Postopoma naj se pristopi k zapiranju odlagališča Cero Gajke.
Odgovor: Na seji je župan na enako zastavljeno vprašanje tekom razprave pri obravnavi 5. točke dnevnega reda 37. redne seje MS MO Ptuj podal ustno pojasnilo, ki ga po zapisu seje v celoti navajamo kot odgovor na zgornjo pobudo. Župan je pojasnil, da gre za podoben primer, kot je zadeva Snežič, ko bodo naši vnuki plačevali visoke kazni, tako kot jih sedaj plačujemo mi zaradi civilnih iniciativ, ki na pamet sprejemajo takšne in drugačne odločitve, potem pa sodišča razsojajo v skladu z zakonodajo.
Že večkrat je povedal, da gre pri deponiji Gajke za devet let investicijskih vlaganj v objekte, in če nekdo meni, da bo država pozabila štiri milijone evrov, ki jih je vložila v ta projekt, da bodo občinske takse kar tako pozabljene, je resnično naiven, kot tudi, če verjame, da se bo ta zadeva lahko končala mimo sodišč in
sodb. Zato se predlaga rešitev, s katero ne bomo svojih otrok in vnukov spet obremenjevali z visokimi milijoni evrov.
V	deponijo CERO Gajke je vloženih 17 milijonov evrov in župan upa, da si znamo predstavljati, če je iz 230.000 evrov kazen narasla na 2 milijona 300 tisoč evrov, kam bi ta obveza lahko zrasla iz sedanjih 17 milijonov evrov vloženih sredstev in kdo bo to kazen plačeval. Te argumente so že večkrat obrazložili in zato kaže biti trezno razumski in zadevo izpeljati tako, da ne bomo nalagali bremen še komu drugemu.
Prva in glavna namera, zakaj gremo v nadgradnjo deponije, je, da bi v najkrajšem možnem času sanirali probleme, s katerimi se trenutno srečujejo občanke in občani. Ker se tega problema zavedamo, ga poskušamo rešiti po najbolj učinkoviti poti. Najprej si želimo vstopnice za kandidaturo za evropski denar; to bi sicer lahko pokrili tudi iz lastnih virov, vendar - kdo bo »jutri« v občini pripravljen razlagati, zakaj moramo ceno za odlaganje odpadkov dvigniti za faktor 2,5? Kdo bo »jutri« na seji mestnega sveta pripravljen sprejeti, da se položnica dvigne za 2,5-krat?
Rešitve, da bi deponijo kar zapirali ter iskali še neko tretjo varianto, so želje in neizvedljive akcije, ki jih nekateri predlagajo.
V	pobudi za zapiranje Cero Gajke je Marjan Kolarič eksplicitno zapisal, da je problem te deponije, ker je na vodovarstvenem območju. Vendar je v 7. členu Uredbe o vodovarstvenih območjih za vodno telo (Uradni list RS, št. 59/2007) natančno zapisano, kje in na kakšen način se smejo graditi deponije, v preglednicah in tabelah pa so tudi zapisani pogoji, kje se smejo graditi. Naša deponija je zgrajena po vseh predpisih te uredbe. Vodovarstveno območje, ki ga navaja M. Kolarič, kot zadržek za gradnjo deponije, zagotovo ne drži. V bistvu se zavaja javnost, ko je v pobudi zapisano, da deponija leži na vodovarstvenem območju, na katerem deponije ne bi smeli graditi, kar ni res, saj je bilo izdano gradbeno dovoljenje in vse nove uredbe to tudi dovoljujejo, je še pojasnil župan.
Alenka Korpar
Pobuda Petra Pribožiča: Naj se pripravi sprememba Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj.
Odgovor: Cena storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se določi na osnovi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) in je hkrati podlaga za sprejem Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju MO Ptuj. Predlog za spremembo pravilnika v smislu nagrajevanja tistih, ki vestno ločujejo odpadke, je sicer dober, vendar v Sloveniji trenutno še ne poznamo »formule« oz. sistema, ki bi lahko znižal ceno ravnanja z odpadki samo za tiste posameznike, ki vestno ločujejo. Seveda pa z vestnim ločevanjem odpadkov vsi znižujemo stroške ravnanja z odpadki, zaradi česar je posledično tudi nižja cena odvoza za posameznika. V Sloveniji smo bili v zadnjih letih priča uvedbi različnih sistemov spodbujanja ločevanja odpadkov, npr. sistem zbiranja odpadne embalaže po sistemu »Rumena vreča« (zbiranje odpadne embalaže »Od vrat do vrat«) ali »Plačaj, koliko odložiš« (obračun stroškov po količini odloženih odpadkov), kot tudi različne nagradne igre, npr. »Ločuj in zmaguj«, v kateri podjetje Snaga s partnerji nagrajuje srečne izžrebance, ki pravilno ločujejo odpadke. Seveda pa je potrebna previdnost pri odločitvah, saj ima vsak sistem določeno prednost, prav tako pa tudi slabost.
Mag. Olga Fekonja
Pobuda Albina Piška: Pripravi naj se Model in načrt upravljanja s premoženjem in z dejavnostmi mestne občine v starem mestnem jedru Ptuja s ciljem realizacije ambiciozno in hkrati realno zastavljenega programa turističnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja starega mestnega jedra.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letih 2006-2008 izvedla projekt ADHOC, ki je bil financiran iz evropskih sredstev skozi program INTEREG III B. Namen projekta so bili priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti. Mestna občina Ptuj je k projektu pristopila ravno zaradi zavedanja nastalega položaja in velike odgovornosti lokalne skupnosti do lastne materialne kulturne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici. V sklopu projekta je v prvi fazi nastala interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča, trenutno je v zaključni fazi priprave strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča.
Mestna občina Ptuj namerava skozi izdelan projekt izoblikovati sistem ukrepov in ga vključiti v lastne dokumente, s katerim bi dosegla, da bo ptujsko mestno jedro funkcioniralo kot prvovrstna mestna bivalna površina, kot učinkovito mestno središče, ki bo privabljalo mlade družine. Intenzivno posodabljanje zgodovinskih mestnih četrti naj bi neposredno in posredno ustvarjalo delovna mesta tako v gradbeništvu in v obrti kot tudi v trgovini in servisnih dejavnostih. Skozi projektne aktivnosti želimo spodbuditi proces investicij in vanj poleg domačih akterjev pritegniti tudi partnerje iz tujine. Z doseženimi cilji projekta se bo povečala atraktivnost mesta in s tem večji turistični obisk.
Iz opisanega je razbrati, da cilji projekta sledijo socialnemu, kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu razvoju mestnega jedra.
Asja Stropnik
¡<371 9
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
gj Ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
H^m^J^^ifmifS.	Letošnja pomlad je v znamenju praznovanja 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. V Novi
Sloveniji se z veseljem in s ponosom spominjamo dogodka, ko so Slovenke in Slovenci prvič po drugi svetovni vojni dobili demokratično priložnost, da sami odločijo o svoji prihodnosti. Ponosni smo, da je stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), ki je ideološka predhodnica Nove Slovenije, imela tako pomembno zgodovinsko vlogo in je vodila prvo slovensko vlado.
Danes v Novi Sloveniji opažamo, da je demokratičen duh izpred 20 let v velikem upadu in Slovenija nazaduje v socialni pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic. Ugotavljamo, da v Sloveniji trenutna oblast izgublja občutek za malega človeka, družino in pravice otrok. Sedanja vlada vsak dan dokazuje, da se ukvarja sama s seboj, čeprav bi nam morala dokazati, kako nas bo popeljala iz velike krize.
V Sloveniji ni zaznati nadaljevanja dela, ki so ga začrtale demokratične sile, združene v Demos leta 1990. Slovenijo so dodobra načeli korupcija, klientelizem, gospodarski in politični kriminal, ogrožen pa je tudi pozitiven odnos do Demosa in slovenske osamosvojitve.
Pred nami je državni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju, ki nas opozarja na kratenje narodnih pravic, in praznik dela, 1. maj, ki nas opominja na socialno pravičnost in pravice delavcev, ki so danes prevečkrat na udaru. Slovenci smo narod, ki mora spoštovati svojo zgodovino ter skrbeti za pošteno delo in pošteno plačilo za delo, saj si lahko le na ta način zagotovimo svojo prihodnost.
Želimo vam prijetno praznovanje in številno udeležbo na prazničnih prireditvah.
Mestni odbor N.Si Ptuj
Zakon o malem delu je škodljiv
liftbn
Zakon o malem delu je škodljiv, saj dolgoročno ogroža socialno varnost državljanov RS. Predlagani zakon samo potrjuje dejstvo, da so delavci obravnavani zgolj kot številke, strošek in ne kot ljudje s potrebami, pravicami in tisti, ki soustvarjajo bogastvo. Vlada uvaja tako kompliciran zakon, da ga bo težko izvajati, kaj šele nadzirati. Stranka mladih - Zeleni Evrope menimo, da je malo delo le pesek v oči. Zakaj? Delodajalec, ki bo imel možnost delavca odpustiti in najemati le za nekaj ur dnevno, se bo v iskanju izhoda iz krize ali stremljenju k večjemu dobičku teh možnosti zagotovo posluževal. Malo delo ne bo zmanjšalo brezposelnosti, ampak jo bo kvečjemu povečalo, in to tudi do dvakrat ali več.
Dejstvo je, da imajo v Sloveniji vse članice Evropske unije enake možnosti za zaposlitev svojih delavcev. Državljani drugih držav, predvsem tistih z nižjim BDP, na primer iz Bolgarije in Romunije, bodo tako pri nas iskali možnost zaslužka predvsem preko malih del in bodo svoje storitve ponujali po bistveno nižjih cenah od naših sodržavljanov. Vse skupaj bo povzročilo množično odpuščanje delavcev in zbijanje norme. Podobno je tudi glede vključevanja upokojencev, saj bi bili ob pokojnini, ki jo prejemajo, pripravljeni delati za bistveno nižji znesek od drugih kandidatov na trgu dela. Zaslužek bi zanje pomenil dodatno stimulacijo, ne pa sredstvo za preživetje. Če bodo zakon o malem delu dejansko sprejeli, bo to pomenilo konec socialne države.
Vsem delavkam in delavcem, dijakom in študentom, upokojencem ter vsem občankam in občanom želimo prijetne praznike, ki obeležujejo delo in trud posameznika za boljšo družbo.
Robert Križanič, predsednik MO SMS - Zeleni Evrope
SMS
Reforme za gospodarsko krepitev
Slovenija je v preteklem mesecu beležila pozitivno gospodarsko rast, prav tako se je zmanjšala brezposelnost. Kljub temu da smo na neki točki uspeli ustaviti negativne trende, še ne moremo trditi, da je kriza za nami. Potrebnega bo še veliko trdega dela tudi v prihodnje, sprejeti bo treba nujne strukturne reforme. Napovedi za Slovenijo v prihodnje so ugodne in pozitivne; če pa želimo uspeti v okviru najuspešnejših držav in zagotoviti varno prihodnost državljankam in državljanom, potrebujemo celovito reformo zdravstvenega sistema, pokojninsko reformo in reformo trga dela.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na medgeneracijsko sodelovanje, zato bomo pri spodbujanju dodatnega zaposlovanja sprejeli Zakon o malem delu, po katerem bodo lahko delali brezposelni, upokojenci in študentje. Tiste skupine prebivalcev torej, ki so ta trenutek pred največjimi izzivi. Pri študentski populaciji morajo biti temeljni cilji: zagotovitev socialne varnosti študentov in jim omogočiti, da bodo lahko več časa posvečali študiju in ne delu ob študiju, vključitev študentov v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, štela se bo delovna doba, priznane bodo delovne izkušnje, podvojili bomo število štipendij in potrojili finančna sredstva, namenjena štipendijam.
Iskrene čestitke ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju! Ob prazniku dela, 1. maju, vam želimo prijetno praznovanje!
Miran Meško,	Anamarija Meznarič,
predsednik SD Ptuj	predsednica MF SD Ptuj
10 rJT).
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Mestni odbor SLS z novim vodstvom
Na volilnem občnem zboru so člani SLS izvolili novo vodstvo Mestnega odbora SLS Ptuj. Nemiri** iiudikn acrankA	/a predsednika je bil soglasno izvoljen Branko Brumen, za podpredsednika pa Andrej Rebernišek
uni. dipl. ing., in Robert Čeh, dr. med. V Mestni odbor sta bila izvoljena tudi predstavnika mladih - Nove generacije Robi Krabonja in Ženske zveze Rozalija Ojsteršek, katerih ustanovitev na mestnem in regijskem območju bo prva prioriteta novega vodstva. Mestni odbor je sprejel tudi prioritetna strateška programska izhodišča, na podlagi katerih bo v mesecu maju odločal o kandidaturah na jesenskih lokalnih volitvah.
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju ter prazniku dela z željo, da sprejmemo delo, tako fizično kot intelektualno, za temeljno pravico in vrednoto.
Mestni odbor SLS Ptuj
u ^^^^ Sovraštvo ni naključje - ukrepajmo zdaj!
LDS
^J^^^fc MLD najostreje obsoja neonacistični napad na skupino študentk in študentov pred Filozofsko fakulteto. Trije mladi neonacisti so se študentk in študentov lotili s solzivcem in pestmi samo zato, ker so v avli fakultete predstavljali novo številko časopisa anarhističnega gibanja Avtonomija.
Gre za nov primer organiziranega napada iz sovražnosti, saj so bili napadeni žrtve nasilja izključno zaradi svojega političnega prepričanja. Napad se je zgodil skoraj natanko leto dni po tem, ko je organizirana skupina dvanajstih neonacistov 8. aprila lani na Filozofski fakulteti zastraševala udeleženke in udeležence okrogle mize Sovražni govor, nacionalizem in neofašizem v Sloveniji. Spomnimo, da je bila prav pred kratkim pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani manifestacija okrog sto mladih pripadnikov ekstremnih desničarskih gibanj, ki so javno protestirali proti obsodbi treh napadalcev na Cafe Open. Neonacisti so marca napadli tudi podpornice in podpornike delavcev kočevske Prenove, ki so prišli po pomoč na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Pri kampanji Za vse družine opozarjamo, da smo v Sloveniji priča porastu organiziranih oblik neofašizma in neonacizma. Pod krinko domoljubja in sloganov, kot so »mladi proti represiji«, krize vrednot in svobodnega izražanja »mnenj«, ekstremne desničarske skupine pri nas vse pogosteje s pestmi, z baklami, s palicami, kamni in solzivcem javno spodbujajo in razpihujejo narodnostno, rasno, versko in drugo sovraštvo, razdor in nestrpnost. Nacionalizem, ksenofobija, homofobija, romofobija, antiislamizem in druge oblike sovražnosti, za katere ne dvomimo, da se napajajo tudi iz sovražnega govora v Državnem zboru, postajajo zadnja leta pri nas normalen del našega vsakdana. Njihove akcije vse pogosteje izzvenijo brez refleksije aktivnih državljank in državljanov, brez opozorila, brez distanciranja, brez javne obsodbe, brez naslonitve na temeljne civilizacijske vrednote: človekove pravice in svoboščine, sožitje, solidarnost. Takšna pasivnost ekstremno desna gibanja legitimira in jim vliva pogum za nove, vse bolj manifestne oblike sovražnosti.
Zato pri kampanji Za vse družine pozivamo vse, ki nasprotujejo idejam neofašizma in neonacizma, političarke in politike, mnenjske voditeljice in voditelje, nevladnike in nevladnice, akademike in akademikinje, novinarke in novinarje, umetnice in umetnike, znanstvenice in znanstvenike, vse aktivne državljanke in državljane, da dvignejo svoj glas v obsodbi gibanj in akcij, ki temeljijo na sovraštvu do drugih in drugačnih in državo spet usmerijo v spoštovanje raznolikosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse.
MO MLD
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. in 2. maju, prazniku dela.
Lidija Majnik,	Saša Lončar,
predsednica MO LDS Ptuj	predsednik MO MLD Ptuj
SM PmZnik dda
smsB V teh težkih časih za delavca in malega človeka, ko več ne velja parola Delu čast in oblast ter večina delavcev ne dobi poštenega plačila, da bi lahko dostojno - človeka vredno preživeli iz meseca v mesec, je skrajno neprimeren čas, da vlada straši še s podaljševanjem delovne dobe, kar je na meji zdravega razuma glede na dejstvo, da se ne odpirajo nova delovna mesta in je že zdaj ogromno mladih brez zaposlitve.
V MO SNS Ptuj menimo, da bi moral za tako korenito pokojninsko reformo obstajati širši družbeni dogovor in premislek, kakšno Slovenijo hočemo, če še velja ustava RS, v kateri je zapisano, da smo socialna država. V nasprotnem primeru naj ta leva Pahorjeva vlada poda predlog za spremembo ustave.
Vsem Ptujčanom, delavkam in delavcem želimo v ne najbolj prijaznih časih ponosno praznovanje 1. maja in naj zagorijo kresovi upanja na boljše čase.
