LETO: VI., ŠT. 7 NOVEMBER 1966
CENA 40 par (40 st. din)
GLASILO SZDL
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
ZBORH OBČANOV
mmm—
Odborniki menijo...
n
Janez Rigler predsednik obč. odbora
SZDL
Na zadnji seji občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Bežigrad So za novega predsednika iz-Janeza Riglerja, dose-danjega člana tega odbora. Dosedanji predsednik Božo Kovač je prosil, da ga razrešijo te dolžnosti, ker je pred kratkim prevzel mesto urcd-dika centralne redakcije »De-la« in je časovno mnogo bolj angažiran. Sicer pa bi mu letos potekel dvoletni mandat.
tako kot Božo Kovač do-**ej. bo tudi novi predsednik »anez Rigler opravljal to funkcijo neprofesionalno in "O redno zaposlen v gospodarstvu.
Janez Rigler je bil od 1951. do 1954. leta sekretar okraj-'»Ka odbora SZDL Kočevje, “d 1954. do 1960. leta pa Predsednik občine Kočevje. “*• je tudi inštruktor na centralnem komiteju KPS V je sodeloval od 1942. leta. Zaposlen je kot direktor P°djetja »Javna razsvetljava«.
Na seji so za novega prednika volilne komisije pri občinskem odboru SZDL iz Vo*j*< Franca Artnaka.
Največ so razpravljali o Pripravah na skupščinske vo-\ prihodnjem letu.
Seji je prisostvoval tudi onrz Zemljarič, predsednik "testnega odbora SZDL Lju Jona in predsedniki krajev-skupnosti.
Kaj je to: povprečje?
Peter ima dva avtoma-na —. tovornjak in lička ~~ Janez pa samo kolo. V Povprečju imata vsak svoj avto in po pol kolesa...
bolnišnici je zadnji reden umrlo šest bolni-
vih' ‘rWese* pa je zdra-Y Povprečju imajo v inhu,ylnišnici M srednje bolnikov...
Porent diskutant Ska-,ar )e na občinski ftriur-
OBČINSKI PRORAČUN LETOS:
Nadaljujemo anketo, ki smo jo začeli v prejš- _ nji številki »Zbora občanov«. Odbornike bežigraj- I ske občinske skupščine smo povprašali, kaj me- I nijo o dosedanjem delu občinske skupščine, o od- . nosih med občinami in mestnim svetom, med ob- I Sinsko skupščino in republiško ter zvezno skup- I ščino.	a
O tej anketi je bilo govora tudi na zadnji seji ob- I
einske skupščine. Več odbornikov je namreč želelo podrobnejšo obrazložitev izjave odbornika Antona Remsa o pblikovanju politike občinske
skupščine. O tem bodo verjetno še razpravljali v klubu odbornikov.
V prihodnji številki bomo anketo nadaljevali.
^	I	STRAN 10 [
JL, O milijonov I----------I
ST. DIN PRESEŽKA
O PLENUMU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA POROČAMO NA 5. STRANI
Čeprav počasi, na Mali planini pa le raste dom
Črnuški planinci so zabetonirali prvo ploščo in pripravili zidake. Za zdajšnje čase so že kar čarovniki: iz vsakega dinarja pomoči naredijo dva. O njihovih delovnih akcijah berite na 8. strani.
Zamenjava osebnih izkaznic
Razpored preberite na 12. strani
Občinski proračun bo imel letos za 280 milijonov starih dinarjev ali za 11,2 odst. več dohodkov, kot pa so planirali na začetku leta. Le maloka-tera občina bo s takšnim rezultatom zaključi-čila leto.
Svet za družbeni plan in finance je na zadnji seji razpravljal o razdelitvi presežka in predlagal, da bi šolstvu namenili dodatnih 53,9 milij. st. dinarjev in za razširitev počitniške baze v Umagu 25 milijonov dinarjev. Za gradnjo kolek-torja na Titovi cesti naj bi prispevali 25 milijonov st. dinarjev in za vodovod v Podgorici 13 milijonov st. dinarjev. Za vzdrževanje cest naj bi šlo dodatnih 6,7 milij. st. dinarjev. Nekaj denarja bo še za druge nujne in pomembne naloge, sicer pa bi se
#«) seji govoril debelo uro, vsi ostali odborniki pa skupaj slabi dve uri. V povprečju je vsak govoril komaj po 3 minute. Zelo konkretna seja ...
Direktor zasluii vsak mesec okrog 500.000 din, snažilka v istem podjetju pa samo 50.000 din. V povprečju oba zaslužita po 275.000 din, starih da ne bo pomote. Se kar gre, kaj ne?!
Koliko zaslužimo?
STRAN 2
PSST!
*»To ‘
Je vendar poslovna tajnost«
STR. 4
P^Pfavah bodo v Stožlcah zgradili
vzorno sosesko.
STR. fr~7
najbolj povečala proračunska rezerva (za 54,7 milij. st. dinarjev).
To pa je druga velika prednost, ki jo je prinesel presežek v občinskem proračunu. Banke namreč letos ne bodo dajale premostitvenih kreditov, kot je bilo doslej običajno. S proračunsko rezervo bo mogoče zagotoviti na začetku prihodnjega leta normalno delo vsem uporabnikom proračunskega denarja.
Rebalans občinskega proračuna bo obravnavala skupščina na seji 6. de cembra in zbori volivcev, ki bodo od 7. decembra naprej.
Računali so, da bo imel letos občinski proračun 2.3 milijarde st. dinarjev dohodkov. Realizacija doslej kaže, da bo dohodkov do konca leta za 2 milijardi 580 milijonov starih dinarjev ali za 280 milijonov starih din več, kot so planirali. Ker je bilo 1966. leto prvo leto po gospodarski reformi, pri oceni dohodkov ni bilo mogoče v celoti uporabiti podatkov, ki so veljali za pretekla leta, zato je bila previdnost pri planiranju dohodkov na mestu.
Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja — najpomembnejša postavka med dohodki v občinskem proračunu — se je povečal za 2 odst. ali za 29 milijonov st. dinarjev (od predvidenih 14,4 milijarde st. din na 14,69 milijarde st. dinarjev.) Precej več kot so predvideli pa se je nabralo prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki ga plačujejo pavšalno. Dohodkov od prometnega davka bo za 29 odst. več kot so predvideli. Povečanje je zara-
Madalj. na 3. strani
Novi obrtniki tri leta brez davka
Obrtniki, ki bi si sami uredili lokale za Bežigradom, naj tri leta ne bi plačevali davkov, bo svet za finance predlagal občinski skupščini. O tem so razpravljali na zadnji seji. ko so obravnavali nekoliko spremenjene stopnje prispevkov in davkov, ki bodo veljale prihodnje leto.
Davka bi oprostili predvsem tiste obrtnike. ki jih v občini najbolj primanjkuje. Takšna ugodnost naj bi bila vzpodbuda za gradnjo novih lokalov. Občina namreč nudi obrtnikom lokacije za gradnjo lokalov, vendar investitorjev ni veliko. Pomanjkanje prostorov je največja ovira za razširitev obrti.
Letos se je za Bežigradom prijavilo 40 novih obrtnikov. Med njimi je bilo največ avtoprevoznikov.
Razgovor o tem s predsednikom občinske skupščine Janezom Vinklerjem berite na 3. strani
imiiiuiiiiiiiMiiniHiitimnii
iniiuimiHiiiHimni
Uredništvo ,,Zbora občanov" 1 • čestita za Dan republike
v«» y> )v - ' '	n[| ■, 1(	Jpt 1

■nm
Koliko
zaslužimo?
Kakšni zaslužki se skrivajo za povprečnimi plačami?
BEŽIGRAD, novembra. — Po uradnih podatkih se je povprečje letošnjih plač za Bežigradom gibalo v višini 86.000 starih dinarjev. Kaj nam pove ta podatek? Ce drugega ne pač to, da za Bežigradom zaslužimo — spet v povprečju — za 4000 starih dinarjev na mesec več kot drugod v Sloveniji.
In kakšni so potemtakem najnižji oziroma najvišji mesečni zaslužki v naših delovnih organizacijah? Iz podatkov, ki smo jih dobili pri službi družbenega knjigovodstva, tega nismo mogli razbrati — zato smo se morali hote ali nehote omejiti spet na povprečne zaslužke — najvišje in najnižje v posameznih delovnih organizacijah.
Kakor je razvidno iz devetmesečnega obračuna, se je povprečje plač v industriji gibalo v višini 68.000 starih dinarjev, v gradbeništvu
89.000	starih dinarjev, prometu 188.000 starih dinarjev, trgovini in gostinstvu 103 tisoč starih dinarjev, kulturi in v socialnih dejavnostih
105.000	starih dinarjev
Najvišje povprečne zaslužke imajo na revizijskem zavodu — 320.000 starih dinarjev in na zavodu za poslovne objekte 313.000 starih dinarjev mesečno, medtem ko so najnižji povprečni zaslužki pri Modnih oblačilih — 51.000 starih dinarjev in pri gradbenem podjetju Črnuče — 54.000 starih dinarjev mesečno.
Ker se moramo zaenkrat pač zadovoljiti samo s povprečnimi mesečnimi zaslužki, ki nam povedo zelo malo za kaj in koliko kdo zasluži, nekaj pa vendarle, si podrobneje oglejmo te zaslužke.
Pri Elektro Ljubljana-oko-lica zaslužijo 118.000 starih dinarjev, pri Projektu nizke gradnje 178.000 starih dinarjev, Konstrukti 154.000 starih dinarjev, v projektivnem biroju Tamar 158.000 starih dinarjev, v ateljeju za arhitekturo AZA 220.000 starih dinarjev, Industrijskem biroju 162.000 starih dinarjev, IMP 100.000 starih dinarjev, v podjetju Inštalacija 115.000 starih dinarjev, Zavodu za varjenje 109.000 starih dinarjev, pri zavarovalnici Bežigrad 153.000 starih dinarjev, v slaščičarni Bežigrad 105 tisoč starih dinarjev, lekarni Bežigrad 139.000 dinarjev in pri studiu za stanovanja in opremo 126.000 dinarjev.
Pri AA (Adria aviopromet) zaslužijo 188.000 dinarjev, v avtomobilskem servisu na Vodovodni cesti 100.000 din, pri cestnem podjetju 85.000 dinarjev, pri Jugoinšpektu
165.000	dinarjev in na Gospodarskem razstavišču 169 tisoč dinarjev.
V trgovini se povprečni mesečni zaslužki gibljejo takole:	pri Dinosu (Odpad)
94.000	dinarjev, Astri 90.000 dinarjev, Lesnini 91.000 din in pri Elektrotehni 82.000 dinarjev.
Združenje stanovanjskih investitorjev izkazuje mesečno povprečje 218.000 dinarjev, poslovno združenje Fu-žinar 156.000 dinarjev, Ljubljanske mlekarne pa samo
66.000	dinarjev.
' Gostinsko podjetje Bežigrad ima 85.000 dinarjev, Črnuče pa 79.000 din, zdravstveni dom Bežigrad 106.000 dinarjev, Črnuče pa 95.000 dinarjev, na zavodu za rehabilitacijo invalidov 110.000
dinarjev, v obratni ambulanti v Savljah pa 114.000 din.
Ker služba družbenega knjigovodstva, kakor nam je pojasnil direktor Oskar Obersnel, nima plačilnih list za posamezne delovne organizacije, temveč samo rekapitulacije osebnih dohodkov, nismo mogli ugotoviti, kakšen je najvišji oziroma najnižji mesečni zaslužek v naši občini, če pa iz razpoložljivih podatkov kljub temu na kratko povzamemo nekatere značilnosti, moremo ugotoviti, da najbolje zaslužijo ljudje, ki so zaposleni na zavodih (seveda samo v povprečju in projektivnih organizacijah, najmanj pa neposredni proizvajalci v industriji.
Ce na primer delavci na zavodu za pospeševanje produktivnosti dela zaslužijo povprečno 240.000 mesečno, potem pri podjetju »Kamin« zaslužijo komaj 55.000 dinarjev. Koliko so realni oziroma nerealni vsi ti najvišji in najnižji dohodki, zgolj iz teh podatkov nikakor ni mogoče sklepati. Dajejo nam zelo površno podobo zaslužkov, hkrati pa nam odkrivajo nekatere značilnosti, ki nam dajejo slutiti, da tudi le-ti povprečni zaslužki še zdaleč niso povsem realni glede na vloženo delo, da realnih zaslužkov (teh ne poznamo) sploh ne omenjamo.
Morda bi bilo koristno, če bi tudi naša občinska skupščina nekoliko temeljiteje pogledala, kdo in za kakšno delo v naši občini zasluži največ, pa tudi najmanj L.
amiiMiM
1 ZBOR 1 OBČANOV
g glasilo občinskega od- g | bora SZDL Ljubljana | Bežigrad Izhaja vsa s J mesec. Ureja uredniški g odbor:	Miran Blaha
(predsednik), Janez Vinkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože čr nugelj,' Niko Lapajne m Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj — Cena izvodu 40 starih dinarjev, let-na naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije 1.000 starih dinarjev, — Tekoči račun pri NB >04 678-34 — Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubl jana. Parmova 33.
— Tiskarna ČP DELO.
Srečanje vodilnih gospodarstvenikov in predstavnikov občinske skupščine
Skupne skbi in naloge
Pred dnevom republike je bilo v prostorih Magistrata prijateljsko srečanje bežigrajskih direktorjev in predstavnikov občinske skupščine. Vodilne oziroma odgovorne ljudi iz gospodarstva in družbenih služb, so predstavniki skupščine seznanili k poglavitnimi nalogami in problemi občine, potlej pa so v pogovorih izmenjali mnenja o vrsti vprašanj, ki zadevajo delovne organizacije ali komuno
V	uvodni besedi je predsednik občinske skupščine Janez Vinkler poudaril, da po reformi, še bolj kot prej, vežejo občino in delovne organizacije skupne skrbi in naloge, kako naj bolje zadovoljiti skupne potrebe ljudi v občini. Govoril je tudi o nekaterih vprašanjih, s katerimi se je med letom ukvarjalo občinska skupščina kot najvišji samoupravni organ v občini in ki zadevajo proizvodnjo. Opozoril je še, da vse delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih obveznosti do strokovnega šolstva; doslej so vplačale le polovico denarja, (105 milijonov S din) ki so ga bile obljubile. Ce obveznosti ne bodo poravnali bo morala razliko pokriti občina iz proračuna, to pa bo pomenilo, da bodo ogrožene nekatere osnovne obveznosti občine.
V	nadaljevanju je Ančka Čerin, predsednica sveta za socialno varstvo in varstvo družine, seznanila gospodarstvenike z uspehi, ki jih je na tem področju dosegla letos bežigrajska občina. (V varstvu je zdaj 1.357 otrok aU 15 odst. vseh otrok naše občine; lani jih
je bilo 9,4 odst., republiško povprečje pa znaša 4 odstotke.)
Predsednik komisije za izdelavo srednjeročnega načrta pri občinski skupščini MUan Osojnik, je u-deležence seznanil z nekaterimi podatki, ki veljajo za bežigrajsko gospodarstvo v celoti, predsednik komisije za kadrovska vprašanja Karel Kušar, pa je spregovoril o kadrovskih vprašanjih.
Pol milijona prispevkov
Občinski odbor Rdečega križa je ob fluorografiranju organiziral zbiranje prostovoljnih prispevkov v fond za boj proti tuberkulozi. Nabralo se je 441.000 starih dinarjev, Ta denar bodo razdelili med socialno ogrožene tuberkulozne bolnike in za letovanja otrok, ki so preboleli to bolezen. Predloge bo pripravila patronažna služba proti-tuberkoloznega dispanzerja in krajevni odbori Rdečega križa.
Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje za prispevke.	A. G.
Fluorografiranje je uspelo
Množičnega rentgenskega slikanja pljuč se je udeležilo več kot 22.000 občanov. Za uspešno izvedeno akcijo, ki je trajala od 17. do 29. oktobra, gre zahvala 7-članskemu štabu, ki so ga sestavljali zastopniki družbenih organizacij, s sveta za zdravstvo in strokovni sodelavci. Predvsem pa gre zahvala krajevnim skupnostim, ki so organizirale terenske štabe, sestavile spiske občanov, razdeljevale pismene pozivnice in skrbele za udeležbo pri fluorografiranju.
Akcijo sta izvedli dve fluo-rografski ekipi z instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Prva ekipa je delala v prostorih zdravstvenega doma Bežigrad, kjer so
Neslavni konec filmskega mesta
l(ill!lllllllll!lll!!lll!!lll!lllll!ll!lllt!lll]llllllilli!lllt!!lltlll]!tlltl!tllllllllllltti"a
Se pred nekaj leti se je na polju zahodno od Gra-moene jame dvigovalo ponosno filmsko mesto, ki naj bi kljub svojim krhkim zidovom pomenilo »večni« vir zaslužka za »Filmservis«. Skupaj z neslavnim koncem »Filmser-visa« so se sesule tudi zgradbe in naprave film-
skega mesta. Ostal je približno en hektar polomljenih desk, razbitega mavca, prahu, vrvi, cunj in druge nesnage. Za to velo-liko smetišče, tik ob spomeniku talcem v Gramozni Jami, se potelej nihče ni menil več. Kolikor smo lahko Izvedeli, so pazniku teh ostankov premoženja »Fllmservisa«, prepovedali pospravljati umazanijo, češ da mora likvidacijska komisija vse popisati. »Filmservis« ki je v likvidaciji, je tako na psu, da mu je pošta odključila celo telefon in tako smo zaman Iskali stike z njimi, zato pa so nam na stečajnem senatu povedali, da nimamo in nikoli niso imeli nič proti, če bi »Filmservis« ta kompleks očistil. In pred 1. novembrom so se res lotili umazanije.
Morda bi bilo treba ruševine filmskega mesta pustiti kar pri miru, v opomin slabemu gospodarjenju in neizpolnjenim iluzijam. Toda prostor je predragocen, pa še tik ob Gramozni jami Je.
Mesto »izgubljenih filmskih iluzij« Je gnilo skoraj leto dni.
b. a.
pregledali prebivalce iz krajevnih skupnosti Bežigrad, »Boris Kidrič«, Stadion in Savsko naselje. Vsak dan je prišlo na fluorografiranje 1.200 do 1.300 občanov. Druga ekipa (potujoča) je delala v avtobusu za krajevne skupnosti Stožice, Savlje-Kleče, Črnuče, Šentjakob, Dol, Beriče-vo in Tomačevo. Vsak dan so pregledali več kot 500 občanov.
Kljub težavam s seznami prebivalcev in neurejenemu oštevilčenju hiš v novih ulicah, je bil odziv prebivalstva zelo dober. Pokazali so visoko zavest, zdravstveno prosveti jenost in disciplino. Spiske so večkrat popravili, nazadnje so ugotovili, da bi se moralo obveznega fluorogra-firanja udeležiti 24.537 občanov. Upravičeno Jih je bilo odsotnih 856, neopravičeno p« 1.272, tako da znaša udeležba 94 odst. Neopravičeno odsotni bodo morali z zdravniškimi potrdili dokazati, da so bili pred kratkim na rentgenskem pregledu.
