*tar la Corresponden-
4a- Cas. Correo No. 8. ursal 17 - 1*8. Aires.
Redaccion Administracion: alle Cervantes 3039 Buenos Aires
REGISTRO NACIOHAL DB LA PROPIKDAD
INTELECTT IA L
No. 297218
* R O f- N 1 N \ :
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5.— inozemstvo 2 dolarja
•utaeina atovi 20 cts.
(L, A VOZ ESLOVENA)
PERIODIOO QUINCENAL IJE LA COLEOTIVIDAI) ESLOVENA (lTJOOBSLAVA) PAKA TODA
SUD AMERICA
<-> m 8
FRANQUEO PAGADO
Couceaion N' 3159
TARIFA REDUCIDA
Concenion N’ 1SS1
LETO (ANO) IV.
BUENOS AIRES, 16 DE ENEBO, AnO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950
Ntim. (štev.) 42
|\no del Libertador Deneral San Martin
1950
IS
g»
*	La solemne proclamacion por el presidente de la Republica del Ano >u?el Libertador General San Martin, con que se inicia la ininterrumpida serie a U homenajes con que se honrara su memoria, vincula a todos los pueblos en g, m mismo y fervoroso proposito igual, cuya espada fue y sigue siendo simbolo X le fe en el porvenir de su patria y de la America por cuya independencia lu-je“ho de un extremo a otro de sus montanas y valles. El ano comienza, pues, j(>ajo la advocacion del heroe inmortal, por cumplirse durante su transcurso 0 il centenario de su muerte.
Por la libertad y por una civilizacion de justicia y de paz dirigio sus e jer-tr; litos San Martin. No fue ni hubiera podido serlo, dados sus ideales y su indole ttoral, un guerrero sin mas preocupacion que el resultado de sus campanas. h 'ada uno de sus triunfos significa ima conquista para la soberania de los ni >aises del continente y una realidad para los fundamentos del derecho y de or a cultura. La suerte de los pueblos no quedo, mientras el actuo, librada a los gokzares de un destino incierto porque tenia la conciencia de su responsabilidad ..total como militar y como gobernante. De ahi el tamano de su figura, que ij»Va creciendo a medida que el tiempo se vuelve historia y que la Argentina “^onsagra al orbe entero como un ejemplo de valor, de inteligencia y de aus-NfWidad.
>gi El Ano del Libertador marcara una etapa singular en la glorificacion Jel paladin. Y la Republica demostrara, por medio de sus hijos, que practica las virtudes de la gratitud para con el hombre sue dejo en herencia una tra-Fectoria tan noble en la causa de la liberacičn americana, que puede afirmar-R<*e que su brujula espiritual fue la lealtad y el honor. Sus informes, procla-—ttias, cartas, notas y documentos revelan la profundidad de sus preocupacio-—®es y la probidad de su pensamiento. Y nos dicen tambien de la intima mo-jdestia de su alma, que es uno de los pilares de su personalidad. De ahi que junto a sus veneradas reliquias mortales y como emanando de ellas mismas, se levante la pura y luminosa imagen de su vida para alumibrar a la Nacion el camino y para senalar a las generaciones que sucedan el rumbo de un per-**Petuo progreso. Al morir pidio en su testamento ser enterrado sin acompana-2 toiento alguno. Desde entonces le acompana el respeto y la admiracion de todos.
■ La colectividad yugoslava en la Republica Argentina, que con su tesonero ^Ptrabajo y numerosos sacrificios han contribuido en el forjamiento y el pro-
eso de la gran Patria de los Argentinos, se adhiere con fervor y con particu-r sati3faccion, en este Ano del Libertador General Jose de San Martin, a ista apoteosis del heroe, al homenaje que el pueblo argentino rinde a su Libertador. La colectividad yugoslava sabra dar durante este ano, como lo Ujhizo hasta ahora y como lo hara despues, innumerables pruebas de su lealtad acia el pais y el pueblo que les ofrecieron la hospitalidad y posibilidades pa-'a forjar su nueva vida y un futuro mejor.
, j Adhiriendose a la conmemoracion del centenario de la muerte del Gran —jCapitan y a la glorificacion de su vida inmortal, toda la colectividad yugos-que rendia y mantenia el culto del Gran Capitan todos los aiios, lamenta jprofundamente que en este historico ano para el pueblo argentino no tendra la oportunidad, por causa de la incomprensible clausura de sus organizaciones, 5* de reunirse debajo la imagen del inmortal San Martin, que siempre presidia "“las sedes de sus organizaciones culturales, para rendirle el debido homenaje “v expresar su fervorosa admiracion y amor que siente para el forjador de la 17'^acion Argentina y el libertador de los pueblos sudamericanos. Asimismo la -colectividad yugoslava radicada en esta hospitalaria tierra lamenta profunda-..^ente que le hayan impedido celebrar la llegada del Ano Nuevo —Ano del .Libertador General San Martin— con lo que hubiera iniciado dignamente el 0 «0 dedicado a la veneracion del Gran Capitan.
■ En este ano, cuando el pueblo argentino se dediča a la memoria del 82General San Martin y su ejemplo, haciendose promesa de tener presente la jprobidad de su pensamiento, sus ideas y sus ideales. el periodico de toda la
colectividad yugo slava progresista “SLOVENSKI GLAS” (La Voz Eslovena) ■^edicara sus paginas tambien a la glorificacion de su memoria y a la pro-Pagacion de sus ideas, de los ejemplos de su vida y de su pensamiento de-^ocratico. Y toda la colectividad yugoslava progresista esperara que se le la posibilidad de reunirse de nuevo en sus organizaciones, para de esta ^anera contribuir todavia mas a la levacion del homenVe que se rinde al ^ran Capitan y a la realizacion de sus suenos, es decir, el forjamiento de una | Patria grande y libre para todos J os argentinos y los demas que habitan J8U suelo.
ADAMIČ:
Politika vlade SZ je zavzela osvajalni značaj
“SPREHAJAL SEM SE PO GOZDOVIH, VASEH, MESTIH IN HRIBIH, KJER NAJ BI SE VRŠILE BORBE MED TITOVCI IN ANTITITOVCI”
New York. — (Tanjug) — Ob povratku iz Jugoslavije je slavni ameriški pisatelj jugoslovanskega rodu LOUIS ADAMIČ posvetil eno celo številko svoje revije “T & T” vtisom iz Jugoslavije ter opisuje položaj v tej državi in spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Adamič piše, da je želel oditi tudi v Sovjetsko zvezo, toda sovetska vlada mu je odklonila vizum, čeprav je čakal nekaj mesecev. Adamič piše dalje, da so ga na sovjetskem poslaništvu v Wasl)ingtonu, ko se je tam oglasil, vprašali, ali je či-tal resolucijo Informibroja in kakšno je njegovo mnenje o njej. Isto vprašanje so mu ponovno postavili, ko se je drugič oglasil na poslaništvu vedno zaradi vizuma. Na to vprašanje je odgovoril, da je čital resolucijo in da je čital tudi jugoslovanski odgovor. Vendar ni dobil vizuma in namesto v Sovjetsko zvezo je odpotoval v Jugoslavijo.
Ko opisuje v omenjeni reviji svoje šestmesečno bivanje v Jugoslaviji, poudarja Adamič, da je ta država v polnem produktivnem poletu in aa ni nobenega sledu o zatrjevanih neredih,
o	katerih toliko govori tuju tisk.
“Sprehajal sem se po gozdovih, — piše Adamič — po vaseh in po mestih ter se povzpel na hribe, na katerih se po vesteh časopisov in radia z zahoda in vzhoda Evrope vršijo borbe med protititovslcimi gerilci in Titovo vojsko. Toda povsod je prebivalstvo naklonjeno vladi. Po hišah in po tvor-nicali lahko čitate:
“Delo je najboljši odgovor na klevete proti tovarišu Titu in naši državi”, ali pa:
“Prvič v naši zgodovini delamo za sebe same".
Adamič poudarja nato v svoji reviji, da so v Jugoslaviji podane vse možnosti, da se do kraja spozna spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
“Povsem jasno sem videl — piše
Adamič — da ima spor Tita s Komin-formom ogromno važnost za mir in za | napredek v svetu. Zaradi tega sem se ; posvetil proučevanju tega spora in namenil sem se napisati o tem knjigo. Ker sem imel priliko govoriti z najvišjimi voditelji Jugoslavije in ker sem med svojim šestmesečnim bivanjem v Jugoslaviji govoril z mnogimi delavci, sem dobro spoznal položaj Jugoslavije ter sklenil o njej napisati kniigo”.