Miroslav Letonja,
predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj
¡<371 u
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Ptuj potrebuje novo razvojno strategijo
Korak k spravi. Plebiscit. Samostojnost. Vojna. Tolar. Ustava. Mednarodno priznanje. Kratek čas obstoja Demosa je bil dramatičen, njegov prispevek k rojstvu države pa neprecenljiv. Izpolnili smo dolgoletno hrepenenje slovenskega naroda po svoji državi. Pet političnih strank, med njimi Zeleni Slovenije, smo 8. januarja 1990 uradno podpisali sporazum o ustanovitvi Demosa. Kasneje sta se Demosu pridružili še dve stranki. Na volitvah, ki so potekale 8., 12. in 22. aprila, je zmago slavil Demos. Ustanovna seja nove skupščine je bila 9. maja 1990. Zeleni Slovenije smo z dobrimi 9 odstotki dobili podpredsednika skupščine, več ministrskih položajev in na predsedniških volitvah tudi člana predsedstva.
Slovenski danes je skrb zbujajoč. Slovenija pada v razvoju hitreje od večine evropskih držav, kar pomeni, da imamo tudi notranje vzroke za krizo. Ob takšni krizi mora vlada enako kot leta 1990 delovati učinkovito in povezovalno ter se ne sme ukvarjati sama s sabo. Ne zanimajo nas notranji boji sedanje vlade in kaj bo z Erjavcem, Golobičem ali s Kresalovo. Enako kot državljani in državljanke Slovenije pričakujemo konkretne razvojne projekte, ki bodo Slovenijo popeljali med stabilne demokratične ter gospodarsko in tehnološko konkurenčne države sveta, s posluhom za okolje in več socialne solidarnosti.
Ob sedanji krizi nas še posebej skrbi podatek, da je Ptuj med občinami v Sloveniji na drugem mestu po številu nezaposlenih. Namesto novih gospodarskih subjektov, ki bi zagotovili nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, naš župan še naprej veselo odpira nove trgovske centre, na račun katerih propada mestno jedro, eden najpomembnejših adutov Ptuja na področju kulturne dediščine in želenega turističnega razvoja mesta. Ljudje morajo najprej kaj zaslužiti, da bodo lahko kasneje kaj trošili. Naš predsednik Vlado Čuš je vladajočo pozicijo v mestnem svetu pozval, da čim prej skliče sestanek z obrtno in gospodarsko zbornico, pa tudi s ptujskimi obrtniki in podjetniki, da v sodelovanju najdemo dobre rešitve za nova delovna mesta. Pri pobudi gre za to, da preko pristojnih služb in vseh oddelkov občinske in skupne občinske uprave preverimo, kje so tiste prepreke, ki onemogočajo sprostitev prostora za nove podjetniške ideje in nova delovna mesta. Omogočanje investicij, olajšave, pravočasno prostorsko načrtovanje, pa seveda turizem, ekološko kmetijstvo v zaledju Ptuja s svojimi tržnimi nišami ter zelene tehnologije so gotovo tiste priložnosti, ki se Ptuja premalo dotaknejo.
Zeleni Ptuja
Ze/etfl

Dvajset let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
8. aprila je minilo 20 let od prve zmage slovenske pomladi. Od Demosa do pravne države pa vodi trnova pot. Ob tej veliki obletnici demokracije v Sloveniji je nastal dokument Vizija 20 + 20. Dokument, utemeljen na evropskih vrednotah, je zazrt v prihodnost in je prispevek Slovenske demokratske stranke k razmišljanju o prihodnosti Slovenije.
Prihodnost je negotova. Naredili smo veliko, a marsikaj le na papirju, ne pa v resničnosti in v glavah. Soglasje o visoko konkurenčnem, socialno-tržnem gospodarstvu in dejanski pravni državi naš še čaka. V središče so postavljeni ljudje. Cilj je družba svobodnih, uspešnih posameznikov, ki so sočutni do soljudi ter odgovorni in občutljivi do narave.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom čestitamo ob mednarodnem prazniku dela in 6. obletnici vstopa Slovenije v EU.
MO SDS Ptuj
DeSUS postal zrela stranka
Stranka DeSUS je v zadnjih petih letih močno utrdila svoj položaj v slovenskem političnem prostoru in s tem postala pomembna politična sila. Naša stranka je svoj politični položaj utrjevala na lokalnih in državno-zborskih volitvah.
V stranki DeSUS se zavedamo, da so potrebne reforme, saj brez njih ne moremo uspešno premagati recesije. Povsem jasno je tudi, da morajo biti reforme izvedene tako, da bodo državljani še vedno deležni tistih pravic, ki jih mora zagotavljati moderna socialna država. To pomeni pokojnine, ki zagotavljajo normalno življenje, plače, ki delavcu omogočajo preživljanje družine, in zdravstvene pravice, ki vsakomur omogočajo normalno zdravljenje.
Območni odbor DeSUS Ptuj in Pokrajinska zveza DeSUS Spodnje Podravje Ptuj-Ormož čestitata vsem prebivalcem ob dnevu upora - 27. aprilu, delavskemu prazniku - 1. maju, in 8. maju - 65. obletnici osvoboditve mesta Ptuj.
Albin Pišek,
vodja svetniške skupine DeSUS

Popravek
V marčevski številki Ptujčana, ki je izšla 30. 3. 2010, se je na strani 8, pri obvestilu stranke SNS, pripetil napačen zapis. Namesto besede razslojevanje bi moralo pisati razslovenjenje. Avtorju obvestila in bralcem se v uredništvu opravičujemo.
Milena Turk, odgovorna urednica Ptujčana
12 rr/).
GOSPODARSTVO
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Priprave na Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2010
Dobrote slovenskih kmetij bodo letos na ogled že enaindvajsetič, od 21. do 24. maja na Ptuju v mi-noritskem samostanu. Gre za največjo vseslovensko razstavo dobrot z dolgo tradicijo in za vseslovenski projekt, ki ga že od vsega začetka pripravljamo v okviru Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Vodimo ga na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj ob sodelovanju Mestne občine Ptuj in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Želja organizatorjev je povezava med turizmom in kmetijstvom ter mestom in podeželjem, kar dejansko tudi uresničujemo že vrsto let.
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 21. razstave
Razstavo organiziramo tako, da so predhodno izvedena ocenjevanja izdelkov iz trinajstih skupin, razstavljene pa bodo nagrajene dobrote. Letos je v ocenjevanju 1178 izdelkov in po izkušnjah bo velika večina izdelkov tudi nagrajena, ker so to kakovostni izdelki.
Kakovost ocenjenih izdelkov se iz leta v leto dviga, kar potrjuje število prejetih priznanj in podeljenih znakov kakovosti, ki jih dobijo kmetije za trikrat zapored
Organizatorji razstave smo zadovoljni, da smo v Sloveniji naredili potrebne spremembe zakonodaje na področju pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izvora. Zahteve inšpekcijskih služb so v primeru prodaje dobrot na stojnicah ob prireditvah danes znosnejše. Registrirane kmetije lahko tako svoje izdelke prodajajo na celotnem območju Slovenije. S spremembo zakona o kmetijstvu se pojavi termin dobrote naših kmetij, ki bo pripeljal do sheme kakovosti, dosegljive za manjše pridelovalce in predelovalce na kmetijah. Želimo, da dobra higienska praksa pri predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora zajame vse postopke, od pridelave do prodaje izdelka. Z Dobrotami slovenskih kmetij bomo v resnici začutili domače ognjišče in pristne dobrote naših kmetij.
slovi po dobrih krušnih izdelkih, pridelavi mesnih, mlečnih in drugih dobrot. Posebni del razstave bo letos predstavljal izdelke kmetij ekološke pridelave iz slovenskih pokrajin. Posebej pa se bosta pred-
stavili Biotehniška šola iz Veržeja in Kmetijska šola Ptuj, ki vsako leto sodeluje pri organizaciji, prireditev pa dodatno popestri z dnevi odprtih vrat.
prejeto zlato priznanje (za isto vrsto izdelka). Naj poudarimo, da je bilo v preteklih 20 letih na Ptuju podeljenih 3150 bronastih, 3256 srebrnih in 3373 zlatih priznanj ter za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje 399 znakov kakovosti.
Letos prijavljenih 1178 izdelkov
Na letošnjo razstavo so iz Slovenije in zamejstva kmetije v ocenjevanje prijavile 1178 izdelkov. Osrednje mesto ima Pomurje, ki
21, DOBRO'
V m
i SM H KMETIJ
Lih 24. Eiiaja 21110
.■:i-:IKU HtOfOSTAM *i -1L11 i!^:n:n i h L lh.i i n
■ h-II:I| ■ ^MuIHLT - L p.. r-: d 111 ■: k «4 I.WÜ.KI
OdMlE ll^lJT !■■ .. p-1'kif.T1pj= Jill'-Ui Irt-L'ri
™ äfc if H
¡■««■¿jfeH jN	iittiM(ratio tn na
Slovesno odprtje razstave bo 21. maja 2010 ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana. Pričakujemo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, župana MO Ptuj, predsednika KGZS in ostale pomembne goste iz politike in gospodarstva.
Na dan odprtja razstave bo v mestu organizirana ekološka tržnica, prav tako bodo ekološko pridelani izdelki še posebej predstavljeni na razstavi.
V soboto, 22. maja, bodo ob 13. uri podelitve priznanj za nagrajene mesne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmelade, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote in konzervirano zelenjavo. Med podelitvami bo bogat kulturni program. V soboto bo ob 11. uri potekala tudi regijska revija folklornih skupin v organizaciji Izpostave sklada za kulturo s Ptuja, pred Mestno hišo bo Sirarski praznik. V nedeljo, 23. maja, bo ob 10. uri sveta maša v minoritski cerkvi. Ob 11. uri bo začetek podelitev priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvami bo bogat kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldan, ko bo srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji javne radijske oddaje Radia Ptuj. V ponedeljek, 25. maja, bo ob 12. uri strokovni posvet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28. Razstava bo na ogled do 14. ure ta dan.
Parkirišča pri Zdravstvenem domu in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča
Bronja Habjanič
Tako pacientom kot obiskovalcem Zdravstvenega doma kakor tudi obiskovalcem Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je neposredno ob Zdravstvenem domu namenjeno veliko, plačljivo parkirišče, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ptuj.
Problem predstavljajo vsi tisti, ki - v želji prihraniti evro ali dva
- parkirajo na prostor, ki je namenjen stanovalcem Rimske ploščadi in je tudi ustrezno označen. Zaradi tega pogosto prihaja do »hude krvi«, ko so parkirišča, namenjena obiskovalcem Zdravstvenega doma, prazna, vsi parkirni prostori stanovalcev pa zasedeni.
Bolnišnica ima glede dostopa težje bolnih oseb večji problem, saj lastnega parkirišča, tik ob stavbi, nima. Rešilni avtomobili
in invalidi se lahko pripeljejo neposredno do vhoda v interni oddelek oziroma urgenco, a morajo praviloma takoj zapustiti prostor, da ne ovirajo prometa, ki je kljub temu, da ima bolnišnica svojo zapornico in je dosledna pri spuščanju vozil neposredno do vhoda, po večini zaparkiran. Problem zagotovo predstavljajo tudi vsi zdravi obiskovalci, ki želijo parkirati neposredno pred vhodom
in se jim je pretežko sprehoditi od parkirišča pri Zdravstvenem domu do bolnišnice.
Vodstvo se problema glede parkiranja zaveda. Okrog bolnišnice je še nekaj zemljišča, ki ga želijo v prihodnje nameniti parkirni hiši, ki bi bila namenjena obiskovalcem, služila pa bi tudi potrebam parkiranja zaposlenih (podobno kot so to storili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor).
¡<371 13
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
OKOLJE IN PROSTOR / POLITIKA
250.000 ljudi čistilo celotno Slovenijo!
Ptuj se je v letošnji vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu zelo dobro izkazal. V soboto, 17. aprila, je 3.722 Ptujčanov zavihalo rokave, nadelo rokavice in začelo čistilno akcijo. Skupno število predstavlja skoraj 16 odstotkov prebivalcev Ptuja. Po podatkih Čistega mesta so do 14. ure na dan akcije zbrali 150 ton odpadkov, ki so bili pripeljani iz 18 občin.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Slovenijo je po besedah organizatorjev (društvo Ekologi brez meja) čistilo 250.000 prostovoljcev. Podatke o količini zbranih odpadkov še prejemajo od občinskih organizatorjev in vodij zbirnih mest. Na dan čiščenja je bilo zbranih okrog 60.000 m3 odpadkov po celotni domovini. Prostovoljci
Organizatorka projekta na nivoju MO Ptuj, Natalija Resnik Gavez: »Velika zahvala vsem Slovenkam in Slovencem, Ptujčankam in Ptujčanom, organizacijam in podpornikom akcije.«
pod vodstvom vodij zbirnih mest in divjih odlagališč so čistili več kot 7.000 divjih odlagališč ter tudi razpršene odpadke. Na Ptuju je čistilo skupno 3.722 ljudi (na Ptuju je 23.716 prebivalcev), od tega 270 otrok iz vrtcev, 1.160 osnovnošolcev, 1.067 srednješolcev ter 1.225 prostovoljcev. Slednji so se zbrali na posameznih četrtnih skupnostih ter pobirali razpršene odpadke in sčistili tudi nekatera divja odlagališča.
Sicer pa je izvedba vseslovenskega projekta čiščenja naše domovine pohvale vredna akcija. Zasluga za tako velik odziv gre bogati tradiciji čistilnih akcij pri nas. Pa vendar smo letos presegli absoluten evropski rekord, saj v nobeni od držav, ki so posnemale estonski model, ni bilo niti približno toliko prostovoljcev. Brez entuziastov, kot je društvo Ekologi brez meja, ter ostalih društev, ki so pokrivala organizacijo projekta na nivoju občin, akcija ne bi bila tako uspešna, kot je bila. Društvo Čar Griča, ki ga vodi Natalija Resnik Gavez ter je tudi organizatorka projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu na nivoju MO Ptuj,
se posveča spodbujanju ustvarjalnosti skozi rokodelske veščine in s tem bujenju ustvarjalnega razmišljanja. »Pozornost posvečamo približevanju k naravnim in zdravim stilom življenja. Delujemo po vzoru rodovnih skupnosti v obliki medsebojne pomoči in izmenjave izkušenj. Cilj je bujenje notranjega bistva skozi znanja, pridobljena iz proučevanja Oriš - energije narave in modrosti Majev. Znanje črpamo iz matere Narave - izvora
vsega, kar obstaja. Prav Narava, z vsemi brezštevilnimi čudesi, kot so moč vode, vetra, ognja, prsti, lastnosti živali in zdravilne moči rastlin, je naše prednike učila čutiti učinke njenih darov. Sodobni človek pa je z razvojem tehnologije povsem izgubil prvobitni stik z njo. Na predavanjih in mesečnih srečanjih izmenjujemo življenjske izkušnje in modrosti,« predstavlja svoje društvo Natalija.
Akcija je povezala celotno Slovenijo, aktivno so se vključile domala vse občine, projekt so podprli tudi zavod za gozdove, komunala, turistična organizacija Slovenije ...
Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu je združil kar 3.722 prostovoljcev s Ptuja.
8. aprila je preteklo dvajset let od prvih parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji, ob tem pa mineva tudi natanko deset let od dne, ko je bila takratnemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku izglasovana nezaupnica v Državnem zboru. Aprilski deževni dnevi so torej za koalicijo zgodovinsko težavni. Posledice sedanje koalicijske krize bi lahko bile dolgoročne, zato je nujno prekiniti politično negotovost državljanov in se osredotočiti na aktualne teme. Ena takšnih v letošnjem letu so zagotovo lokalne volitve. Stranka ZARES je že v koalicijski pogodbi vztrajala pri zapisu spremembe volilne kampanje. Želja stranke je, da se kampanja skrajša ter postane racionalnejša in absolutno preglednejša. V času volilne kampanje se je treba osredotočati na probleme občine, ljudi in njihove težave in ne na trošenje ogromnih količin denarja za jumbo plakate.
Mestni odbor ZARES - nova politika se aktivno pripravlja na jesenske lokalne volitve. Pripravili smo volilni program, hkrati smo v tem času evidentirali kandidatke in kandidate za mestni svet in mestne četrti.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ter ob 1. maju, prazniku dela.
'Miro Vamberger, predsednik MO ZARES - nova politika
14 rJT).
PTUJČANI
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Ne znam si predstavljati življenja brez plesa
v
Ptujčanka Hermina Zuran pridobila licenco za plesnega sodnika
Ples, ki se mu posvečam že 20 let, je zadnja leta postal del mojega vsakdana. Življenja brez plesa si sploh ne znam več predstavljati, pove mlada ko-reografinja, plesna učiteljica in zdaj tudi plesna sodnica Hermina Žuran. Zaposlena je v Plesnem centru Mambo, kjer poučuje hip hop kar sedem skupin, ob tem pa je še absolventka filozofske fakultete v Mariboru, kjer zaključuje študij zgodovine in pedagogike.