Dokončne rezultate fluoro-grafske akcije bo mogoče prikazati šele čez 3 do 4 mesece. 2e doslej pa so protttuberku-loznemu dispanzerju pri zdravstvenem domu Bežigrad vrnili približno 700 fluoro-grafskih slik, da Jih bodo P0"
drobneje strokovno-medlicin-
sko obdelali. Odkrili so tr* sveže primere pljučne tuberkuloze in en primer rakastega oholjenja na pljučih. Bolnike so že napotili na Golnik*
Dr. LUDVIK
REP®
DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV
j
Rebalans občinskega proračuna
280 milijonov st. din
presežka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
di novih trgovin, ki so jih letos odprli za Bežigradom. Spričo novih obrtnih lokalov se je nabralo tudi več davka od plačil za storitve. Pomembna postavka med povečanimi dohodki so tudi »prenesena sredstva«. Tu gre za dohodke, sicer ustvarjene lani, vendar pa so jih vplačali letos in teh zneskov' na začetku leta še ni bilo mogoče predvideti.
Razdelitev presežka
Svet za družbeni plan in finance sc je že med letom, ko je obravnaval realizacijo proračuna, odločil, da bo večji del presežka namenil za Proračunsko rezervo, da bi tako zagotovil normalno financiranje v začetku prihodnjega leta. Ostanek naj bi šel za nujne in pomembne naloge, v skladu s poilitikol, ki jo je sprejela občinska skupščina (pomoč šolstvu, otroškemu varstvu itd.) in naposled za izdatke, ki so bili pre nizko planirani (vzdrževanje cest, vodovod v Šentjakobu •Ul.)
V predlogu za rebalans je Presežek razdeljen takole:
Za šole in vrtce 53 milijonov
Proračun za šolstvo se poveča za 53,905.000 st. dinarjev a)i za 5,7 odst. na skupno vsoto 998,865.000 st. dinarjev.
Za povečanje plač zaposle-nih v osnovnih šolah, gimnaziji, vrtcih in drugih zavodih, ki dobivajo denar iz občinskega šolskega sklada, naj bi š>o 40,000.000 st. dinarjev. Ugotovljeno je, da so povprečne plače prosvetnih delavcev nekolikp nižje od povprečja v drugih negospodarskih službah. Povprečna pla-ča prosvetnih delavcev znaša ^aj 87.000 st. dinarjev, po rebalansu pa naj bi znašala "2000 st. dinarjev. Tako ne bi bilo razlik med plačami Prosvetnih delavcev in zaposlenih v drugih družbenih službah, zlasti v državni opravi. Povprečna plača v gospodarstvu znaša 100.000 starih dinarjev.
Preostanek naj bi razdeliti takole: Gimnazija naj bi do-?Ila 4.1 milijona dinarjev (na-Itbp opreme za dve učilnici •b zbornico ter za popravi-za ureditev vrtca v Pio-
rskem domu v Savskem na-^‘iu naj bi šlo 3,6 milijona
nar jev. v Savskem naselju
ni dovolj prostora v vrtcih, z razširitvijo v Pionirskem domu pa bo prostora za 80 predšolskih otrok in za 40 šolarjev. Osnovna šola »Danile Kumar« v Stožicah naj bi dobila 2 milijona Starih dinarjev za ureditev priključka na kanalizacijo, 1,6 milijona st. dinarjev pa vrtec pri šoli na Ježici za nabavo opreme in poravnavo prekorače-' nih stroškov pri adaptaciji. Manjše zneske naj bi dobile še šola »Mirana Jarca« (za povečane stroške pri zavarovanju stavbe in za dodatno amortizacijo, vzgojni zavod »Janeza Levca« (za nove oddelke) in osnovna šola Dol) (za dodatna dela na stanovanjih učiteljev), denar pa bo tudi za smučarski tečaj učencev 6. razredov v semestral-nih počitnicah.
Med izdatki za kulturno prosvetno dejavnost naj bi šlo 1,9 milijona st. dinarjev za vzdrževanje spomenikov (grobovi pesnikov na Žalah in kostnica, partizanska grobnica v Stožicah in Gramozna jama). Za predvojaško vzgojo je predvidenih 5,6 milijona starih dinarjev. Časopis »Zbor občanov« naj bi dobil 740.000 starih dinarjev.
Za socialne podpore 4 milijone
Znesek za socialne podpore naj bi povišali od 16,7 milijona st. dinarjev na 20,7 milijona starih dinarjev. Od teh štirih milijonov naj bi šlo dva milijona starih dinarjev za zimske podpore upokojencem z nizkimi pokojninami.
Povečanje doma v Umagu
Dom v Umagu, ki ga je letos kupila občinska skupščina in je namenjen za letovanja otrok, bi povečali, tako da bi lahko sprejel več otrok in potlej ne bi več organizirali kolonij v Novemgradu. Nadzidava bi veljala približno 25 milijonov st. dinarjev. Predviden je tudi denar za popravilo doma v Umagu, ki je bil poškodovan jeseni v hudem neurju in za ureditev kuhinje v počitniški bazi na Vranskem.
Znesek za zdravljenje ne-premožnih oseb naj bi povečali za 4,5 milijona starih dinarjev, za dodatne stroške pri organizaciji fluorografi-ranja pa je namenjenih 3,8 milijona starih dinarjev.
Za komunalo še 63 milijonov
Za zgraditev kolektorja na Titovi cesti je predvidenih 25 milijonov starih dinarjev. Kolektor je že zgrajen do Linhartove ceste, zdaj pa bi ga podaljšali do bežigrajske pošte. Denar prispevajo tudi toplarna, podjetje PTT in Elektro Ljubljana, ki bodo imeli v kolektorju svoje napeljave. Toplarna bo namreč podaljšala omrežje in bi gradila samo toplovodne naprave. Kolektor, to je rov pod zemljo, kjer tečejo vse napeljave, pa je najboljša rešitev, saj tako cesto pre-kopTjejo le enkrat.
Za ureditev vodovoda v Šentjakobu in Podgorici je predvidenih 13 milijonov starih dinarjev. Doslej so dobili iz proračuna devet milijonov starih dinarjev, svet za komunalne zadeve je dodelil sedem milijonov starih dinarjev, prebivalci pa so sami zbrali Rgt milijonov starih dinarjev.
Podjetje Snaga naj bi dobilo za vzdrževanje ulic še 9,4 milijona starih dinarjev, Javna razsvetljava 6,3 milijona starih dinarjev, za geodetska dela, študije in programe pa je predvidenih še nadaljnjih 9,7 milijona starih dinarjev.
Za komunalno dejavnost naj bi šlo 63 milijonov starih dinarjev več kot je bilo predvidenih ali vsega 182 milijonov starih dinarjev.
Predvidenih je tudi 1,8 milijona starih dinarjev kot prispevek za izboljšanje materialnega položaja miličnikov, ki imajo precej nizke plače. Za stroške pri zamenjavi osebnih izkaznic je predvidenih 2,720.000 starih dinarjev.
Več denarja tudi za mestne potrebe
Za financiranje skupnih mestnih potreb bo šlo dodatnih 25,5 milijona starih dinarjev. V celoti znaša delež bežigrajske občine letos 306 milijonov starih dinarjev. — Za financiranje skupnih mestnih potreb se odvaja 85 odstotkov občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno. Ker je bilo teh dohodkov več, kot so predvideli, se poveča tudi prispevek za financiranje skutinih mestnih potreb.
Krajevne skupnosti naj bi dobile še dva milijona starih
dinarjev za financiranje civilne zaščite, občinska zveza za telesno kulturo 4,2 milijona starih dinarjev (za skromne nagrade vaditeljem in trenerjem, nabavo rekvizitov in za najemnine telovadnic), — občinska gasilska zveza pa
2.5	milijona starih dinarjev, ker zanje letos ni bila predvidena dotacija v proračunu. Planinsko društvo Črnuče naj bi dobilo milijon starih dinarjev za gradnjo doma na Mali planini. Turističnemu društvu gre 3,5 milijona starih dinarjev turistične takse, kolikor se jo je nabralo letos za Bežigradom.
Družbene organizacije in društva naj bi dobile skupaj
12.5	milijona več kot je bilo predvideno — (skupaj znaša dotacija letos 56,9 milijona starih dinarjev).
Povečali naj bi tudi znesek, namenjen za gradnjo stanovanj za borce od 70 milijonov na 75 milijonov starih dinarjev. Premalo je bilo tudi denarja za redno vzdrževanje cest zato je predvidenih še dodatnih 6,7 milijona starih dinarjev. — Premija za mleko, ki jo dobijo Ljubljanske mlekarne, se poveča za 5,9 milijona starih dinarjev.
Velja še omeniti, da se je zmanjšala postavka: prispevek za gradnjo ljubljanske bolnišnice. Po prvotnih računih naj bi bežigrajska občina prispevala 84 milijonov starih dinarjev, zaradi drugačnega financiranja pa znaša letošnji prispevek 68 milijonov starih dinarjev.
Novi obrtniki tri leta brez davka
Predsednik občinske skupščine Janez Vinkler o predlogu sveta za finance
»Glede razvooa obrtništva vodi občina Bežigrad že nekaj let politiko dokaj odprtih vrat. Takšno politiko mislimo tudi nadaljevati, je dejal predsednik občinske skupščine Janez (Vinkler, ko smo ga vprašali aa mnenje o predlogu sveta za finance, da bi nove obrtnike za tri leta oprostili davka.
»Na več sestankih z obrtniki, ki smo jih imeli že pred letom, smo dali pobudo za gradnjo lokalov. Priporočili smo lokacije in poizkusili združiti obrtnike, ki bi bili pripravljeni graditi. Žal, ni bilo vse tako, kot smo želeli. Ovirala nas je dokaj komplicirana urbanistična zakonodaja, ki je postopek preveč zavlekla in seveda finančne obremenitve, ki zadenejo slehernega investitorja.
Zavedamo se pomembnosti nadaljnjega razvoja obrti — ne samo za Bežigradom, ampak v Ljubljani nasploh — ker žal še vedno primanjkuje predvsem storitvenih obrti. Ne gre zanemariti tudi proračunskih dohodkov, ki se povečujejo z razvojem obrti. Na podlagi teh ugotovitev so prišli predlogi, ki jih je obravnaval svet za finance, naj bi v bodoče investitorje lokalov za, dve do tri leta oprostili plačevanja davka, odvisno od tega, koliko časa traja gradnja oziroma kakšnega obsega je investicija.
Pomanjkanje lokalov za Bežigradom je še zlasti pereče, saj je to nov del mesta, ki se je naglo razvil in / občinska skupščina ni mogla spremljati rasti novih naselij s takšnimi investicijami iz družbenih sredstev. Zasebni obrtniki, pa tudi družbeni sektor, vsak dan sprašujejo na občini za lokali. Pomanjkanje le-teh rešujemo s provizoričnimi lokacijami okrog Gospodarskega razstavišča, vendar so to začasne rešitve. Mislim, da je treba predlog sveta za finance podpreti, prepričan sem, da bo tudi občinska skupščina v tem smislu dala svojo končno besedo.«
KOMU OBČINSKO STANOVANJE?
Skupščina je sprejela nov pravilnik o razdeljevanju
Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sprejeli tudi nov pravilnik o oddaji stanovanj, s katerimi razpolaga občinska skupščina. Namen pravilnika je kar najboljši:	dodeliti	stanova-
nje tistemu, ki ga najbolj potrebuje in nima nikakršne druge možnosti, da bi ga dobil. Nov pravilnik, ki odpravlja razne »tete in strice«, je skupščina potrdila.
Prednostno listo prosilcev bo izdelala petčlanska komi-
sija, sestavljena iz predstavnikov krajevnih skupnosti, ZZB NOV, stanovanjskega podjetja, zavoda za socialno delo in občine. Pri uvrščanju bodo upoštevali sedanje stanovanjske razmere prosilcev, splošne higienske, zdravstvene oziroma socialne razmere, v katerih žive prosilci in njihovo udejstvovanje v NOB, upoštevali pa bodo tudi, koliko časa je že kdo uvrščen v prednostni red. Komisija ne bo imela lahkega dela, na
OBČINSKA SKUPŠČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
čestita vsem občanom ob dnevu republike
srečo pa je vsaj stanovanjsko podjetje izvedlo točkovanje stanovanj, da komisiji ne bo treba ugotavljati, koliko veljajo stanovanja prosilcev.
Nov pravilnik je prirejen tako, da bodo na vrsto prišli predvsem tisti bežigrajski občani, ki niso zaposleni, upokojenci, invalidi in socialno ogroženi, le v izjemnih primerih pa člani delovnih organizacij lahko upajo na občinsko stanovanje. To se bo zgodilo le takrat, če gre za izredno pereč stanovanjski primer, pa ni objektivnih možnosti, da bi delavec dobil stanovanje pri svojem delovnem kolektivu.
Stanovanjski problem za Bežigradom s sprejetjem novega pravilnika seveda ne bo rešen. Tega se zavedajo tudi sestavljale! pravilnika. Vendar je nov pravilnik edina pravilna in poštena pot pri razdeljevanju občinskih stanovanj.
Vsako leto za Bežigradom izpraznijo komaj 4 ali 5 stanovanj, čeprav ima občina v svojem upravljanju kar 1100 stanovanj. Po približnih računih občinske uprave, pa je interesentov za občinska stanovanja, ki pridejo v poštev po določbah pravilnika, kar okrog 300.	n. e.
STVARI ZA KATERE SE SKRIVAMO
PSSST!
To je vendar
poslovna
tajnost!
Marsikje pod plaščem poslovne tajnosti skrivajo nesposobnost vodilnih ljudi in slabo gospodarjenje, pa tudi nezakonito poslovanje
Na seji delavskega sveta je vprašal delavec, ki je bil samo član kolektiva: »Zanima me, kaj je s tistimi stvarmi, ki smo jih menda delali za izvoz in jih imamo sedaj polno skladišče! Doslej — kot vem — nismo prodali niti enega kosa, ker smo menda podpisali, da tega blaga ne smemo prodajati na domačem tržišču!«
Tišina. Člani delavskega sveta so pogledali predsednika, le-ta pa direktorjevega namestnika. Direktor je bil namreč na službenem potovanju v inozemstvu. In direktorjev namestnik je odgovoril:
»žal mi je, toda to je naša naj večja poslovna taj. nost!«
»če jaz tega ne smem slišati, potem grem ven! Zanima me pa, če boste povedali to tovarišem, ki so člani delavskega sveta?«
»Lahko bi! Vendar ne vem, če je naloga delavskega sveta, da obravnava tehnološke procese! Za to so pristojni, plačani, pa tudi odgovorni strokovnjaki! Tovariši, počakajmo na tovariša direktorja! Jaz ne bom tvegal kazni in posledic! Ali veste, kaj določa 24B. člen temeljnega zako-
na o podjetjih? Tovariši, to je hujša kršitev delovne discipline, za katero me lahko tudi izključite iz delovne skupnosti!«
Ni stvar tehnološkega procesa in strokovnjakov, če smo .zamrznili* toliko in toliko milijonov. To je stvar kolektiva, nas vseh ...«
»Predlagam, da vprašanje preložimo na dnevni red prihodnje seje... Ko se bo vrnil tovariš direktor!« je zaključil predsednik delavskega sveta. (Mimogrede: od takrat sta minili dve leti, to vprašanje pa so »zalušali!«)
Drugi primer: novinar se je oglasil v nekem podjetju, ki je »spoznalo«, da je treba tudi strokovnjake z dohodki čimbolj tesno vezati na večjo produktivnost in poslovni uspeh delovne enote. Vprašal je:
»Kako pri vas nagrajujete strokovnjake?«
»Zakaj pa vas to zanima?« je vprašal direktor.
»Zato, da bom napisal članek!«
»In zakaj bi radi napisali članek?« je nezaupno spraševal direktor.
»Priznajte, tovariš direktor, da razmere na tem področju niso rožnate! Vi ste nekaj naredili, in če bi dragi izvedeli za vaše izkušnje, bi Jim bilo lažje!«
i ČESTITAMO OB \ I DNEVU REPUBTIKE !
Stanovanjsko podjetje »Bežigrad« Ljubljana

—	Pravite, da je poslovna skrivnost vaša plača, cena novega izdelka, izvoz ... Kaj pa napredek vašega podjetja?
—	To je pa skrivnost — zame.
Nagrade delavcem v »Elmi«
»žal ne morem, ker je to — poslovna skrivnost!«
»Ali piše v vašem statutu ali v aktu delavskega sveta, da je nagrajevanje strokovnjakov poslovna tajnost?«
»Ne, ne piše! še nismo zapisali, delavski svet pa bo o tem še sklepal!«
»Kdo pa potem pravi, da je to poslovna tajnost?«
»Mi!«
»Kdo, mi?«
Tovarišu direktorju je bilo to že preveč. Vstal je iz naslonjača in poklical tajnico.
Pogovor je bil končan.
Takšnih in podobnih primerov bi lahko našteli še več. Vsa čast vsem, ki skrbijo za poslovno tajnost. Vendar pa je treba takoj povedati, da se za fasado, na kateri z velikimi črkami piše »poslovna tajnost«, skriva marsikaj, kar sploh ni poslovna tajnost. Kot praksa kaže, marsikje nočejo vedeti kaj je to poslovna tajnost. Kako si lahko razlagalno, da je isti direktor, ki ni hotel povedati, kako nagrajujejo strokovnjake, pripovedoval na televiziji o uspehih podjetja (ilustriral jih Je s podatki o proizvodnji), o lastni ceni izdelka, ki ga šele pripravljajo, o zadnjih dosežkih njihovega konstrukcijskega oddelka — in tako dalje!
»Zakaj tega ne bi povedal? Ne bojijo se konkurence, niti doma, niti na tujem!« bo bržkone kdo pomislil. Resni-ca je drugačna — drugi se ne bojijo konkurence tega podjetja in te dni gre podjetju zelo na »tesno«.
Novinar pa je bil (včasih je tudi kakšen novinar takšen) vztrajen. Dva meseca je »vohljal« okrog podjetja in ugotovil, zakaj Je bilo nagra-jevanje strokovnjakov poslovna tajnost. Prvič zato, ker sploh niso nagrajevali strokovnjake po delu, temveč so jim samo zvišali plače. In drugič — analiza, ki so jo opravili občinski možje, je pokazala, da ljudje v omenjenem podjetju po objek-tlvnih merilih sploh niso
strokovnjaki, dobivali pa so enkrat večje dohodke kot pravi strokovnjaki v drugih podjetjih.
Še epilog primera, ki smo ga omenili na začetku teh zapiskov! Preiskava je pokazala, da so vodilni možje nasedli mednarodnemu goljufu, ki je spretno izkoristil naivnost in strokovno nesposobnost »strokovnjakov«. V pogodbi so točno napisali rok dobave, če ne — toliko in toliko tisoč dolarjev kazni... Mednarodni »podjetnik« je vedel, da naše vrlo podjetje v tem času ne bo moglo izdelati tistega, za kar so se dogovorili. Naši »strokovnjaki« pa tega niso vedeli... In ko so za penale odšteli že lepe tisočake dolarjev in ko so hoteli poslati prve izdelke, so zvedeli, da je » ... lastnik vložil svoj kapital v drug posel, ker niso upoštevali dogovorjenega roka, in naj zato blagovolijo počakati, da se kapital obme!« (Op. p.: Prav rad bi povedal ime podjetja, vendar so v pogodbi tudi podpisali, da se naše podjetje obvezuje plačati spet nekaj tisoč dolarjev, če za ta »posel« izve javnost!)
To je torej poslovna skrivnost!
Razen zadev, ki jih določa Temeljni zakon o podjetjih, so poslovne tajnosti tudi zadeve, ki jih izrecno določa statut podjetja ali akti »delavskih svetov. Kaj vse so hoteli nekateri posamezniki spraviti »skozi«! Poslovna skrivnost naj bi bile na primer določene seje delavskega sveta. Zato naj bi imeli »odprte« in »zaprte« seje! Poslovna skrivnost pa naj bi bili tudi osebni dohodki vodilnih delavcev...