Adamič pravi, da bo imela knjiga več sto strani, njen naslov bo “TITO” in bo izšla ob začetku tega leta.
Adamič navaja nekatere razloge spora med Jugoslavijo in SZ ter poudarja, da Stalin zelo malo spoštuje majhne narode in da nima zaupanja v progresivnost ostalih narodov razen ruskega. To je ena izmed osnovnih razlik med Stalinom in Titom.
“Tako med vojno kakor tudi po vojni — piše Adamič — je Kremelj poskušal zadušiti s pomočjo NKVD jugoslovanske oblike revolucije, ki jo je vodil Tito ter jih nadomestiti z ruskimi metodami, katere uporabljjao v Bolgariji, na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, v ČSR in v Albaniji. Sovjetska zveza vzpostavlja svojo voljo v deželah evropskega vzhoda. Politika sovjetske 'vlade je za-vzela osvajalni značaj.
Nasprotno pa Tito in jugoslovanski komunisti, ki verujejo v možnosti napredka v vsakem narodu in ki verujejo, da se bodo vsi narodi napotili v socializem, želijo vzpostavitev socialističnih držav, ki bodo imele med seboj trdne politične, gospodarske in kulturne odnose, odnose, ki bi morali biti vzpostavljeni na podlagi socia lističnih načel vzajemne pomoči in spoštovanja želja vsakega naroda. Ta koncept je popolnoma nasproten konceptu države, kjer vlada tajna policiji! in po katerem naj bi imele velike in bolje razvite države pravico nadzorstva nad manjšimi in šibkejšimi državami”.
VLADNA KRIZA V ITALIJI
V	Modeni (Italija) je 9. t. m. stavkalo 20.000 delavcev in stavkujoči so nameravali zasesti livarno Orsi-Mase-rati. Prišlo je pri tem do resnih spopadov med policijo in stavkujočimi. Pri spopadih so bili trije delavci mrtvi in več ranjenih. Zaradi tega novega nazaslišnega napada policije na
I	stavkujoče delavce je zavladalo veliko ! ogorčenje med delavstvom, ki je takoj proglasilo splošno stavko po raznih | mestih severne Italije. Delavci so ogor-
čeni protestirali proti policijskemu terorju, ki danes vlada v Italiji in grozili celo z ljudsko vojno.
Vsled napetega stanja, ki so ga povzročili nemiri po vsej Italiji, je nastala vladna kriza, in je morala celokupna Degasperijeva vlada odstopiti. Zadnje vesti iz Italije poročajo, da je predsednik Einaudi, ponovno poveril De-gasperiju nalogo sestave nove vlade. Degasper je že pričel z konsultacijo pri voditeljih raznih strank.
PO SVETU
Neuspela večerja G. Višinskega
V ameriški “Prosveti” čitamo članek ki čeprav nekoliko zastarel, ga vsled važne vsebine priobčimo.
New York. — Ameriški dnevnik Christian Science Monitor ocenjuje stališče sovjetske delegacije na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN in piše:
‘•V teku dosedanjega zasedanja Generalne skupščine se je jasno pokazalo, da vidi Sovjetska zveza v Jugoslaviji svoj najtežji in najvažnejši problem sedanjosti. Prvikrat je postala sovjetska diplomacija ne samo negotova, temveč tudi panična.”
Ker se zaveda svoje moralne slabosti in svoje nemoči pred nespornimi dejstvi, ki jih navaja delegacija FLRJ, brede sovjetska edelgacija na tem zasedanju v vedno večje napake. Ker se boji moralne sile Jugoslavij, pada s'ovjetska delegacija v svoji nenačelni gonji vedno globlje in globlje. Tako na primer misli, da. je na tem zasedanju Generaln skupščine OZN njena glavna naloga preprečiti izvolitev | Jugoslavije v varnostni svet.
V prizadevanju, da bi dosegla ta smoter, uporablja sovjetska delegacija vsa sredstva in načine. Predlagala je ZDA “diplomatski dogovor’’ za umazano trgovino na račun grškega ljudstva. Sovjetski predstavnii izvajajo z vsemi mogočimi načini pritisk na delegacije. Tudi oni dan je bilo opaziti napor sovjetske delegacije v tem smislu. Na sedežu sovjetske delegacije jv New Yorku je bila slavnostna večerja, na čast Arcea, šefa argentinske
delegacije. O tej večerji je pisal New Post 15. oktobra tole:
‘‘Najnovejši branilec predsednika Perona je Andrej Višinski. Na sprejemu v počastitev šefa argentinske delegacije Arcea je Višinski zares daleč v razkazovanju svojih prijateljskih čustev do predsednika Per6na. šef argentinske delegacije Arce se je prav gotovo moral na tem sprejemu med razgovorom z Višinskim večkrat vprašati, ali je točno, da je na u-radnem sprejemu pri sovjetski delegaciji, ali pa je slučajno na spremeju v ministrstvu za zunanje zadeve v Washmgto-nu. Ko je Višinski govoril o predsedniku Peronu, je našel samo lepe besede. Poudaril je, da je neodvisen roditelj Argentine, da je izreden demokrat in da je velik vodja argentinskega ljudstva. Seveda je Višinski govoril vse to z določenim namenom. Ko je odpel vso slavo predsedniku Peronu, je prosil Arcea, naj podpre sovjetskega kandidata za varnostni svet. Prosil ga je, naj ne glasuje za Jugoslavijo, temveč za češkoslovaško.
G. Arce se je zahvalil Višinskemu za slavospeve predsedniku Per6nu. Pomislil je o sovjetski ponudbi in nato odgovoril, da obžaluje, vendar Argentina vseeno ne bo glasovala za češkoslovaško.”
New York Post poudarja nadalje, da Sovjeti v gonji proti Jugoslaviji, čeprav se doslej niso veliko trudili, da bi bili ljubeznivi, tokrat ne varčujejo z napori, da bi se dogovorili z drugimi delegacijami, vendar jim to ne uspeva.
ANGLIJA IN JUGOSLAVIJA
sta zadnje dni decembra podpisale trgovinsko pogodbo za izmenjavo blaga v znesku 220 milionov angleških funtov in Anglija se je obvezala, da bo odločila Jugoslaviji 8 milijonov angleških funtov. 4Ta trgovinska pogodba spada med največje, ki so bile podpisane v povojni dobi z zapadom.
Predsednik Prezidiuma Narodne skupščine F.L.R.J. Tovariš Ivo Ribar se zahvaljuje našim izseljencem za častilke
IMiEZUDJ.IUM
MAIIODMf mcrririNF FNRJ
kabinut prutsbdnika
Beograd, 5 decembra 194-9 god.
Drug.
JUGOSLOVANSKI ISE&JETTICI ,U ARGENTINI
Buen6s Aires
Srdačno zahvaljujem u ime Presidijuma NS.FNRJ, i u moje lično, na upučenoj če3titci povodom narodnog praznika 29 novembra - Dana Republike.
Drtfgarski Vas pozdravM.
Kakor je žei. znano našim čitateljem kakor tudi vsej naši naselbini, so jugoslovanski izseljenci, zbrani 27. novembra 1949 v dvorani gledališča “Rosini” na proslavi našega Narodnega praznika, poslali pozdravne brzojave Maršalu Titu in tov. dr. Ivanu Ribaru, predsedniku Prezidiuma Narodne skupščine F. N. R. J.
Te dni je prejel Prireditveni odbor za proslavo našega Narodnega praznika* v Buenos Airesu, lep odgovor tovariša Ribara, katerega faksimil objavljamo egoraj. S tem svojim pismom, poslanim našim izseljencem v Republiki Argentini, naše narodne oblasti ponovno dokazujejo svojo skrb in zanimanje za na&e izseljence raztresene po širnem svetu ter izražajo istočasno svojo globoko zadovoljnost, ko vidijo da so naši izseljenci, kljub dolgoletni in obilni neprijateljski propagandi, vsak dan čvrsteje povezani z domovino ln svojimi narodi.
Na Ogrskem se je zbralo nekoliko nacionalistov, ki so si nadeli kot nalogo, boriti se proti sedanjemu režimu. V ta namen so poslali v svet, posebno delavskim sindikatom prošnjo, naj se jim pošlje denar, munieijo in orožje, da se bodo lahko borili proti komunizmu, češ, da so pripravljeni žrtvovati življenje, da le pride spet na vlado stara Qgrska plemenitaška družba. Do sedaj ni še znano, koliko so ali bodo pomagali delavski sindikati ali zdi se, da bo ta klic ostal le glas upi-jočega v puščavi, kajti oblasti na Ogrskem dobro poznajo take nevarnosti in ne bodo dopustile, da se vrnejo v deželo stari suženjski časi.