Mateja Tomašič
Že kot majhno deklico so jo starši vpisali k plesnim vajam, ki so jo zelo veselile. Kmalu je dobila tudi svojega soplesalca in se posvetila treningom standardnih in latinskoameriških plesov. S prvim soplesalcem Jernejem Slejkom sta pod taktirko Franja Kozara dosegla izredne rezultate. »Bila sva med drugim tudi državna prvaka v pionirski konkurenci in viceprvaka svetovnega prvenstva, kar pomeni, da sva dosegala rezultate na svetovnem nivoju. Potem sem menjala nekaj soplesalcev v standardnih in LA plesih. Nazadnje sem plesala s svojim bratom Borutom Žura-nom,« se svojih plesnih začetkov spominja Hermina Žuran. Vendar ni ostala pri standardnih in LA plesih, saj so jo pritegnili džez plesi, ki se jih je začela učiti pri Boženi Krivec v Plesnem centru Mambo. Kasneje se je navdušila še nad hip hop plesom, ki ga je takrat poučeval Borut Žuran. Hip hop jo je tako okupiral, da ni imela več časa za džez plese. Že na začetku plesne poti je s soplesalci dosegala vidnejše uspehe. Kot pravi, pa je najbolj ponosna na drugo mesto na državnem prvenstvu, kjer so nastopili kot mambo formacija pod vodstvom Boruta Žurana, koreografijo pa jim je takrat sestavil Gena Zeneli iz Ljubljane. S to uvrstitvijo so se jim odprla vrata na svetovno prvenstvo, kjer so kot prva slovenska hip hop formacija našo državo zastopali v finalu svetovnega prvenstva in na koncu osvojili 4. mesto. Hermina je nato izpostavila še odličen nastop male skupine pod taktirko Natali Brun-čič, ki je na državnem prvenstvu na Ptuju dosegla 2. mesto.
Pod njeno taktirko plesno
Foto: zasebni arhiv Hermine Žuran
znanje pridobiva sedem skupin
»Direktor plesnega centra Mambo Metod Peklar me je pred osmimi leti vprašal, če bi bila pripravljena voditi kakšno skupino, in tako sem dobila svojo prvo 'pionirsko' skupino. Na začetku .sem imela tremo, saj se še nisem zavedala, da sem sposobna za to delo. A sem se hitro navadila. V začetku so mi mogoče nekaj težav povzročale kombinacije, koreografije. Za učenje novih gibov pa so zelo primerna plesna izobraževanja. V tem letu imam tudi v načrtu potovanje v Ameriko po novo plesno znanje. Tam je res meka hip hopa. Upam, da mi bo uspelo, saj je to kar precejšen finančni zalogaj. Tudi v Sloveniji imamo dobre koreografe, ki se veliko izobražujejo v tujini in tam pridobivajo plesno znanje, kasneje pa nam znanje prinesejo v Slovenijo in nam ga posredujejo preko 'hip hop workshopov'. Velikokrat imamo v Sloveniji tudi izobraževanja s koreografi iz tujine, ki delajo s priznanimi imeni, tako da se lahko tudi pri nas zelo veliko naučiš. Ti hip hop workshopi so organizirani skoraj vsak mesec, saj se je ta ples izredno razširil v primerjavi z ostalimi plesi,« pove Hermina Žuran o pridobivanju novih znanj. Njena prva skupina se je tudi uspešno udeleževala tekmovanj. Potem je vsako leto dobila kakšno skupino zraven in tako pred štirimi leti dobila naziv vodilne koreografinje in trenerke v PK Mambo. Trenutno trenira hip hop sedem skupin. Ob tem pa spodbuja vse, ki se želijo preizkusiti na tekmovanjih in jih na tekme tudi pripravlja. Treninge imajo vsak dan od šest do sedem ur, od
ponedeljka do sobote, včasih pa tudi v nedeljo.
Zdaj tudi plesna sodnica in plesna učiteljica
Leta 2008 se je odločila, da se preizkusi v svojem znanju o plesu in se začela izobraževati za plesno učiteljico. Obstajajo trije nivoji, in sicer plesni vaditelj, učitelj in trener. Ker je imela Hermina veliko predznanja in je tudi tekmovala na državni ravni ter dosegala finalne uvrstitve, je lahko preskočila prvi del in se udeležila izpitov za plesno učiteljico. Predavanja, ki so potekala pod okriljem Plesne zveze Slovenije, so Metod Peklar, Maja Kaisersberger in Hermina obiskovali zadnjih šest mesecev skoraj vsak konec tedna. Izpiti iz vsakega plesa so bili pisni ali ustni, vsi pa, po mnenju udeležencev, izredno zahtevni. Za pridobitev naziva plesna učiteljica mora tako teoretično kot tudi praktično poznati vse plese, tudi tiste, ki jih nikdar ni plesala, kot so balet, folklora in orientalski plesi. Že dolgo je bila Herminina želja, da postane tudi plesna sodnica za šov plese: »Obiskovala sem predavanja za plesno sodnico in naredila izpit, ki je bil zelo težek, saj moraš pisati 90 odstotkov pravilno, da opraviš izpit. Nato imaš video sojenje, ki sem ga tudi uspešno opravila, potem pa še vzporedno sojenje na dveh kvalifikacijskih tekmah, ki sem jih odsodila v marcu, in tako prejela licenco za plesno sodnico. Pogoji za pristop k izpitu za plesno sodnico so polnoletnost, da si plesni učitelj ali trener in da več let plešeš v plesnem klubu ter sodeluješ s Plesno zvezo Slovenije. Moram pa reči, da sem bila kar presenečena, koliko znanja je potrebnega za pridobitev sodniške licence.«
Pred prvim sojenjem imela tremo
Začetek prvega vzporednega sojenja je bil težek: »Ko imaš pred seboj sodniški listek, si malo zmeden, na plesišče pride 20 do 30 plesalcev, vsakega moraš oceniti.
Po zaključeni uspešni tekmovalni poti se je Hermina Žuran podala v sodniške vode.
Ni dovolj, da samo napišeš mesto, temveč ga moraš oceniti po standardih, ki jih moramo obvladati. Tako posebej oceniš tehniko, celostno podobo in kompozicijo, kar je na začetku kar malo naporno glede na število tekmovalcev. V šov plesih se namreč izredno veliko plesalcev odloča za tekmovanja. Na prvem vzporednem sojenju sem ocenjevala pionirje in člane. Moram reči, da smo Slovenci v samem vrhu svetovne plesne scene, tako da sem bila na koncu sojenja izredno zadovoljna. Zdaj vem, kako je, ko smo včasih, ko sem še tekmovala, rekli, da sodniki vedno gledajo grdo. Vendar to ne drži, morda kdaj naredimo kakšno grimaso, saj moramo pozorno spremljati toliko plesalcev.«
S tem je nepreklicno konec Her-minine tekmovalne kariere, saj je ob pridobitvi sodniške licence morala potrditi, da ne bo več tekmovala: »Glede na to, da že 20 let plešem in od tega 18 let tekmujem, mislim, da je dovolj. Zdaj je zame bolj pomembno delo z mojimi plesalci in zdaj sem tudi bolj v sodniškem svetu. Sedaj bodo tekmovali moji tekmovalci, jaz pa bom gledala in ocenjevala.«
Kljub temu da si želi postati učiteljica v osnovni šoli, si življenja brez plesa ne zna predstavljati, saj se dobro počuti v družbi svojih plesalcev, rada pa ima tudi nastope in tekme.
Kjn 15
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
PTUJCANI
Tatjana Majcen Ljubič, članica slovenske paraolimpijske
atletske reprezentance
»Moje življenje brez športa bi bilo dolgočasno!«
Pri 14 letih je zaradi padca s češnje pristala na invalidskem vozičku, a je to ni ustavilo, da ne bi dosegla svojih ciljev. Z atletiko se je začela aktivno ukvarjati leta 2002 in takrat tudi postala članica Slovenske atletske reprezentance. Že junija istega leta se je udeležila svetovnega prvenstva v Lillu v Franciji. Dosegla je 6. mesto v suvanju krogle in 7. mesto v metu diska. Na letošnji podelitvi Športnik leta 2009 v MO Ptuj je prejela posebno priznanje za izjemne dosežke na področju invalidskega športa.
Bronja Habjanič
Foto: zasebni arhiv Tatjane Majcen Ljubič
Kako je potekala tvoja športna pot? Kdaj si se prvič srečala s športom?
Že v osnovni šoli sem rada tekla in bila odlična sprinterka na 100 m. Po nesreči sem najprej začela igrati košarko, in ker je bila šola med poletnimi počitnicami zaprta, se je v tem času odvijala atletika.
dobila trenerja, metalni stol in vse, kar sodi zraven. Že mesec in pol kasneje so me poslali na svetovno prvenstvo v Francijo in me tako rekoč vrgli v mrzlo vodo, kar mi je dalo elana in motivacije za naprej, da morda lahko pa tudi jaz v metih dosežem kakšno olimpijsko kolajno, saj sem si
Tatjanini največji uspehi:
•	2003 - evropsko prvenstvo v Assnu na Nizozemskem: naslov evropske prvakinje v suvanju krogle in 2. mesto v metu diska
•	2004 - paraolimpijske igre v Atenah: naslov paraolimpijske viceprvakinje v metu kopja, 3. mesto v suvanju krogle in 4. mesto v metu diska
•	že sedem let zapored državna prvakinja v vseh metih
•	2005 - odprto evropsko prvenstvo Espoo na Finskem: 6. mesto v suvanju krogle in 7. v metu kopja in diska
•	2006 - svetovno prvenstvo v Assnu na Nizozemskem: 5. mesto v suvanju krogle
•	2008 - paraolimpijske igre v Pekingu: 5. mesto v suvanju krogle
Sprva mi je bilo zelo boleče sploh pogledati atletsko stezo, ker sem vedela, da več ne bom nikoli tekla, a so me fantje iz našega društva prepričali, da atletika ne pomeni samo teči, ampak tudi metati, suvati in še kaj. To je bilo leta 2000 in takrat sem šla občasno na atletiko, vendar me meti niso preveč zanimali. Leta 2002 so me povabili na neko tekmo in jaz sem samo malo za šalo sunila tisto kroglo. Nekaj tednov kasneje so me poklicali iz Zveze za šport invalidov in me vprašali, če bi se mogoče začela malo bolj aktivno ukvarjati z atletiko, in da bom
Uspešna paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič.
kot »zdrava« sprinterka vedno želela, da bi lahko enkrat šla na olimpijske igre.
Kaj ti v življenju pomeni šport?
Šport mi v življenju pomeni veliko. Daje mi občutek svobode in takrat se pravzaprav ne počutim nič drugače od ostalih atletov, ker se moram za svoje rezultate in dosežke enako potruditi kot oni. Res je, da je moj trening malo drugačen od njihovega, toda nič manj naporen in glede na to, da ne morem uporabljati nog, tudi včasih malo bolj zahteven. Če po-
vem z eno besedo - moje življenje brez športa bi bilo dolgočasno.
Kdaj, kje in kako treniraš?
Moji treningi potekajo vsak dan od ponedeljka do sobote, najmanj dve uri in pol. Treniram na ptujskem stadionu in bi se ob tej priložnosti rada zahvalila Športnemu zavodu Ptuj, da so na stadionu in v dvorani naredili posebne luknje, kamor lahko zapnem moj metalni stol. Moji treningi pa potekajo tudi v fitnesu Botra v Gorišnici, kjer so me odprtih rok sprejeli, potem ko so mi vrata zaprli v ptujskih Termah. Ko sem iz Aten prinesla dve medalji, so mi tako rekoč iz danes na jutri rekli, da si moram kupiti vstopnico za plavanje, če hočem na fitnes. Ker bi me mesečna karta za plavanje stala precej več kot pa mesečna karta za fitnes, sem se obrnila na
direktorja, ki pa je rekel, da pol pa lahko grem kam drugam. Po olimpijskih igrah v Pekingu sem menjala tudi trenerja. Moj sedanji trener je Gorazd Rajher, ki trenira tudi olimpijko Nino Kolarič.
Kakšno je finančno breme ukvarjanja s športom?
V enem letu se kar nabere kopica takšnih in drugačnih stroškov, ki so povezani s športom: od dodatne prehrane do opreme in športnih rekvizitov, vse moram kupiti sama, in ker nam Zveza za šport invalidov Slovenije (para-olimpijski komite) plača samo tri tekme in ene priprave na leto, si moram vse dodatne tekme in priprave plačati sama, kar pa je velik finančni zalogaj.
Kako je s sponzorji in z dona-torjipri športnikih invalidih?
Lions, Rotary klub in Soroptimistke skupaj za Tatjanin športni invalidski voziček
Pri vseh uspehih je najbolj žalostno to, da je Taja, kot jo kličejo prijatelji, prikrajšana za osnovne medicinske pripomočke. Zaradi obrabe invalidskega vozička, na katerega je vezana vsakodnevno, potrebuje novega. Če hoče biti kolikor toliko samostojna in se še naprej uspešno ukvarjati s športom, je zanjo nujen malo boljši voziček. Zdravstvena zavarovalnica prispeva zgolj slabih devetsto evrov. S tem denarjem pa si lahko kupi voziček, ki ima več kot 30 kg in ki ga sama ne more postaviti v avto. Njeni prošnji so prisluhnili vsi trije domači dobrodelni klubi in ji pri nakupu novega vozička, ki bo tehtal zgolj slabih 7 kg, pomagali z donacijo v višini 2.800 evrov.
16 r;?).
PTUJČANI / KULTURA
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
V športu invalidov je zelo velik problem s sponzorji in z donatorji, ker se pač o našem športu premalo piše in govori, in zato si s težavo pridobim kakšnega sponzorja oziroma donatorja. Sama se na različna podjetja obrnem predvsem v olimpijskem letu, ker so takrat stroški res veliki, rada pa bi
se seveda zelo dobro pripravila na tako veliko tekmo. Na tem mestu bi se iskreno zahvalila vsem, ki so mi do sedaj stali ob strani in me tako ali drugače podpirali. Vesela sem vsake pomoči. Moje priprave za naslednje paraolimpijske igre v Londonu leta 2012 so se že začele in vesela bi bila vsakega sponzorja
oziroma donatorja.
Se boš pred naslednjimi paraolimpijskimi igrami v Londonu udeležila še kakšnega tekmovanja?
Nameravam se udeležiti svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji januarja 2011. Ravno v teh dneh
sem dobila norme za to prvenstvo in moram povedati, da bo treba še trdo delati, toda zadnji rezultati so bili zelo zadovoljivi in jih moram le še nadgraditi. Trener je zelo optimističen in verjame v moj uspeh, zdaj pa sta potrebna samo še trdo delo in močna volja.
v
SUS teater: Drzni in poskočni
V režiji, priredbi, scenografiji in kostumografiji Aljaža Godca je konec februarja svojo premiero v kulturni dvorani Draženci doživela situacijska komedija »Drzni in poskočni«.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Kdo je s kom?
Zaplet komedije Drzni in poskočni gledalcu ne pusti dihati in ga premetava iz ene komične situacije v drugo. Filipa Majhna, založnika otroških knjig, njegov poslovni partner Mare Kresnik prosi, da mu za en večer posodi stanovanje, kjer bi se pozabaval s svojo najnovejšo ljubico. Istočasno Jasmino Majhen njena prijateljica Anja Kresnik prepriča, da ji odstopi stanovanje, da bi se sestala s svojim ljubimcem. Usodnega večera nameravata novo posteljo preizkusiti tudi varuška Suzana in dekorater Erik Kisel. Ko predvidena večerja zakoncev Majhen zaradi Filipovega napada ljubosumja odpade, se v stanovanju srečajo ljudje, ki se nikakor ne bi smeli. Kot so zapisali v Sus
teatru, gre za »izvrstno bulvarko, ki skozi neprekinjen stampedo komičnih situacij zagotavlja obilo zabave«.
V komediji nastopajo: Jana Žerak, Damijan Zagoršek, Robi Cafuta, Tanja Hauptman, Matjaž Godec, Katja Svenšek, Monika Cestnik, Nejc Pešec in Polona Ambrožič.
Vsestranski Aljaž Godec
Aljaž Godec, režiser predstave, sicer študent sociologije, kot igralec nastopa tudi v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Prvič se je z režijo srečal v KD Draženci, v sezoni 2005, ko je režiral komedijo avtorja Marca Camolettia »Ste-vardesepristajajo«. Delo režiserja ga je takrat povsem prevzelo in logična posledica je bila, da je, kot pravi sam, postal kar »hišni
Ekipa ŠUS teatrovcev (z leve): Tanja Hauptman, Nejc Pešec, Aljaž Godec (režiser), Monika Cestnik, Robi Cafuta, Katja Svenšek, Matjaž Godec, Polona Ambrožič, Jana Žerak, Damijan Zagoršek in Domen Stropnik (tonski in lučni mojster)
režiser« ŠUS teatra. Do danes je režiral pet predstav.