Cc ponesrečene poizkuse in propadle predloge analiziramo, potem jih iaiiko hitro spravimo na skupni imenovalec in ugotovimo, kaj naj bi bila ponekod v praksi poslovna skrivnost: vse, kar bi utegnilo v lastnem kolektivu ali — o groza, v širši skupnosti — odkriti nesposobnost vodstva, In vse, po
čemer bi lahko pristojni organi sklepali o nezakonitem poslovanju. (V nekaterih pod-jetjih tako komentirajo zadnjo »skrb«: vsi se znajdejo, zakaj se še mi ne bi?)
Res je, da so marsikje pravilno razumeli poslovne tajnosti. Res pa je tudi, da ponekod še vedno uporabljajo ta »ščit« v strahu, da bi kolektiv uveljavil vse svoje dolžnosti in pravice, ki mu Jih daje sistem samoupravljanja.
če večina podjetij ne zlorablja poslovne tajnosti, pa zelo rada pozablja na 'neko določilo temeljnega zakona o podjetjih:
»Podjetje mora poskrbeti, da je njegovo delo dostopno javnosti in glede na značaj svoje dejavnosti tudi obveščati zainteresirane občane in organizacije o svojem delu!«
v. c.
Konec oktobra so v črnuški tovarni »Elma« nagradili 14 delavcev, ki so v podjetju že deset let. Vsak Izmed njih je dobil ročno uro, plaketo in denarno nagrado v višini enega mesečnega zaslužka.
Kolektiv »Elme« je oktobra praznoval 18-letnico podjetja in zato so tako kot vsako leto, tudi letos nagradili tiste, ki so v tovarni že več kot deset let. Od 1958. leta je dobilo nagrade 242 delavcev, tri četrtine jih je še v »Elmi«. Pravijo, da včasih poberejo šila in kopita le tisti, ki komajda pridejo v podjetje. Kdor ostane, pa je njihov.
V »Elmi je zaposlenih 677 delavcev.
TOPS
bo živel?
»Na zadnjem sestanita — banka, MK (Mladinska knjiga) in sanacijska komisija Topsa — je bil sprejet sklep, da morajo odgovorni činitciji do 6. decembra razčistiti še nekatere nejasne podrobnosti v zvezi s pogodbenimi obveznostmi Topsa, potem šele bo občinska skupščina spregovorila dokončno besedo o sanaciji tega podjetja,« je izjavil predsednik občinske skupščine Janez Vinkler.
V prvi vrsti gre za obveznosti, ki izvirajo iz licenčnih pogodb s tujimi firmami, ki omejujejo svobodno trgovanje na zahodnem trgu. Predvsem je tu mišljena pogodba s češko firmo za stroj M-2 — mali porlabic pisalni stroj.
. Na decembrski seji bo skupščina imela priliko zvedeti, kako so urejeni doslej še nerazčiščeni pogodbeni odnosi Topsa s tujimi podjetji, ki so mu odstopila licence, potem pa se bo lahko odločila. Prav ti odnosi — s Cehi in nekaterimi drugimi firmami — doslej niso bili razčiščeni.
Proizvodnja pisalnega stroja M-2 spet ugodno napreduje. Od 30 strojev dnevno se je dvignila na 11°. kar povzroča določen optbnizem, vendar Je število zaposlenih za takšno proizvodnjo še zmeraj preveliko. Tudi cena strojev bi morala bili za domači trg nekoliko dostopnejša.
Prihodnjo leto naj bi v Topsu naredili 15.000 malih pisalnih strojev M-2, po predlagani tovarniški ceni 45.000 Sdin za komad.
N. t.
„Niso nas poslušali"
SINDIKALNA ORGANIZACIJA V »CEMEN-TARJU« JE PRVA POKAZALA NA NEPRAVILNOSTI, TODA S SVOJIMI PREDLOGI JE USPELA ŠELE ZDAJ
Občinski sindikalni svet o kadrovskih problemih
Nesposobni kadri -ovira samoupravi
V podjetju »Cementar« škriplje že dalj časa. Obrtno Podjetje je že zdavnaj preraslo svoje okvire in proizvodnja sama sili v industrijski način dela. Toda v dosedanjem vodstvu podjetja marsikaj ni bilo v redu. Organizacij ni bilo v podjetju nobenih, če pri tem izvzamemo sindikat, ki je bil tudi toliko sposoben in je prvi pokazal, da marsikaj ni v redu. 2e leta 1963. so formira-n komisijo, ki naj bi pregledala samoupravljanje v podjetju. 2e ta komisija se o samoupravlajnju v »Cemen-tarju« ni kdo ve kako pohvalno izrazila.
Letos je občinska skupščina ponovno napotila v podjetje komisijo, ki je analizirala samoupravljanje v tem čudnem podjetju.
Komisija je imela kaj videti. Naj navedemo samo nekaj predlogov, ki jih po tolikih letih samoupravljanja verjetno ne bi bilo treba poslušati od komisije, marveč “i jih sposobni ljudje lahko & zdavnaj sami uvedli v vsakdanje delo.
Komisija meni, da je statut podjetja, kakor tudi dru S.?amouPravni akti, pomanj Jtijiv. da so pravilniki o de htvi osebnega dohodka tak Sr>i. da jih lahko takoj pro glase za neveljavne. Komisi je nadalje ugotovila, da vodstveni kader podjetja Podcenjuje pomembnost notranjih aktov, zato so tudi akti takšni, da stalno povzročajo spore. Na seje delavskega sveta so se vabili kar bratsko, brez kakšnih predhodnih materialov, ki bi dahom delavskega sveta omogočili temeljito razpravo, v Podjetju pa ni bilo niti ene-8a človeka, ki bi bil sposo-Deh voditi zapisnik ... Komisija je ugotovila še Se polno stvari, toda o vseh he gre pisati, pač pa lahko hienimo še čuden postopek °b reelekciji.
Predsednik volilne komisije in predsednik sindikalne Podružnice v »Cementarju« Stane Tesner pravi: j.® Sindikat je prvi spro-m zahteval, da naj pride Podjetje komisija in po-a‘ kako ^ z našim samo-I>r a vi jan jem. To že dolgo e)»i 2last* pa ne po re-^rektor bi moral Podjetje zapustiti, prepriče-i1M Jc volilno komisijo da ni ^eednjo izobrazbo, pa je »n mogel dokazati.
Odstopu sem kot predsed-bihi ' ol,ll,e komisije, ker ni SapCAT* del?U naprej, nista ,ka. ^ komisije namreč člani i!l,tela Podpisati dva In iri?1 So ju Pregovorili.« svetu? 'J menite 0 delavskem
vPHvom	jc hil P°d
že sesHvr °rja- Saj je bil H V 'v ‘- J.°n tak0 da so hibi!,'	fn"1,1 tis,i Člani, ki so
prijatelji.
Prida --i”’	,,,u ni bil kaj
hjegovi predlogi.« jurbd0ikf‘ se j*' v »Cementar-
mouprllm uveljuvljan.ie sa-Pravnih pravic. Seveda
toda za	storiti vsega,
'avcev v,.0S-10V1U Pravice de-občinski .Je Pozanimal tudi čine R-Ii,ndikalhi svet ob-občinske? Bra.d- Predsedstvo U u k g:a sindikalnega sve-v celoti podprlo delo
komisije, ki je pregledala in objavila nepravilnosti v »Cementarju«.
Sindikalna podružnica je torej s svojim predlogom uspela, v zadnjih dneh je le prišlo do zamenjave v vodstvu. Menda sedaj ne bo več toliko milijonov obležalo brez koristi in ne bo več stalnega negodovanja in nepravilnosti.	J. V.
Razen občinske skupščine, ki je na predzadnji seji razpravljala o kadrovski politiki, so kadrovska vprašanja tudi na dnevnem redu drugih družbeno političnih organizacij v občini. Tako je bila struktura kadrov v gospodarskih organizacijah osrednja tema razprav na tretjem plenumu občinskega sindikalnega sveta. Podobno kot na predzadnji seji občinske skupščine so tudi tokrat sestavljalci programa uvodoma pripravili razpravo o gospodarskem stanju v podjetjih. Člani plenuma so bili prepričani, da je slabo ali dobro gospodarsko stanje v delovnih organizacijah plod dobre ali slabe kadrovske strukture.
Pri tem gre seveda predvsem za vodilni kader, nikakor pa ne moremo tudi mimo dejstva, da nesposobni gospodarji največkrat zavirajo tudi samoupravne odločitve, saj se trdo oklepajo svojih »stolčkov«.
STANE TESNER
Najbolj in najprej se nepravilnosti pokažejo v kadrovanju. Člani plenuma so našteli vrsto primerov (žal ne poimensko) v katerih vodilni kade«-, zavedajoč se svoje nesposobnosti, na vse kriplje zapira vrata v svoje podjetje sposobnim, šolanim in mladim ljudem, če pa v delovni organizaciji ta ali oni nastopi proti takšni vodilni skupini.
je po najkrajšem postopku odstranjen iz podjetja.
V	takih primerih tudi organi samoupravljanja ne morejo posredovati, saj so prav namenoma sestavljeni iz ljudi, ki so naklonjeni vodilni skupini in iz ljudi, ki zaradi svoje neukosti ali pa boječ-nosti ne kritizirajo vnaprej pripravljenih zaključkov.
V	večurni razpravi se je razgovor na plenumu sukal
V V
200 GRADBIŠČ
V podjetju »Instalacije« so že izpolnili letošnje delovne načrte
Zadnji dan oktobra so v podjetju »Instalacije« slavili letošnjo izpolnitev plana. Računali so na 1.400 milijonov starih dinarjev bruto produkta, ker pa sta do konca leta ostala še dva meseca, predvidevajo, da bodo realizacijo presegli kar za dobrih 400 milijonov starih dinarjev.
[*> ki mu
«<■ o w SrC“ kai Predlagal,
Ijalo v Sploh ni J 0- Vedno so bili
razprav-
potrjeni
Največ dela so imeli letos monterji in drugi delavci tega bežigrajskega montažnega podjetja pri instalacijah na Golniku (okrog 100 milijonov dinarjev). Tu so montiraj kotlarno, napeljavo za centralno ogrevanje in pa novo sodobno kuhinjo, ki se lahko kosa s kuhinjo v hotelu Lev. Veliko dela so opravili tudi z montažo novega obrata tovarne dekorativnih tkanin v Šentvidu (okrog 140 milijonov starih dinarjev), pri ureditvi popolne instalacije v Soseski 6 na Viču (230 milijonov dinarjev), največji posel pa je bila montaža vseh instalacij v šestih stanovanjskih stolpnicah na Feranto-vem vrtu ob Gregorčičevi ulici (400 milijonov). Seveda pa so delali tudi na drugih, manjših gradbiščih:	uredili
so napeljavo v osnovnih šolah v Cerkljah in Preddvoru ter v srednji medicinski In ekonomski šoli v Novem mestu. Vsega skupaj so delavci »Instalacije« delali letos na 200 gradbiščih (tudi na Nizozemskem) in med drugim opremili s popolno napeljavo približno 150 stanovanj.
Ob tem delovnem uspehu je sicer majhno podjetje, kot so »Instalacije«, lahko ponosno. če pravijo, da so dosegli letošnji plan, to ne pomeni, da so za to. vsoto naredili, V »Instalaciji« to pomeni, da so denar za svoja opravljena dela tudi že dobili. Edina stvar, ki podjetje pesti, je nabava reprodukcijskega materiala. Podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo cevi, pločevine, radiatorjev, prolilnega železa, barvnih kovin itd., namreč
zelo neredno dobavljajo te proizvode.
V šestih obratih (ključavničarski, krovski, ventilacijski, projektantski, vodovodni in obrat za centralno kurjavo) in v administraciji je zaposlenih vsega 313 ljudi, od tega je kar 65 vajencev. V podjetju pa imajo samo eno ekonomsko enoto. »Da bi kar najbolj zmanjšali administracijo,« pravijo, »smo se odločili za eno ekonomsko enoto.« Razen tega pa se radi pohvalijo, da je v računovodstvu zaposlenih le devet oseb. Tako je sedaj v »Instalacijah« razmerje med neposrednimi proizvajalci in upravo 4,7:1, seveda v korist neposrednih proizvajalcev. Pa tudi strukturo kadrov Imajo zadovoljivo. Direktor Ferdo Cerjanc, nam je nekoč v pogovoru dejal, da ima rad okrog sebe čim več strokovnjakov. »Tako je naposled olajšano delo tudi meni«, je rekel.
Pred osmimi leti pa je bilo v »Instalacijah« precej drugače. Takrat Je bilo podjetje v deficitu. V teh osmih letih so bruto realizacijo skoraj podeseterili, predvsem pa so sl vedno prizadevali, da bi dosegli čim večji delovni učinek z istim številom zaposlenih.
»To pa smo dosegli že pred začetkom gospodarske reforme, zato lahko rečem«, je dejal direktor Cerjanc, »da smo bili na gospodarsko reformo povsem pripravljeni.«
V podjetju imajo izdelan tudi tak pravilnik o delitvi osebnega dohodka, da ne pride do hude krvi. Sicer pa zakaj naj bi tudi prišlo. Oktobra meseca Je bil povprečni osebni dohodek v podjetju kar 117.000 dinarjev.
Zanimivo je tudi, da v »Instalacijah« sploh nimajo stanovanjskega problema. Stanovanjsko vprašanje so rešili in sedaj lahko dajo v sklad skupne porabe toliko, kolikor potrebujejo. Letos so na primer dali vsega 15 milijonov starih dinarjev.
Ves ostali čistli dohodek dajejo v poslovni sklad. Zato sploh ne najemajo obratnih kreditov. Denarja imajo dovolj sami. Ostanejo jim edino anuitete za investicije pred nekaj leti. Pa tudi te so že tako majhne, da nikomur ne povzročajo sivih las. n. o.
predvsem okrog teh pojavov, člani plenuma so se pri iskanju rešitve, kako predreti ta začarani krog, razdelili v dve skupini. Prvi, ki so si nadeli kar ime »praktiki« (ti so iz delovnih organizacij), so bili precej skeptični. Dvomili so v možnost, da bi bilo mogoče nepravilnosti v nekaterih podjetjih odpraviti znotraj samih podjetij, s samoupravnimi organi. Jasno so opredelili svoja stališča, da je moč nepravilnosti odpraviti le z intervencijo od zunaj.
Te trditve pa so izpodbijali »teoretiki« (tako so sami sebe imenovali člani občinskih družbeno političnih organizacij), rekoč, da intervencija od zunaj nikakor ni v skladu z našim družbeno političnim sistemom in s samoupravnimi pravicami.
V iskanju načina, kako torej vplivati na odpravo nepravilnosti, pa bi moral imeti naj večjo vlogo prav sindikat. Sindikalna organizacija je namreč najširša organiza cija v podjetjih. Vključuje vse ljudi in pred tako široko fronto mora naposled popustiti tudi najbolj trdovraten samovoljnež.
Na plenumu so se pogovarjali tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti, preden se delovna organizacija znajde v brezupnem položaju.
člani plenuma so zahtevali, da naj tista delovna organizacija, ki nd upoštevala nasvetov in priporočil, v primeru krize tudi ne dobi nobene
podpore družbeno političnih organizacij. Večina priporočil namreč roma v koš in tudi nekateri člani plenuma so se vpraševali, ali sploh ima smisel pošiljati priporočilo sindikalnega plenuma. Kljub temu pa so priporočilo sestavili, saj so mnenja, da zadostuje že, če bodo priporočilo v delovnih organizacijah vsaj prebrali.
Na plenumu so sestavili po. ročilo, v katerem delovnim organizacijam svetujejo, da naj organi samoupravljanja v teh organizacijah analizirajo politiko in ugotovijo, kako je vplivala na gospodarstvo. Tiste, ki kakorkoli zavirajo uspešno gospodarjenje, bi bilo treba nemudoma zamenjati s sposobnimi. Ker so v večini gospodarskih organizacij za Bežigradom v kadrovskih službah zaposleni prav tako ljudje z neustrezno izobrazbo, so na plenumu opozarjali delovne organizacije, naj izpopolnijo kadrovske službe, še posebno skrb pa bi morali v delovnih organizacijah posvetiti vodilnim uslužbencem. Delovni kolektivi bi preko svojih samoupravnih organov morali zagotoviti tudi .štipendije za kar največ študentov. Predlagali pa so tudi. da delovni kolektivi ponovno pregledajo pravilnike in akte, ki obravnavajo kadrovska vprašanja. Naposled so v priporočilu sklenili, da so družbeno politične organizacije in samoupravni organi dolžni upoštevata sklepe občinske skup-sščine in plenuma. n. c.
I
I
I
I
I
Gostinsko podjetje Črnuče
Obiščite naše obrate:
GOSTILNA »ROGOVILC« Črnuče BIFE »RAŠICA« Titova 84 »BEŽIGRAJSKI HRAM«, Hranilniška 1 BIFE »ŠIBENIK«, Titova 45
1
I
I
I
J
Sestavljajo nov pravilnik
Predsednik delavskega sveta v podružnice
»Elmi« Vinko Vrbec o delu sindikalne
Obiskali smo Elmo, eno izmed največjih podjetij za Bežigradom, ki Je lani po go. spodarski reformi zašlo v težave zaradi preveč delovne sile in zaradi kopičenja neprodanih izdelkov. Probleme so imeli tudi pri reelekciji. Povprašali smo predsednika delavskega sveta Vinka Vrbca, kakšno vlogo igra v njihovem kolektivu sindikalna podružnica. Vinko Vrbec sc jc najprej zaustavil pri delovanju sindikata:
»Sindikat v naši tovarni ima sivoje člane v komisijah delavskega sveta in v delavskem svetu samem. Sindikat deluje preko teh organov. Kadar pride do nepravilnosti, takrat posredujeta sindikalni izvršni odbor in sekretariat osnovne organizacije ZK.
— Nam lahko poveste kakšen primer?
»Lani po reformi, ko smo se nenadoma znašli pred pro-
blemom odvečne delovne sile, je sindikalna podružnica zahtevala in tudi dosegla, da delavcev niso postavili na cesto, ampak so večini našli ustrezno delo.« Poudaril je, da je sindikat skupaj z vsemi družbeno političnimi organizacijami v tovarni, na j večji porok za pravilno delovanje samouprave. »Po mojem je moč sindikata v tem, da je povezan z vsemi družbeno političnimi organizacijami in da izraža široka mnenja delovnega kolektiva v organih samoupravljanja.«
— Kakšno vlogo je imela sindikalna podružnica pri reelekciji?
»Pri nas je sindikat poskrbel, da so bili in da so vsi seznanjeni, kaj je (reelekcija in kaj hočemo doseči z njo. Med drugim Je sindikat pre. vzel pobudo za nadaljno reelekcijo. Nikakor ne smemo ostati samo pri vrhunski re-
elekciji. Razen direktorskega položaja je v podjetju še sedem vodilnih delavnih mest.«
— Bo šlo tokrat laže?
»Nasprotno. Med temi sedmimi vodilnimi mesta je precej mest, kjer imamo neustrezne kadre. Zdi se nam da bo ta, druga reelekcija, dosti ostrejša kot prejšnja «
Predsednik Vrbec je še povedal, da se sindikat zavzema za čimboljšo notranjo organizacijo, da so na pobudo sindikalne podružnice zaposlili človeka, ki skrbi le za pripravo gradiva za seje, ima na skrbi organizacijo sej In posreduje delovnemu kolektivu važnejše sklepe organov samoupravljanja. Zasluga sindikata, v povezavi z ostalimi organizacijami, je tudi javno delovanje vseh komisij, uved. ba demokratičnejšega tajnega glasovanja, poenostavljanje besedila pravilnikov, organiziranje vsega delovnega kolektiva pri reelekciji itd.