• Daljni vzhod, posebno Kitajska, povzročajo ZDA velike skrbi. Zmagoslavna kitajska ljudska vojska je izgnala Čangkajšeka in njegovo sodrgo na otok Formoso, kjer sedaj izvajajo nad prebivalstvom teror, ker bi ga radi uporabili za svoje načrte. Ljudstvo pa se temu upira in poleg tega preti še nevarnost, da zasedejo otok osvobodilne čete Kitajske.
Truman je ob novem letu imel svoj govor, v katerem je tudi med drugim izjavil, da bodo ZDA “odkrito in odločno ’ ’ pomagale Čangkajšeku, češ, da ! je potrebno obdržati, za nadaljnje operacije na daljnem vzhodu, otok For-inoao v svojih rokah. Tomu predlogu pa se je najprej uprlo ljudsko mnenje v ZDA ter nastopili so proti temu tudi razni odgovorni državniki, povdarja-joč, da je že itak vse izgubljeno in da bi bilo škoda nadaljnih človeških in materjalnih žrtev.
Med tem pa je Velika Britanija priznala novo Kitajsko liudsko vlado, kar je še posebno neprijetno vplivalo na Trumana in njegove pomagače. To je bil najbrže najtežji vzrok, da so skoro v isti sapi rekli, da ne bodo kitajskim nacionalistom več pomagali, češ, da ne bi imeli od tega nobenih “koristi”.
Priznanje nove kitajske vlade od strani Anglije je velika pridobitev za ljudski pokret na Kitajskem, kajti tudi druge vlade so pričele takoj posnemati Anglijo. Italija, ki je še vedno pod vplivom temnih sil, je izjavila, da “sedaj ne bo še priznala nove kitajske vlade”.
Kitajski nacionalisti se radi tega nepričakovanega novega poraza zelo jezijo, ker vedno jasnejše jim je, da so popolnoma izgubljeni, dočim se je pri- j čelo kitajsko ljudstvo že veseliti svojih | zmag in pričelo obnavljati svojo deželo, katere bogastvo bo služilo sedaj tistim, ki bodo delali in se žrtvovali.
• V ZDA je po zadnjih poročilih 14 milijonov brezposelnih. Če pomislimo, da je to število 10% vsega prebivalstva, si lahko predstavljamo zakaj Truman in njegovi pomagači tako rožljajo z orožjem in si želijo vojne, kajti le vojna jih lahko reši.
• V Italiji se vedno bolj in bolj gibajo poljedelski delavci, ki so si ustanovili zadruge in z njiovimi družinami in poljedelskim orodjem zasedajo neobdelano zemljo. To dela vladi de Ga-sperija velike praglavice. Vlada je namreč pri zadnjih volitvah obljubljala, da se bo agrarna reforma izvršila, do katere obljube pa ni prišlo in
kakor izgleda si jo morajo sami < lavci izvršiti.
• V Eimu pričakujejo letos ob si tem letu 6 do 7 milijonov romarj« Trgovci pričakujejo lepe dobičke, k1 tere jih bodo prav gotovo dosegli. Be no ljudstvo pa se boji, da ne bo ime s čim kupiti življenjskih potrebšči katerih cene bodo v tem času pr* gotovo porasle.
• Francoska vlada je po raznih n' porih izšla iz krize. Obljubila je d lavstvu razna socialna izboljšanj Mogoče bo kaj resnice na tem, a i gieda, da ne bo šlo tako gladko, kaj tisti, ki so na vladi, še nikoli niso polnili danih obljub in vsled tega bodo prejšnje zmote gotovo v kr8 kem ponovile.
• Francija je ob koncu druge! ^ leta Maršalovega plana dosegla sv« ^ stven rekord:	medtem, ko je ime! ^
leta 1947 samo nekaj tisoče v brezp selnih, se je sedaj število brezposeln dvignilo na 600.000.
• Sporazum štirih o avstrijski p' p godbi še ni zaključen. Zastopniki tr« j, velesil so zahtevali od sovjetskega $ stopnika naj vpraša njegovo vlad & kako in kdaj misli zaključiti sporaztf }] •o mirovni pogodbi z Avstrijo.
• Nemčija je podpisala z Jugosli d vijo trgovinsko pogodbo, glasom $ Ii tere bodo obe državi izmenjavale s^1 v je izdelke v vrednosti 600 milijon^ g dolarjev. Danes vidimo, da ima FL ir Jugoslavija trgovinske stike z. 46 (J I žavarni, kar pomeni, da je v zvezi n večino držav na svetu, katerih je 59, r
• Avstralska vlada je napovedala k munizmu najstrožji boj, pa naj stai it kar hoče. Komunisti so to novost spf d jeJi z vso hladnostjo in trdijo, da nfl 0 jo na svoji strani večino delovne ljudstva.
• V Sovjetski zvezi je menda e. plodirala pred dnevi še ena A.toms bomba. To dela vojnim hujskačem ZDA smrten strah, kes prepričani bili, da imajo edino oni v rokah uničevalno sredstvo. Sedaj knčij da bodo izdelali neko “super atomsl bombo”, in s tem bi radi prepričali preplašili ostali svet. Sicer se pa svetu niti ne zmenijo za to, pač se povsod požrtvovalno dela. da bi popravilo to, kar je zadnja vojna ui čila in ljudstvo hoče v miru uživl sad svojega truda. Menda ne bodo tu s “super bombo” zavladali sveta bodo narodom vladali le tisti, ki del jo, da se na svetu živi v miru in blag stanju.
• Mesto Davenport je bilo prii strašnemu požaru, kateri je zajel b« mšnico slaboumnih žensk in uničil e oddelek, v katerem je bilo 57 bol»' žensk. Te so bile zelo nevarne in jih vsled tega držali zaklenjene v inf žastih oddelkih, radi česar je bi vsako reševanje onemogočeno. Iz ra valin so izkopali 27 mrtvih in več število opečenih.
• V sveti zemlji tudi menda bodo imeli miru. Arabci se tožijo, • jim novo ustanovljena izraelska va krati rafzne pravice, ^.ngnja ZDA imajo koristi, da se te drža' med seboj neprijazno gledajo in vsi* tega pomagajo obema. To povzroČ da se vedno bolj grdo gledajo. Por čila pravijo, da si bo Jordanija p1 ključila del Palestine, ker tam živi izključno arabci, kar bo prav gotoj 81 povzročilo nove nemire med izraelci arabci.
• Nova država Izrael šteje danes milijon prebivalcev.
• Na ameriškem veleposlaništvu Londonu so bila pogajanja med Z$ in Italijo o preusmeritvi italijanske i dustrije v vojno proizvodnjo. S tf bo nov del italijanske industrije ji ameriške roke
IZ JUGOSLAVIJE
V Jugoslaviji odkrivajo vedno nova ležišča premoga in rud
Velikansko bogastvo raznih rud v Jugoslaviji, nudi zelo ugodne pogoje razvoj v rudarstvu. V predvojni "'Jgoslaviji so se zelo malo brigali za pološka raziskavanja. Takoj po osvoboditvi pa se je začelo smotrno geološko raziskavanje po vsej državi. Ve-•iko jugoslovanskih premogovnih bazenov, ki ležijo raztreseni po vseh krajih v državi, niso prej dovolj ra-z'skali, zato niso bile znane količine Premogovnih p'asti. Geološke skupine v nekaj letih raziskale posamezne "raje in dale pobudo, da so odprli ne-*aj novih rudnikov. Tako bodo v sred-Bosni odprli dva nova premogovna med Zenico in Kreko. One v Zenici, Brezi in Kaknju so precej razkrili. V tuzianski oblasti odpirajo dva Premogovnika. V Sandža'ku se pripravljajo odpreti velik premogovnik 80 odkrila v primeri s predvojnimi re-Zervami za nekaj milijard ton nadaljnjih premogovnih ležišč.
V	centralnem rudarskem institutu delajo razna laboratorijska raziskavama za izboljšanje premogovne kako-v°sti Podlaga za industrializacijo jugoslovanske države je veliko železne, ^anganove, kromove in še drugih rud. Našli so nova velika ležišča železne rude, ki bo mogla skupaj s sedanjimi Judniki popolnoma kriti potrebe v železarstvu. Manganovih rudnikov ni toiela stara Jugoslavija. Po osvoboditvi so geološke skupine v kratkem odkrile veliko ležišč te rude in nekaka manjša ležišča so že začeli izkopati. Odprli bodo velik manganov r0dnik v Makedoniji.