Že večkrat nagrajeni Damijan Zagoršek
Filipa Majhna, založnika otroških knjig, je odlično odigral že večkrat nagrajeni Damijan Zagoršek, ki v ŠUS teatru igra četrto sezono. V
»Aferi poln kufer« je dobil priznanje za najboljšo moško stransko vlogo na Linhartovem regijskem tekmovanju, kasneje pa še naziv za komedijanta festivala v Pekrah. Zagoršek je tudi prejemnik plakete za izjemne kulturne dosežke Občine Hajdina.
ŠUS teater
ŠUS teater deluje kot sekcija KD Draženci. Svojim članom skuša približati gledališče kot način razmišljanja in življenja ter jih seznaniti z dramskimi veščinami. Vsako leto si zastavljajo višje cilje in sprejemajo zahtevnejše umetniško-dramske izzive. Na njihovem repertoarju so večinoma komedije, ki predstavljajo eno izmed najzahtevnejših dramskih žanrov za igralca, a so hkrati najbližje ljudem in jih ti najprej vzamejo za svoje. Komediji iz preteklih sezon, Klinika Kozarcky in Afera poln kufer, sta bili skupaj odigrani okrog štiridesetkrat. Prav tako sta se obe predstavi uvrstili na regijsko Linhartovo srečanje in bili izbrani v tekmovalni del Festivala komedije v Pekrah. ŠUS teater se je dvakrat že prebil tudi med najboljših dvajset ljubiteljskih gledališč na območju Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice.
Vabilo na študijski krožek Beseda slovenske Istre
Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Zreli vedež Ptuj bo gostilo študijski krožek Beseda slovenske Istre, ki je pred kratkim izdalo 14. zbornik Brazde s trmuna. Njihovi člani skrbijo, da kulturna dediščina slovenske Istre ne bi šla v pozabo, zato zapisujejo in predstavljajo ljudske šege, pesmi in istrske štorije po različnih slovenskih krajih. Želimo, da bi pojočo govorico s skrajne zahodne slovenske meje predstavili tudi v našem okolju, zato vas 20. maja ob 18. uri vabimo v Muzikafe. Prisluhnili boste lahko njihovi besedi, pesmim in glasbi. Veselimo se srečanja s temperamentnimi Istrani, ki nam bodo povedali veliko zabavnih štorij iz njihovega okolja.
Viktorija Dabič
¡<371 i7
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
KULTURA
Do evropske prestolnice kulture še 626 dni
Maja Leber
V Bruslju je marca letos potekala slovesnost ob 25. obletnici Evropske prestolnice kulture, ki so jo leta 1985 začele Atene. Slovesnost so pospremili s strateško konferenco, na kateri so med drugim spregovorili predvsem o prihodnosti tega pomembnega vseevropskega kulturnega projekta. Evropska prestolnica kulture je uspešna zgodba, ki se je v minulih 25 letih potrdila že 42-krat, njena prihodnost pa je v regionalnosti in trajnostnih učinkih, kar dokazuje, kako na pravi poti so Maribor in partnerska mesta, ki bodo svoje poglavje v tej zgodbi začela z januarjem leta 2012.
Tako Maribor kot vsako partnersko mesto zase aktivno pripravljamo vsebine, s katerimi se bomo Evropi in svetu predstavili kot evropska regijska kulturna prestolnica. Za ta namen je Mestna občina Maribor na svoji redni seji 25. januarja 2010 sprejela Odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture ter imenovala začasno vodstvo, ki ga predstavljajo Vladimir Rukavina, v. d. generalnega direktorja, Helena Hvalec, v. d. poslovne direktorice, in Aleš Novak, v. d. programskega direktorja. Novo vodstvo bo v teh dneh skušalo dokončno uskladiti operativni načrt dela za čim hitrejši zagon in delovanje novega zavoda. Ena izmed prednostnih nalog je tudi čimprejšnja preselitev zavoda in vzpostavitev informacij-
skega centra Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Na ogled je tudi nov spletni portal na naslovu www.maribor2012. info, namenjen informacijam o pripravah na evropsko kulturno leto v Mariboru in partnerskih mestih. Tudi ta spletni portal do leta 2012 še čakajo nadgradnje in preobrazbe.
Mesto Ptuj nadaljuje pot, ki smo jo zastavili pod vodstvom Franca Mlakarja. Po predstavitvah idejne zasnove projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner v ptujskih intelektualnih krogih, se je po posameznih sklopih pričela odvijati osrednja zgodba potrjenega koncepta našega mesta. Projektna dokumentacija za prioritetne investicije (dominikanski samostan, Stara steklarska in Mestni kino Ptuj) bo predvidoma končana
do konca tega leta, programske vsebine »Festivala umetnosti in dediščine« smo že pričeli uresničevati v okviru letošnjega 50. kurentovanja, nekatere vsebine bodo v duhu evropske prestolnice zaživele z drugimi letošnjimi dogodki. Predvsem želimo uresničiti idejo poletnega umetniškega festivalskega dogajanja, ki bo mesto preželo s tako potrebnim in želenim novim duhom. Nov duh v mestu pa ne bo posledica dobrih koncertov, lepih podob ali veličastnih dvoran. Stari in novi Ptuj bodo najbolj močno in trajnostno povezali meščani, ki bodo svoje mesto spoznali, ga sprejeli in začutili z vsem preteklim in sedanjim dogajanjem ter s tem ustvarili kulturno prestolnico, ki jo bodo lahko živele prihodnje generacije.
Poezija v sliki Boruta Beusa
V Galeriji Tenzor, ki deluje v okviru Mestnega gledališča Ptuj, so 24. marca odprli razstavo likovnega umetnika Boruta Beusa z naslovom »Poezija v s liki«. Slike je izbral in razstavo postavil umetniški vodja galerije Vladimir Forbici.
Eno izmed razstavljenih del umetnika Boruta Beusa.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Če bi poezijo primerjali s sliko, bi lahko dela Boruta Beusa opisali kot sintezo tradicionalnega odnosa med slikarstvom in pesnjenjem. Pri njem je moč opaziti izrazito sozvočje različnih jezikov in njihovih upovedovanj.
»Že rimski pesnik Horacij je nakazal, da so nekatere pesmi in slike razumljive na prvi pogled, druge
potrebujejo kritično oko, tretje je treba opazovati dlje časa, nekatere večkrat in spet druge v mraku. V krajinah in tihožitjih Boruta Beusa živijo majhne izkušnje dojemanja. Umetnik v svojem delu navidezno sledi kontinuiteti, prežeti s tradicijo slikarstva, a daje hkrati življenju nove kromatične in harmonične kompozicije. V
letih raziskovanja so se njegove tradicionalne teme, portreti, tihožitja in pokrajine, oddaljile od golega prikaza resničnosti, da bi na svobodnejši gestualni način, tudi z izbiro hitrih potez s čopičem, črnega ali monokromega ozadja, zajele nepričakovano in skrivnostno dušo. V njegovih kompozicijah, kjer je pogosto edini predmet z razpršeno svetlobo enakomerno osvetljena vaza rož, je točka pogleda strogo frontalna, mase se luščijo do te mere, da nakazujejo evolucijo v teku.
Enostavnost in repetitivnost tihožitij in krajin sta vir Beusove domišljije in predmet njegovega raziskovanja. Ti elementi so zanj postali izhodiščna točka, s katero pričenja svojo igro formalne mirnosti in razmerij med oblikami, okoljem, svetlobo in tonaliteto barv. V tej igri nastajajo slike majhnega in srednjega formata, ki, kot posledica notranjih vibracij najmanjših nians barv, delujejo dramatično in hkrati poetično,« je o umetniku zapisala Marika Vicari.
Borut Beus (1966) je študiral likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kot slikar, kipar, oblikovalec unikatnega nakita in pedagog je poznan predvsem po angažiranih socialno-psiholoških konceptualnih projektih. Sam ali skupaj z drugimi umetniki najpogosteje ustvarja pod psevdonimi. Najbolj znan in odmeven je njegov projekt »Vsi ljudje mečemo enako senco«, ki ga je izvajal v času poučevanja umetnostne vzgoje na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani ter v okviru projektnega učenja za mlade (PUM). Sodeloval je na Festivalu Transgeneracije (Cankarjev dom Ljubljana, leta 2000), v okviru spremnih prireditev Festivala Lent in drugje.
18 iCT!
GOSPODARSTVO
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Življenje svetlobe
V Miheličevi galeriji prvič razstavljene slike in akvareli izjemne umetnice Helene Bauman
Na Ptuju rojena (1954) in kasneje v Mariboru živeča arhitekta, slikarka in prevajalka je svoj umetniški credo doživela in živela na Švedskem, v Stockhol-mu, kamor se je preselila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bila je izjemno ustvarjalna na različnih področjih in je zapustila obsežen opus slik, akvarelov in svečnikov, s katerim je zaslovela kot slikarka in umetnica na Švedskem. Njeno umetniško in življenjsko pot je, žal, prekmalu prekinila bolezen (2005). Umetniški opus Helene Bauman je tako prvič razstavljen v Sloveniji, v Miheličevi galeriji na Ptuju, kjer smo ga razdelili na dva dela: v pritličju galerije so razstavljeni akvareli, v nadstropju pa so na ogled velika platna, ki jih je slikarka poimenovala Ikone.
Stanka Gačnik
Na odprtju razstave je govoril tudi stanovski kolega, arhitekt mag. Tomaž Kancler (desno), v sredini direktor muzeja Aleš Arih, levo kustodinja razstave Stanka Gačnik.
V osrednjem slikarskem opusu Helene Bauman, če izvzamemo serijo velikih, izjemnih akvarelov, kjer prevladujejo izbrane barvne ploskve v urejenih kompozicijskih ritmih, ki govorijo o prepričljivi in jasni vizualni govorici, se njeno slikarsko občutje preliva predvsem skozi figuro, skozi podobe njej ljubih oseb in velikokrat skozi lastno upodobitev. Njena likovna originalnost se kaže v skritem nagovoru, ko svoje figure postavlja v namišljene prostore, brez perspektive, obdane z izbranimi predmeti in znaki, ki artikulirajo njihovo okolje in dramatizirajo nastalo situacijo. Znotraj le-tega so figure upodobljeno plastično, velikokrat z deformiranimi proporci, a s karakternimi obraznimi izrazi, poudarjene z nanosi zlate barve, ujete med seboj v skrivnostnih odnosih, potopljene v lastne misli ali ljubko dotikajoče se med seboj, igrivo razgibane v skupini ali v neverbalni komunikaciji z nami kot opazovalci. Slikarka je gradila svoja likovna razmišljanja na razmerju med umetnikom, figurami na platnu in gledalcem. Ni umetnosti brez gledalca! In edina dolžnost umetnosti je, da je kot umetnost dobra! Umetniško delo je dostikrat več kot le objekt umetnostnih izdelkov in več kot le skupek vrednostnih sodb. Proces kreacije, osebno čutenje, senzibilno dojemanje in mojstrsko obvladanje umetniškega izdelka pravzaprav predstavlja vizijo sveta, predstavlja univerzum lepega in dobrega, predstavlja vero v življe-
nje svetlobe ... Umetnost Helene Bauman je obstala med mrakom in svetlobo, njena umetnost se pogovarja z večnostjo ... Slike Helene Bauman nas ne pustijo ravnodušne. Ko jih gledamo in beremo, se nenadoma izlušči odnos ti - jaz, kot edini in najpomembnejši v času in prostoru, ki ga živimo tudi danes. Toplina in ljubezen, spoštovanje in zaupanje, veselje in žalost, igrivost in zamišljenost, videno in zamolčano, življenje in smrt . so različni poli nasprotujočih si načel, dvojnosti v odnosu med moškim in žensko, materjo in hčerjo, očetom in sinom, objektom in subjektom, materijo in dušo ., ki dobesedno žarijo iz podob Helene Bauman. Te dvojnosti in nasprotja pa so pravzaprav skriti, nezavedni pol slikarkine likovne poetike, ki jo zaznamo in odkrijemo, če pozorno »beremo« njene umetnine, ki potrjujejo slikarkino odličnost, njeno subtilno dojemanje sveta, umetniške in duhovne razsežnosti slikovnih podob ter mojstrsko likovno dorečenost. Jeseni leta 1993 je Helena Jelka Bauman sodelovala na razstavi slovenskih umetnikov, ki so delali in ustvarjali na Švedskem. Ob tej priložnosti je spregovorila nekaj besed o svojih občutkih ter pomenu dežele, v kateri je živela, o svetlobi, ki jo ima švedska dežela in ki bi jo rada prenesla prek svojih del tudi gledalcem: »Od leta 1989 živim in delam na Švedskem. Slikati sem pričela pred dvanajstimi leti. Pred tem nisem v slikanju imela nobenih akademskih izku-
šenj, vendar sta me gnali močna notranja želja ter obveza pokazati zunanjemu svetu moje doživljanje sveta in resnice. Moje slike so se skozi čas spreminjale, in čeprav nisem imela tega namena, so se v teh desetih letih nastajanja razvile v Ikone. Slikala sem jih počasi, včasih le eno sliko na leto. Svojih slik vnaprej ne načrtujem. Slike rastejo iz svoje lastne moči. Lahko samo opazujem, v kaj so se razvile. Kakšne morajo biti, vidim šele, ko so končane. «
Slike je razstavljala na Švedskem na samostojnih razstavah, kakor tudi na razstavah skupaj z drugimi avtorji. Zadnjo veliko samostojno razstavo je imela leta 2005, že zelo bolna, v Vasby Konsthall Galleri v Stockholmu. Leta 2006 so bile njene slike razstavljene na razstavi z naslovom Ta duhovni prostor v galeriji Edsvik Konstahall, skupaj z desetimi drugimi slikarji in kiparji. Tega leta je Televizija Slovenija, Regionalni center Maribor, (avtor Marjan Šrimpf) posnela o njenem delu in življenju dokumentarni film z naslovom Slovenska ikona na švedskem nebu. Na otvoritveni slovesnosti je o arhitekturi, umetniškem izražanju in Jelki Bauman govoril tudi arhitekt mag. Tomaž Kancler: »Spregovoriti teh nekaj besed o Jelki zame ni enostavno in pomeni izraziti razmišljanje o arhitekturi in arhitektih, o zanimivem in večplastnem poklicu, ki so ga vse od srednjega veka, pa od ustanovitve Ecole des beaux Arts, zmeraj uvrščali med lepe umetnosti. Kipar-
stvo, slikarstvo in arhitektura so te. Funkcionalizem moderne in uravnilovka znanj in poklicev v družbi druge polovice 20. stoletja pa so ga pahnili v naročje tehnike, gradbeništva in industrije, zgolj s sramežljivim, pa tudi zaničujočim pridihom umetnosti.
Ta dvojnost je le ena izmed mnogih, ki označujejo poklic arhitekta. Karakteristično za ta poklic je namreč prav to nihanje med tehniko in umetnostjo, napetostjo, ki je ni možno opustiti. Takoj ko se odločaš za eno izmed teh dveh dimenzij, si namreč obsojen slediti logiki ene ali druge - do poslednjega diha. Akt ustvarjanja se ne izčrpa v zgolj tehničnem dejanju in se tudi ne izčrpa v zgolj simboličnem.
V resnici je primerno zagovarjati predstavo, da je arhitekt nekdo, ki uporablja tehniko za ustvarjanje emocij - umetniških čustev natančneje. Pri poslušanju glasbe lahko ugotavljamo, da tehnika igranja dosega nivo, ko se pretvarja v umetnost. Glasbenik Charlie Parker je dejal: "Nauči se vse o tvoji glasbi in tvojem instrumentu, nato lahko to pozabiš in igraš naprej, kakor ti je ljubo."
To so misli, ki se zelo nanašajo na Heleno Jelko Bauman in njeno pojmovanje arhitekture, več, umetniškega izražanja. Dela, ki jih danes lahko pogledamo, govore o njih temeljnemu namenu: delo prebrati in razložiti iz branja oblik.«
Razstava je v Miheličevi galeriji na ogled do 9. maja 2010. Vljudno vabljeni.