Urbanizem Urbanizem Urbanizem Urbanizem Urbo
VZORNA SOSESKA V SJDŽICAH
tem Urbanizem Za|«>n o stavbnem zemljišču
Občinska skupščina je razpravljala o predlogu tega zakona
Urbani tični inštitut SR Slovenije si je pred dvema letoma zadal posebno nalogo, ki so jo krstili z naslovom »Študijska soseska S-3«. Študije za .radnjo te bežigrajske sose ke naj bi bile gotove do ko:ica prihodnjega leta, kaže pa da bo rok tudi izpolnjen. Ta naloga predstavlja sicer del stalnega dela inštituta v skupini »Stanovanjsko naselje, kot urbanistični element oblikovanja mest in naselij«. Prav s področja stanovanjskega naselja je slovenski Urbanistični inštitut doslej opravil že vrsto nalog in raziskav.
Z nalogo »Studijska soseska S-3«, ki jo financirajo: sklad Borisa Kidriča, republiški stanovanjski sklad in bežigrajska občinska skupščina, bo Urbanistični inštitut mnogo prispeval k spoznanju, kako naj bo v današnjih pogojih soseska programirana, projektirana in grajena, da bo doseženo s čim bolj racionalno uporabo denarja, najprimernejše okolje. Ne gre torej je za reševanje praktičnih hi funkcionalnih problemov, ampak tudi za arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, ki bo ustvarilo najboljše notranje in zunanje okolje.
# Napotki
za v prihodnje
Ker je projektiranje zgradb le zaključna faza urbanistič-
nega planiranja in projektiranja je razumljiva težnja, da bi bilo projektiranje zgradb bolj povezano z detajlnim urbanističnim projektiranjem. Rezultati naloge, ki jo je prevzel Urbanistični inštitut, ne bodo torej le zazidalni načrti, ampak tudi vrsta študijskih rezultatov, ki bodo služili pri nadaljnjem načrtovanju sosesk.
Tako zastavljena naloga bo seveda morala v veliki meri vključiti in upoštevati dosedanje' izkušnje pri gradnji stanovanjskih naselij, ki jih že imajo razne inštitucije, zavodi, službe, organizacije in podjetja ter nasploh strokov, njaki najraznovrstnejših vej in dejavnosti pri nas. Prav zato tudi naloga Urbanističnega inštituta z izdelavo te študije še ne bo končana, že sedaj bo treba iskati stike z gradbenimi podjetji,*Id bi bila zainteresirana za gradnjo na tem zemljišču. To sodelovanje sedaj, kot tudi v fazi gradnje in uporabe naselja, bo le logično nadaljevanje dela Urbanističnega inštituta SRS za Bežigradom.
• Raziskave bodo trajale tri leta
Program naloge »študijska soseska S-3« je torej temeljit in obširen. V informacijo le naslove poglavij iz tega programa, ki ga bo Urbanistični inštitut uresničil v treh letih — od 1965 do 1967. V treh
letih bodo strokovnjaki opravili vse potrebne priprave in uvodne raziskave s sociološko anketo v soseski ob šišenski ulici v šiški in v Savskem naselju ter demografske raziskave v nekaterih že naseljenih soseskah. Pred načrtovanjem bodo ugotavljali tudi stanovanjske potrebe, pregledali najboljše obstoječe tipe stanovanjskih zgradb in stanovanj z vsemi spremljajočimi objekti, kot so šole, vzgojno varstvene ustanove, trgovine, servisi, družbeni centri in podobno. Nadaljnje delo te študijske naloge je analiza vseh pogojev za
Načrte
pripravlja
Urbanistični
inštitut
Slovenije
gradnjo ter sestava in potrditev zazidalnega programa na osnovi raziskav in ugotovljenih pogojev. Izdelava za. zidalnega predloga v treh variantah, izdelava maket in javna razprava, naj bi bile vmesne stopnje pred končno fazo — ureditvenim arhitektonskim načrtom.
Soseske so tiste enote, po katerih delimo stanovanjska
območja mest in naselij. Nič novega ne prinaša v tej zvezi tudi generalni plan. Soseska je pač iz urbanističnega vidika zelo pripravna enota: njen program je dovolj znan, zemljišče še pregledno, mere brez težav določljive in podobno. Seveda bi bilo idealno, če bd se območje soseske ujemalo z območjem krajevne skupnosti, samoupravne skupnosti občanov. Žal pa je vprašanje organizacije krajevnih skupnosti začasno zastalo.
• Soseska — podaljšek stanovanja
Program, ki ga pri planiranju sosesk uporabljajo urbanisti je splošno sprejet, saj zamisel stanovanjskega naselja, kot »podaljška« stanovanja, kjer je na določeni površini zadoščeno vsem potrebam, najbolj ustreza našim predstavam o življenju posameznika in družine v večji skupnosti. Današnje stanje pa seveda še ni uresničitev tega programa. Današnja naselja so namreč:
•	Bolj skup raznovrstnih stanovanjskih zgradb razporejenih po območju, kot pa jasno zasnovane urbanistične enote.
•	Slabo opremljena z vsemi vrstami spremljajočih zgradb.

• Slabo urejena glede prostih površin (igrišča, zelenice, okolica zgradb) cest, parknmih prostorov, razsvetljave ih prometno premalo vama.
Komunalno tehnične naprave so le delno urejene (podzemne inštalacije), premalo upoštevajo vpliv hrupa in mikroklime, zelenja in podobno, kvaliteto zemljišča, okolico itd.
Zaradi razlike med programiranjem in dejanskim stanjem, smo začeli iskati vzroke za tako stanje. Ugotavljamo, da ni dovolj znana naloga vseh udeležencev v tem kompleksnem procesu: občan, sveti, skladi, skupščine, ur-
Ce bi gradili ______ —
no, bo gotovo laže vsako
koncentrir^. delo
uskladiti in ga -	sestavni del ob-
sesko urediti do konca. K**	ta Rajnega pro-
pa gradimo na različnih ® roanistično planira-stih istočasno (pogosto » P/ojektiranje je torej radi politike večjih podJ*“	>n kompleksno
ki imajo skromno kapaci»» t*meva za vsako na-
da bi si ? J6!*0 časa.
a veliko željo,
servirali zemljišča za	Je ur'
dobo) smo sposobni dati ° planiranje in pro-kemu območju le najnuj®" J* ter organizirana še. Tu urejamo c*0". jai- J~°'co razvita, po-zgradb, tam kanalizacij« ’ ^ nujni pred-drugje asfaltiramo ceste ** eali2B« ilValiteto naCrtov Ne gradimo torej po Prar w ?*°' ijenem načrtu, »gasimo 1*^	S15*r govorimo tudi
m iT« t0da kontinuirano moteno, že sa-adnje 5?1® podatkov o zem-
žare«, problemi tem kopičijo.
Poznati proces „------ --------------------- -----
novanjskega naselja, se	njihovih
raziskovati ga na vseh Pa - n> tehničnih nanm.
sveti, skiaai, skupščine, ur-	razisaovau ga ua	' j 0	- tehničnih napra-
bamsti, planerji in projektan-	ročjih uskladeno in r2?5?, »lih, J™., obstoječihpro
H ------”---- -------— jn no. Nepravilno je videt* _ J sna tn^am^
Pred načrtovanjem mvM-ski* bodo strokovnjaki m vsemi spremljajočimi objekti itd.
opravili vrsto raziskav: pregledali bodo najboljše tipe stanovanjskih zgradb
Foto: K. Dolenc
ti, gradbena operativa ostalo.
Vidiki obravnave so lahko družbeno-politični, družbenoekonomski, socialni, sociodo ški, sociomedicinski, tehnič ni, pravni in končno urbani stični — predvsem funkcio nalnd in oblikovni vidik sta novanjskega naselja kot živ ijenjskega okolja. Pogosto pa se od urbanistov pričakuje ali celo zahteva odločitve in rešitve, ki jih ne morejo sami dati.
Kljub temu, da se o projektih preden se sprejmejo, razpravlja v svetih, na občinah in končno v skupščinah, je torej nemogoče trditi, da je individualno delo tega ali onega urbanista oziroma projektivne organizacije. Občinska skupščina si takrat, ko projekt potrdi, običajno ni povsem na jasnem, kakšne obveznosti sd vse s tem nalaga. To postane očitno šele ob realizaciji, ko pa je pre-l?ozno. Projekt ni le dokument, na podlagi katerega iai da občinska skupščina lokacijsko dovoljenje.
• Projekt / in uresničitev
Sprejetemu projektu ne sledi akcija za njegovo uresničitev. Že pri izdelavi končnega programa je treba vedeti, kakšne so možnosti za njegovo popolno uresničitev, s tem pa za pravilno funkcioniranje naselja.
Ce, na primer, ni pričakovati, da bi v 10 ali 15 letih zgradili vse spremljajoče objekte, mora to projektant na naročnikovo opozorilo upoštevati in temu ustrezno funkcionalno organizirati sosesko.
Organizacija stanovanjskih mestnih območij po soseskah ima svoj izvor v anglosaških socialnih teorijah, je pa malo primerov, da bi bila ideja uresničena v celoti. Zato je tudi še premalo rezultatov, ki bi potrjevali pravilnost te teorije.
Življenjsko upravičenost soseske pa je potrdilo:
•	Ekonomično in tehnično pravilno je graditi naselja v mestu po etapah tako, da so komunikacijski objekti čim-prej polno izrabljeni.
•	Le na ta način je možno planirati in graditi velike stanovanjske enote v enotni režiji.
• Smotrna je le koncentrirana gradnja
Pri nas smo sosesko kot urbanistični element prevzeli, nismo pa povsem izrabili prednosti gradnje na tak način. Ljubljanske občine so danes sposobne zgraditi na mestnem območju približno 700 stanovanj na leto, za kar je ob gostoti 30 stanovanj na hektar, potrebnih 8.75 ha zemljišča ali v treh letih komaj eno sosesko.

rr*5 časa' ne pride-
trenutno stanje in up« le spcialno-ekonomski
ment ter graditi Pre- 01 _	__
stanovanja, ostalo Pa Pre™ ^zadovoljimo ščati »lepši bodočnosti«' n “Vedljivimi Izdelava urbanističnih
jektov In njihova rcalizcj. ^	-	----
je zato družbeno cel° „7tHne lVa Jernejc, vomo delo, ker z njun k ■ KI pripravlja načr-šujemo le trenutnih	T^sko —3, nam je
sila težavno delo. za prvo fazo tako
pred^iin ^^nističnega deta-že s reši-
vodja
nih problemov, ampak z® „ ž® tole: setletja oblikujemo ^Jfa.0**** bo obsegala sko okolje ljudi, s tem	40 hektarov povr-
vsaj deloma njihovo soc’0	desni strani Titove
• sta»*ni'i"sko ”Pa«ko).
ško obnašanje.
• Med željami in možnostmi
Izhodišče pri gradnji novanjskih naselij mor® gotovo človek s svoji®* Ijami in potrebami potrebe pa so pri r
»avja!!!!’van,isl‘e površine, "““Penjene za grad-
njo stanovanj, bo približno 20 hektarov. Tu naj bi živelo 6000 novih prebivalcev. Zdaj stanuje tam približno 500 ljudi, povečini v enodru-ž.nskih hišah.
Soseske —3 seveda ni mogoče obravnavati izolirano, temveč podrobneje obdelujemo ves severni del Bežigrada (Soseska —6 v Stoži-eah in novi soseski 7 in 8 na Ježici). V tem okviru programiramo tudi objekte za šolstvo, varstvo otrok itd. Upoštevamo seveda finančne zmogljivosti občine, ki jih skušamo čim bolj realno oceniti. Vzpodbuditi skušamo tudi najrazličnejše interesente, katerih dejavnosti pridejo v poštev v novem naselju.
Od shematične, toge predstave soseske, se skušamo približati tistemu, kar lahko damo in kar je potrebno. Kaj nam pomaga idealen program, če ga nismo mogli uresničiti?
Naš namen je, da se skušamo približati takšnemu standardu naselja, da bi bilo kot celota urejeno že takrat, ko se bodo prvi novi prebivalci vselili. Četudi bo ta standard morda na začetku nekoliko nižji, pa bi bile osnovne stvari v naselju urejene že od začetka.«
Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki razpravljali o predlogu zakonskega osnutka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. Predlog zakona pravi, da je stavbno zemljišče tisto zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno gradnji in pa zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ izdal dovoljenje za lokacijo. Pri urejanju stavbnega zemljišča in pri njegovem financiranju sodelujejo občina, komunabie or ganizacije in investitorji Urejanje mora biti v skla du z urbanističnim načrtom Izvrševati se mora po etapah ki jih ta načrt določa.
Po zakonu se urejanje stavbnega zemljišča deli na pripravo in opremljanje zemljišča. V pripravo spadajo sanacijska dela, odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov in izdelava zazidalnega načrta, medtem ko se za opremljanje stavbnega zemljišča šteje graditev komunalnih objektov in naprav za kolektivno in individualno potrošnjo. Za urejanje zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja skrbi občina, kakor tudi za urejanje večjih zazidalnih komplete sov. Ta pa lahko prepusti urejanje delovni organizaciji ali pa investitorju.
Občina financira izdelavo zazidalnega načrta ter gradnjo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje,
ljudeh kaj dualni interes
različne. —- j ■ali potreb®.*;.
azprava o prispevku
seveda ne more biti ^ merilo, odločilen je i®' družbe kot celote In s ^ stva, ki so na voljo a® šego tega cilja. Prav razlik med željami in Zm nostmi so nujni kompro^ji ki pa
p uporabo
rrvSHS^estnega zemljišča
Sc?
standarda, za katerega^
značilna vedno večja P' po površinah. Prilagodvo^oe ^ načrtov Je važen del -',I vanjske in urbanistične £«>0 iitike. Soseske so lahk°	Pravi R "‘mljišca.
prosto urejene, toda	lahko ^ ob^mska
'jej* občinske, bil v razpravi 0 Prispevku za
morajo predvideti ka* dopolnitve, oziroma P° no rast soseske.
Od prve faze, ko s°
občinska v skiTr' Predpiše pri-inegD ad“ z določbami
tš1'!*8 Upori?,118 “ prispev-^rabo mestnega rešitve predvsem odra*	mestih, ki so
n ja, sposobnosti in pr^Ojj r|s o lak	izda
arhitekta, smo prešli v “ jjjei sv« c.111 Prispevku kjer gre bolj za koordi'1 j, dejavnosti in načrtov, v ^ ksi pa manj za skupn^utfL cijo pri iskanju naj**
^P^ma" SRS Vitu brwil<>Ku zakona
rešitev.
Raziskovalno
delo
sestavni del projekta
Pravo raziskovalno za sedaj le bolj rez: zadevnostl posameznih tucij, prihajamo pa znanja, da je treba
1)iSča ..aZldana stavb L*8 teiekno J**, “PPrab-
' ^vstvene in0, S0' ^mene v in Pro-. “e bo t. y Predlogu >Vlta še za 6ba Prevali ^rabij^^iSča, ki
^dha po^j . .železniška
ife' ta1*
.JO j* llria!niator‘l1 S_
u?tJp{R 0bj(*ti. naprave
za svo-za zemlji-80 nadzemni
določi
nezazidano
kva-
/
dratnega metra parcele. Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča pa se deroči od kvadratnega metra uporabne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. V predlogu zakona je tudi variantna rešitev, da delovne organizacije ne bi plačevale prispevka za nezazidane stavbne parcele.
Prispevek se sme uporabiti samo za ureditev komunalnih objektov in naprav komunalne potrošnje, to je za mestne ceste, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, parkirne prostore itd., nadalje za zelene površine ^ in pa za omrežje javne razsvetljave. Ce v stroškovni ceni za kanalizacijo niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda, lahko občinska skupščina uvrsti to kanalizacijsko omrežje med take komunalne objekte in naprave.
Na podlagi tega republiškega zakona naj bi občine s
95 ^ i« jr ~“~
2: ^ m TK m ir t
Večina novih n®'
selij £
1W| !t 3 «9 m TIT
„ sli
** “»au* niMi
V'
1 i t *
7T
t:i ;wi
1
im
ir
m
nt' TT
m Tli
rm 'im
'Ti ‘f ■?» rei
a H
»podaljšek« stanovanja.
Foto: V. Smole
svojimi predpisi povsem samostojno regulirale vprašanje uporabe zemljišč za svoje območje in naselja. Predlog zakona se omejuje le na urejanje bistvenih vprašanj, to je na oprostitev prispevkov, na določitev osnov za odmero prispevka, za namembnost prispevka in na način pobiranja. Predlog republiškega zakona je razen inštitucij in primerov, ki jih navaja zvezni zakon, izvzel tudi nekatere (zdravstvo, prosveta, železnice itd.), da jih obvaruje pred velikimi dajatvami.
Z novim zakonom bo bistveno spremenjen način financiranja komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje. Prej jih je financirala občina s komunalnim prispevkom investitorja, po novem pa bodo financirali komunalno potrošnjo vsi na tem območju. To pa ni le ožji gradbeni okoliš, kakor ga obravnava temeljni zakon, ampak vsa komunalno urejena zemljišča, zaradi česar so zveznim organom predlagali ustrezno razširitev. Razen zveznega in republiškega zakona pa lahko tudi občina nekatere oprosti plačevanja v svojem območju. Variantno rešitev, da gospodarske organizacije ne bi plačevale prispevka od nezazidanega zemljišča, so predlagali zato, da nekatere organizacije ne bi bile prehudo prizadete.
Gospodarske organizacije naj bi plačevale prispevek od nezazidane stavbne parcele, ker bi Jih tako laže prisili k racionalnejši izrabi mestnega zemljišča, so sklenili bežigrajski odborniki.
a. C.
komunalne organizacije pa financirajo gradnjo komunalnih naprav za individualno potrošnjo, investitor, ki gradi objekt v ureditvenem ob- • močju naselja in v skladu z etapo urejanja stavbnega ze i jišča, bo imel samo stroške s pripravo stavbnega zemljišča, investitor, ki pa gradi v ureditvenem območju na lokaciji, ki ni zajeta s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča ali če gradi izven ureditvenega območja, nosi tudi dejanske stroške za opremo zemljišča. Investitor, ki pa le obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, ne plača stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, razen če ne gre za povečanje.
Na urejenem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, katere gospodar je občina, lahko grade pravne osebe m občani samo take objekte, kot so predvideni v urbanističnem načrtu. Oddajanje zemljišča se opravi praviloma z javnim natečajem, razen zemljišča, ki je potreben za zgraditev komunalnih naprav, vojaških objektov, parkov in objektov za socialno-zdravstveno ter prosvetno službo. Mimo natečaja lahko gradi na tem zemljišču tudi bivši lastnik. Občinska skupščina pa lahko odda tako zemljišče brez natečaja tudi za zgraditev objektov drugih družbenih dejavnosti.
V razpisu javnega natečaja morajo biti zazidalni podatki, rok za začetek in zaključek gradnje, odškodnina za pravico uporabe urejenega stavbnega zemljišča, rok za plačilo te odškodnine, višina varščine in rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča. Pravico za grad-njo dobi na j višji ponudnik, o pritožbi zoper odločbo pa odloča republiški sekretariat za urbanizem. Odločba se vroči vsem udeležencem javnega natečaja. Ce pa je zemljišče le deloma urejeno, potem se mora navesti, katera dela še manjkajo. Graditelj mora manjkajoča dela izvr. šiti na svoje stroške. Izjemoma lahko razpišejo tudi javne natečaje za oddajo neurejenega stavbnega zemljišča na večjem predelu za gradnjo stanovanj za trg.