Jugoslavija je ena naj bogatejših ^ropskih držav v kromu, V predvojni "Ugoslaviji so imele inozemske družbe Slavno besedo v izčrpavanju kromove fUde in se še od daleč niso zmenile ža iskanje novih ležišč. Danes so našli ll°va ležišča v Makedoniji in Kosmetu. rUdnik svinčene in cinkove rude. Tudi ^ Orni gori odpirajo dva rudnika te ^ela pa se vršijo še na petih drugih
mestih, kjer so našli bogata ležišča teh kovin.
V	Srbiji in Makedoniji raziskujejo geologi že dalje časa bakrena ležišča.
Molibdena niso izkoriščali pred vojno. Med drugo svetovno vojno je bil odprt velik rudnik molidbena. Po osvoboditvi so našli geologi velikanska ležišča te kovine. S tem so ustvarjeni poboji, da odpre Jugoslavija ene-"•i, največiih molibdenovih rudnikov v Evropi. Sedaj pripravljajo posebne umrave za prede1 ovanj e te kovine.
svin je nafte ie bilo pred vojno večinoma v rokah inozemskih družb. L. 1939, se je pridobijo v Jugo-slav;ii samn 1 000 ton. Sedanii pet,-lpfni plnn določa, da bo doseglo pridobivanje naft,e na koncn sedanie petletke 450 000 ton. Pri raziskovanju naftinih ležišč so dosegli geologi sijajne uspehe.
Začeli so tudi predelavati oljne skrilavce, iz katerih dobivajo bencin in razne drupe destilate. Po osvobo-lega boksita, sljude, kvarcita. mavca, grafita in kremenčevega peska. To je omogočilo odprtie nekaterih tovarn za izdelovanje električnega in navadnega porcelana, šamota, o;?nievarnega materiala itd. — Za industrijo stekla so zagotovljene vse potrebne surovine. Raziskujejo tudi zemeljski plin ki ga je v Jugoslaviji precej. Mnoga tamoš-nja mesta bodo kmalu začela uporabljati za kalorične elektrarne naravne pline namesto premoga.
Doseženi uspehi najbolje dokazujejo pripravljenost in odločnost jugoslovanskih strokovnjakov. Skoda, da je v Jugoslaviji malo strokovnjakov v geološki znanosti. Zato so Jugoslovani posvetili veliko skrb izučiva n.ju novega tehničnega kadra. Odprti so sedaj razni tečaji in geološki tehnikum, kjer se bo izurilo na stotine novih tehnikov. Ob koncu petletnega načrta bodo prišli s fakultet visoko kvalificirani geologi — prvi po osvoboditvi jugoslovanske države.
Praznik bralstva v Prekmurju
Dve leti delo za hidrocentralo na Dravi
Dne 24.oktobra sta minili dve leti ^dega dela in boja delovne skupine v ^Uzenici za novo hidrocentralo na ^avi. V tem času je ob gradilišču 2rastlo veliko delavsko nasele, v jami fta reki pa bo ob koncu sedanje pet-jotke pognala Drava nov generator uidrocentrale, podobne oni na Mari borskemotoku.
Tipalka velikega ročičnega žerjava razteza in tipa nad jamo, obdano z zidom in neprenehoma odnaša in do-^fiša izkopano in potrebno gradivo. *~od tem žerjavom sega v globino še "rugi kabelski žerjav z dvojno zmog-*J'vostjo običajnega žerjava, ki je do-®Usel glavnega inženirja Borisa Pi-Pana. Na levem bregu tega gradilišča
so zgradili popolnoma novo gramoznico. V kratkem bo na samem gradilišču gotova tudi betonarna. Vse delo in grajenje hidrocentrale je v celoti mehanizirano. Gradbeni stroji so izkoriščani kakor le malo kje pri grajenju električnih central v državi..
Kakor mnoge podobne vodne električne centrale po Jugoslaviji, gradijo tudi to novo dravsko hidrocentralo samo od temeljev do najvažnejših delov njene notranje opreme. Prvenec jugoslovanske težke industrije “Litostroj” pri Ljubljani izdeluje največje kaplanove turbine, zagrebška tovarna “Rade Končar” pa velike električne stroje
—	generatorje. Vse te domače izdelke bodo montirali tudi v Vuzenici.
Dr Aleš Bebler, je bil imenovan za ^alnega delegata pri OZN z nalogo, ~r. Jože Vilfan pa je bil imenovan ^a zastopa FLRJ v Varnostnem svetu. za namestnika zunanjega ministra.
Zaradi špekulacije z živilskimi poljščinami je bila v Sežani obsojena ®av Ivanka na 7 mesecev in 3.000 di-^arev kazni. Jajca, maslo, mleko itd. prodajala po visokih cenah.
Maršal Tito je sprejel skupino jugoslovanskih izseljencev iz ZDA, ki se že delj časa mudi v Jugoslaviji. Gostje so izjavili, da so bili na svojem potovanju stalno v stikih z delavnim ljudstvom ter da so se seznanili tudi s po-FLRJ. Navdušeni so nad gradnjo voljne FLRJ.
7 zadružnih domov so zgradili v mariborski oblasti v mesecu oktobru in novembru.
Osemdnevni kmečki praznik iskrenega bratstva v Murski Soboti se je zaključil z velikim zborovanjem, povezanim s kulturnim programom. Tega velikega in pomembnega praznika so se poleg glavnih zastopnikov slovenske vlade udeležili tudi člani Petkove brigade iz Trbovelj in nekaj udarnic iz mariborske tekstilne tovarne. Končnega zborovanja se je udeležila ogromna množica ljudi iz raznih krajev prekmurske pokrajine.
Ob devetih je zalila soboške ulice ljudska poplava. Iz vseh zbirališč, ulic in uličic so vreli ljudje, veselo razpoloženi, nasmejanih lic. Delavci, kmetje, zadružniki, pionirji — vsi, ki jih družijo skupni napori in skupni cilji. Obširen prostor v mestnem parku bi bil skoraj pretesen, ko se je čezenj razlila pisana ljudska množica z napisi, zastavami in slikami. V vrvenju tega ljudstva je bilo vsega tega toliko, da ni bilo mogoče ločiti tega od onega. Pa je nekdo zavriskal in njegov vrisk se je razletel preko košatili dreves ter se irgubil nekje v daljavah nad zelenimi polji, kjer je toplo in sijajno žarelo z’atorumeno sonce. Polagoma se je množica umirila in ljudje so prisluhnili besedam raznih govornikov.
“Nekoč se bodo čudili in nas spraševali, odkod smo vzeli moč, vero in silo. ki je kovala naše zmage. Mi bi jim lahko_ že kar danes odgovorili: enotnost in bratstvo vseh naših ljudi s Titom na čelu... ”
V	množici je zavrelo. Tisoč in tisoč
oči je zablestelo, iz tisočev prekmurskih grl pa je odjeknila mogočna beseda “Tito”’.
V	tem vzkliku ni bilo ne dvoma ne bojazni. V besedah je vrelo toplo čustvo, ki pride pri Prekmurcih le redko na dan.
Pionirji iz Prekmurja so zapeli. Pa tudi zaplesali so. Mali Janči je zavihtel širok klobuk s pisanimi trakovi in zvonko zavriskal. Čemu je to naredil? Tako se je vprašala njegova mati, ki je stala spodaj v množici in opazovala ! srečno mladino na odru. In sreča je dihnila tudi vanjo. Razumela je. Njen sin je zavriskal z zanosom mladega rodu, zavriskal je sreči bodočih dni, življenju, ki prihaja v slovenske kraje in ki ga ustvarja njegov rod s tako nezlomljivo voljo.
In še so peli, igrali in vriskali. Pa je rudar Železnik malo v zadregi obstal na odru pred mikrofonom ter zrl na valujočo množico, ki je pričakovala njegovo besedo.
“Tovariši, kaj naj vam povem... Veseli smo, srečni in ponosni na vas. Vidimo, da imamo v vaših vrstah čvrsto oporo, silo ljudi, ki hočejo korakati z nami delavci, premagovati vse težave v naši socialistični domovini in doseči blaginjo v njej. Srečni smo, da pod vodstvom svojega Tita skupno ustvarjamo srečo svojim rodovom. In ustvarili jo bomo... ”
In iz množice sc je utrgal klic, ves vesel in živ:	“Naj	živi bratstvo in
enotnost naših narodov...”