¡<371 19
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
KULTURA
320 let kasneje
Dve pomembni izdaji Valvasorjevih del tudi na Ptuju
Leta 2009 je minilo 320 let od prve izdaje dela Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain), ki je izšlo leta 1689 v nemščini in velja za največje delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja ter še danes za eno izmed najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. Ob tem jubileju smo tudi v Knjižnici Ivana Potrča predstavili dve pomembni knjižni dragocenosti, pridobljeni v letu 2009: faksimile Valvasorjeve grafične zbirke (Iconotheca Valvasoriana) ter prvi del slovenskega prevoda njegove Slave vojvodine Kranjske
Mira Jerenec
Polihistor Janez Vajkard Valvasor je bil kranjski plemič in mož z izjemno usodo, ki se je s svojim delom vpisal v zgodovino slovenstva. Bil je raziskovalec zgodovine in arheologije, matematike, magije in alkimije, svetovni popotnik, vojak in poveljnik, zbiratelj, histori-ograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik mogočne knjižnice z vsemi takrat pomembnimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik in založnik, ustanovitelj prvega grafičnega podjetja, prvi bakrotiskar in še bi lahko naštevali. Raziskoval je pojave na Cerkniškem jezeru, izumil ulivanje bronastih kipov v enem kosu in naredil za tiste čase nenavaden načrt za predor pod Ljubeljem, s katerim je močno prehitel svoj čas. Rojen je bil leta 1641 v kranjski plemiški družini, katere rodbinski grad je bil grad Medija pri Izlakah. Znanje in izkušnje si je nabiral na potovanjih po tujini in v vojaški službi. Na poti po evropskih deželah in severni Afriki je preživel štirinajst let, leta 1671 pa se je vrnil na Kranjsko z namenom, da se ustali in uresniči svoje študijske načrte. Na gradu Bogenšperku je nato v dveh desetletjih zbral izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, vsemogočih redkosti in starin ter leta 1678 ustanovil grafično podjetje, prvo takšno na Slovenskem, kjer je zbral risarje in bakrorezce, kot so Andrej Trost, Janez Koch, Pavel Ritter - Vitezovic, Jernej Ramschussl in Matija Greischer. Valvasor je sam zrisal mnoge slike krajev, gradov in samostanov za
topografske izdaje, ki jih je imel v načrtu. Zaradi svojega proučevanja delovanja Cerkniškega jezera je bil izvoljen tudi za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah. V enajstih letih izdajateljske dejavnosti je izdal šest topografskih ali historično-topografskih del in troje umetnostnih, z bakrorezi opremljenih del. Stroški zbira-teljske, znanstvene in publicistične dejavnosti pa so - zlasti po izidu Slave vojvodine Kranjske - presegli njegove finančne zmožnosti. Zato je bil prisiljen razprodati svoje premoženje, najprej posesti, kasneje pa tudi zbirke in knjižnico; oboje je kupil zagrebški škof Mikulic in se danes nahaja v nadškofijski Biblioteki Metropolitana v Zagrebu.
Slava vojvodine Kranjske
Vrh in hkrati sklep Valvasorjevega prizadevanja predstavlja njegovo največje in najpomembnejše delo Die Ehre dess Herzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske) iz leta 1689.
Na potovanjih po tujini je Valvasor spoznal, da tujci njegove domovine Kranjske ne poznajo in je zato tudi ne cenijo. Da bi to spremenil, se je odločil za izdajo dela, v katerem je želel z obširnim popisom te vojvodine, njenih posebnosti in naravnih zakladov odpraviti nevednost tujcev glede Kranjske. V Slavi se nam predstavi kot izjemen opazovalec naravnih pojavov, pokrajinskih značilnosti, dežele, gradov, mest in ljudi. Posebna vrednost Valvasorjevega
dela je tudi v tem, da je zapisoval na osnovi lastnega raziskovanja in izkustva, na nepreverjene podatke pa je pri zapisovanju posebej opozarjal.
Čeprav je enciklopedično delo v štirih delih še danes eno pomembnejših znanstvenih del o Sloveniji in neprecenljiv prikaz življenja na Kranjskem ob koncu 17. stoletja, je bilo do danes prevedenih le nekaj odlomkov. Zato so se v Zavodu dežela Kranjska lotili zahtevnega projekta prevoda celotnega dela v slovenski jezik. Lani je izšel prvi od štirih delov, celoten prevod s spremno študijo pa bo dokončan predvidoma do leta 2013.
Iconotheca Valvasoriana
Valvasorjeva grafična zbirka je enkraten kulturnozgodovinski spomenik; vsebuje 7.752 grafičnih listov in risb Durerja, Cranacha, Schongauerja, Altdorferja, Cal-lota, van Leydna, Niepoorta in mnogih drugih nemških, nizozemskih, francoskih, flamskih, italijanskih in domačih mojstrov 16. in 17. stoletja. Nastajala je v
letih od 1659 do 1672, ko je Valvasor veliko potoval po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji. Del zbirke je pridobil doma od slikarja Jurija Bobiča, nekateri listi pa so tudi domače, bogenšperške provenience.
Valvasor je zbirko nalepil v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po tehnikah, nacionalni pripadnosti avtorjev in temah. Tiskani naslovi, ki jih je po naročilu izdelal tiskar Jožef Tadej Mayr, označujejo vsebino zvezkov, na notranji strani platnic je ekslibris. Vseh zvezkov je sedemnajst, ker že od 19. stoletja manjka četrti zvezek. Iconotheca Valvasoriana, ki je danes skupaj z ok. 2.600 knjigami shranjena v nadškofijski Biblioteki Metropolitani v Zagrebu, je dostopna tudi v faksimilirani izdaji Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri SAZU. Enega od 100 oštevilčenih izvodov je od Ministrstva za kulturo dobila v dar tudi Knjižnica Ivana Potrča, na razpolago pa je v čitalnici Domoznanskega oddelka.
20
rj/).
KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Mladi ptujski baletniki ponovno navdušili
V okviru glasbene šole Karola Pahorja Ptuj že sedmo leto deluje tudi oddelek baleta, ki ga vodi bivša članica mariborskega baletnega ansambla Alenka Kostrevc. Program sestavljajo trije razredi plesnih pripravnic in šest razredov baleta. Prva generacija mladih plesalk je šolanje zaključila lani in ena izmed njih, Neja Senčar, po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih letos nadaljuje šolanje na srednji baletni šoli v Mariboru.
Besedilo in foto: Rado Škrjanec
Od šolskega leta 2003/2004, ko se je vpisalo 17 učenk, se je ob uspešnih nastopih, predstavah in baletnih produkcijah balet na Ptuju kar precej razširil in letos je v vse razrede vpisanih že 90 otrok. Kot vsako leto v aprilu, so tudi letos pripravili predstavo za javnost, ki so jo zaradi velikega zanimanja v Mestnem gledališču Ptuj izvedli kar trikrat, in sicer 8., 9., in 10. aprila. Predstava je trajala nekaj več kot uro in je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem
so se predstavile učenke plesnih pripravnic 1., 2. in 3. razreda s plesom vil, kokošk in metuljev, razredi baleta pa so se predstavili s plesom konjičkov, pekarno Mišmaš, plesom barv, pomladno serenado, kanonom in plesom na konicah prstov.
V drugem delu predstave so učenci od prvega do šestega razreda baleta zaplesali balet z naslovom Tri pomaranče, po istoimenski slovenski ljudski pravljici, ki govori o deklici Marinci, ki živi
V destih točkah so se predstavili trije razredi pripravnic in vseh šest razredov baleta.
z mamo revno življenje na Krasu in jo k sebi vzamejo vile iz jame Vilenica. V glavnih vlogah so se letos predstavile Danaja Gnilšek kot Marinca, Alja Senčar kot starka, Hana Hunjet kot starec in zlata ptička, Veronika Tumpej
kot mati, Nuša Kolenko kot vila, Anamarija Lajh, Zala Vogrinec in Daša Mogu kot tri pomaranče. Ideje za predstavo in koreografijo je pripravila njihova učiteljica Alenka Kostrevc, kostumografijo pa Stanka Vauda Benčevič.
Ekošolarji OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena na sejmu
Altermed
Ze nekaj let se slovenske ekošole predstavljamo na sejmu Altermed v Celju, ki promovira zdrav način življenja, zdravilstvo, zeliščarstvo, zdravo prehrano in naravno kozmetiko. Ker je en izmed projektov ekošole projekt Zdrav način življenja, ne preseneča, da smo ravno ta sejem izbrali za svojo promocijo.
Simona Hazimali in Nada Sevšek, koordinatorki Ekošole
Letošnji sejem je potekal od 19. do 21. marca. Mi smo se ga udeležili drugič. Svoje aktivnosti smo predstavili v nedeljo, 21. marca. Na sejmu sta nas zastopali učiteljici Simona Hazimali in Nada Sevšek ter učenki Iva Matjašič in Valentina Čeh. Naša stojnica je bila opremljena s plakati in z izdelki učencev obeh šol, ki so se navezovali na dva letošnja projekta: Revščina v svetu in pri nas ter Zdrava prehrana.
Projekt Revščina je imel humanitarni značaj in je potekal pod
motom Tudi jaz lahko pomagam. V ta namen smo podarili več prekrasnih izdelkov iz gline. Prodajali so jih na stojnici Ekošole Slovenije, ki bo izkupiček namenila za letovanje učencev in dijakov, ki si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti poletnih počitnic na morju.
Pri zdravi prehrani smo se osredotočili na med in čebelarstvo. Obiskovalcem smo ponujali med-enjake, ki so jih pripravili učenci 6. razreda matične šole z učiteljico Petro Zafošnik. Bili so zelo do-
Na sejmu sta nas zastopali učiteljici Simona Hazimali in Nada Sevšek ter učenki Iva Matjašič in Valentina Čeh.
bri in obiskovalci so radi segali po njih. Z veseljem so s seboj vzeli tudi pripravljene recepte. Stojnica je bila lepo opremljena. Občudujoče vzdihe obiskovalcev so požele številne rožice (čeprav so bile izdelane iz odpadnih ali naravnih materialov), metuljčki
in čebelice.
Sejem nam ponuja priložnost, da delovanje naše ekošole predstavimo tudi širšemu okolju. Z veseljem smo jo izkoristili. Zadovoljstvo in spodbude obiskovalcev so potrdilo, da so nas opazili in da smo na pravi poti.
rm 2i
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
140 let Gimnazije
»Z znanjem do zvezd«
Ptujska gimnazija letos praznuje visok jubilej. Čeprav oddaljena od prestolnice, že vrsto let dosega zavidljive rezultate, tod pa so se šolali tudi mnogi, danes na različnih področjih uspešni Ptujčani.
Bronja Habjanič
Jubilej so proslavili v marcu, ko so v goste povabili tudi ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukši-ča, nagovoril pa jih je tudi župan dr. Štefan Čelan. V zanimivem kulturnem programu, polnem recitalov, glasbe, petja in plesa, so se gimnazijci sprehodili skozi zgodovino gimnazije, ob tej priložnosti pa pripravili tudi posebno razstavo o Primožu Trubarju.
Iz zgodovine
Leta 1861 je deželni poslanec Mihael Herman podal predlog za ustanovitev gimnazije. Sedem let kasneje je občinski svet soglasno sklenil, da bo Ptuj dobil realno gimnazijo. 5. oktobra 1868 se je v novoustanovljeno gimnazijo vpisalo 42 dijakov, že leta 1872 pa so občinski svetniki in deželni poslanci izrazili željo po višji gimnaziji, ki je 1879. leta iz realne postala gimnazija. Naslednja tri desetletja je trajal boj za višjo gimnazijo, 25. junija 1898 pa smo Ptujčani dobili osemletno gimnazijo. Med svetovnima vojnama je narodno ozaveščanje slonelo na slovenskih društvih in šolah. V tem obdobju je na gimnaziji nastajala napredna skupina dijakov in profesorjev, ki je branila interese Slovencev in slovenskega jezika v sicer močno germansko usmerjenem Ptuju.
821 dijakov in 68 profesorjev
Vrsto let se je gimnazija borila za ustrezne prostorske pogoje, se petkrat selila, naposled pa leta 2001 dobila novo stavbo na Volkmerjevi cesti. Poleg programa splošne gimnazije ima tudi športni in evropski oddelek. Šola organizira številne raziskovalne tabore (športnega, glasbenega, matematičnega, interdisciplinarni tabor za evropski oddelek, jezikovni, družboslovni,
Foto: Langerholc
naravoslovni in literarni tabor, tabor prostovoljcev) in dejavnosti za nadarjene dijake. Sodeluje tudi v državnih in mednarodnih projektih - UNESCO ASP mreža šol, dediščina skozi umetniško oko mladih, Mondialogo, šolski projektni teden, ACES, ENO - Environment on line, IAAC, v projektih mednarodne izmenjave dijakov, ŠKL ter organizira za dijake številne ekskurzije in druge dejavnosti (pevski zbor, prostovoljno socialno delo, debatni klub, delo z dijaki s posebnimi potrebami, različne športne dejavnosti, izdaja šolskega časopisa in literarnega glasila ipd.). Gimnazija Ptuj izvaja tudi programe, ki jih financira Evropski socialni sklad.
Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja in UNESCO šola
Oktobra 2007 so kot prva gimnazija v Sloveniji pridobili certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Kot imajo zapisano na svoji spletni strani, je njihova šola prostor delavnih, ustvarjalnih in strpnih ljudi. Zagovarjajo in upoštevajo vrednote, kot so svoboda, demokratičnost, strpnost, sreča, znanje, resnica, ustvarjalnost, zdravje, razvoj osebnosti, poštenost, odgovornost, solidarnost. Poslanstvo Gimnazije Ptuj je izobraževati, vzgajati in oblikovati mlade osebnosti, ki bodo sposobne sprejeti izzive sodobnega sveta in bodo želele sodelovati pri razvoju sodobne znanosti in kulture. Gimnazija Ptuj je že vrsto let aktivna članica UNESCO ASP-net mreže slovenskih šol. Vrednote, ki jih UNESCO promovira, širijo med dijake in profesorje skozi številne dejavnosti in projekte. Želijo si, da te vrednote postanejo del vsakdana
Poslanstvo Gimnazije Ptuj je izobraževati, vzgajati in oblikovati mlade osebnosti, ki bodo želele sodelovati pri razvoju sodobne znanosti in kulture.
in življenja šole in ne zgolj del trenutno vključenih dijakov in profesorjev v UNESCO projekte. Gimnazija Ptuj je tudi vodja UNESCO ASP-net središča Ptuj, katerega naloga je širiti UNESCO vrednote tudi širše v lokalnem okolju.
Vse več mladih se šola na gimnazijah
»Kar 40 odstotkov slovenskih srednješolcev je gimnazijcev, mi pa želimo to število v prihodnje še povečati, saj Slovenija potrebuje močno intelektualno osnovo,« je v svojem slavnostnem nagovoru dejal minister dr. Igor Lukšič.
»Danes si naša šola postavlja visoke cilje, vedoč, da je v sodobnem svetu prav znanje, ki zmore rojevati nove ideje, primerjalna
prednost vsakega posameznika in vsake družbe, kajti kdor ima takšno znanje, lahko v večji meri ustvarja sam svojo prihodnost. Ob velikih spremembah, ki jih doživlja svet v zadnjem času, lahko ugotovimo, da naša prihodnost ni več lahko predvidljiva, hkrati pa moramo ugotoviti, da naša prihodnost še nikoli ni bila tako močno odvisna od naših dejanj,« je ob 140. obletnici Gimnazije povedala ravnateljica Melani Centrih. Čeprav so naši dedje in babice nekoč v eni službi preživeli vso delovno dobo, danes ni več tako. Dostop do znanja je še kako pomemben. Mladi se morajo zavedati, da znanje odpira številna vrata in star pregovor, ki pravi »Več znaš, več veljaš«, zagotovo ni zanemarljiv.
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in pj visnikom, staršem, žrtvam nasilja in z| gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko:
ar
AfS A£.
p roj t ED s in vi
22 ¡CT!
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
v
Likovna in dokumentarna razstava OS Olge Meglič ob 30.
obletnici šole
V galeriji Magistrat so 7. aprila odprli likovno in dokumentarno razstavo, ki so jo postavili ob 30. obletnici ustanovitve OŠ Olge Meglič. Na otvoritveni slovesnosti, kjer se je zbralo veliko obiskovalcev, predvsem seveda otrok, je zgodovino šole predstavila ravnateljica Diana Bohak Sabath, o razstavljenih likovnih delih učencev pa je govorila likovna pedagoginja Leonida Kralj. Razstavo je odprl Mirko Kekec, podžupan Mestne občine Ptuj.
Bronja Habjanič
Otroška ustvarjalnost ne pozna meja
Razstava predstavlja kratek dokumentarni del - zgodovino šole, največ prostora pa je namenjenega prikazu likovnih izdelkov otrok. Otroci ustvarjajo pod mentorstvom dolgoletne likovne pedagoginje Leonide Kralj ter učiteljev razrednega pouka in podaljšanega bivanja. Otroška ustvarjalnost ne pozna meja, saj se njihov likovni svet prepleta z vsakodnevnimi doživljaji. Vsa doživetja lahko tudi izrazijo pri pouku likovne vzgoje, pri izbirnem predmetu likovnega snovanja ter pri likovnem krožku. Ustvarjanje se povezuje z likovno teorijo, dela nastajajo v različnih likovnih tehnikah, izražajo se v raznovrstnih likovnih motivih. »Z nastalimi likovnimi deli redno opremljamo šolske prostore, predstavimo jih na letnih šolskih likovnih razstavah, z njimi sodelujemo v šolskem tisku, likovnih natečajih ter na razstavah v širšem okolju. Likovno nadarjenim učencem omogočamo tudi samostojne likovne razstave. Učenci se z likovnim izražanjem notranje bogatijo, širijo svoja likovna obzorja in s prijetnim druženjem ob ustvarjanju izpolnijo svoj prosti čas,« je v katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, zapisala likovna pedagoginja Leonida Kralj.