Sredstva, ki pa jih dobi občina oz. organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnih zemljišč.
Za razliko od prejšnjega zakona se urejanje zemljišč razširja tudi na parcele, ki se nahajajo v ureditvenem
območju mesta (ali naselja mestnega značaja), pa tudi na posamezna zemljišča' zunaj ureditvenega območja, za katero občina izda lokacijsko dovoljenje. Da bi se kar najbolj ekonomično investiralo, določa predlog zakona etapno gradnjo na ureditvenem območju naselja. Novo je tudi to, da naj investitor nosi stroške samo za del urejanja stavbnega zemljišča, to je za pripravo, medtem ko naj bi stroške za opremljanje zemljišča nosila občina (kolektivna komunalna potrošnja) in komunalne organizacije (individualna komunalna potrošnja), Ce pa bo investitor gradil zunaj etape ali pa zunaj ureditvenega območja, bo moral nositi tudi sam te stroške. Investitor- bo tako plačeval samo dejanske stro-
ške, ne pa povprečnih stroškov za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav (komunalni prispevek). Sprememba je tudi pri adaptacijah, ker ne bo treba več plačevati dodatnih stroškov, razen če ne gre za povečanje.
Glavna pripomba, ki jo je imela občinska skupščina za Bežigradom, gre na račun člena, ki pravi, da v mestih razdeljenih na občine, oprav. Ija mestni svet zadeve, ki jih po tem zakonu opravlja občinska skupščina. Nastane vprašanje ali mestni svet opravlja vse pristojnosti občinske skupščine ali pa je le pooblaščen za sprejemanje dopolnilnih predpisov na tem področju. Iz teksta zakona je namreč videti, da vse te pristojnosti le opravlja mestni svet.	n. c.
GŽIGRrtD”
LJUBLJANA PROIZVODNJA VSEH VRST SUHEGA IN SVEŽEGA PECIVA
Vam nudi ob vsakem času vse vrste svežega in suhega peciva. Za izredne prilike, proslave, obletnice in družinske praznike, Vam izdelamo po Vaših željah vse vrste tort s priložnostnimi napisi in okraski.
Za naročila se priporočamo.
Poslovalnice:
Titova 69, Titova 101 in Titova 119
—'v
I
1
ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA
Čestitamo ob 29. novembru
LJUBLJANA
TOMOSA
LJUBLJANA
/ -
Tovarna nogavic in trikotaže
Čestitamo ob 29. novembru, dnevu republike
/
Čeprav počasi, na Mali planini
pa le raste dom
ČRNUŠKI PLANINCI SO Z LASTNIMI ROKAMI PODVOJILI 4 MILIJONE DINARJEV
Mala planina, novembra-— Se preden je letos planino prvikrat pobelil sneg, je bilo pripravljenih 2.500 zidakov za novi dom črnuških planincev. Društvo je eno najbolj aktivnih v Sloveniji, šteje okrog 800 aktivnih članov. In kaj naj bi samo z zidaki? Takoj moramo povedati, da je koča še pozidana ali zabetonirana do prve plošče. Večino vsega dela so opravili številni člani planinskega društva sami, kakor so sklenili na svojem letnem občnem zboru. Tri milijone dinarjev, ki jih je za to gradnjo prispevala občinska skupščina Bežigrad v zadnjih letih, so s svojim delom obogatili na vrednost — 8 milijonov dinarjev. Toda oglejmo si raje. kako so doslej delali
zmeraj previsoka. Podjetju smo skušali prikazati, kako se bo z dograditvijo našega doma povečal promet na njihovi nihalni in sedežni žičnici, vendar več kot 5 dinarjev niso hoteli spustili pri ceni za kilogram prevoženega ma-terala. Nazadnje smo se pogovorili z Domžalčani in ves najnujnejši material prepeljali na planino iz črne s staro tovorno žičnico. Ker je bila koča do plošče zgrajena že lani, smo letos začeli izkopavati pesek za nadaljevanje gradnje. Manjši peskokop smo odprli kakih sto metrov nad novo zastavljeno gradnjo. Naši fantje so prostovoljno razstrelili skalo in nadrobili 20 m’ lepega peska in ga na rokah znesli do gradbišča. Vsak član pla-
dinarjev potem si lahko misliš, kaj to pomeni za nas. Tako smo prihranili skoraj 50% denarja, če računamo koliko bi nas les veljal, da smo ga morali posekati in prepeljati iz doline na planino. Za 30.000 kilogramov lesa — na žičnici gre vse na kilograme — bi morali odšteti 900.000 din — samo za prevoz po žičnici, da o poseku, prevozu do žičnice in o ceni lesa na panju sploh ne govorimo. Podjetja, kjer so zaposleni naši člani, so nam posodila motorne žage, tako da je šlo delo od rok kot bi rezali »puter«, ne pa žilave visokogorske smreke. No, sicer si pa nekaj tudi sam videl ■ ■ ■« me ie mimogrede podražil, češ lahko bi tudi ti kdaj malo pljunil v roke.
»Da bi bil les čimprej obdelan, se je planinska sekcija pri podjetju Energoinvest obvezala, pa tudi že izdelala električno žago za razrez hlodovine na deske. Tako bomo kar na gradbišču lepo razre-

PRVA PLOŠČA ZGRAJENA — Črnuški planinci	___ ,	,
doma na Mali planini. Pripravili so tudi 2.500 zidakov. Prostovoljnih delovnih ur se j«
mmm
so letos zabetonirali prvo ploščo svojeg®
nabralo že toliko, da jih menda že ne štejejo več.
Foto: M. I*
gradnje, zakaj lesa nam ne bo treba spravljati v dolino, to pa spet pomeni ogromno prihranjenega časa in denarja. Z dobro voljo in prav takšno organizacijo se da marsikaj nareiti, pa reci, če ni res?! še posebej bi rad omenil razumevanje podjetja Energoinvest, ki je svojim delavcem in našim prizadevnim članom omogočilo, da so lahko naredili to žago.
Zidaki, zidaki
POPRAVILO KAR NA PLANINI — Ko se jim je pokvaril stroj za izdelovanje opeke so sprva menili, da ga bodo morali spraviti v dolino. Toda dva planinca sta se ga lotila s kleščami, pilo in žago in kup opeke je kmalu spet raste!. Strokovnjaki so menili, da stroja ne bi popravili tako hitro in temeljito tudi v dobro opremljeni delavnici.
Foto: M. L.
I
oziroma kaj so naredili. Dol- ninskega društva, ki je letos, goletni predsednik društva in ' delal na planini, se je na la-
njegova gibalna sila, Metod Lampič, pravi takole:
»Na občnem zboru marca letos smo si zastavili nalogo, da s podvojenimi napori nadaljujemo gradnjo našega doma na Mali planini. Rešiti smo morali vrsto vprašanj in se spoprijeti s težavami, ki se nam pri tej gradnji postavljajo po robu že od vsega začetka. O denarju, ki ga imamo bore malo, raje ne bi govoril. Veliko preglavic nam je letos povzročilo izredno nestanovitno vreme na eni, na drugi strani pa prevozi s tovorno žičnico iz črnč, ki je last planinskega društva Domžale. Po daljših zapletih smo se z Domžalčani le po-Ogovorili.
stne stroške pripeljal oziroma prišel na planino, povrh vsega pa je moral hote ali nehote v družbi podjetnih fantov še krepko zavihati rokave in pošteno pljuniti v dlani. . .
zali les za ostrešje, del notranje opreme in skratka za vse, kar se lesa pri planinski koči pač potrebuje. To je brez dvoma ogromen prispevek naših članov k pocenitvi
Toda, kakor se je izkazalo, peska za gradnjo še zmeraj ni bilo dovolj. Naj bi kupili zidake v dolini? Predrago, nemogoče! Odločili smo se za izkop novih 100 kub. m peska za zidake, ki naj bi jih naredili kar na gradbišču, na planini! Drobilec za pesek smo najprej poskušali dobiti pri Zavodu za gradnjo Velike planine, pa ni šlo. Oni drobe in prodajajo pesek v novem naselju po 19.000 din za kubični meter! Upravni odbor našega društva je sklenil, da moramo poiskati cenejšo rešitev. Končno nam je podjetje Slovenija ceste za določeno odškodnino posodilo drobilec ali mlin zg pesek, kakor mu tudi pravijo. Z žičnico smo ga potegnili na planino in prenesli do gradbišča. Hkrati smo si izposodili tudi električni vibrator za izdelavo betonskih zidakov. Proizvodnja opeke na planini je stekla kot po maslu, dokler nam ni odpovedal stroj. Na vrat na nos
smo poklicali na planino dva strokovnjaka iz naših vrst, ki sta z izredno požrtvovalnostjo vgradila v stroj nadomestni del — v 'enem samem dnevu. Strokovnjaki so menili, da takšnega dela tudi v dobro opremljeni delavnici ne bi opravili tako hitro in temeljito, kot sta to samo dva človeka s kleščami, pilo in žago opravila na planini! Potem so zidaki spet »leteli« iz vibratorja V treh tednih smo »naklepali«_ 2.500 zidakov, več kot dovolj za vso kočo. Betonski bloki imajo dimenzije 26x26x35 cm. Eden nadomesti oziroma zaleže za osem navadnih zidakov, kar pomeni, da smo spet prihra-nilt"fepe denarce. Posebno če računamo prevozne stroške do žičnice, po zraku, do grad-bišča, potem pa še ceno opeke. Pri vsakem zidaku smo prihranili reci in piši 450 dinarjev, tako da naša lastna cena za kos na planini znaša približno 750 din.
Proizvodni stroški so bili v resnici manjši, kot bi bili samo stroški prevoza z žičnico...
to je prav, da je ne pozab*" mo. Izkopali smo pol met*11 globok jarek v dolžini okraj 400 metrov po zelo skalM" tem in zahtevnem terenu-Vse skupaj je bilo končano v dveh nedeljah. Položili smo kabel, ga zasuli in montirfM števčno omarico z vtičnicami za trifazni tok ...
Pri sečnji je sodelovalo & članov, pri polaganju kablu 35, pri izkopu in razstrcljcoU' nju peska ter pri drobljen]U okrog 50 članov, pri izdelav zidakov pa 30 naših najbol prizadevnih članov. Tudi kur" javo za stari dom je prip*'at' Ijalo 20 ljudi «
Dom — za vse

Kabel za elektriko
Naslednja večja omembe vredna delovna akcija v zvezi z gradnjo našega novega doma na Mali planini je bilo polaganje električnega kabla od zgornje postaje tovorne žičnice do gradbišča. To je bila sicer ena prvih letošnjih akcij in ključnih obenem, za-
Dvonadstropna koča črn* ških planincev bo, kakor z* trjuje njihov predsednik-končno pod streho spominu prihodnje leto. Vse je nare ^ samo okna bo še čez ein* naredil mizar.
Človek ne bi verjel, kaj *>** se da narediti z dobro orff" nizacijo, veliko dobre voli in malo denarja, če ne bi Pr znal črnuških planincev, Ul hovih planinskih navad in ^
la' # Dom, pravijo, bo
vse, še posebej za mloonj? ki se bo tu po mili volji m ko nasmučala in naužila s žega planinskega zraka.
»Pa mi povej za kakšno P? dobno investicijo v naši 0 čini ali kjerkoli drugje?« i je na koncu vprašal Met
LAPAJt*S
Podiranje smrek
Izkop peska
Pri ljubljanskem podjetju Ljubljana-transport smo skušali doseči, da bi nam znižali ceno za kilogram prepeljanega materiala na njihovi žičnici, s čimer bi si vsaj delno olajšali težka finančna bremena. Podjetje je res pristalo na znižanje cene za kilogram z 20 na 15 dinarjev, toda tudi takšna cena je. bila za našo skromno blagajno še
še preden smo nakopali dovolj peska, smo začeli razmišljati o lesu. Na obratu ljubljanskega gozdnega gospodarstva v Kamniku smo dobili dovoljenje za posek 30 kubičnih metrov smrekovine na Veliki planini. Spet smo organizirali prostovoljce in v dveh delovnih akcijah požugali 48 smrek.«
Na eni izmed teh akcij sem bil zraven. Predsednik društva se je z motorko sam. lotil podiranja smrek. V dobrih dveh urah smo položili in razrezali 26 smrek, ki so jih naslednji teden fantje s konji zvlekli do gradbišča.
»Les je pripravljen,« je spet povzel besedo Metod, kakor vsi pravijo predsedniku črnuškega planinskega društva, »je že pred bajto ... In, če pomisliš, da je cena za kubik lesa na panju 12.000
ZIMA
MALI PLANINI — Dom
marljivi graditelji doslej dokazali,
o KADRIH ŠE Z DRUGE PLATI
Priporočil vselej ni mogoče upoštevati
Nekaj pripomb k priporočilu občinske skupščine
Prejeli smo sestavek Alberta Karlina, kjer je go-vora o težavah, ki se postavljajo na pot pri uresničevanju priporočila občinske skupščine o kadrovskih problemih. Sestavek objavljamo v celoti. Takoj smo za odgovor naprosili svetovalca za kadre pri občinski skupščini Alojza Smolnikarja.
O razpravi v občinski skupščini o kadrovskih problemih in priporočilu občinske skupščine, smo pisali v prejšnji številki »Zbora občanov«.
Občinska skupščina Ljub. Jana - Bežigrad je vsem de-ovnim organizacijam razpo Sa|a svoje priporočilo v zve-11 kadrovsko politiko ter (a''a!i7" kadrov na območju čine. Analiza kadrov, ki jo » obravnavala na svoji 21. .	111 katere izvleček je ob-
. todi »Zbor občanov«. ^jJJčnia le kadre v gospodar-
z ugotovitvami se je treba nk>e strinjati, ker je sta-re's slabo, kar vedo vsi
Poznavalci kadrov. Vendar pa bai "V’ d® namen analize, pa - 81 je to analiza kadrov
namen ^ .narohe- marveč je da ni vsake analize tudi ta.
naPotek. kako slabo ra j P.0Prav>ti. Analiza mo n reJ vedno odgovarjati j® vprašanja »kaj« i„ »ka vn..- Prei|mctna analiza na « atani‘' *kaj'' temeljito od iV ,na' -nc da Pa odgovora tetaV*>^SaDje »kako«. Ravno lovn'K B°VOra Pa Srno v de'
Pri«*ko^uaniZaCiJah naib°1j
nuko se	spuščati v pole
Uneli ,,!■ ,?es,tavlJavci analize, ki so ni sam5elCa™r dober namen, niti PriDomiL aj?allzn povod za moje ČHo	Povod za to Je priporo
•d trdi a ke skupščine Bežigrad, kanizarti. s tern, ker delovne or-JrtpOrSin "S .»upoštevajo« njenlb *člno(i v	občinsko skup
‘udi z'atrhnT1J5 se v Priporočilu
asrE ■as *«* ■nsKs.i.sMjr"
dš	m želel pojasniti,
»kbpSčlne6 SL1 za žsbtev občinske šubjektlvna sta pnaM^tkov. Mogoče so po ‘etn no	• Vendar se to po
kitu posnnJ Posplošiti; mar s ta *čina n!, , ,,’van’, In občinska skup-nizaci.j IH si i*stlh delovnih orga-Priporočile6 e'e upoštevati nje I>kUvnUi okoiiiAi6 B“ 7'arndl ob SavnD na ehPil^u ne morejo? b rad v sve?Jektlvne Okoliščine pa . Razločov.M m se's,avku opozoril, ?,voje v,st U„ moramo predvsem ii.ifciajo mJlsvcev- Pa naJ sl ..'fikacljo 6bn2 strokovno kvn ug-fi?,- 7° so: delavci, ki S?«!08 * *® in	svojo delovne
? nalog nL ei' ki, svojih delov-«^ Prvem ° 0PravlJalo uspešno kfi0 nimojii nrUueru na njegovo ejf-Ttacl] ne Pripomb oziroma re ^.‘orgum dviovna organizacija s	d.elovne organi-
^jzano Vse^V.L ‘l dol° nuJn0
&'»"5Ss"aK'
Skratka	orKaniza
delgvca nmBre0aJe' da bi vLdclovno „ hm11'1 na cln'
n?"1 *- Dele mpsto proti n levovi pffstu torej opravH^em delovnem
bi P»na istrrane11 .usEo5no Kcr
sum« r
a^ssi, s
iTba PRotavltale''?” ln bl ‘“ko
tie h‘delo hazia6 tazne Inšpekodjo
delali °ako
lavSBl)ano niir^vT^li ter bl bUo
hoT« UatzS^ovati, da bl de-Jlal delo n^lV^kovno tzobraz-1;iVc»b bila -amen?0 “kko oprav vili^P« mest76S,ava ‘»kem de-Iovrw.0k’; izbolii^i ‘rm bl Popra sko1^? >aestu ,b delo na de-Pt^rPkturo. Popravili kadrov.
1 ebno stro*
kovno izobrazbo, nimajo pa kvalifikacije, Id jo ne da nobena Sola: to je osebna sposobnost delavca in njegov odnos do dela, ki ga opravlja.
V	zvezi z ugotovitvijo, da delavec nima ustrezne strokovne izo brazbe, delo pa zaradi dolgoletne prakse opravlja v redu, se pojavi vprašanje: ali Je mogoče v teh pogojih upoštevati priporočilo, ki zahteva ustrezno kadrovsko spre membo (Saj namerava skupščina razpravljati o reagiranju delovnih organizacij na priporočilo že v janurju 1967). Da se to stori, Je mogoče samo dvoje: ali delavca premestiti na drugo delovno me sto ali uveljaviti prenehanje dela v delovni organizaciji po sklepu delovne skupnosti brez delavčeve volje
V	drugem odstavku čl. 30 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih je določeno, da je delavca mogoče premestiti na drugo delo, ki zahteva manjše delovne sposobnosti (ali večje) kot jih zahteva delovno mesto na katerem je, Ra mo z njegovim pristankom. Red kokdaj pa bo delavec pristal na tako premestitev, ki je običajno lesno povezana s spremembo vi šine osebnih dohodkov. Sicer tudi dotlej ne bi hotel zasedati tega delovnega mesta samo zaradi »časti«. če pa delovna skupnost takega delavca klub temu preme stl na drugo delovno mesto, stori s tem prekršek, za katerega Je lahko denarno kaznovana (do 300 000 st. din).
Tudi uveljavljanje prenehanja dela po delovni skupnosti (odpo ved) ne pride v poštev v tem primem. Razlogi, ki so lahko osnova za odpoved, po sklepu delovne skupnosti in proti delavčevi volji, so v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih taksativno na šteti. sodne prakse lahko ugotovimo, da je vsako prenehanje dela nezakonito, če nc temeljd na teh, v zakonu taksativno naštetih razlogih, (glej čl. 98 in naslednje). Potreba po spremembi ka drovske strukture v zakonu ni omenjena in ni določeno, da se de lavca lahko premesti ali uveljavi prenehanje dela, če delavec nima ustrezne strokovne izobrazbe. Zah teva se le upoštevanje njegove de lovne sposobnosti in njegovo za dovoljevanje zahtevam delovnega mesta. Pod tem pa ni nujno razumeti strokovno Izobrazbo. Kajti tudi delavec, ki ima strokovno izobrazbo, vedno nc odgovarja zah tevam delovnega mosta.
če pa bi šlo za delavca, ki svojega dela ne opravlja uspešno, potem bi ob upoštevanju določb temeljnega zakona — lahko delavca premestili ali uveljavili prenehanje dela Vendar zopet ne zaradi neustrezne strokovne izobrazbe, marveč zaradi njegovih neustreznih delovnih sposobnosti, ker ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta V obeh primerih bi morali upoštevata! določbe čl. 101, ki delno nakani je, kako je treba opraviti postopek za ugotavljanje delovnih sposobnosti delavca.