Desetletnica Škofjeloškega
muzeja
Člani Muzejskega društva v Škofji Loki so dne 23. oktobra praznovaii d^sefetnico svojega muzeja in dvajsetletnico svojega društva. Slavnost nega zborovanja sta se udeležila zastopnika ministrstva za kulturo in znanost in Akademije znanosti in umetnosti.
Poleg teh dveh je bilo še kakih 70 zastopnikov slovenskih muzejev in kr£j venih oblasti.
V	muzejskih zbirkah se lepo in pregledno vidi razvoj gospodarskega in družbenega življenja med škofjeloškim prebivalstvom. Znano je, da je dalo škofjeloško ozemlje veliko število vidnejših kulturnih delavcev, književnikov, znanstvenikov in umetnikov.
Kljub raznim težavam je uspelo muzejskemu vodstvu v tesnih prostorih Puštalskega gradu lepo in pregledno urediti zbirko, ki obsegajo etnografski in kulturno zgodovinski oddelek, kjer so lepo prikazana življenja in dela slikarjev bratov Šubicev, O. Groharja, Koširka in Birolle, pisatelja I. Tavčarja, obrti (zlasti ceha ključavničarjev, kovačev, klobučarjev, tkalcev), potem prirodopisni oddelek in nekaj iz arheologije.
Popoldne je bila v okviru te lepe proslave uprizorjena dramatizirana povest dr j a. I. Tavčarja “Visoka kronika”, ki zajema snov iz zgodovine Škofjeločanov in bližnje okolice. Pri uprizoritvi je sodelovalo nad 80 ljudi iz Škofje Loke in okoliških vasi.
KATOLIŠKI DUHOVNIKI IZ LR SLOVENIJE PRI MARŠALU TITU
Predsednik zvezne vlade FLRJ je pred enim mesecem sprejel zastopnike Ciril-Metodove družbe LR Slovenije
—	pod vodstvom predsednika Antona Bajta, ki je pozdravil maršala Tita v imenu članov delegacije. Med svojim govorom je poudaril pripravljenost članov družbe in patriotične duhovščine, da v sodelovanju z ljudskimi oblastmi prispevajo svoj delež pri graditvi nove Jugoslavije. Med razgovorom so se katoliški duhovniki dotaknili raznih vprašanja in odnosov cerkve in države, pri čemer j^ maršal Tito pozdravil delovanje Ciril - Metodove družbe in opozoril na to, da je v svoji znani izjavi v Zagrebu, kakor tudi že prej in kasneje, nekajkrat izrazil željo, da bi se pravilno in sporazumno reševala različna vprašanja med državo in cerkvijo.
Ta razgovor naj bo resen opomin domači duhovščini, ki skuša na vse
pretege prepričati naše izseljence, da sta v Jugoslaviji vera in duhovščina
preganjana.
Zvezna vlada je izdala novo uredbo
o	gmotni podpori za otroke, in sicer v obliki podpore za novorojenčkovo opremo, podporo za izboljšanje pr&-hrane matere in dojenčka ter v obliki stalne denarne doklade za otroke in enkratne podpore družinam, ki imajo za vsakega otroka, rojenega v zakonu ali izven, za adoptiranega otroka, vnuka, pastorka in tujega otroka brez staršev, in sicer redno do izpolnjenega 17. leta, za one ki se šolajo, pa do 23. leta.
Veliko kinodvorano so odprli v Litostroju, v kateri je prostora za 1000 lavcev. Kinoaparaturo je izdelala tovarna “Iskra” v Kranju.
Novo univerzo so odprli v Sarajevu.
Za zdaj ima sledeče fakultete: medicinsko, agronomsko, šumarsko in tehnično. V kratkem bodo odprli še leposlovno in živinozdravniško fakulteto.
SiomsKi glas
Redaecion y Administraci6n:	Calle	Cervantes	3039
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador:	VICENTE	SUBAN
ZASTOPNIKI:
Ea C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
Za. Lomo Negro in	okolico: Golobič Marko.
J5* Villa Calzada in	Temperley ter okolico: Lui» Furlan — Citel.	Flor«*«,	V. C&icada.
Za Montevideo: Vern	in Milka Ogrizek — R»ctificoci6n Larafiacja	2235
16 de Enero, Ano	del Libertador General San Martin, 1950	—	No. 42
Vsota vseli dosedanjih psovk proti F.lll.
Končno je po enem letu in pol prišlo do tretjega zasedanja Informacijskega urada komunističnih partij (Kominforma), katero je Še pred dobrim mesecem vršilo na Madžarskem. Na tem zasedanju so bila podana sledeča pbročila: M Suslov: “Obramba miru in borba proti vojnim hujskačem”; P. Togliatti “Enotnost delavskega razreda in komunistične ter delavske partije” in poročilo Gheorghiu Dejax “Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in vohunov”.
Nas jugoslovanske izseljence, ki se čutimo del našega naroda, nas zanima predvsem Dejevo poročilo o KP Jugoslavije in tozadevna resolucija, ki so jo soglasno na zasedanju sprejeli. Resolucija obsega nekaj več kot tri časopisne stolpce in je mnogo krajša od zloglasne resolucije z II. zasedanja In-formbiroja v Romuniji. Kakšno vrednost more imeti ta resolucija, pa nam najbolje pove sledeči stavek, ki ga dobesedno citiramo:
“Socialna baza tega režima so kulaki na vaseh in kapitalistični elementi v mestu. Oblast v Jugoslaviji je dejansko v rokah reakcionarnih protiljudskih elementov. V centralne in krajevne organe se uvajajo politični ljudje starih buržuaznih strank, kulaki in drugi, ljudski demokraciji sovražni elementi” i. t. d.
Dalje pravi ta najnovejša resolucija: “Angloameriški finančni in industrijski krogi investirajo kapitale v jugoslovansko gospodarstvo in ustvarjajo iz Jugoslavije agrarni privesek, izvor surovin za tuji kapital.”
Dalje: “Politika jugoslovanskih vladnih ljudi .na vasi ima značaj kapitalistične in kulaške politike. Pseudozadrnge, ki so bile vpostavljene z nasiljem na vaseh, so v rokah kulakov in njihovih agentov in predstavljajo sredstva izkoriščanja velikih množic delovnih kmetov.”
Vse to smatra informacijski urad za “nespodbita dejstva”, na temelju katerih je “dokazan prehod Titove klike k fašizmu v mednarodni imperialistični tabor”. Hkrati pa ugotavlja ITT, da “Titova skupina” šteje samo štiri člane: Tita, Rankoviča, Kardelja in Djilasa, in dodaja k tem štirim imenom še sledeča: Pijade, G-ošnjak, Maslarič, Bebler, Mrazovic, Vukmanovic, Koča Popovič, Kidrič, Neškovie, Velebit, Koliševski “in drugi” ter jih označuje sovražnike delavskega razreda in kmetov “kakor tudi sovražnike narodov Jugoslavije”. Ta skvipina je po mnenju IU “izdala interese države in likvidirala politično neodvisnost ter gospodarsko avtonomijo Jugoslavije”. .Vse skupaj pa imenuje IU “vohunsko skupino, medtem, ko med “kliko” prišteva samo Tita, Rankoviča in Djilasa...
Končno Informbiro takole ščuva komunistične partije proti Jugoslaviji: “Informacijski urad smatra, da je naloga komunističnih in delavskih partij, borba proti vohunom in morilcem Titove klike, mednarodna dolžnost vseh komunističnih in delavskih partij.
Resnično ni prav nič težko za vsakega Jugoslovana, kakor tudi za vsakogar, če je bil le en sam dan v Jugoslaviji, ugotoviti, kako so vse trditve te najnovejše resolucije IU lažnjive in podle. Prav zaradi tega je odgovor na to resolucijo zelo lahek, saj nanjo lahko odgovori vsak Jugoslovan, ki; se ni skregal s svojo lastno pametjo in vestjo.
Poudarjamo ob tej priliki le to, da resolucija vsebuje vsoto vsega tistega naj ogabne j šega blata, kar so ga v svojem tisku in radiooddajnih postajah zmetali v zadnjem letu in pol na Jugoslavijo. Resolucija enostavno našteva stvari, ki sploh ne obstojajo.
Nikjer ni sledu nobenemu konkretnemu primeru in ga tudi ne more biti, kajti primerov, da kulaki vladajo po vaseh, ni — kakor prav tako ni primerov, da bi v mestih sploh obstojali še kapitalistični elementi kakršne koli vrste.