Najprej OŠ Olga Meglič, šele zatem OŠ Olge Meglič
Na mestu današnje osnovne šole je v 17. stoletju stala Ordonančna hiša. Bila je ena najlepših stavb v mestu, mogočna in z notranjim dvoriščem, ki so ga obdajale
Foto: Aleš Šprah
arkade. Po požaru leta 1744 je mesto gospodarsko tako oslabelo, da ni več zmoglo obnoviti hiše v nekdanjem sijaju. Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja so se v prostorih ordonančne hiše in kasneje gimnazije stiskale muzejske zbirke, dokler se niso leta 1928 preselile v dominikanski samostan. Leta 1899 je namesto takrat že zelo zapuščene ordonančne hiše zraslo gimnazijsko poslopje, leto kasneje pa se je gimnazija iz nižje preimenovala v višjo. Leta 1979 so gimnazijce v zgradbi na Prešernovi 31 zamenjali osnovnošolci. Zaradi velikega števila osnovnošolcev, dvoizmenskega pouka na takratnih osnovnih šolah, so z odločbo Skupščine občine Ptuj 18. 4. 1979 ustanovili Osnovno šolo v ustanavljanju, ki je dobila še istega leta, 28. 11. 1979, ime OŠ Olga Meglič, leta 1994 pa je bila šola vpisana v sodni register pod imenom OŠ Olge Meglič. Njeni zgodovini, pedagoškemu delu, učencem, staršem in kolektivu so ob 30-letnici obstoja namenili dve knjigi - »Od Osnovne šole Olga Meglič do Olgice« in »Olgica, šola mojih sanj«.
Šola s svojim delovanjem daje poseben življenjski utrip staremu mestnemu jedru. Eno najlepših zgradb, ki je bila v velikem požaru leta 1744 hudo poškodovana, je mnogo kasneje zamenjala nova stavba, namenjena gimnaziji. Svojo vzgojno-izobraževalno vlogo je nato gimnazija prepustila osnovni šoli. V stavbi nekdanje gimnazije so kot dijaki ali profesorji delovali mnogi znameniti Slovenci in mnoge druge uveljavljene osebnosti, tudi slikarji, profesorji Rudolf Ga-upmann, Alois Kasimir, France
Otroci z učiteljicami na otvoritveni slovesnosti v Mestni hiši
Mihelič, Bogdan Grom, Janez Mežan in Albin Lugarič.
Življenje in delo je šola oblikovala skozi mnoge šolske zakone in reforme, pedagoško posodabljanje pouka, devetletko ... Pedagoški kolektiv je ves čas verjel v svojo strokovnost, sposobnost, ustvarjalnost. S svojim delom, energijo in sodelovanjem je premagoval mnoge težave in šola je kmalu postala prepoznavna v okolju kot
drugačna, ustvarjalna in dobrim spremembam odprta šola. Z nenehnim posodabljanjem, urejanjem, adaptacijo in novogradnjo je postala zgradba funkcionalna in za učence prijetno delovno okolje. Sedaj si želijo, da bo tudi njena zunanja podoba deležna ureditve, kot si jo zgradba s tako bogato zgodovino v starem mestnem jedru tudi zasluži.
Projekt »Spoznavajmo države Evropske unije«
Tatjana Vaupotič
Pokrajinska turistična zveza Spodnje Podravje Ptuj in Turistično društvo Ptuj sta ob letošnjem praznovanju vstopa Slovenije v EU pripravila zanimiv projekt in povabila k sodelovanju vrtce in osnovne šole širšega ptujskega območja, Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, srednje šole ter dijaški dom.
V soboto, 8. maja, bo od 9. do 12. ure pestro pred ptujsko mestno hišo. Različne šole in vrtci bodo na stojnicah predstavili 27 držav
Evropske unije na različne načine: s plakati, kulinaričnimi in z drugimi izdelki, v značilnih oblačilih ... Sočasno bodo potekali nastopi posameznih šol na odru, kjer bodo prav tako predstavljali točke, povezane z državo, ki so jo izbrali.
Med gosti prireditve bodo tudi številni ambasadorji držav članic EU. Vsi aktivni udeleženci prireditve bodo prejeli majice z znakom EU in topel obrok.
Vabljeni, da se kot obiskovalci prireditve udeležite v čim večjem številu.
rm 23
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
MLADI BRALCI PIŠEJO / MLADI ZA MLADE
Predstavniki ptujskega območja na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta
V ponedeljek, 22. marca 2010, je v stavbi Državnega zbora Republike Slovenije potekalo 20. nacionalno zasedanje otroškega parlamenta na temo Stereotipi, rasizem in diskriminacija. Udeležili so se ga osnovnošolci iz vse Slovenije. Ptujsko regijo sta zastopala Kristina Kuča iz OŠ Cirkulane-Zavrč in Blaž Kovačič iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Pred začetkom zasedanja sta parlamentarce pozdravila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Oba sta dejala, da se otrokom velikokrat ne prisluhne dovolj in daje prav, da se otroci zberejo vsaj enkrat na leto ter na glas izrazijo svoja mnenja. Sprejem parlamentarcev je bil še posebej slovesen, saj letos otroški parlament obhaja že svoje dvajseto leto. Med gosti so bili tudi državna sekretarka z ministrstva za šolstvo in šport Alenka Kovšca, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar in varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Udeleženci otroškega parlamenta so se po uvodnem delu razporedili v skupine. Vsaka izmed skupin je obravnavala svojo temo, in sicer: (ne)zaželeni, diskriminacija zaradi revščine, stereotipi, rasizem in predsodki. V skupinah so udeleženci poskusili priti do skupnih stališč, ki so jih kasneje predstavili še vsem drugim. Ob skupni razpravi so parlamentarci izpostavili problem stereotipov, ki jih v naša življenja prinašajo mediji, in predsodkov, ki nastajajo zaradi nepoznavanja
Jezikovna ekskurzija v London
Kristina Kuča za govorniškim odrom.
ljudi in kultur. Kot učinkovite ukrepe za zmanjšanje diskriminacije so navedli uvedbo pouka etike tudi za devete razrede, šolske aktivnosti, pri katerih učenci spoznavajo različne kulture, religije in načine življenja, predvsem pa pogovore o drugačnosti ter odprtost za spoznavanje drugačnih od nas.
Ob koncu zasedanja so udeleženci izbrali tudi temo za 21. otroški parlament, ki bo potekal naslednje leto, in sicer Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika.
Tina Fekonja, učenka - novinarka OŠ Olge Meglič Ptuj
V sredo, 3. marca, .smo se v organizaciji podjetja Eol iz Ljubljane skupaj z vodičem Gregorjem Majnikom ter našima učiteljema Vojkom Jurgcem in Renato Debeljak odpravili na jezikovno ekskurzijo v London. Na londonskem letališču Stansted sta nas pričakala sonček in veter.
Že prvi dan smo se odpravili na krožni ogled mesta z angleško vodičko in tako občudovali katedralo sv. Pavla, Big Ben, Houses of Parliament, London Eye ter mostove, pod katerimi se je počasi in rahlo razburkano vila reka Temza. Prav tako smo kot veliki občudovalci šli po sledeh Har-ryja Potterja. Drugi dan je bil na vrsti kraljevi London. Pri ogledu The Guards Museum so nas popeljali v zgodovino angleške vojske, obiskali smo Buckinghamsko palačo, v British Museum pa smo si glede na obseg izbirali, v kateri del zgodovine in h kateri civilizaciji se bomo podali. Seveda smo komaj čakali na muzej voščenih lutk Madame Tussaud's, kjer so nastale zanimive fotografije z najrazličnejšimi »voščenimi« zvezdniki. Ta dan smo zaključili z ogledom muzikala Grease, ki nas je ritmično odpeljal v leto 1978, ko je John Travolta prepeval legendarne pesmi You're the one, Summer nights in We go together.
Tretji dan smo se povzpeli na Greenwich, v katerem se med drugim nahaja znameniti astronomski observatorij (Kraljevi observatorij Greenwich). Preko njega danes poteka ničelni (glavni) poldnevnik oziroma meridijan - greenwiški poldnevnik. Nekaj časa smo preživeli tudi v Shakespearovem gledališču The Globe, kjer smo v jezikovno-gledališki delavnici z igralcem tamkajšnjega gledališča fantje - Romei dvorili našim Julijam. Zelo zanimiv je bil tudi ogled stalne zbirke orožja, kronskih draguljev ter obzidja v Tower of London, a krona tega dne je bil London Eye, s katerega smo imeli prečudovit pogled na London.
Zadnji dan smo se po zajtrku s težkim srcem odpravili na letališče in v večernih urah zagledali lepo osvetljen ptujski grad.
Učenci 8. in 9. razreda OŠ Olge Meglič
Napovedujemo festival Ptuj -odprto mesto 2010
Vrhunec dogajanja letošnjega poletja na Ptuju koncert skupine Laibach
Pester spekter aktivnosti, ki jih prireja in organizira društvo Povod tekom celega leta v Sloveniji in tujini, bo letos že devetič zapored zaokrožil ptujski poulični festival Ptuj - odprto mesto. Zadnje dni v avgustu bodo ulice Ptuja ponovno zapolnili ulični glasbeniki, igralci, žonglerji, mladi s Ptuja in drugod ter mnoge ptujske institucije in posamezniki, ki želijo predstaviti svojo ustvarjalnost. Festival Ptuj - odprto mesto zraven poklicnih umetnikov, ki oblikujejo program festivala, nudi prostor in promocijo tudi vsem, ki želijo svojo ustvarjalnost in talent pokazati širše. Vsi, ki želijo svoje talente deliti z obiskovalci festivala na ptujskih ulicah, lahko svojo ponudbo in opis aktivnosti pošljejo preko elektronske pošte na naslov povod@povod.si ali dostavijo na sedež društva Povod, Prešernova ulica 27, Ptuj.
Vrhunec festivalskega dogajanja in hkrati tudi spektakularni zaključek poletja bo koncert legendarne slovenske skupine Laibach. Zadnjo soboto v počitnicah, 28. avgusta, bo v središču mesta, na Mestni tržnici in v bližnji okolici, odmevala glasba ptujskih in drugih glasbenih skupin. Glasbeni in vizualni spektakel bo zaključila skupina Laibach, ki letos obeležuje 30 let delovanja in prihaja prvič na Ptuj.
Robert Križanič
24
rfA
GOSPODARSTVO
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Kot vedno provokativna Vesna V. Godina
Sobotna humanistična invazija Kluba ptujskih študentov
V marcu so v Klubu ptujskih študentov začeli s ciklom predavanj s humanistično vsebino pod nazivom Sobotna humanistična invazija. Na predavanjih, ki bodo potekala v Kavarni KPŠ vsako zadnjo soboto v mesecu in jih bodo izvajali v sodelovanju z društvom Zofijini ljubimci, bodo gostili eminentne goste, ki se bodo posvetili različnim tematikam.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Dobrodošla poteza Kluba ptujskih študentov, ki so se odločili na Ptuju prebuditi humanistična razmišljanja in mlade s pomočjo različnih predavateljev spodbuditi k sociološkemu, politološkemu in filozofskemu kritičnemu razmišljanju, je po prvem odzivu sodeč, ko je kavarna pokala po šivih, naletela na plodna tla. »Podobni dogodki so na Ptuju v zadnjih nekaj letih zamrli in zdelo se nam je prav, da našim bodočim intelektualcem ponudimo možnost sodelovanja na temo različnih družboslovnih razprav,« je o projektu povedala predsednica odbora za kulturo KPŠ Dora Lenart.
Kako dojemamo in kako se kaže ženski spol v današnji družbi
Prvo predavanje iz cikla Sobotna humanistična invazija je bilo 27. marca na temo »Kako dojemamo in kako se kaže ženski spol v današnji družbi« priznane profesorice, sociologinje in kulturne antropologinje dr. Vesne V. Godina.
Na začetku smo si lahko ogledali film o podobi žensk v oglaševalski industriji »Killing us softly 3«, nato pa prisluhnili še ptujskima gimnazijcema Monji Šebela in Niku Šimencu, ki sta skozi knjigo Simone de Beauvoir »Drugi spol« predstavila, kako zelo pomembno je otroštvo pri ustvarjanju spolnih vlog. Filozofska razprava je nastala pri pouku filozofije, v 3. letniku gimnazije pri Vidi Otič. Vsi televizijski oglasi in reklame ženske nagovarjajo, da moramo biti lepe, vedno brezhibno urejene, brez gubic, uspešne v službi, doma pa dobre matere in žene. Seveda so vse to v praksi nedosegljivi
ideali. Ženska telesa se v revijah spreminjajo v popolne objekte. A takšno telo, kot ga lahko zasledimo v reklamah, ima zgolj majhen odstotek žensk. Mlada dekleta v želji po doseganju idealnega telesa, ki se jim nasmiha iz naslovnic modnih revij, opuščajo redne obroke hrane, saj jim je modna industrija vcepila v glavo, da ne smejo biti močne, da je lepo samo vitko telo. Od tod do anoreksije in bulimije ni več daleč. Obe bolezni sta v močnem porastu med mladimi dekleti. Ženska telesa se ocenjujejo na vsakem koraku, popolnost postaja nujno zaželena družbena kategorija, potrošniški kapitalizem pa dobesedno trži vse.
Razumevanje spolov je v različnih kulturah različno
Vesna V. Godina poudarja, da moški in ženska nista enaka in se jima zato ne namenjajo iste družbene funkcije: »Ženske so v vseh kulturah večvredna bitja, moški pa je zmeraj imel večjo moč. Moški so sebi dodajali vrednost s stvarmi, ženske so bile vredne same po sebi.«
Medkulturne študije so pokazale, da je razumevanje spolov v različnih kulturah različno. Poroke medkulturno niso to, kar so poroke, kot jih poznamo pri nas. V večini kultur se moški in ženska ne poročita zaradi ljubezni, pač pa je namen poroke ta, da ena skupina sorodstveno spremeni drugo in si s tem pridobi še večjo moč. »Ženska je najvišji dar v vseh kulturah, saj lahko nesorodnike spremeni v sorodnike. Ženska se v večini tujih kultur poroči po izboru sorodstva. Ko se priključi moškemu sorodstvu, je izpostavlje-
Vesna V. Godina: »Ženske so v vseh kulturah večvredna bitja, moški pa je zmeraj imel večjo moč. Moški so sebi dodajali vrednost s stvarmi, ženske so bile vredne same po sebi.«
na ceremonijam zmanjšanja lastne vrednosti (po večini gre za nasilne ceremonije). Negovalna funkcija žensk (v smislu nege otrok) je druga točka ženske vrednosti (prva je ta, da je ženska že sama po sebi večvredno bitje). Ženska je namreč prvi objekt, od katere je otrok kot dojenček dobival vse, da je lahko preživel. Tako za fantke kot punčke je prvi objekt ugodja žensko telo, moško je tu nepotrebno. Gledano medkulturno ima tako eden večjo moč, drugi pa vrednost. Problem je v tem, da se danes moč zamenjuje za vrednost.« Godinova pravi, da je dober primer, ko se vrednost zamenja za moč, ko se ženska poroči denimo z ministrom in postane gospa ministrica. Popolnoma pa svojo vrednost izgubi takrat, ko ministrica postane sama. Tako se dogaja, da imamo ženske v sodobnih družbah vedno več moči, a nam naša vrednost pada. Prvič imamo tako opravka z družbami, kjer je ženski moč narasla in so ji dostopni različni vodilni položaji. A Godinova se sprašuje, če je to dobro, kajti če bodo družbe prihodnosti družbe matriarhata, bodo ženske imele moč in moških več ne bodo potrebovale. Sicer ni prepričana, da bi nam, če bi v družbi vladale ženske, šlo bolje, saj meni, da so ženske bolj nagnjene k zlorabi moči.
Profesorica se je dotaknila tudi delikatne teme o moškem penisu. Pravi, da je to točka, ki je
dramatična za vsakega moškega, saj vedo, da falusa racionalno ne morejo obvladati in da tako obstaja en del njihovega telesa, ki vlada nad njihovim razumom. Njim torej vlada falus, falusu pa vlada ženska. Ženska organa, ki bi ji vladal, nima.
So ženske slabše šefice?
Še ena zanimiva ugotovitev Godinove: moški so boljši šefi, ker na delovnih mestih obstajajo ženske, ki vladajo njihovim falu-som in preko tega obvladajo njih; pri ženskah, ki nimajo organa, ki bi jim vladal, pa je vse skupaj mnogo bolj zapleteno in zato po večini niti ne vedo, kaj želijo od svojih podrejenih, tega ne znajo zahtevati z razumljivimi besedami in so zato slabše šefice. Osebe na vodilnih položajih naj bi bile pogosto nezadovoljne same s seboj, s svojim življenjem in zato uživajo v tem, ko imajo moč nad drugimi in to vse prevečkrat tudi grdo izkoriščajo v obliki različnih poniževanj in pritiskov. Oseba, ki je notranje srečna, naj bi imela bistveno manj motiva po doseganju višjih položajev.