Iz teh primerov lahko zaključimo, da je priporočilo občinske skupščine upravičeno in ga je v okviru pozitivnih predpisov mogd-če upoštevati; drugič pa ga Je nemogoče upoštevati zaradi predpisov samih, pa naj si ima delovna organizacija še tako željo da to stori. Torej ne gre za »žalitev« občinske skupščino niti ne za »subjek. tlvim« stališču, marveč zn objektiv no oviro v zaponitih predpisih. Zanimivo je tudi, da delavcu, ko ga delovna skupnost v okviru delovne organizacije premesti, nudijo zaščito in intervenirajo zanj na njegovo zahtevo ravno tisti or* gani ki sedaj zahtevajo popravilo kadrovske strukture. Za to so sicer upravičeni (glej čl. 1*1 t®-meljnega zakona o del. razmerjih), vendar pa Je njihovo delovanje neskladno s tem, kar sc po drugi strani priporoča.
Po vsem tem se pojavlja vprašanje: kaj naj potem storimo v smislu priporočila, na podlagi priporočila in analize kadrov? Menim, da trenutnega stanja ne moremo spremeniti; vsaj povsod ne Ana liza in priporočilo skupščine pa sta jasno napotilo za našo bodočo kadrovsko politiko ln Jo osebno v tem smislu tudi sprejemam.
Za vsako posamezno podjetje so enake ugotovitve tudi v analizi ka drov, ki Jo je izdelal Zavod za zaposlovanje delavcev. Zn naše bodoče delo nam tudi zadostuje gola ugotovitev stanja, to Je odgovor na vprašanje »kuj«, ker Je s tem,
v samem odgovoru na to vprašanje, že dan odgovor »kako v bo d oče«. Kot sem že uvodoma dejal, pa trenutno tega priporočila ne moremo upoštevati in tudi analiza sama ne da odgovora kako naj rešujemo kadrovsko vprašanje Nobena novost ni, če ugotovim, da je velika medsebojna odvisnost sposobnih kadrov in ekonomskega uspeha nekega podjetja. Nobena novost tudi ni ugotovitev, da Je najboljši kader tisti, ki ima pravilen odnos do svojega dela, poleg tega pa Ima tudi ustrezno teoretično podlago za to, kar dela. Ce ima delavec le osnovo, nima pa osebne sposobnosti in pravilnega odnosa do dela, mu tudi teoretično znanje nič ne pomaga. Ce se zavedamo medsebojne odvisnosti dobrih kadrov in ekonomskega učinka podjetja, moramo zato temu ustrezno ukrepati v kadrovskih službah. Ustrezno ukrepanje pa je šolanje kadrov, oziroma izbira ljudi za nadaljne položaje. Ce v podjetju nimamo ljudi, ki so do bri delavci na svojih delovnih mestih. a brez ustrezne strokovne šole. potem je edina pot, da take delavce s teh delovnih mest odstranimo in jih nadomestimo z drugimi, ki imajo ustrezno stro-kovno kvalifikacijo. Stvar izbire pa je, ali bomo izbrali dobre ali slabe delavce. Čc pa je delavec na delovnem mestu dober, da po praktični strani zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, potom je edino pravilna pot. vsaj po mojem mnenju, da podjetje takemu delavcu omogoči še teoretično izobrazbo. Oblika te pomoči je različna in odvisna od delavca, kakšno potrebujejo (štipendije, šolnine, št. dijski dopust, pomoč pri študiju itd.) Seveda Jc vse to odvisno od potreb delovne organizacije. Ravno tu pa je potrebno tehtno delo ka drovske službe, da skladno z razvojnim načrtom podjetja ugotovi potrebe po posameznih kvaliflika cijah delavcev In ravno to pa je
v pogojdh današnjega gospodarje
i>ju ina j težje ugotovili, ivajti mai-s.Kateri načrt je bil do temelja spremenjen samo z administrativnim ukrepom določenega državne ga organa.
Menim, da imajo na uspešnost poslovanja v gospodarstvu določen vpliv tudi strokovni kadri v občinski in drugi upravi. Tudi od ustrezne strokovnosti le-teh je ve likokrat odvisno uspešno gospodarjenje. Vendar se o strukturi kadrov na tem področju zelo malo govori. Ugotavljamo vedno, kakšno je stanje v gospodarstvu in te podatke tudi objavimo. Ni pa takšnih podatkov objavljenih o državnih organih. Ce se takšen občan pritoži na postopek občinske uprave, se načelnik oddelka izgovarja, cja naj mu oprosti, ker pač nima v oddelku ustreznega kadra. Zakaj potem občinska skupščina ne razpravlja o kadrih v občinski upravi? če pa že razpravlja, zakaj potem tudi ti podatki niso objavljeni? Ugotavljamo, da priznavanje izo brazbe delavcev v gospodarstvu ni utemeljeno in da kvarno vplhra na gospodarjenje. Zanimivo je potem pri tem vprašanju, ali zadošča delavcem državne uprave administrativno priznana izobrazba v primerjavi z dejansko? Denimo ad ministrativni izpit, katerega pridobi uslužbenec v treh mesecih in ’mu da višjo ali visoko kvalifikacijo v primerjavi z dejansko opravljeno šolo. Ali ni tu podobno stanje kot v gospodarstvu? Zato, če že govorimo o strukturi kadrov v gospodarstvu po dejanski izobrazbi, zakaj ne bi po istih kri-terijdh govorili tudi o strukturi kadrov v državni upravi!
Upam, da sem dovolj jasno nakazal namen tega sestavku oziroma mojih pripomb k priporočilu občinske skupščine glede na njeno trditev, da gre tam, kjer se njena priporočila o kadrih ne upoštevajo, za žalitev občinske skupščine in za stališča posameznikov. Ne zanikam te možnosti, vendar mora tudi občinska skupščina uvideti, da vedno ni mogoče upoštevati priporočila, čeprav se z njenimi stališči strinjamo
ALBERT KARUN
NAROČITE
ZBOR
OBČANOV!
Odgovor svetovalca za kadre
Strinjam se s trditvami avtorja glede tega, da je pri oceni kadra treba upoštevati tako strokovno izobrazbo kot tudi druge sposobnosti delavca. Strinjam se tudi s tem, da imamo delavce, ki nimajo odgovarjajoče strokovne izobrazbe, pa uspešno opravljajo delo in nasprotno. Prav to in določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih, na katera se avtor sklicuje, je treba upoštevati pri kadrovskih odločitvah. Temu tudi ne nasprotuje oziroma prav to zasleduj«* priporočilo obč. skupšči-
Avtor površno interpretira omenjeno priporočilo, ko trdi, da je pomanjkljivo, ker samo ugotavlja stanje in odgovarja na vprašanje »kaj« Je treba storiti, ne pove pa »kako«. Opozoriti je treba, da namen priporočila ni bil reševanje posameznih primerov. Analiza in priporočilo opozarja le na slabosti dejanskega stanja, ki so predvsem odraz pomanjkljivosti kadrovske politike in metod pri reševanju teh zadev.
V priporočilu je rečeno, da naj delovne organizacije napravijo analizo kadra v svoji delovni organizaciji. Le-ta naj omogoči samoupravnim organom oceniti nujnost dejanskega stanja oziroma ustrezne ukrepe. Nikjer pa ni rečeno, kar potencira avtor, naj delovne organizacije od danes do jutri spremene kadrovsko strukturo.
Občinska skupščina bo januar-
ja prihodnjega leta razpravljala
ali so na pobudo priporočila v
delovnih organizacijah analizirali
stanje,. ali so o tem razpravlja-
li samoupravni organi in kakšne so bile njihove ugotovitve. Priporočilo občinske skupščine bo uspešno že v tem, če spodbudi in zagotovi, da kadrovska politika in kadrovske odločitve preidejo od posameznikov na samoupravne organe, ki so zato tudi pristojni.
Ne vem zakaj naj bo avtorju zanimivo to, da ugotavlja, da delavcu nudijo zaščito v primeru premestitve ravno tisti organi, ki sedaj priporočajo ustrezne ukrepe. Priporočilo ima za iz hodišče prav določila zakona, ki usmerja kadrovsko politiko na organe, ki sc po zakonu za to pristojni, strokovne organe pa na opravila, ki jim pripadajo. V tem primeru delavec ne bo imel potrebe iskati zaščito zunaj delovne organizacije.
V analizi in priporočilu je rečeno zakaj se je občinska skupščina odločila, da analizira strukturo kadra v gospodarskih organizacijah. Vsekakor pa s tem ni bil namen skrivati slabega stanja kadra v občinski upravi. Nasprotno, tudi v občinski upravi žo dalj časa zasledujemo v politiki kadrovanja stališča priporočila. Doseženi so tudi že prvi rezultati, kar naj pojasnim z naslednjimi podatki:
Občinska uprava je imela lani ob uveljavitvi gospodarske reforme 131 delavcev. To število se Je zmanjšalo na 66 delavcev, kar pomeni za 65 delavcev ali točno za polovico. Delovno razmerje je prenehalo 32 delavcem, drugih 33 delavcev pa je odšlo v skupne službe v okviru mesta Ljubljane.
Strokovna izobrazba delavcev, ki so še zaposleni v upravi občinske skupščine, Je naslednja:
IZOBRAZBA:
	visoka	višja	srednja	niija	tehniško osebje
Zahteve delovnega mesta	18	19	16	9	4
Dejanska zasedba	7	4	15	36	4
Priznana Izobrazba od pristojnega organa Priznana izobrazba	2	7	7		
po notranjih predpisih	7	12	6		
Prav v tem Času pa organi občinske skupščine in skupščina sama, analizirajo svojo delo v preteklem obdobju, kar naj bi bilo izhodišče za bodočo usmeri te v. Pri tem Jo vsekakor v ospredju tudi primerna preusmeritev ln ustrezna kadrovska zasedba delovnih mest v upravi občinske skupščine.
NI moj namen tudi v tem od-
govoru, kot ni bil namen analize in priporočila občinske skupščine, reševanje posameznih primerov Prepričan pa sem, da bi bdlo primemo in ustrezno tudi v delovni organizaciji, kjer je avtor zaposlen, analizirati stenje ter omogočiti samoupravnim organom, da povedo svoje mnenje o taki analizi in stanju, ki bi iz nje izhajalo.
S seje občinskega komiteja ZK
Prvi korak
Reorganizacija Zveze komunistov naj vodi k pospešenemu demokratičnemu razvoju
Občinski komite Zveze komunistov je na 20. seji razpravljal o problemih kadrovske politike v delovnih organizacijah. Seje so se udeležili tudi nekateri sekretarji delovnih in terenskih organizacij ZK. Na osnovi analize, ki jo je izdelala kadrovska služba občinske skupščine, je obč. komite ZK podprl prizadevanja za izboljšanje kadrovske politike in strokovne strukture kadrov.
Razprava je pokazala na vrsto problemov v kadrovski strukturi v naših delovnih organizacijah, ki se odražajo v produktivnosti in samoupravljanju, v končni fazi pa v življenjskem standardu ljudi. Ker kadrovska politika ne rešuje samo vprašanj socialnega značaja, ampak rešuje vrsto odprtih družbenih problemov, bo morala ZK še naprej posvečati tej službi več pozornosti. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da poglobjeno samoupravljanje in hiter gospodarski razvoj zahtevata tudi strokovne kadre. Zato so se člani komiteja odločno zavzeli za to, da je potrebno še dosledneje uveljavljati načelo reelekcije, ne samo pri direktorjih, temveč pri vseh vodilnih kadrih. Dosedanja reelekcija ni pokazala zaželenih rezultatov, ker je v ospredje še vedno prihaja la osebnost posameznikov, ne pa strokovnost. Reelekcija in elekcija mOrata biti stalno delo komunistov v organih upravljanja. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je stanje kadrovskih služb kritično, ni dovolj strokovno ali pa te službe v podjetjih sploh ni. Mesta kadrovikov največkrat za sedajo strokovno manj sposobni ljudje. Na drugi strani pa smo ugotovili, da so sredstva v delovnih organizacijah namenjena za strokovno izobraževanje (2,5 odstotka od oseb. dohodkov) izkoriščena le 56 odstotkov, medtem ko pre jemajo štipendisti na srednjih šolah in fakultetah nizke štipendije, ki niso vzpodbudne za študij.
Občinski komite ZK je sklenil, da razprava tvori osnovno gradivo, ki ga bo komite posredoval vsem osnovnim organizacijam ZK s sledečim priporočilom: osnovne organizacije ZK naj na temelju te razprave, upoštevajoč analizo obč. skupščine in njeno priporočilo, obravnavajo ta vprašanja konkretno, kritično, ozirajoč se na svoje lastne razmere. Posebej naj zadolžijo tudi komuniste, ki so člani sa moupravnih organov, da v teh samoupravnih organih vztrajajo, da samoupravni organi v duhu priporočila obč. skupščine obravnavajo in sprejmejo ustrezne ukrepe glede kadrovske
politike. Obč. komite bo sklical aktiv komunistov-kadrovikov, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov ter se skupno z njimi dogovoril za konkretno akcijo. Sestanek bo v začetku decembra.
V	drugem delu seje je občinski komite obravnaval razprave o reorganizaciji ZK. člani komiteja so menili, da je dosedanja reorganizacija v ZK prvi korak k razpravam v tem smislu, da se pospešeno razvije nadaljnji demokratični razvoj v ZK in da ZK postane resnično idejnopolitična sila. Zato se morajo člani ZK miselno in idejno usposabljati, spoznavati idejna dogajanja in tokove ter izoblikovati lastna stališča. Reorganizacija s tem ne daje nobenih večjih pristojnosti članom ZK, osnovnim organizacijam ZK in njihovim vodstvom, temveč demokratizira notranje odnose in spreminja metode dela. S tem se bo Zveza komuni stov dokončno osvobodila metod odločanja o tistih zadevah, ki so stvar upravnih in samoupravnih organov. S spremenjenimi metodami dela in idejnopolitičnim delom bo ZK dosegla, da ne bo prišlo do deformacij, kot smo jih doživljali v preteklem obdobju, s tem pa ji bo rastel ugled in zaupanje širokih množic. Demokra-tičnejši družbeni odnosi zahtevajo od komunistov večjo aktivnost, boj mnenj, konstruktivno kritiko in večjo odpornost ZK nasproti javnosti in doslednejšo krepitev notranjih odnosov v ZK. Zato se mora ZK v občini vsebinsko prilagoditi takšnim nalogam.
V	razpravi so člani komiteja ugotovili, da je potrebno razprave dobro pripraviti, da se le te ne bi sprevrgle v splošne debate in kritizerstvo, ker s tem ne bi dosegle svojega smotra. Nakazali So še nekatere probleme, za katere se bodo morali člani ZK še močneje angažirati. Gre za sprejemanje v ZK, idejno usposobljanje članstva, odgovornost članov ZK, vprašanje idejne enotnosti ipd. To so odgovorna in aktualna vprašanja v ZK, ki ne zadevajo samo članov ZK, ampak vse občane.
RAJKO VAVPOTIČ
Gradbeno podjetje »TEMELJ«« Črnuče
Čestitamo za 29. november
Odborniki menijo...
Odbornike bežigrajske občinske skupščine smo povprašali, kaj menijo o dosedanjem delu skupščine: ali je bilo dovolj demokratično, kaj jih je oviralo pri opravljanju odbomiške funkcije in česa pogrešajo v občinski samoupravi; kaj menijo o priporočilih občinske skupščine, pa o vlogi zbora delovnih skupnosti. Vprašali smo tudi, kakšna je vloga občinske skupščine ob večjih pristojno stih sveta in o razdelitvi samoupravnih in oblast venih pravic med občinsko skupščino 4n mestnim svetom ter naposled, kako naj bi razvijali odnose med občinsko skupščino in republiško ter zvezno skupščino, da bodo tudi občinske skupščine bolj sodelovale pri formiranju politike v republiki in federaciji.
PAVEL LEŠNJAK
PAVEL LEŠNJAK;
»Zbori volivcev bi morali usmerjati politiko občinske skupščine«
Delo občinske skupščine je bilo dovolj demokratično. Vsi odborniki, ki so prisostvovali sejam občinske skupščine, so imeli možnost sodelovati v razpravah in pri oblikovanju stališč. Niso pa imeli možnosti odločanja, ker je povsem razumljivo, da skupščina dela kolektivno, na osnovi glasovanja.
Verjelo je za odbornike najteže to, da so vsi obremenjeni tudi z delom na delovnih mestih. Prepričan sem, da je le malo takih, ki gradivo temeljito preberejo. To, da so nekateri z gradivom bolje seznanjeni, drugi manij, potrjuje sodelova-" nje posameznikov v razpravah.
Po mojem mnenju pri oblikovanju občinske politike sodeluje dovolj ljudi. Zal pa ugotavljam, da se vse pobude ustavijo pri sredstvih ter -je v teh finančnih možnostih vsako široko krojenje občinske politike izguba časa. Dejstvo je, da sodelujejo' s predlogi krajevne skupnosti, odborniki in zainteresirane organizacije: To se pravi, da je krog sodelavcev dovolj širok. Drugo vprašanje pa je, če je ta široki krog našel najboljšo rešitev, kakršno žele volilci.
Zbori volilcev nimajo ti.de vloge, ki bi jo morali' imeti, predvsem v teni: da bi z načelnimi in konkretnimi predlogi u-, snieriali občinsko politi k >. Prep- josUi nekateri posamezniki vztru::\o za govarjajo veko stališče in v smerjafo vso razpravo samo na določeno temo. Po mojem mišljenju bi morali bit; prav zbori vo livcev tisti, ki bi usmer jali politiko občinske skupščine, odborniki pa tisti, ki bi zagovarjali iz rajanje take politike na sejah občinske skupščine.
Zanimivejše pa je vpra šanje dela zbora delovnih skupnosti v sklopu občinske skupščine. Kaj lahko ukrenejo kot voljeni čla-
ni? Vse to, kot drugi člani občinskega zbora. Če pa je problematika s področja gospodarske organizacije, lahko sprejmejo priporočila, prav tako kot člani občinskega zbora. Po mojem mišljenju pa lahko sleherni državljan pošlje predloge katerikoli ustanovi (začenši pri zvezni skupščini J ali družbeni organizaciji, vprašanje pa je, če se predlogi upoštevajo. Nihče jih ni dolžan upoštevati! Enako usodo dožive predlogi, ki jih sprejme zbor delovnih skupnosti oziroma občinska skupščina. Dokler ne bodo sklepi občinskega zbora delovnih skupnosti zakon v občinskem merilu, toliko časa si tudi ne moremo predstavljati boljšega dela zbora delovnih skupnosti! če je to kratenje samoupravnih pravic gospodarskih organizacij, je potem kratenje samoupravnih pravic tudi izvajanje republiških in zveznih zakonov. Sklepi občinske skupščine pa morajo biti' v skladu z obstoječimi predpisi
Pristojnosti avtomatično tudi povečajo zainteresiranost, ker nastane neka odvisnost. Sem proti »gašenju požarov«, kakršne smo imeli (Agrokombinat, Tops). Družba je osnovala vse gospodarske organizacije ter je njena dolžnost, da jih po pristojnih organih tudi nadzira. brez vmešavanja v samoupravljanje gospodarske organizacije. Srna tram, da je stališče, ki sem ga že nekajkrat slišal: »Kdor ne bo zdržal na tržišču, bo pač moral v likvidacijo« napačno, ker so v sleherni gospodarski organizaciji družbena sredstva, če so bila nekje sredstva nesmotrno naložena, se morajo pač preliti z ustreznimi ukrepi, morebitne izgube pa ne bi smele bremeniti občinskih skupščin, ki trenutno lahko pošiljajo le priporočila, nimajo pa možnosti ukrepanja.