Prav tako je nemogoče najti kakršen koli primer, da bi angloameriški finančni krogi kjerkoli v Jugoslaviji investirali svoje finančne in industrijske kapitale. Zato tudi ne more biti resnična trditev, da so ti finančni industrijski krogi napravili iz Jugoslavije privesek in izvor surovin za tuji kapital.
IMENOVANJE Naš rojak Andrej Škrbec, sotrudnik našega lista, ki je zaposlen kot uradnik v Ranco Holaudčs, je bil s 1 januarjem t. 1. imenovan načelnikom oddelka za inozemstvo.
Rojaku Skrben, ki ii je s svojo marljivostjo in vestnostjo zadobil toliko zaupanja pri vodstvu banke, da mu je poverilo to odlično in odgovorno mesto, mu na tem mestu iskreno častitamo.
PO NASELBINI
Zakaj se sabava na Silvestrovo ni vršila
Pisali smo v zadnjem listu, da ho-č°roo Slovenci, daleč od naše domovine, ohraniti naš stare običaje. Prav zato smo tudi hoteli praznovati Silvestrovo, da se ob slovesu starega leta snidemo z prijatelji in znanci in tako skupno, v veseli družbi, dočakamo prihod novega leta.
Ker pa so naša društva po odloku vlade razpuščena in zaprta, smo si pri SLOVENSKEM GLASU nadeli nalogo, da poskrbimo potrebno dovoljenje, da bi se vršila vsaj plesna zabava na Silvestrov večer. Poskrbeli smo prostore v Klubu “Estudiantes”, katere nam je odbor prav rade volje odstopil. Kako ne bodo rade volje odstopili njihovih društvenih prostorov, saj so nam ob vseh prilikah izrazili, da smo izobražen in kulturen narod, ki nas radi tega visoko cenijo in spoštujejo. Pravočasno smo tudi v imenu SLOVENSKEGA GLASA pri tozadevnih oblasteh vložili prošnjo in brez nikakih cvir. so oblasti, dne 20. decembra m. 1., izročile našemu uredniku potrebno dovoljenje za plesno zabavo, ki naj bi se vršila 31. decembra.
Dovoljenje smo torej imeli v rokah in na podlagi tega smo vršili potrebno propagando, bodisi potom vabil, predvsem pa potom SLOVENSKEGA GLASA in naša javnost je bila v par dnevih obveščena, da se na Silvestrovo vrši plesna zabava.
V	zadnjem trenutku pa so nastale neprilike. Nepričakovano nam je v petek 30. decembra, javil odbor Kluba “Estudiantes”, da se naša napovedana plesna zabava ne more vršiti. Predstavili smo se takoj pri uradu za javne prireditve in tam naprosili pojasnil. Sam inšpektor, kateri je imel zadevo v rokah nam je javil sledeče:
“Mi nikakor nismo nasprotni, da s1 vrši vaša plesna zabava, kar je tui temu dokaz, da smo vam izdali potret no dovoljenje. Klub “Estudiantes' smo večkrat opozorili, da se njihoV prostori nahajajo v slabem stanju J zahtevali od njih naj izvršijo razu* popravila. Ker se pa do danes nis( odzvali nagemu opominu, bomo dane! te prostore zaprli in samo vsled teg* se vaša plesna zabava ne more vršiti.’ S tem odgovorom smo bili na jasnefl kje tiči vzrok, da se naša plesna žaba-va ne more vrš1'ti in v^ak naš nadal, ni korak k temu. bi bil brezuspešen.
Ker so nam oblasti to iavPe v za< niem trenutku, seveda je frlo nemo£0’ če obvestiti naše ljudstvo, da se plesu* zabava ne vrši. V?e k*»r ie bilo v na moči, smo v tem pogledu izvršili.
Ob napovedani uri so na Silvestrov« pričele prihajati v Villa Devoto gruŽ* naših liudi iz vseh kraiev mesta okolice, kakor iz San Martina, Doct Suda, Lomas de Z? m or a in celo iz od dalienega Ou^-meca. Konm-i ob v Klub “estudiantes” je bilo ljudstvo potom naših tovarišev obveščeno, d® se plesna zabava ne vrši. Do pozne urt še po polnoči so prihajali naši rojak in dokaz smo imeli, da res ogromn* množica si je dala besedo, da se H* Silvestrovo sestane v Villi Devoto. Žalostno in molče so se vsi vračali, le t® pa tam je kdo poTodmjal: “niti plesa’ ti več ne smemo”.
Po.ja.snili smo to, da bo naša javnost na jasnem, čemu se napovedana zabava na Silvestrovo ni vršila. Unamo, $ vsi rojaki, ki so prihiteli na Silvestr« vo v Villa Devoto, nam oprostijo, sa smo jasno obrazložili čigava ie krivdu da se plesna zabava ni vršila.
Pozdravili smo naše mornarje
Poročali smo v našem listu, da sta zadnje čase priplula v tukajšnje pristanišče jugoslovanska parnika “Dubrovnik” in pozneje še “Kosmaj”. Oba parnika sta se nahajala ob novem letu v tukajšnji luki.
Mi jugoslovanski izseljenci, ki vedno z navdušenjem pozdravimo (prihod parnikov iz domovine in naiše vrle mornarje, ki zvesto in požrtvovalno pomagajo pri z grad n.ji naše socialistične domovine, nismo ob novem letu pozabili na te tovariše. Spomnili smo se, da se nahaja v pristanišču majhen del imovine naše domovine FLRJ in tam tudi naši mornarji, čutili smo si v svojo dolžnost, da jih obiščemo in jim ob tej priliki voščimo srečno in veselo novo leto.
Zbrali smo se med tovariši in dan novega leta popoldan in obiskali “Dubrovnik”, nekaj tovarišev pa “Kosmaj”. Veliko je bilo naše veselje, ko smo ob vstopu na parnik našli tam nekaj tovarišev Hrvatske naselbine, ki so prispeli tja z istimi nameni, kakor mi Slovenci.
Tovariš kapitan “Dubrovnika” in drugi člani posadke so nas sprejeli z velikim veseljem. Pozdravili smo Jih in jim v imenu SLOVENSKEGA GLASA in naše
naselbine voščili srečno novo leto in jii< izrazili naše želje, da bi tudi v bodoč« kakor do danes, složni in zvesto nadalj1’ vali začrtano delo pri zc;radnji naše soci* listične domovine FLRJ, kakor tudi ž«1 čim več plodovitega dela v skupni hort' za mir in za zmago resnične demokracij v svetu. Tovairiš kapitan se je v imen' posadke ginjen zahvalil za naše voščil« Po pozdravu in voščilu smo si nazdr* vili s čašo pristnega dalmatinca in posedi krog mize v jedilnici. Pridružila se je nfli družbi še skupina mornarjev, po večii1 mladeniči, tov. kapitan je nategnil hal1 inoniko in iz grl naših mornarjev je donela naša lepa pesem. In ne samo eni* kajti zapeli so nam pridni pevci več pili partizanskih pesmi. V tem tovariške'* krogu je vladalo res veselje in dobf( razpoloženje.
škoda, da je čas tako hitro bežal morali smo se posloviti. Odšli smo radost nih src in ne samo mi, pač pa tudi I variši, ki so obiskali “Kosmaj”, vsi ves-in zadovoljni, da nam je bila dana nost praznovati novo leto na onem maj*1 nem prostoru, ki je del našo nove Jug<' slavije in v družbi tovarišev, ki so našega naroda.
d‘
POSNEMAJTE
Naš zvest naročnik Andrej Bore, ki živi v Neocočeji, pošilja pozdrave in želi srečno novo leto vsem čltateljem Slovenskega glasai
V	pismu je poleg voščila dodal tudi 10 pesov za tiskovni sklad Slovenskega glasa. Za voščilo, kakor tudi za -darilo se tovrišu Borcu najlepše zahvaljujemo.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je dne 9. t. m. nagle smrti za vedno zapustil naš blagi soprog, oče, sin in brat.
MIRKO SUBAN
Zahvalimo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem za poklonjene vence in cvetje ter tudi vsem onim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v San Martin.