¡<371 25
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
HUMANITARNOST / VARNOST
Dan za spremembe ne v besedah, ampak v dejanjih
Marjeta Čič
Fotoarhiv CSD
Slovenska filantropija je 24. marca prvič izvedla Dan za spremembe, ko so po različnih krajih Slovenije potekale številne prostovoljske akcije.
Tudi ptujski prostovoljci smo stopili v akcijo. Prostovoljci, ki smo aktivni skozi vse leto v projektih Prostovoljno delo z osnovnošolci, Mladinske delavnice, Dnevni center za otroke in mladostnike ter Varna hiša v okviru Centra za socialno delo Ptuj, smo se na ta dan odločili izstopiti iz svojega okvirja
delovanja in obiskali pediatrični oddelek v Bolnišnici Ptuj z namenom, da otrokom predramimo bolnišničen vsakdan. Sprejela nas je vzgojiteljica Vanja Žuran.
Igralnica se je spremenila v izde-lovalnico. Čas je začel teči hitreje, ko smo z zakulisjem umirjene glasbe ob klepetu pustili našim prstom prosto pot do papirja, ki smo ga oblikovali, rezali, prepletali barve in dopolnili z risanjem. Vsa pozornost je bila namenjena izdelovanju in prijaznemu, sproščenemu vzdušju.
Zahvaljujemo se Bolnišnici Ptuj, da smo lahko prevetrili del dneva otrokom in tako ujeli tudi zase
topel občutek, da smo naredili dobro dejanje. Želimo še več po-
zitivnih sprememb k tej, ki smo jo skrojili.
Podpis pogodbe o lokalni gasilski javni službi
V občini Markovci je bil 26. marca podpis pogodb za lokalno gasilsko javno službo za leto 2010 med Območno gasilsko zvezo Ptuj ter MO Ptuj, občinami Cirkulane, Hajdina, Markovci, Zavrč in prostovoljnimi gasilskimi društvi. Podpisa pogodb so se udeležili župan občine Markovci Franc Kekec, ki je bil tudi gostitelj letošnjega podpisa, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Hajdina Radoslav Simonič ter podžupana občin Zavrč in Cirkulane, Peter Vesenjak in Jože Klinc.
Mag. Janez Merc
Foto: Tatjana Mohorko
Prisotni župani so izrazili zahvalo gasilcem za opravljeno delo in izpostavili tako strokovni pomen gasilskega dela kot gospodarsko vlogo gasilske organizacije, ki od občin pridobljena sredstva tudi podvoji.
Iz nagovorov županov je bilo možno razbrati, da lahko le tako velika in strokovno močna gasilska organizacija zagotovi uspešno izvedbo vseh postavljenih nalog. Ker so pred gasilci vedno bolj zahtevna splošna reševalna dela, je za prave rešitve potrebna ekipa, ki ima zelo široko splošno in dobro strokovno znanje. Prav v takšni ekipi vidijo svojo možnost tudi občine, ki imajo po eno gasilsko enoto, kot sta Cirkulane in Zavrč.
Obseg vseh podpisanih pogodb znaša 617.000,00 evrov, od tega je 135.192,00 investicijskih sredstev v gasilska vozila (brez PGD Ptuj), 147.795,84 evrov investicijskih sredstev v gasilske domove (brez PGD Ptuj) in 282.948,04 evrov sredstev za materialne stroške. V pogodbi, ki so jo podpisali gasilci v MO Ptuj z županom MO Ptuj, so zajeta sredstva v višini 239.000,00 evrov iz naslova dejavnosti in 150.000,00 evrov za investicijska sredstva za gasilski dom Ptuj. Naj omenimo, da je to le del sredstev, ki je namenjen za pogon gasilske tehnike in materialne stroške, drugi del je namenjen za tekoče stroške v kader, kot so izobraževanje in usposabljanje, zavarovanje in zdravstveni pregledi.
Predsedniki in poveljniki društev skupaj z župani pred markovško občinsko hišo.
Vse delo pa bodo gasilci opravili povsem prostovoljno. Gasilci potrebujejo vse več sredstev za stalne stroške, kamor sodijo vsi stroški vzdrževanja opreme, vozil in domov, povečujejo pa se tudi stroški za kader, to so stroški zavarovanj, izobraževanj, vaj, refundacij in zdravstvenih pregledov.
Težava je v tem, da z večanjem vseh teh stroškov ne povečujemo tudi sredstev, kar pa posledično pomeni siromašenje gasilske pripravljenosti. Prav neskladje med večanjem gasilskih nalog in obveznosti ter neupoštevanjem slednjega pri financiranju lahko
privede do motnje pri izvajanju dejavnosti.
V gasilski organizaciji je vse bolj prisotna potreba po ureditvi statusa prostovoljnega gasilca, pri čemer bi morali razmišljati o primernih bonitetah za gasilce. Če se bodo krepile samo obveznosti, ne bo pa primernih ukrepov za dvig motivacije, lahko pričakujemo tudi trende, ki ne bodo pospeševali razvoja gasilske organizacije. Še več, vsaka akcija gasilcev je poziv najodgovornejšim, da v skladu s svojimi pristojnostmi uresničujejo tudi odgovornost do gasilcev.
26 rJT).
ZDRAVJE
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
7. april - svetovni dan zdravja
Stotine milijonov ljudi po svetu, ki prebivajo v mestih, živi v okoliščinah, ki so škodljive za njihovo zdravje ali celo ogrožajo njihova življenja. V visoko razvitih državah se povečujejo alergijske bolezni, rakava obolenja in debelost, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi, ki so na prvem mestu vzrokov umrljivosti.
Bronja Habjanič
7. aprila že vse od leta 1948 praznujemo svetovni dan zdravja. Letošnjega je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poimenovala »1000 mest, 1000 ljudi«, namenjen pa je opozorilu javnosti o boleznih sodobnega časa v urbanih središčih.
Močno narašča število alergijskih obolenj
Naš državni statistični urad opozarja, da je število alergijskih obolenj v zadnjih treh desetletjih močno naraslo. Dokazano je, da obstaja pomembna povezava med alergijskimi obolenji in onesnaženostjo zraka. Najbolj narašča število otrok z astmo v mestih, še
posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje. Po podatkih WHO ima v industrijsko razvitih državah 25 do 40 % prebivalstva alergijski rinitis, 20 % pa alergijsko astmo, kar resno ogroža javno zdravje.
Astma - najpogostejša kronična bolezen pri otrocih
Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. Drugi ogrožajoč problem razvitega sveta je debelost. V EU je približno 22 milijonov otrok s prekomerno telesno težo, od tega jih je 5 milijonov
debelih. Glavni razlogi za to so spremenjene prehranjevalne navade in vse večja neaktivnost. Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da se na televiziji predvaja veliko različnih oglasov za čokolade in druge sladke razvade. Kar dve tretjini živil za otroke, ki so bile vključene v raziskavo Zveze potrošnikov Slovenije o vsebnosti aditivov v izbranih izdelkih, vsebuje več kot tri dodane aditive in arome, v večini živil pa je preveč maščob, sladkorja in/ali soli. Prekomerna telesna teža in nezdrave prehranjevalne navade pomembno vplivajo na razvoj kroničnih bolezni (srčne bolezni, diabetes tipa dve in nekatere vrste raka).
Na prvem mestu bolezni srca in ožilja, na drugem rak
Glavni razlog za prezgodnje bolezni in smrt, po podatkih WHO, predstavlja kajenje. Najpogostejši vzrok za smrt so tako v Sloveniji kot tudi v EU bolezni
srca in ožilja, drugi najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu pa postaja rak. Bolezni srca in ožilja povzročijo skoraj polovico vseh smrti v Evropi in so tudi glavni krivec za prezgodnjo umrljivost in za opazno odsotnost z delovnega mesta. Za boleznimi srca in ožilja zboli letno več kot 17 milijonov ljudi, to je kar šestkrat več, kot je okuženih z virusom HIV ali aidsom. V svetu letno za rakom zboli več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijonov pa jih zaradi raka umre. Rakava obolenja so leta 2008 predstavljala vzrok za 31,5 % vseh smrti pri nas. V minulih desetih letih se je pogostost raka pri nas zvišala za 40 % med moškimi in za 35 % med ženskami. Umrljivost za rakom se je pri moških zvišala za 11 %, pri ženskah za 14 %. Da bi zmanjšali pojavnost raka - najmanj tretjino vsake vrste rakave bolezni je mogoče preprečiti - je Slovenija sprejela državni program za obvladovanje raka za prihodnjih 5 let.
30 let hemodialize v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj
Zelja po ustanovitvi hemodialize se je v ptujski bolnišnici porodila že leta 1975. Takrat je Lidiji Trop, dr. med., uspelo najti donatorja (Mladinsko knjigo) za prvi dializni aparat. A morala so preteči še štiri leta, preden se je samostojni oddelek dokončno odprl.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Vse skupaj se je začelo z usposabljanjem kadra. Na Kliničnem centru v Ljubljani se je prva usposabljala višja medicinska sestra Zlatka Krampelj, za njo pa še Jože Neudauer, dr. med., spec. internist. Takoj po končanem usposabljanju se je za potrebe dialize adaptirala soba v prvem nadstropju internega oddelka.
14. februarja 1979 je bila uspešno opravljena prva hemodializa. Zaradi porasta števila pacientov se je pojavila tudi potreba po večjem številu medicinskega kadra. Glavni sestri Zlatki Krampelj so se pridružile še višja medi-
cinska sestra Irma Žilavec ter sestre Majda Veršič, Olga Hren in Helena Popušek.
Leta 1979 so petim bolnikom opravili 231 dializ letno, leta 1983 pa dvajsetim bolnikom že 1.757 dializ. Takšno število bolnikov je bilo možno dializirati zato, ker so priključili še eno sosednjo bolniško sobo in kupili še tri monitorje kot neke vrste rabat na dializatorje. A tudi ti prostori so sčasoma postali zaradi vse večjega števila dializnih bolnikov pretesni. V novi prizidek internega oddelka se je takrat v kletne prostore preselila kuhinja in tako sta ostali prazni
kuhinja in jedilnica v pritličju. Na tej lokaciji se je tako ponudila možnost za večje in primernejše prostore, pa čeprav je bila tudi tu potrebna adaptacija.
Kadrovska zasedba zdravnikov je bila takrat ustrezna. Na hemodia-lizi so delali trije zdravniki: prim. Jože Neudauer, dr. med., Janez Mršek, dr. med., spec., in Danica Blanuša, dr. med., spec.
Leta 2002 nov, sodobno opremljen dializni center
Že leta 1991 so postali prostori hemodialize premajhni glede na normative, hkrati pa je vse močnejša postajala tudi želja po uvedbi novih metod zdravljenja. Leta 2001 so zaposleni zaradi velikega števila bolnikov delali v treh izmenah. Leta 2002 so bili
rJT). 27
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
ZDRAVJE / ŠPORT
zato adaptirani kletni prostori pod porodnišnico. 3. junija je sledila selitev v nov, sodobno opremljen dializni center, v katerem je 18 HD-mest za HBs Ag-negativne bolnike, 2 mesti za HBs Ag-pozitivne bolnike in prostor za peritonealno dializo.
Po odhodu prim. dr. Jožeta Neudauerja v pokoj sta na he-modializi ostala le dva zdravnika specialista: Janez Mršek, dr. med., spec., ki je bil od leta 1987 strokovni direktor Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož na internem oddelku pa je delal štiri ure, in Danica Blanuša, dr. med., spec., ki je delala tako na dializi kot
na internem oddelku. Leta 1994 se je omenjenima zdravnikoma pridružila Tončka Trop, dr. med., spec., na interni oddelek se je vrnil tudi Janez Mršek, dr. med., spec., tako da je bila kadrovska struktura nekaj nadaljnjih let ustrezna. Žal sta oba zdravnika leta 2000 zbolela in bila zaradi invalidnosti razporejena na drugo delovno mesto. Na hemodializi in s polno zaposlitvijo na internem oddelku je ostala le Danica Blanuša, dr. med., spec. Gabrijela Damevska, dr. med., ki je prišla kasneje, je trenutno na porodniškem dopustu, pomaga pa še Aleksander Purg, dr. med., spec. Glede sestrskega
kadra težav ni bilo nikoli. Sestre so razporejene po normativih, kader je stalen, brez fluktuacije, kar je zelo ugodno za bolnike in kvaliteto dela, ki je na visokem nivoju.
Na ptujski hemodializi se trenutno zdravi 67 bolnikov
Ledvične bolezni so precej različne. Ene so dedne in jih je mogoče odkriti že v otroštvu, poznamo tudi prirojene napake, ki se po večini odkrijejo zelo zgodaj. Pogosto ledvice prizadeneta sladkorna bolezen in visok krvni tlak, ki se predvsem pojavlja pri starejših ljudeh. Večina ledvičnih bolezni
ni ozdravljiva, razen okužb, je pa pomembno, da bolnik spremeni način življenja, redno jemlje predpisana zdravila in tako upočasni napredovanje bolezni oziroma končno ledvično odpoved in s tem potrebo po nadomestnem zdravljenju. Na hemodializi se trenutno zdravi 67 bolnikov. Najmlajši bolnik je star 24 let in ima prirojeno ledvično bolezen, najstarejši ima 81 let. Hemodializa je odprta od ponedeljka do sobote, vključno s prazniki, delo poteka v dveh izmenah. Bolniki prihajajo vsak drugi dan in, odvisno od potrebe, ostajajo od štiri do sedem ur.
Svetovno prvenstvo v rokometu na Portugalskem
David Verdenik
Fotoarhiv Gimanzije Ptuj
Gimnazijci prvih in drugih letnikov smo se 19. marca odpravili na svetovno prvenstvo v rokometu, ki je potekalo v Bragi na Portugalskem. Zbrali smo se pred gimnazijo in se točno ob polnoči odpeljali proti Dunaju. Po dveurnem čakanju smo se vsi nestrpni in polni pričakovanj vkrcali na letalo. Ko smo pristali v Portu, smo se odpeljali v mesto Brago, kjer je potekalo prvenstvo. Hotel, v katerem smo bivali, je bil zelo lep in razkošen. Po napornih tekmah smo se lahko sprostili
ob igranju biljarda in gledanju športnih tekem.
Prvi del tekmovanja smo odigrali zelo dobro in se po dveh zmagah nad Ciprom in Portugalci, izenačenim rezultatom z Italijani in dvema nesrečnima porazoma s Hrvati in Francozi uvrstili na tretje mesto v skupini. Z nami so bili tudi starši, ki so z glasnim in s simpatičnim navijanjem pritegnili tudi druge igralce in gledalce, da so navijali za nas. In prav navijanje nam je dalo nov zagon za naporne tekme.
Na predstavitvi držav smo dobro predstavili našo državo in mesto Ptuj, saj brez kurenta in Golice ni šlo. Zelo dobro smo se razumeli
z dekleti iz Gimnazije Šiška, ker so res zelo simpatične in dobre igralke. Tudi one so predstavile Slovenijo na najboljši način. Prav tako ostajamo v stikih s Portugalci in z dekleti z Madžarske, ki so z vsem srcem navijale za nas in tudi mi zanje.
Tekme v predtekmovanju so nam pobrale preveč moči, zato smo v drugem delu izgubili s Čehi, Belgijci in še z gostitelji, kar je bil pravi pokazatelj utrujenosti.
Po končanem turnirju smo se odpravili v Porto in si v dveh dneh ogledali veliko znamenitosti, ki nam jih je razkazal profesor
Branimir Rokavec. Po desetih dneh smo se odpravili domov. Pot nazaj je bila mučna, saj smo že vsi pogrešali dom, prijatelje, starše in šolo. Tako se je končalo naše bivanje na Portugalskem.
V imenu ekipe se zahvaljujem vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, da smo lahko sodelovali na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo srednjih šol. Ekipo smo sestavljali: 14 igralcev, profesor športne vzgoje Tomaž Zemljič, pomočnik ravnateljice Branimir Rokavec, klubski trener Marko Kac in zdravnik Aljoša Toš.
Skupinska fotografija z našimi navijači - starši
Veselje po zmagi
28 rj/).
SPORT
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
Za Dejana navija vsa Slovenija
9. april je bil dan, ko je Dejan Zavec ubranil naziv svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF. Prireditelji so njegov dvoboj z Argentincem Rodolfom Martinezom, ki se je odvijal v ljubljanski Hali Tivoli, poimenovali kar Dvoboj v zmajevem gnezdu. Slovenskega boksarskega šampiona so med uspešnim dvobojem glasno spodbujali tudi njegovi navijači, nastop pa je v neposrednem televizijskem prenosu na TV SLO 2 v povprečju spremljalo 267 tisoč gledalcev.