Zal ne morem odgovoriti na vprašanje: odnosi mestni svet—občin, skupščina, ker mi ni povsem jasno, kje se prično in kje nehajo pristojnosti mestnega sveta. Popolnoma pa se mi zdi nelogično. da smo. na primer, cene za sladkor sprejemali po občinah, sedež podjetja, ki se ukvarja s to prodajo, jja je v drugi občini. Po mojem mnenju ne more imeti eno podjetje za osnovne življenjske potrebščine različne cene v istem mestu, če ni / prostega oblikovanja cen. Smatram, da je zelo prav. da so se nekatere službe združile (vnrara za notranje zadeve itd.), kar tudi večina dr av^anov zelo odobrava.
. V odnosih do republiške in zvezne skupščine bi morali nujno najti po-
vezavo zaradi sprejemanja novih predpisov. Velikokrat sprejmejo predpise, ki so pomanjkljivi in so potrebna stalna dopolnila, tolmačenje ipd. Dejstvo je, da večina ne pozna vseh predpisov temveč le tiste, ki zadevajo njegovo delo oziroma njega osebno. Veliko je državljanov, ki so sposobni takoj dati konkretne pripombe ter bi bilo prav, če bi bili predlogi — osnutki predpisov, pred sprejemanjem v ustreznih skupščinah, opremljeni tudi že s pripombami s terena. Obvezno pa bi morali o predpisih, ki neposredno vplivajo na delo občinskih skupščin, poprej razpravljati v občinskih skupščinah.
IVO SEVER:
»Ni mogoče zahtevati, da se upošteva mnenje, ki ni bilo nikjer izrečeno«
Posamezna vprašan ja so tako obširna in zahtevajo tako obsežne odgovore, da predstavlja vsak odgovor posebno študijo. Zato je razumljivo, da v kratkih formulacijah ne more biti zajeta celota, temveč le del odgovora. Zato je seveda možna takojšnja polemika, možno pa je tudi. hoteno ali nehoteno, napačno tolmačenje odgovorov.
Menim, da so bile uporabljene metode dela be žigrajske skupščine dovolj demokratično, če. pod demokracijo razumemo doumevanje najbolj jierečih vprašanj, ki zadevajo življenje in delo občine in na tem temelječo najširšo razpravo. Možnost, udeležiti se te razprave, so
IVO SEVER
imeli vsi občani, jiosebej odborniki, vprašanje pa je ali so se te možnosti tudi poslužili.
Odbornike pri njihovem delu najbolj ovira raznolikost problemov in možnost tvornega poseganja v razpravo ob slehernem problemu. O tem. ali so odborniki bili in so kvalificirani za zahtevne razprave, pa seveda ne bi želel niti hotel dati ka kršnekoli izjave.
Menim, da je stik od bornikov z volivci ustvarjen preko množičnih organizacij (SZDL, ZB, ZMS in drugih) najbolj živ stik pa je podan z zbori volivcev. Občani, ki se zanimajo za probleme ali ki so neposredno prizadeti, nedvomno na te zbore volivcev prihajajo. O tem kako aktivirati občane, ki problemov ne čutijo oziroma jih problemi ne prizadevajo, pa seveda ni sposoben nihče dati odgovarjajočega recepta. Takšni občani tudi nimajo neke moralne pravice zahtevati, da se njihovo mnenje, ki ga niso nikjer izrekli upošteva.
Ce gospodarske organizacije ne izvajajo priporočil občinske skupščine je možno najti razlog v tem,
bodisi da priporočilo ni bilo dovolj tehtno, bodisi da vodstvo gospodarske organizacije ni doumelo pomembnosti priporočila. Vse kaže, da bi se pri oceni nagibal bolj k drugemu. v čemer me potrjuje predvsem reševanje kadrovskih problemov v podjetjih.
Odbornike zbora delovnih skupnosti bi morali vabili na seje delavskih svetov, da bi prenašali mnenja skupščine v podjetja, skupščino pa bi morali odborniki obveščati o položaju v podjetjih.
Ker mi ni povsem jasna razlika med samoupravnimi in oblastvenimi pravicami in o delitvi teh pravic med mestni svet in občinsko skupščino, ne morem odgovoriti na vprašanje ali so te pravice pravilno razdeljene. Znano pa mi je sledeče: mestni svet lahko ukrepa samo v primerih, ko občinska skupščina svoje pravice — bodisi samoupravne bodisi oblastvene — odstopa mestnemu svetu oziroma se tem pravicam odreka v korist mestnega sveta. Po mojem bi bilo v Ljubljani najbolje, da bi se občine povsem odpovedale svojim pravicam in bi občinske pravice odstopile mestnemu svetu.
MIRKO ERŽEN;
»Sprejemanje zakonov začeti od .spodaj’«
Smatram, da je delo občinske skupščine dovolj demokratično, saj v naši družbeni ureditvi in v takem forumu drugače tudi nič več biti ne more. Ni bilo nobenih primerov, da bi kdorkoli vsaj poizkušal omejevati demokratičnost. Seveda so iz tega razloga tudi vsi imeli možnost odločati. Sproščenosti v delu skupščine jm bi lahko bilo več, kar bi le koristilo samemu delu skupščine, seveda pa je sproščenost odvisna predvsem od samih odbornikov in pa od tega kako je pripravljeno razno gradivo za seje skupščine. Dostikrat menim, da je vse preveč statistično togo. Mislim, da odbornikov pri opravljanju njihovih funkcij, če je mišljeno na sejah, ni »oviralo« drugo kot dostikrat vse preobširen dnevni red sej, kar je povzročilo utrujenost, nezanimanje in morda celp apatičnost ob zadnjih točkah dnevnega reda.
Formiranje politike v občini ne more biti samo stvar skupščine oziroma svetov ati aparata uprave, temveč vseh občanov. Recepta za uresničevanje takega načina formiranja politike v občini seveda ni, koristna pa bi najbrž bila večja aktivnost krajevnih skupnosti, zborov volivcev, družbenih organizacij itd. če želimo pritegniti več občanov k formiranju politike.
V občinski samoupravi pogrešam predvsem večji
MIRKO ERŽEN
vpliv skupščine ali točneje zbora delovnih skupnosti na dogajanja v gospodarstvu na območju občine. Povečati ta vpliv pa tudi ni lahko, saj so podjetja samostojna in imajo svoja samoupravna telesa.
Vprašujete s čim sem zadovoljen v občinski samoupravi? če hočemo in moramo izboljšati ter razvijati samoupravo, ne smemo nikdar biti zadovoljni s tem, kar smo dosegli.
Nimam pregleda nad sestavom skupščine. Dejal bi le, da bi številčni pe-stav skupščine lahko bil manjši zaradi zmanjšanja obsega poslov, ki še ostajajo v pristojnosti občine in zaradi jačanja samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Vemo, da so skupščine najvišji samoupravni organ na določenem teritoriju. Zato so tudi zakonodajno telo. Dosedaj so skupščine same, brez razprav med občani, volivci, izglasovale razna priporočila, ki v glavnem niso našla odziva. Mnenja sem, da je bolje o vsebini takih dosedanjih priporočil razpravljati tudi zunaj skupščin 'm pripraviti predlog akta zakonskega značaja, seveda če se bodo občani izrekli za tak ali drugačen zakonski akt, kot pa izgubljati čas s priporočili, ki se potem še izgubijo in obležijo po predalih, kot pravite. Menim, da priporočila, kakršne imate v mislih in jih poznamo, nimajo bodočnosti, saj je praksa to že dokazala.
Ze prej sem dejal, da pogrešam večji vpliv skupščine na dogajanja v gospodarstvu. Sami ugotavljate, da ni trdnejših vezi med delovnimi kolektivi in skupščino. Odborniki zbora delovnih skupnosti, so poleg ostalih dolžnosti, tudi vez med kolektivi in skupščino. Zato mora interes in trdnejše sodelovanje priti v prvi vrsti iz kolektivov, pogoj pa je seveda, da imajo vsaj želje za to.
Premišljevanje me čedalje bolj nagiba k izraženim željam po eni sami občini za teritorij Ljubljane. Zato na vaša vprašanja o odnosih mestni svet-^-občinska skupščina ne bi rad odgovarjal.
Glede odnosov med skupščinami občin, republike in federacije smatram, da so v osnovi že dalj časa na pravi poti, treba jih je samo v tej smeri čimbolj poglabljati ter v smislu prave demokratičnosti čim konkretneje uresničevati. Delo in sklepi skupščin so izraženi običajno z zakonskimi akti, ki naj izražajo stališča, zahteve in odločitve večine volivcev odnosno občanov. Tako se mora tudi formiranje politike in odločanje o spre jemanju ustreznih zakonskih aktov začeti »spodaj«, kot pravimo, to je med občani. Tako bodo občinske skupščine našle in dobile tudi v tem smislu pravo mesto in odnos do republiške in zvezne skupščine, še bolj pa verjetno prav obratno.
FANČI ŽAGAR;
»Priporočila ne romajo kar v koš«
Menim, da je bilo delo skupščine dovolj demokratično. Vsak odbornik je imel možnost povedati in odločati tako, kot je smatral, da je najbolj pravilno. Vse temeljne odločitve oziroma usmeritve za podporo posameznih dejavnosti, (kot recimo
FANČI ŽAGAR
pred dvema letoma komunala, lani šolstvo, letos otroško varstvo), so dobile, kolikor me spomin ne vara, soglasno podporo.
Ce posamezni odbornik ni uspel uveljaviti določenih predlogov za svojo volilno enoto, tega ni mot pripisati nedemokratičnemu delu skupščine. Najtežje je seveda, da med možnostmi skupščine ,n potrebami — ne, željami — volivcev ni ravnovesja-Ta razkorak bi se dal morda omiliti z dolgoročnejšim programiranjem del za posamezne krajevne skupnosti.
Več občanov bi priteif-nili z dobro obiskanimi . zbori volivcev in z upoštevanjem njihovih sklč-pov (računajoč na realnost in zrelost predlagate’ Ijev). Morda se motim v prepričanju, da krajevne skupnosti v občinski sa' moupravi nimajo pravega mesta, vsaj kar zadeva povezanost s sveti ,n skupščino.
Pri priporočilih smo žal najbrž šele na takšni stopnji, da priporočim sprejemamo kot nekaj: kar ni obvezno. In tega obveznega je toliko, da I priporočilo postane mot' nosi za presojanje ozifO', ma se delovna organi^ cija more sama odločit1’ Ob tem pa vse delovne organizacije ne bi smel pavšalno oceniti:	dob?
zato, ker so priporočilo , sprejele in slabo, nezam | teresirano, zato ker *	■
priporočilo odklonile. N*' sem prepričana, da prip^ ročila kar romajo v ko*' • Od vsakega je pribliim polovico bilo uresničene;
ga. če ne takoj, pa P0* neje.
Inž. FRANC ČAČOVIČ:
»Odborniki zbor® del. skupnosti vez med občinsk® skupščino in d6' lovnimi kolektivi*
Menim, da je treba.^-posebno priznanje nikom pa tudi Steviim* članom svetov skupščine, ki so vl° m veliko časa in truda, ( bi e oblikovanjem P0 ,L s v okviru naše občina pripravo predlogov v,sLe-forumom, opravičili panje svojih volivcev.
61 mogel reči, da 20 nega nam dela ne bi ^ mogoče opraviti boljč ^ smo ga, vendar vzrok* so bili le subjektivne iei rave. Niso še tako a ng časi, ko so samoup™" pravico občinskih ■ s{o ščtn višji forumi pojmovali le tor11l?}„ial0 no, kar se je olira^el0 prav gotovo tudi na občinske skupščine, id-brionski plenum ie vil stvari na pravo ’ni(-ter dal pobudo za r no uveljavitev satnouv
v okviru komune. Se več, občinska skupščina naj se-daj ne bi bila le dejanski samoupravni organ na svojem področju, ampak . tudi izvor pobud za delo vepubliških in zvezne skupščine.
£>a bo občinska skupščina res uresničevalec te-zenj delovnih ljudi na svojem področju, je potrebno ustvariti boljši stik Med odborniki in volivci. Mislim, da bo potrebno aosedanje stike (preko zborov volivcev) dopolniti. Bodisi enkrat na te-aen ali enkrat na dva tedna’ bi moral biti odbornik M določenem mestu, kjer bi 9a lahko poiskali njegovi volivci, ki bi želeli
Inž, franc cacovič
Šotoriti z ~njim 0 pr0ble-'*• težavah oziroma ne-VravUnostih, s katerimi se STečujejo.
njena, zahtevane dopolnitve, pa tudi zaključki so bili izglasovani drugače, kot so bili predlagani v gradivu.
Pogrešam temeljitejših obravnav razprav in zaključkov zborov volivcev; čeprav gre tu večinoma za lokalne zadeve, so za vsako območje zbora volivcev tako pomembne, da bi morala skupščina temu posvetiti več pozornosti. Premajhen posluh za ta vprašanja je gotovo eden od vzrokov slabega obiska na zborih volivcev.
Koristi in pogledi celotne samouprave v občini bi morda prišli bolj do izraza, če bi se zastopnikom krajevne samouprave in samouprave po posameznih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, ipd.) dalo več možnosti vplivati na politiko skupščine, s tem, da bi sodelovali na sejah pri odločanju o posameznih vprašanjih svojega področja oz. teritorialnega območja. Pri takem obravnavanju vprašanj bi se morda bolj učinkovito uresničila v življenje tudi priporočila obč. skupščine, ki sedaj zastanejo prav na »terenu«. Tako bi bila priporočila že osvojeno stališče širšega kroga, pa tudi vpliv na vsebino priporočil bi bil učinkovitejši.
J^^nkovitost odbornikov
delovnih skupnosti (vez med občinsko
w ,fino in delovnimi tolektivi) bo v veliki me-
nri odvisna na eni strani jf, ^Poznanja članov de-kolektivov in še Posebe; njihovih samo-tumVnih organov, da so di oni sestavni del ko-dne in da torej ne mo-J° biti nezainteresirani . njene probleme; na ngi strani pa od razu-fU,V(lnia težav in pomoči ‘°vnim organizacijam s s"ani skupščine. Sodelo-l l]b bo namreč uspešno • *e so interesi oboje-in samo odbor-'c bo lahko tolmač ozi-oma posredovalec teh interesov.
Sedanje stanje, ko ima-^tabljani razen ob-me^‘- skupščin tudi mn(,n sv,et’ 1e P° mojem te« e začasna rešita« ^se?no sem prepriča	bi bila ustreznej-
šo dwV eno samo ob' tina' £	čemer bi	ta ob-
ožji okoiubtti obse0a!a le m r°*?}*S mesta. K takš-
Priti	7X1	bi	morali
takrat l0poma ln t0 Sele »ko	bi	bili	dejan-
boljše°np?v^eni Poooji za hih ^il0vanje Posamez-občin	2	integracijo
enotne 8 formiranjem tla Pum kupščine bi pri-oprava ^Posredna samo-a do pravega izraza.
SLAVKO OBLAK:
zakfi PIOS,uha za ključke zborov
volivcev«
šske^skmtJ? del° 0h' ?ernokratiJiPčine a°v°lJ b°rnik to vsak °d-
PravijaJ™? motnost raz-
80 na LZ vPraSanjih, ki *vo% f^vnern redu in s vPtivatl na Ša tudi rZZfen tega Pa iati vprašZZ?n°St predla-
dej0 ,Ul mm, ki naj pri-etavijati dnenni red, po-
ht^t oZašaU}a in ^
Oosti Sea°°Z?re. Te mož-
90°Sto ^ ŠHšča00* vprašanjih »o l ena in odbomikov de-pr‘men 8° bi« te tudi pravljeL ** 80 bila pri-^ Poročila zavr-
Menim, da bi se najbrž vpliv obč. skupščine na politiko delovnih organizacij (in obratno) izboljšal, če bi odborniki zbora delovnih skupnosti že po statutu delovne organizacije sodelovali v samoupravnih organih delovnih organizacij. Povezava bi bila tako neposredna, kar bi dalo več vsebine za samostojnejše delo zbora delovnih skupnosti.
Mesto Ljubljana je kot vsako mesto v določenih stvareh (komunala, šolst-
SLAVKO OBLAK
vo, zdravstvo, kultura in podobno) organska celota; pri tem je pomembno, da je območje mesta primerno določeno. Pravilno deliti pristojnosti — ob obstoju dveh oblastvenih organov — je najbrže zelo težko, povzroča veliko težav in neučinkovito rešuje posamezna vprašanja. Za reševanje istih vprašanj ni potrebno v mestu dvoje oblastvenih organov. Ker pa območje mesta Ljubljane obsega tudi obrobne predele, se je težko odločiti; ena sama občina ali pet občin. Za mesto samo bt bilo primerneje imeti samo eno občino, ker ima sicer pet občin ob obstoju mestnega sveta okrnjene pristojnosti.
IVO KLEŠNIK:
»Priporočilo — osnova za dogovor med dvema enakovrednima partnerjema«
Prepričan sem, da celo preveč razpravljamo, da
IVO KLEŠNIK
se nčkateri odborniki preveč oglašajo. Kaj bi bilo, če bi se vsi takti? 15-urne seje bi bile prekratke. Zaradi takega dela občinske skupščine je včasih zmanjkalo časa za ostalo delo.
Odbornike pri opravljanju njihove funkcije ovirajo včasih predpisi, pogosto preobširni dnevni redi, v glavnem pa odborniki, če so aktivni, svojo funkcijo lahko opravljajo. Preveč pa razpravljamo in premalo konkretno delamo. Pogrešam predvsem realnosti, kadar se odloča o sredstvih. Nekateri odborniki razpravljajo tako, da je vsak, ki želi sredstva, enako potreben. Ne briga jih, kje vzeti sredstva. Zadovoljen sem z realnostjo predlogov, ki jih pripravlja občinska uprava.
Menim, da je sestav skupščine ustrezen. Vprašanje pa je ali je še strti-selno ,da obstajata dva zbora. Za delovne organizacije lahko občinska skupščina ali pa zbor delovne skupnosti sprejema le priporočila. Vrednost priporočil poznamo. Priporočila so lahko samo osnova za dogovor -— pogodba med dvema enakopravnima partnerjema: občinsko skupščino in delovno organizacijo, če sta oba zainteresirana bo lahko doseči sporazum, če eden ni zainteresiran je razumljivo, da bo tako priporočilo brez koristi. Menim, da smemo sprejemati samo taka priporočila, ki pomenijo obojestransko neposredno korist. Kadar je korist enostranska pa priporočila obležijo v predalih.
Prepričan sem, da je zbor delovnih skupnosti ljudi kot poseben zbor nepotreben. Lahko pa ostane določilo, da 50 Vo odbornikov za občinsko skupščino volijo delovne organizacije, kot je bilo to že doslej.
Problemi, ki nastopajo m relaciji mestni svet— občinslca skupščina bi odpadli, če bi imeli v Ljubljani samo eno občino. Zato moj predlog namesto odgovora: Postavimo čim-prej komisijo strokovnjakov, ki bo ugotovila prednosti ene občine in predlagala rešitve za probleme, ki bi se z združitvijo pojavili. Prepričan sem, da jih bo manj kot jih je seda).