8e enkrat vsem najlepša hvala.	žalujejo:
soproga Zofija, sin Llvio, mati Julija Su-ban, bratje Karlo, Prane in Ludvik, sestri Julija in Marija ter ostali sorodniki BUENOS AIRES — GORJANSKO	Januarja	1950
SREBRNA POROKA
V zdravju in zadovoljnosti sta dočakala srebrno poroko zakonca Jožef in Ivanka Lojk. Slavila sta ta srečen dan v krogu svojih prijateljev in znaincev v svojem lastnem domu, v soboto dne 17. decembra ra. i.
Tov. Lojk je znan v naši naselbini, saj kot priden pevec vedno sodeloval v na-pevskih zborih in njegova soproga Ivanka je bila tudi pridna in požrtvovalna društvena delavka. Spadata med prve naše naseljence, ki sta prispela v Argentino, se tudi tukaj med prvimi poročila in če-Prav so bili takrat kritični časi, sta si med Prvimi postavila svoj lastni dom.
Danes srečno in mirno uživata sad nji-
hovega 25 letnega, truda v tujini. Moram tudi dodati, da kljub raznim zaprekam, ni tov. Lojk nikoli odnehal od društvenega delovanja in do danes je naš pevski zbor vedno štel z njegovim sodelovanjem. Vzgojila sta, tudi pridnega sina, ki jima je dan'as v ponos.
Rojakoma častitamo in kličemo: naprej do zlate poroke!
Udeleženec
•
Našemu zvestemu naročniku tov. Jožefu Lojku in njegovi soprogi Ivanki častitamo ob priliki, ko sta srečno dočakala srebrno porokoi in jima kličemo še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti!
Uredništvo
,	NAZNANILO
Naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da, je v Svinem, dna 13. decembra 1949., po kratki bolezni in v starosti 78 let, za vedno zaprl
svoje blage oči naš oče
IVAN BANDELJ
Vsem onim, ki so mu stali ob strani v njegovi zadnji uri ter ga sprem, ljali k večnem počitku, se najtoplejše zahvaljujemo.
Tebf, dragi ata, naj Ti bo lahka naša domača zemljica.
BUENOS AIRES ___ SVINO	Zorko	In	Alberta	Bandelj	in	sorodnik!
Januarja 1950
NAGLA SMRT ROJAKA
Dne 9. t. m. je umrl na svojem domu T Caserosu naš rojak Mirko Suban, star 45 let, doma iz Gorjanskega pri Komnu. V Argentino je prispel pred 20 leti.
Bil je vedno zdrav mož in zaposlen je bil kot šofer pri prevoznem podjetju “Au-tobus Pilar” št. 141. Na lastnem zemljišču Je imel namen postaviti si lastno hišico in ^ ta namen kupil 7.000 komadov opeke, katero j-e v pondeljek 9. t. m. sam pomagal razkladati Po dokončanem delu, se je radi hude vročine šel kopat, da bi se na to odpravil na svoj posel Prijele pa so ga takoj hud* bolečine v želodcu in vsaka Pomoč, ki so mu jo nudili je bila zastonj, kajti v nekaj minutah je preminul.
Zapušča v Argentini soprogo in mladoletnega sinčka, v domovini pa mater, 3 brate in 2 sestri. Pokojni je bratranec ®ašega upravnika tov. Vincenca Subana.
Pogreb se je vršil naElednji dan v torek, katerega se je udeležilo veliko število sorodnikov in prijateljev, saj je bil pokojni mož priljubljen med vsemi poznanimi.
Ostalim naše sožalje.
frfcANC BEVK:
SMRT V DOMOVINI
žalostno rest so prejeli iz domovine, da je v Svinem na Vipavskem, dne 13. decembra 1949., umrl Ivan Bandelj. Za^ pušča soprogo in 7 sinov in hčera, od kaiterih Zorko In hčerka Alberta por. Terbižan se nahajata v Argetnini. Pokojni je bil zaveden Slovenec, skrben oče in zelo priljubljen človek. To je pričeval njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo znancev in prijateljev iz vasi in okolice. Ostalim naš« iskreno sožalje!
SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV
Izvršujem popravila na domu.
MARIO SAUNIG Tinogasta 5430 in 5351 T. E. 04 - 2857
3Capl cm oJUacfm Ged Gcmac”
(Nadaljevanje)
ARGENTINSKE VESTI
Sanmartinsko leto 1950
Prve ure leta 1950, je predsednik Argentine General J. D. Peron imel po radiu govor, v katerem je v kratkih besedah obrazložil zasluge velikega neumrljivega junaka “Osvoboditelja Argentine in drugih južnoameriških držav”, GENERALA JOSE DE SAN MARTIN ter proglasil leto 1950 “SANMARTINSKO LETO” (Ano del Libertador General San Martin).
Vse prebivalstvo velike Argentine, med katere pripadamo tudi mi naseljenci, je to posrečeno inicijativo sprejelo z velikim veseljem in zadovoljstvom, kajti čuti se dolžno oddolžiti se spominu Generala San Martin, ker zaveda se, da brez njegovih zaslug, bi danes Argentina ne bila svobodna in neodvisna. Prav zato se je odločilo, da se stoletnico smrti Generala San Martina najdostojneje proslavi z raznimi priredbami.
Mi, tu naseljeni Jugoslovani, ki smo vsa leta našega bivanja v tujini skupno praznovali z argentinskim narodom vse velike narodne praznike, bomo tudi v tem letu se pridružili slavnostim v čast osvoboditelja argentinskega naroda, kateri je svoji domovini dal vse, a nič od nje zahteval. Težko pa nam je pri tem, da so naše jugoslovanske organizacije razpuščene in zaprte, kajti ako bi te obstojale, bi se v njih častno oddolžili spominu velikega Generala San Martina in proslavili stoletnico njegove smrti. Kljub temu, da nimamo več naših društev in k? kor že prej povedano, bomo v tem sannmrtinskem letu izpolnili naše dolžnosti ter posamezno, kakor tudi potom našega glasila SLOVENSKEGA GLASA, počastili bom<* spomin velikega in neumrljivega sina argentinskega naroda.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!
GOSPA MARIA EVA DUARTE DE PERON OPERIRANA
Gospa Maria Eva Duarte de Peron, soproga predsednika republike, je bila v četrtek, dne 12. t. m. operirana na slepiču. Operacijo je izvršil minister vzgoje, zdravnik Dr. Oscar Ivani-sevich. Za njeno stanje, ki je bilo takoj po operaciji nad vse zadovoljivo, so se zanimali vsi višji funkcionarji.
Krojačnica LEOPOLD UŠAJ
A vda. FRANCISCO
BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542
VILLA DEVOTO
, : *V'
i
DIR E C C10 N - PR0YECCI0N - CONSTRUCCION
ROBERTO F. LEVPUSCEK
TECNICO CONSTRUCTOR
Calculos de estructuras metalicas y liormig6n armado en general.
PLANOS — TRAMITES — FIRMA
Escritorio:
Cal(ler6n 3002
Buenos Aires
T. E. 50 - «037
Zanj, ki je bil vajen uspehov, so bili zadnji tedni en sam velik poraz. Cernu napor, ako naj bi bilo vedno tako? Pa saj ni šlo le za to! Saj ni slo le za to !
„ Predragi kristiani!” mu je nenadoma zamolklo prišlo.iz grla.
Premolknil je. Cerkev je bila vzvalovila kot žito v sapi. Peli so, slovenski je molil in bral evangelij, a še niso do konca verjeli. Šele zdaj, ko je slednjič spregovoril, jih je minila napetost. Oči so jim zasijale. To ga je opogumilo, četudi se je zavedal, da postaja ta trenutek očiten upornik. Ni *Uaral za posledice, še pomislil ni na-**je. Obšel ga je nadih, v drobnem razburjenju so mu goreli živci in duša. Prejšnji večer se mu je le rahlo dotaknilo misli, kaj naj jim pove. Bila Je le želja. Zdelo se mu je, da bi nikoli he imel ne moči ne poguma za to. Misel je ostala, snovala v spodnji zajesti, rasla, se širila, zdaj je kot dre-^9 2 mnogimi vejami stala pred njim. ®il je kot povodenj, ki 4e nič ne more ®e more zadržati.
*	Dragi kristjani!” je ponovil in hitel s prvimi besedami, da bi ne omahnil. Spomnil jih je tiste nedelje, ko so ga poslušali, a ga vendar niso slišali. Ali vedo, o čem jim je govoril?