Mateja Tomašič
Foto: Črtomir Goznik, fotoarhiv MO Ptuj
Dejan Zavec je do naslova prvaka prišel 11. decembra 2009, ko je v Johannesburgu v tretji rundi no-kavtiral branilca naslova, Južnoaf-
ričana Isaaca Hlatshwaya, ubranil pa ga je s tehničnim nokavtom v Tivoliju. Doslej ima 34-letni »Mr. Simpatikus«, kakor kličejo
Dejan Zavec - bojevnik mehkega srca
Bronja Habjanič
Dejan Zavec je zdaj že zgodovinskega 9. aprila 2010 v Hali Tivoli v Ljubljani dosegel svojo 29. profesionalno zmago in tako obranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. 34-letni Ptujčan je tik pred koncem dvanajste runde s tehničnim nokavtom premagal Argentinca Rodolfa Martineza. Za ogled dvoboja se je akreditiralo preko 120 novinarjev, fotografov in reporterjev iz 12 držav. Slovenski in argentinski boksar sta prikazala odlično boksarsko predstavo, ki je trajala skorajda polnih 12 rund, saj se je dvoboj končal šele 45 sekund pred iztekom zadnje runde, ko je Mr. Simpatikus po dolgi prevladi le dočakal odločitev sodnika, da po opotekanju sicer žilavega in nepopustljivega Argentinca prekine dvoboj (slednji se je na tleh znašel že ob koncu 8. runde). Po končanem boju je Dejan povedal, da je bil Argentinec vsekakor med njegovimi tremi najboljšimi nasprotniki, s katerimi je kadarkoli boksal.
il jj- tfliïïl	. ' ] ■ i FIIHm
	
Dejanu nikoli v življenju ni bilo prizaneseno in se je mnogokrat moral »boriti« za golo preživetje. Obupal ni nikoli, tudi takrat, ko mu je bilo najtežje, je v sebi našel moč, vztrajnost in pogum. Noben uspeh mu ni bil podarjen, vse, kar je dosegel, je dosegel s trdim delom. Večkrat rad poudari, da se vse zgodi z nekim namenom in da naključij ni. A tako pač je v življenju. Vsak bije svojo bitko. In Dejan jo je dobil. Zasluženo. Dejan napoveduje, da se bo že junija ali julija pomeril z Rafalom Jackiewiczom, s katerim je doslej doživel svoj edini poraz. Vse njegove nasprotnike mu sicer izbere menedžer in Dejan na njegovo odločitev nima vpliva. »Na ravni, kamor sem prilezel, se počasi vse seli proti centrom boksarske moči, proti Ameriki. Čeprav upam, da ne bo tako, bi to lahko bil moj zadnji boj v Sloveniji,« je Dejan izjavil pred dvobojem z Argentincem Martinezom za enega izmed medijev. Na vprašanje, če je bil to res njegov zadnji dvoboj v domovini, pa pravi, da je vse odvisno od menedžerja, ki je organizator dvobojev. »Sam si želim, da bi še boksal v Sloveniji in se s tem zahvalil moji čudoviti publiki.«
Dejana so vzpodbujali tudi navijači iz MO Ptuj.
simpatičnega boksarja, v profesionalni karieri že 29 zmag in le en poraz. Slovenski šampion tako nadaljuje z izjemnimi boksarskimi podvigi, obračun v Ljubljani pa je bil tudi najbolj gledan boksarski dvoboj slovenskega in svetovnega šampiona preko televizijskega prenosa. V sami dvorani Tivoli je bilo okrog 3000 navijačev, ki so svojega favorita ves čas obračuna glasno spodbujali. Med njimi je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in zaposleni v MO Ptuj. Urednica Ptujčana Milena Turk je tokrat prvič v živo spremljala boksarski dvoboj: »Spremljati boksarski boj v živo je bilo zame zelo ekstremno, na čase prav boleče doživetje, saj je to eden najekstremnejših športov. Izredno je oseben in neposreden, tako za tekmovalce kot za navijače. Od borcev zahteva izjemno koncentracijo in pozornost ter seveda vso moč, znanje, tehniko in v prvi vrsti samoobvladovanje. Sedeli smo v parterju, na mojo srečo ne neposredno ob ringu, vendar se lahko vsak udarec v živo občuti mnogo močneje kot preko televizije, pa čeprav tedaj gledaš boj povsem od blizu, kot da si v ringu. Glede na to, da sta boksarja začela že v prvi rudni zelo napadalno, posebejMartinez je bil razborit in izzivalen, sem se že v tretji rundi spraševala, kako bosta oba zdržala 12 rund udarcev, kar traja približno eno uro. Čeprav dvorana Tivoli ni bila polna, so navijači navijali kot "nori". Vzdušje je bilo takšno, kot da dvorana poka po šivih.« Alenka Slavinec, ki je bila
Dejan po zmagi.
med navijači, je pohvalila dobro vzdušje med dvobojem: »Celotni spektakel je bil lepo pripravljen. Dvoboj je bil zelo kakovosten, napet in vreden ogleda, tudi vzdušje se je med samim dvobojem stopnjevalo. Bila sem v četrti vrsti od ringa in do konca smo vneto navijali. Videti dvoboj v živo, še posebej, če osebno poznaš boksarja, za katerega navijaš, je res posebno doživetje. Dejanu sem čestitala na predaji torte po tekmi v Hotelu M, v nedeljo pa sem bila na njegovem sprejemu med gasilce v Gaberniku, kjer Dejan živi s svojo družino, od tam pa je doma tudi moja mama.«
Zavec, po katerem si jemljejo zgled številni mladi športniki, še ne ve zagotovo imena svojega naslednjega dvobojevalca, niti kraja dvoboja. Zagotovo pa bodo tudi takrat ob njem njegovi zvesti navijači.
29
23. APRIL / MALI TRAVEN 2010
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM MAJ	02 749 12 50 ||Tj]a UZ M? JZ 3U ■ PTUJ mfo@mgp.si www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO	
Četrtek, 6. 5., ob 16.30	IO JSKD Ptuj: REGIJSKA REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Petek, 7. 5., ob 20.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, zaključena predstava
Nedelja, 9. 5., ob 9.30	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA - Pekel
Sreda, 12. 5., ob 10.00	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven
Četrtek, 13. 5., ob 20.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, za izven
Petek, 14. 5., ob 17.00	Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, za izven
Sobota, 15. 5., ob 20.00	Miha Jesenšek - Bram Stoker: DRAKULA, gostuje Gledališče Gnosis in MKUD Ivan Cankar, II. gimnazija Maribor, za izven
Nedelja, 16. 5., ob 17.00	Produkcija mlajše skupine gledališkega studia Mestno gledališče Ptuj v sodelovanju z JSKD Ptuj in ZKD Ptuj: TO SEM JAZ, za izven
Sreda, 19. 5., ob 20.00	Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA KARLA PEČKA
Petek, 21. 5., ob 20.00	Ray Cooney: DRZNI IN POSKOČNI, gostuje Kulturno društvo Draženci, Šus teater, za izven
Nedelja, 23. 5., ob 9.30	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA - Pekel
NA GOSTOVANJU	
Ponedeljek, 10. 5., ob 9.30	Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, v Cerkvenjaku
Četrtek, 20. 5., ob 20.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, v Domžalah
Sreda, 26. 5., ob 20.00	Gregor Strniša: ŽABE, na gostovanju v Mestnem gledališču ljubljanskem
Četrtek, 27. 5., ob 20.00	Gregor Strniša: ŽABE, na gostovanju v Mestnem gledališču ljubljanskem
Petek, 7. maja, ob 19. uri
POTOPIS: S KOLESOM OKOLI SVETA - Nova Zelandija Strasten in uspešen kolesar Simon Eržen se je novembra 2008 lotil drznega in osupljivega podviga - prekolesariti ves svet. Nova Zelandija je zavzela častno prvo mesto.
Petek, 14. maja, ob 19. uri
LITERARNI VEČER Z JEROENOM THEUNISSENOM Jeroen Theunissen je eden najzanimivejših mladih avtorjev, ki prihajajo iz flamskega kulturnega prostora. V Slovenijo prihaja na povabilo Društva slovenskih pisateljev.
Sobota, 22. maja, ob 19. uri
TRIBUTE TO JOY DIVISION 18. maja 1980 se je s tragično smrtjo pevca Iana Curtisa končala kratka, a unikatna glasbena pot manchestrske post-punk skupine Joy Division. Tej kultni zasedbi se bomo poklonili s predvajanjem dokumentarnega filma in njenih glasbenih del.
Petek, 28. maja, ob 20. uri
GELLENDE: TRIBUTE TO METALLICA Mladi bend iz Ruš deluje že dve leti in se opisujejo kot »Metallica cover bend«, čeprav se na njihovem repertoarju znajde tudi kakšna Pantera ali Iron Maiden, vse pogosteje pa tudi avtorski komadi.
Sobota, 29. maja, ob 20. uri
ESSAOUIRA PROJECT Projekt, ki ga je zasnoval Marko Korošec - tradicionalni ritmi in melodije Bližnjega vzhoda in severne Afrike Vstop na vse majske klubske dogodke je prost!
SKUPNOSTNI PROGRAMI
Sreda, 12. maja, ob 14. uri
DRUGO ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA
Četrtek, 20. maja, ob 17. uri
ZAKLJUČNA REGIJSKA SLOVESNOST NATEČAJA EVROPA V
ŠOLI
Regijske prireditve s podelitvijo priznanj in kulturnim programom se bodo udeležili predstavniki 14 osnovnih in srednjih šol, ki so sodelovale na letošnjem natečaju z naslovom »USTVARIMO NOVE PRILOŽNOSTI«.
PROSTOVOLJSTVO
POLETNE ULIČNE DELAVNICE K sodelovanju vabimo mlade, ki bi radi kot animatorji sodelovali na poletnih uličnih delavnicah na Ptuju. Delavnice bodo potekale od začetka poletnih počitnic do konca julija v enotedenskih sklopih na različnih lokacijah v mestu.
TEČAJI, DELAVNICE
cfiD
P I U J
Program v MAJU
KLUBSKI PROGRAMI
V maju je na ogled RAZSTAVA: VSTANI IN UKREPAJ Najboljših 23 fotografij fotografskega natečaja z naslovom »VSTANI IN UKREPAJ« tvori razstavo, ki jo je postavila Slovenska filantropija in gostuje v CID Ptuj. Vsebina fotografij na domiselne načine skozi oko objektiva opozarja na vprašanja, povezana z revščino, bojem proti revščini in z milenijskimi razvojnimi cilji.
Trenutno potekajo: tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, glasbene delavnice, novinarska skupina, elektro delavnica, orientalski plesi - začetna in nadaljevalna skupina, spoznavanje portugalske in portugalščine, pripravljalna skupina na mednarodne izmenjave.
ZAGOVORNIK OTROKA
V prostorih CID Ptuj se sestaja lokalna predstavnica nacionalnega projekta Zagovornik otroka z otroki in s starši, ki potrebujejo pomoč pri urejanju različnih težav. Projekt poteka v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, kavarna je odprta v času klubskih dogodkov. Tel. 02 780 55 40 in 041 604 778, www.cid.si. Programe CID Ptuj financirata Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladino.
30 rj/).
PRIREDITVENI VODNIK / OGLASI
23. x^PRJL / MALI TRAVEN 2010
Dogodki v maju v DomuKULTure -muziKafe
Scfeota, fMitij, cft 21XiQ Korcat - Khr»iJw»io\i(
Skrp*j s ktsffiftani bikom Rcj-retorii bost* predstavili priredbe ljudftah pesmi Meditermi.
Scfcota, 15. m^, <t> 21.(0 Končat - Mdcdraii
Mebdrom trerojtro	stroj tretji itudijdd dbun.
Torek, lS i.vi, cfc20.ro JiTcoriolrami Kur eni
Igri Jug Soiick. VriijpaiiembrtjSpc^eitifo.ua Csrk*rjizdaiio-Trirčko tem sliko tj fELtolimaim stilise z gjBrro irlcgo ^popidek Jurij S cucek, leg-rdat stoeriik«^ gjad&Esai ri dob trak BarsfrakoTjegi prstana. Produkcij* Mini'teater Ljabljm*
leUk, 21 .maj, cfc 20JTO
Fcto^fk-inzitm -IkgaV^k, Na z «j e Mniij ega rarniaj p o «ta
Scfcc.ia, 29.i,vi, cfc 21X<i Komat - GoliEki
Stalraci fin cbre Tjiolrii - Jelena Žirale iri Klemen Rratko, Trbh -Jrfaijar Sciri^Trbkriceb - Klemen Hv aLi, to it rik a&pordft -Nivo de Clem.
/AK1WAhS Towmiikn«*la 10
i	Al.	i 2325 Kidričev*»
Opnrrtfamo notl9dn(i storitaK « ffaKna	pnma2*n|a
t ffhniftiP TViVTV"^ pipiiui^^v
•	naften praromaga protMomnapa alamraga ifaMma
za kn^la obdobje
*	no'f*tt lomiti Ki rtHirtpMi prirtKifm
•	nrA Vi	ywJlnlkc* wh vnt na Mdftfu chrifae In na timnu
*	ttMilranHi In mirftv* hkfrantnlh amritfj t op*wiw
Vanai-Al d.o.o., *užbai 15-tamatrodkJJo
irt i^iink^i^ k^i^n BO 90013ooa
Q2 799(U40 K*ikd± 02 799 54 BO
612 ew

Znk^tmUMcfctni:	Mrim	itei»:
■i^itaidriHPhM^h^	-»a^jftalMift^fc. - nrtjTi^ii
-mit*mi\9r«^bvfTiiib«i1hpM^PCr	- JrtA-fli pin*, ■ mtfimt uniii» <i l#>i .rupnunimiimn w m»
n|i ■¿«■i.pf^f iy» ^if ¿i i ■ i ■ r
ntiifirJSr	»i.»»**^»*!«»»,
tEDKC
Brezžični sistem javljanfa vloma
♦J KffTm2Z^3QffIIYSMlJ(I»
¿//tyrft/9 31
N A
Za vas «no tukaj:
rmd tadron od D tto I» ua ftnCdid oa H Ao 12 im
Oznrt*fw <MKr« MU IMra H Kc««
otatfMntli	«d JO A>7 im
U6K<CU/i	<*)14<to? u»
ob rM^i «1 (rairvkfi	TA «t
POTRČEVA 23. 2250 PTUJ. TLI. 02 797 $4 90
www.to*am&-4opfoA. 51
LEKARNE PTU|
LMAIWAPTU| umn\MQ*Af
£1-22 5 □ mj|
T 01 771 «001
l«AM*rru| tlDOffTKMVDDOAttOai 7,00-J&00, VSOiOTO T«- 14«
dežurstvo: M*j: 1.5.2010-2*5.2010
10.5.2010-31.5.2010
DCfUltTVACIOflliVMISHPOTVK^O0(310.00 7. UMZjUTfM|,ClflMOTM 0014,007, U«, VPHDHJO W MHWXIKIM PA MfcMTO MVNKM|lttO
VS (MM OD 7. ftfVE 2jVTlM| DO 7. UKE MMBJBDM^EQA ORE.
V neddp n ob pr«xrifchsto lekarni v času d cz uci'o zaprti rrud 12 20 h 14.00.
V Želite zaneaflva shujšati,
oblkovati tetah
izboljSati po&Jfc?
NOW VOOfTTU LMEAamiAFTUJ.
■ ■■ .i-i	— . ^ . i.... .. . j j bju| ■ a j 4 * .
rm pratfall pn OOMRJ ma irauin 14Sju
don^vli kWi b
h (fcfnoa	m zarmidM
ftririrDFMM^ix ■AoAArta WTTHftfl P02I») UOOM OffiD
i
RflDlopom g2.3
w w w . r a d I o

JJ V Termah Ptuj se vedno dogaja!
M^ HCtfHlA MčftflTB	/	O /
Otvoritev zunanjih bazenov v Tejttaalnem Pajtku
Brezplačni vstop do 12. ure! 9. Ptujski triatlon
Športno - rekreativni dogodek v Termah Ptuj in okolici. 6. Mednarodni plavalni miting »Polal Terme Ptuj 2010«
Predavanja in zanimivi dogodki na temo zdravja načina življenja Ve: informacij na: vww.v£fcrnica.net Otroritev afiiske vasi v leimalnem Pautku V času do 11.7. -se bodo zvrstili številni koncerti, tečaji afriških piesDM -sob- afriškega bobnanja* potopisi-, dobrodelne akcije, ogledi nogometnih tekem, nogometna, mivki-, bogate na.grade... Čajtobni dan v TetmaK Ptuj
Družinska priredite»» s psetro animacijo in z nastopom znanih glasbenih skupin.
SEZONSKE VSTOPNICE ZA KOPANJE
Za otroke do 15. leta - sarno 99 EUR (vpredprafejii. 15.9.2010)
Več na www.terme-ptuj.si
24.4.
9.5.
15. in
16.5.
25.5. 30.5.
DDVvznV
m KUPON ¿¿SL	™ KUPON
k ftf pjpa na c/^iivitu oArofl 'ntxyrtca 1 »i vTVnuiin r«to v ^mA^ Id /V da Ja0d20i0	k trf V**™ 1 1 l//>s i'apcaUm v Off ^uo. EX Au/ Lf /(V v^acM¿»MOL 20X0
Terme Ptuj, d.0.0.,
Fbt v toplice 9> 2251 Ruj> e- mail: info(§terfne- pt uj ,si www.temxe-ptuj5i telefon:+385 27494 100