Za vpliv občinske skupščine na republiško in zvezno skupščino smo imeli doslej ha razpolago samo sprejemanje priporočil ali pripomb in zadolževanje naših poslancev. Na žalost so bili uspehi majhni. Boljše je, da zakonski osnutki prihajajo na občinske skupščine, pred tem pa jih obdelajo ekipe strokovnjakov, ki pred obravnavo dajo strokovne pripombe (primer sprejemanja zakona o financiranju šolstva).
^Ne zmenijo se za nas”
Razgovor s predsednikom Partizana Bežigrad Dragom Štembergi
Razgovor s* predsednikom TVD Partizana Bežigrad Dragom Štem-bergerjem.
Partizan Bežigrad jc med najmočnejšimi društvi v Sloveniji, ki gojijo orodno telovadbo. Vendar pa se že vrsto let otepajo s kopico težav. Predsednik društva Drago fctembergcr je dejal takole:
• Telovadnico v osnovni šoli »Vita Kraigherja« imamo na razpolago šele od 19.30 ure dalje. To se pravi, da telovadbe za pionirje sploh ne moremo uvesti. Telovadnico tudi pozimi dobimo neprezračeno in nezakurjeno. Letnega telovadišča nimamo. Denarja dobimo na leto približno 900.000 dinarjev; to je toliko, kot znaša plača enega polkvelificiranega delavca na leto.
Imamo štiri stalne vodnike, ki dobijo na mesec simbolično na-
Atletika
Jesenski kros
Tekmovanja v krosu, ki ga je organizirala občinska zveza za tedesno kulturo, se je kljub hladnemu vremenu udeležilo več kot 170 tekmovalk in tekmovalcev iz bežigrajskih osnovnih in srednjih šol. Najštevilnejše zastopstvo med osnovnimi šolami je imela tokrat osn. šola »Borisa Kidriča« iz Savskega naselja, ki je tudi osvojila ekipno prvo mesto. Pri šolah II. stopnje je zmagala »Iskra« pred šolo PTT.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: pionirke
—	Valjevec (M. Jarca) in Marinkov (B. Kidriča), pionirji
—	Ženil' ; (D. Kumar), Mladinke — Slapar (Iskra) in mladinci — Majerič (Iskra).
grado 5.000 dinarjev. Seveda so vsak dan v telovadnici, saj niso samo tekmovalci in vodniki, temveč tudi funkcionarji. Ce ti fantje popustijo, društva ne bo več.
Ali vam druge družbene organizacije na terenu nič ne pomagajo?
•	čeprav so organizacije na terenu o tem informirane, nam nihče ne pomaga, niti praktično, niti moralno. Ne predstavniki Zveze komunistov, ne Socialistične zveze ali Društva prijateljev niso prišli vprašat ali koliko nas je, kako se razvija naša dejavnost, kot da jih vse skupaj nič ne briga. Pa vendar so pri nas tudi njihovi otroci. Le večkrat slišimo kakšne pikre besede v obliki kritizerstva. Pomaga nam edino občinska zveza za telesno kulturo.
Kje vidite rešitev?
•	Dokler bodo ljudje retoriki, ne bo nič narejnega. Treba je priti zraven, pomagati, veliko se da narediti celo brez denarja. Nimamo denimo tajnika; dela pa je za dve uri na teden.
še tole bi rad povedal: Bežigrad je glede števila prebivalstva med velikimi občinami, vendar nimamo svojih klubskih prostorov, kjer bi se odvijalo družabno življenje, kamor bi lahko pritegnili mladino. Kot sem že dejal, v šoli se pučutimo zelo nelagodno, ker imamo na kratko odmerjen čas. Nimamo perspektiv, dokler delamo pod takšnimi pogoji.
To je le životarjenje. Manjka nam moralne podpore; starši se ne zanimajo, kje so njihovi otroci. Vemo, d« je telesna zmogljivost mladine čedalje slabša: nihče več ne hodi peš, fizičnega dela je zmerom manj. Kje je potlej geslo: zdrav duh v zdravem telesu?
Kakšni pa so vaši odnosi z republiško gimnastično zvezo?
•	Prav bi bilo, da bi nas funkcionarji te zveze obiskovali, plačani so tudi za to, toda vidimo jih le na občnem zboru. Se drobna pripomba: predpisane vaje za tekmovanja dobimo napisane v srbohrvaščini. Mar jih ni mogoče prevesti?
mladine,
pogledat
Opekarna Črnuče Ljubi jana-Črnuče 197
proizvaja kvalitetne opečne izdelke vseh vrst: zidake, bloke, votlake, stropnjake, dimniško in fasadno opeko.
Graditelji hišic, poslužujte se naših kvalitetnih izdelkov.
Graditi z opeko - živeti v zdravem stanovanju!
KOŠARKA
Partizan Ježica v II. ligi
Članska košarkarska e-kipa Partizana Ježica se je uvrstila v II. republiško ligo. Na kvalifikacijskem tekmovanju, kjer so sodelovali prvaki medobčinskih lig iz Ljubljane (Partizan Ježica), Gorenjske (KK Suha iz Škofje Loke) in Primorske (KK Salonit iz Anhovega), so zasedli prvo mesto. Premagali so KK Suho 66:42 (33:22) in Salonit 79:43 ( 38:20).
Za ekipo Ježice so igrali: Martin Rotar, Andrej Pesjak, Aleš Peče, Janko Plevnik, Jure Loboda (trener), Milan Reberšek, Tomaž Roman Rečnik, Vili Košir, špom, Andrej Pengov, Slavko Smolnikar in Ernest Dobravc.
Na Črnučah bodo tekmovali strelci
Strelsika družina Heroj Vitez na Črnučah bo za praznik republike pripravila množično tekmovanje strelcev. Nastopili bodo pionirji, mladinci in člani. Tekmovalce bodo razdelili v dve kategoriji, tako da bodo neregistrirani strelci tekmovali v posebni skupini. Za zmagovalce so pripravili nagrade.
Bilten Part. Ježica
Ob zaključku letošnje sezone je TVD Partizan Ježica izdal drugo letošnjo številko svojega glasila. Zraven rezultatov prvenstvenih tekmovanj in prireditev ob krajevnem prazniku, objavljajo tokrat še zapis o taborenju na Ogorju in mozaik vesti o življenju društva. Bilten izhaja že tretje leto zapored.
PARTIZAN V SAVSKEM NASELJU ZAŽIVEL — V novi telovadnici pri osnovni šoU je naposled TVD Partizan dobil svoj prostor pod soncem. Na urah splošne vadbe je sila živahno, pričeli pa so tudi s treningi košarke.	Foto: S. Busič
Na Centru strokovnih šol:	JI
Kaj se
dogaja?	|
Občinska skupščina Bežigrad je 20. maja letos, jjf zaradi razmer, ki so nastale na Centru strokovnih mg šol v Ljubljani, imenovala posebno komisijo z name- g nom, da razišče vzroke in predlaga rešitev nekaterih g perečih problemov. Treba je uvodoma omeniti, da v g| Sloveniji prav sedaj poteka preoblikovanje nižjih p?;, strokovnih šol v poklicne. Prvi kamen spotike neka Silllll! terih predavateljev na Centru, vsled česar je tudi prišlo do spora, je namreč bil, da na šoli uče po za mm starelih učnih načrtih ali pa celo brez njjh in da je zato nivo znanja učenca, ki šolo konča, majhen in za samo strokovno delo na delovnem mestu često ne ustrezen.
Komisija je resda ugotovila, da na Centru strokovnih šol še nimajo novih učnih načrtov za avtomehanika, avtokleparja in preparatorja, začasne pa imajo za oblačilno stroko in za frizerje. Na šoli je tudi sporna neustrezna strokovna in pedagoška izobrazba učnega kadra. Predavatelji splošnih in strokov-no-teoretičnih predmetov bi morali praviloma imeti najmanj višjo šolo ali prvo stopnjo ustrezne fakultete. Na Centru strokovnih šol v Ljubljani pa nekatere predmete predavajo popolnoma nestrokovni ljudje Med drugim de fektologinja m gospodinjska učiteljica poučujeta strokovno računstvo, slavistka ekonomiko podjetja, gimnazijski absolvent strokovno risanje in strojne elemente, dva mojstra mot.oroznanstvo, nekaj drugih pa teorijo in prakso v svčji stroki.
Zaradi neurejenih razimer je pedagoška služba že pred ustanovitvijo občinske komisije predlagala, naj bi pričeli na šoli reševati nekatere naj-boM pereče probleme, ki ne zadevajo samo pedagoško delo. pač pa posegajo v organizacijo zavoda In odnose v kolektivu. Nasvetov in dogovorov uprave šole ni upošteva la In tako si stoje nasproti uprava šole in večino predavateljev. ki ne želijo prevelikih snrememb In izboljšanja tn skupina predavateljev, ki odločno zahteva, v Interesu učencev, pozitivne spremembe Občinska komisija pa je pri ugotavljanju vzrokov za medsebojno nerazumevanje obeh skupin na zavodu ugotovila da so neurejene raz-niere na Centru zaradi pomanjkljivo proučene in dognane notranje zakonodaje, šibkega pedagoškega vodstva, slabe organizacije dela in šib Uega medsebojnega obveščanja o usrepih. ki so bili ali pr pravijeni ali pa že Izvršeni. Komisija je bila enotnega mnenja da je organizacija dela na šoli osnovni sporni kamen, zaradi katerega trpi mladina m celotni kolektiv Zato je v skladu s svojo ugotovitvijo poizkušala skupno z vodstvom šole in ostalim kolektivom reševati in urejevati sporne zadeve. Toda vodstvo šole ie reševalo stvari po svoje
Zato, ker je skupina predavateljev na Centru vztrajno zahtevala izvedbo predlaganih izboljšav in ker so svojo kritiko in predloge posredovali tudi forumom in javnosti, je vodstvo šole sklenilo »upornike« kaznovati. Prvi je prišel na vrsto predavatelj Stefan Mavri Suspendiran je bil zaradi dveh zamud v razredu, čeprav ga je disciplinska komisija zaradi istih zamud -že poprej kaznovala z opominom Ka je občinska komisi Ja raziskovala primer preda-vatelia Mavrija. je bila enot nega mnenja, da prekrški ni so bili tako hude narave, da bi bili potrebni tako drastičm ukrepi Nedvomno je šlo za kazen ki naj bi učinkovala tudi na druge
Drugi, ki je prišel na vrsto je bila psihologi'*)ja Januša Birant. Vodstvo šole jo je obsodilo za duševno voditeljico »upora«. Z referendumom in po demagoškem prepričevanju kolektiva, da Center psihologa ne potrebuje.
ampak da ta sodi v osemletko, in da Center tudi nima denarja zanj, so ukinili delovno mesto psihologa. Sledi la je odpoved delovnega razmerja. Vodstvo je sklep moralo razveljaviti, ko je psihologinja z zdravniškim spričevalom dokazala, da je noseča. Tedaj ji je vodstvo prepovedalo delati in Ji prepovedalo celo vstop v šolo. — Občinska komisija je glede ukinitve delovnega mesta psihologa uradno ugotovilo sledeče:
Z referendumom dne 14. junija letos je delovni kolektiv zavoda izločil delovno mesto psihologa. Pred leti je isti kolektiv psihologa sprejel v službo prostovoljno, po temeljitem preudarku, da je psiholog zavodu potreben. Res vodstvo zavoda zagotavlja, da so o psihologu zato izvedli referendum, ker zanj ni finančnih sredstev. Toda kasnejši dogodki okoli odpovedi delovnega razmerja in prepovedi vstopa v šolo so pokazali, da se je vodstvo šole hotelo znebiti le osebe, ne pa delovnega mesta.
Psiholog na zavodu res ne predava psihologije, saj jo ni v nobenem predmetniku Psiholog na Centru opravlja službo, ki je na takem zavodu nujno potrebna. Center strokovnih šol v Ljubljani je bil prva strokovna šola v Slo veni ji, ki je takšno službo uvedla Med drugim tudi za to, da bi preiskusila ustrez ne metode, ki naj bi služile tudi drugim zavodom pri uva janju psihološke službe. Dej stvo je, da se je psihološka služba na Centru s pridom uveljavila, toda le tam, kjer so ji učitelji dali pomoč. Nekateri učite’fi so se namreč s psihologom posvetovali, sprejemali nasvete in predlo ge upoštevali. V nekatere razrede pa psiholog sploh ,ii mogel.
Kdo na Centru strokovnih šol bo tretji na vrsti? Pa četrti, peti... vse do zadnje sledi opozicije. Da bo tako, je točno, če pristojne oblasti z drastičnim ukrepom stvari na zavodu ne bodo zausta vile in spremenile. Samo novi direktor ne bo tisti ukrep, ki bo prinesel rešitev in izboljšanje Pa še z direktorjem so zanimivi zapetljajd.
Prvi razpis za mesto direk torja je občinska skupščine razveljavila, ker je eden izmed članov komisije kandidiral za direktorsko mesto Objavljen je bil nov razpis v katerem je odstopanje glede zahtev In pogojev: poleg visoke strokovne izobrazbe tudi srednja in nižja — Popolnoma prav to ni glede na pomembnost zavoda in razmere v njem
Na vprašanje, ki ga nihče noče izreči, ker vsi upajo na neko kompromisno rešitev, pa bo le treba odgovoriti Dejstvo je in to le ugotovila rudi občinska komisija, da obe skupini na zavodu nista pripravljeni na medsebojno sodelovanje Osebni spori so orišli že tako daleč, da jih rešuje sodišče V Interesu mladine bo treba odločiti: kdo ho moral popustiti. In po tej ugotovitvi tudi, kdo bo mora) zanustltl zavod: učitelji, ki se bore v interesu mladine za napredek aH n*it«11i. ki ho čeio zaradi osebnih intere° ” status quo?	Jak
Ob Dnevu republike čestitajo
Občinski komite ZK Občinski komite SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS
Zamenjava osebnih izkaznic
V občini Ljubljana-Bežigrad bodo zamenjavali osebne izkaznice v decembru 1966. Zamenjavali jih bodo po krajevnih skupnostih vsak delovni dan od 7. do 19. ure, v sobotah pa od 7. do 13. ure.
Občani, ki prebivajo na območjih krajevnih skupnosti
BEŽIGRAD IN STADION
bodo zamenjali osebne izkaznice na sedežu krajevne skupnosti Stadion v Staničevi ul. 17 po naslednjem razporedu začetnih črk priimkov:
1.	XII. A, Ba—Be
2.	XII. Bi—Bu
3.	XII. C, C
5.	XII. D, E, F
6.	XII. G
7.	XII H, I
8.	XII. J
9.	XII. Ka—Ke	' »
10.	XII. Ki—Ko
12.	XII. Kr—Kv
13.	XII. L
14.	XII. Ma—Ml
15.	XII. Mn—Mu
16.	XII N, O
17.	XII. Pa—Pe
19.	XII. Pi—Pu
20.	XII. R 21JCU. Sa—Sl 22*^11. Sm—Sv
23.	XII. Š
24.	XII. U, V 27. XII. Z, Ž
Občani, ki prebivajo na območjih krajevnih skupnosti
SAVSKO NASELJE IN »BORIS KIDRIČ«
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
SAVLJE-KLEČE
bodo zamenjali osebne izkaznice v prosvetnem domu, Savlje 101, in sicer
19.	XII.
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
ČRNUČE
bodo zamenjali osebne izkaznice na sedežu -krajevne skupnosti, Črnuče 173 po naslednjem razporedu začetnih črk priimkov:
23.	XII. A—F
24.	XII. G—J
26.	XII. K—M
27.	XII. N—S
28.	XII. Š—a .
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
ŠENTJAKOB-PODGORICA
bodo zamenjali osebne izkaznice v prosvetnem domu Šentjakob, in sicer 22. XII.
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
BERIČEVO
bodo zamenjali osebne izkaznice v prosvetnem domu Beričevo, in sicer
21.	XII.
bodo zamenjali osebne izkaznice na sedežu krajevne skupnosti Savsko naselje, v Belokranjski ul. 6 po naslednjem razporedu začetnih črk priimkov:
1.	XII. A, Ba—Be
2.	XII. Bi—Bu
3.	XII. C, C
5.	XII. D, E, F
6.	XII. G
7.	XII. H, I
8.	XII. J
9.	XII. Ka—Ki
10.	XII. Km—Kv
12.	XII. L
13.	XII. M
14.	XII. N, O
15.	XII. Pa—Pl
16.	XII. Po—Pu
17.	XII. R
19.	XII. S
20.	XII. Š, T
21.	XII. U, V
22.	XII. Z, Ž
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
TOMAČEVO-JARŠE
bodo zamenjali osebne izkaznice v gasilskem domu v Tomačevem, in sicer
23.	XII.
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
POSAVJE
bodo zamenjali osebne izkaznice na sedežu krajevne skupnosti, Titova c. 201 po naslednjem raz poredu začetnih črk priimkov:
6.	XII. A. B
7.	XII. C, Č, D, E, F
8.	XII. G. H, I
9.	XII. J. Ka—Ki
10.	XII Km—Kv
12.	XII. L, M
13.	XII. N. O. Pa—Pl
14.	XII. Pr—Pu, R
15.	XII. S, Š
16 XII. T, U, V 17. XII. Z. Z
Občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti
DOL
bodo zamenjali osebne izkaznice v klubskih prostorih SZDL, Dol 10, in sicer 20. XII.
.Opravičenim zamudnikom bodo zamenjali osebne izkaznice še 24., 26., 27., 28., 29. in 30. XII-v prostorih občinske uprave, Parmova 41.
Za zamenjavo osebne izkaznice mora vsakdo izpolniti priglasmico (karton UPR 10 modre barve), ki jo dobi v sprejemni pisarni občinske uprave, na sedežih krajevnih skupnosti in v vseh trafikah trg. podjetja »Tobak«. Prlglasnica velja 10 starih dinarjev.
Izpolniti je treba prvo stran kartona, podatki morajo biti napisani Čitljivo, s črnilom ali pisalnim strojem. Pridmek in ime je treba obvezno napisati z velikimi tiskanimi črkami-
Podatki na kartonu se morajo ujemati s podatki v stari osebni izkaznici. Če ni tako, .je treba te podatke spremeniti že v stari osebni izkaznici (sprememba priimka itd.). Podatke vpišejo na Upravi za notranje zadeve v Ljubljani, Mačkova ulica 1. Pri spremembi stalnega prebivališča je treba izpolniti poseben karton.
Kartonu je treba priložiti staro osebno izkaznico, 2 fotografiji in 190 starih dinarjev. Fotografiji, velikosti 3x3,5 cm, morata biti izdelani na belem, tankem fotografskem papirju brez rotuš. Občan
mora biti fotografiran od spredaj (en tace)" z odkri tim čelom, brez klobuka, čepice ali rute. Na hrbtni strani fotografij mora biti s svinčnikom napisan pri' limek in ime-
Vsak občan bo niofal oddati karton osebno, ker bo pri zamenjavi osebnih izkaznic dal tudi prstn* odtis.
V Ljubljani bodo zamenjali osebne Izkaznice a®' mo tistim občanom, k» stalno prebivajo na območju ene od ljubljanskih občin.
Navajanje neresničnih podatkov pri zamenjaj osebnih izkaznic Je kaznivo po 19. členu Zakona 0 osebni izkaznici.
Obdane opozarjamo, <«* sl pravočasno preskrbijo fotografije, že vnaprej polnijo prlglasnice ter t®" čno upoštevajo razp<>r0T da bi se izognili zarnu« nemu čakanju.
Informacije v zvezi * menjavo osebnih Izkazna-dobite v sprejemni Pis®" ni občinske uprave Ljh Ijana—Bežigrad, Parmov št. 41. tel. 312-512.
UPRAVA ZA NOTR^g;
LJUBLJANA