O	domovini jim je govoril. Ponovil jim je besede, kakor da so bile obvisele pod obokom, da jih je zdaj utrgal in jili spremenil v razumljiv govor. Gledal jih je v obraze. Kako vse drugače so jih zdaj sprejemali! Kakor da prej niso bile namenjene njim. Saj tudi niso bile. Zemlja, ki jim jo je Bog odmeril v svoji previdnosti. Jezik, s katerim se bratsko sporazumevajo. Kri, ki se jim pretaka po žilah, irv ki je niso prejeli, da bi jo po nepotrebnem zapravljali... In vse, kar je govoril že otrokom v svojem vrtu, le z drugačnimi besedami... Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. “Čemu tedaj to zahtevajo od nas, ki smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi?” Beseda se mu je za trenutek zataknila. Ne iz strahu, zakaj v tem tre-
nutku se ničesar ni bal, ampak od ganjenosti. Naglo se je zbral. “Kaj bi storili, ako bi zehtevali od vas, da zapustite svojo rodno zemljo?” Vprašanje ,je bilo vrženo kot kamen, da so se ljudje zdrznili. Nastal je trenutek učinkovitega premolka, med katerim se nihče ni upal dihati. Kaj bi storili? Ali ne bi šli iskat pra-vice? Oči so živo pritrjevale. “In če bi pravico našli slepo, kaj potem?” Nov premolk, med katerim je šla drhtavica po ljudeh. Poznal jih je, vedel je za njihovo povezanost s siromašno zemljo. S kakšno množino krvi so jo odkupili! “Kaj bi storili? Ali bi kot mevže klonili glave in z malho in palico kot berači odšli po svetu? Ne! Sami bi si vzeli pravico.” Jezus, Jezus, kaj govori? Čutil je omotico v glavi, glas mu je votlo bobnel v ušesih. Obrazi so se čudili, a niso ugovarjali. Besede niso kopnele kot južni sneg na mokrih tleh. “Ali se ne bi s pestmi postavili
v	bran in ne bi dali zemlje, ki ste jo prejeli od svojih dedov in jo hočete ohraniti svojim sinovom in vnukom?” Odgovarjal mu je jek pod obokom. Njegovor govor je bil rahlo pobarvan od narečja, da so tudi najpreprostejši lahko razumeli, vendar se je zmeraj trudil,, da je govoril v lepem jeziku Besede so bile izbrane, stavki krepki. To je delal iz prirojenega čuta za lepe oblike, iz spoštovanja do božje
besede, a še posebej iz tople ljubezni do materinščine. Vse te dni, ko cerkve in je smel ostati le. še v družinah, mu je posebno prirasel v srcu. Trudil se je, da bi mu pel in bi dal ljudem živo občutiti njegovo lepoto. Kakor da bi jih s tem opozarjal: Glejte, kaj boste izgubili! Čujte, kako lepo zveni, kako poje od srca do srea. kako odmeva od duše do duše! Varujte to dediščino! Ne dajte si je vzeti! Zdaj mu jezik ni bil le sredstvo, da z njim pesom, katere melodijo uživa s polnim srcem ne glede na vsebino. Bilo mu je, kakor da plava na perutih svojih besed, zanašalo ga je kot list v vetru. Le kdaj pa kdaj se je za hip zmedel, pogledal po obrazih, zopet mu je dalo moči, dvignil je glas.
“Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih očetov? Ali boste vdano klonili glave in zalajali, ko ne znate drugega jezika?”
Boj, ki ga je bil doživel in iz katerega je potekal govor, je dal vsaki besedi posebno moč in strast, da so dobile sijaj vročega, plamtečega ognja. Z vsakim trenutkom bolj je čutil, kako mu srca pritrjujejo prav do cerkvenih vrat. V marsikaterem očesu so se zalesketale solze. A to niso bile solze kot ob zadnji pridigi, potekale
i	so iz drugega vira. Ali so občutili, kako tesno je povezan jezik z njihovo
Velikanska železniška nesreča se je
pripetila pred zadnji dan starega leta na progi železnice Gral. Urquiza, katera je zahtevala 6 človeških žrtev in sreča tudi je^ da je število ponesrečencev tako majhno, kajti na istem vlakn je potovalo skoro 750 potnikov. Vlak je v b^žini Pilarja vozil čez majhen Imost, katerega ogrodje je popustilo in se prelomilo. Prvi, in sicer spalni vozovi, so se prebrnili in se zarili drug v drugega. Poleg zgoraj omenjenih žrtev je bilo tudi več ranjenih, medtem ko so potniki, ki so potovali v zadnjih vozeh prestali le velik strah, a ostali so brez poškodb.
Upamo, da ne bo v letu. v katero smo vstonili, kronika beležila toMko nesreč, kakor jih je v minulem letu.
Povišanje nekaterih davkov. Glasom zakona št. 13648 je federalna vlada noviša1« davkp na razne nrp^rnetp me^ katere spad"io tudi sledeči: vžigalice, pivo, ^iam?zno in druf?o vino. sid^a, vsi kozmetični predmeti, sveti-m“e». avtomobilske (mme, sladkor v^akovana, svila, predmeti iz navlo-na. itd Za nlačanie teh davkov so od-povorrn' novečini nroizvaiaVi in trgovci. ki blacro in predmete razprodajajo.
T-^Vojni doia.vei zračnih linii so tudi ptom'1; v stavko in zahtevali pov’šanie pl°e Argentinske d^nžbe so svoiim de-leveem že s 1. jnliiem p. 1. povišale plače. dočim so delavci trnih drnžli odtali bro7 nnv;ška. Po 11 dnevni stavki «o na družbe klonile delavskim zahtevam. To ie nov dokaz kako v drža-
vi	izVorioSn-io delavce tnii kapitalisti, ka■'ti če lahko domače družbe povišaio delavcem rdače. čemu tuje teera ne mo-reio storiti? Sai vendar imajo enake vozne cene in enake dohodke in stroške.
Z mlekom, ki ie najpotrebnejše pre-hranievalno sredstvo, posebno pa za otroke in bolnike, traia že več časa snor med pridelovalci in oblastio. O-
i	blast ki Heda tudi kori«t,i konsnmen-tov. je določila, da se mora pridelovalcem plačati za liter mleV^ 23 cent,., dočim zahtevajo pa isti 30 cent. To razliko pa naj nlačaio konsumenti, kateri so tudi odškodovani, ker se veliko mleka industrializira in ga večkrat primanjkuje.
usodo? Če bi jim kdaj prej tako govoril, bi se bili čudili, ne bi bili razumeli. Danes ta dan jim je govoril iz srca, njihove duše so bile pripravljene kot izorane njive. Bilo je morda prvič po dolgih stoletjih, da so bili zreli za take besede. Še njemu, Čedrmacu. bi nikoli prej tako vroče ne bile padale v srce... Obhajala ga je utrujenost, polaščala se ga je nova omotica, moral je zaključiti.
“Dragi duhovljani! Morda vdm danes zadnjič govorim s tega mesta,” se mu je tresel glas. “ Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil zapodil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več. Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje ! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi z Bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj Bog je pravičen, le v njega lahko zaupamo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani... Toda božje pravice in dobrote bodo deležni le tisti, ki so si znali ohraniti, kar so prejeli od božjih rok. Ostali pa bodo zaznamovani kot hudodelci, vzet jim bo dušni mir in
Gospodarska zveza pekov je bila prva, ki je v tem letu ustavila dva dni delo v pekarnah, vendar pa prebivalstvo ni trpelo pomanjkanja kruha, ker je bil ta svojevrsten “štrajk” prej javljen in si je ljudstvo že prej poskrbelo kruh.
Vse tehtnice in mere bodo ponovno pregledane. Županstvo mesta Buenos Aires, ki se v zadnjem času zanima, da bi revnemu ljudstvu nudilo dovolj sveže in tečne hrane po zmernih cenah, je sedaj odločilo, da se morajo pregledat^ vse tehtnice, teži in mere v prostorih, kjer se razprodajajo živila in se tako nevestnim trgovcem onemogoči sleparstvo, katero se menda dan z adnem ponavlja.
Gozdnim zadrugam je ministstvo poljedelstva znatno znižalo davke. Znano je, da -ima Argentina obsežne gozdove, kamor še ni vstopila človeška noga. To so bogastva, katera čakajo le pridne roke. Zato so se v zadnjem času organizirale skupine delavcev, ki so dobili v svoje roke kose gozdov za izkoriščanje. Po raznih pokrajinskih zakonih, spadajo te zadruge pod trgovske zakone, kateri predvidevajo za tako izkoriščanje precej visoke dajatve državi. Videč, da bi se okoristili delavci sami in da bi bilo tudi v splošno korist, je federalna vlada izdala dekret, potom katerega se zadrugam zniža davke skoro na minimum in upa, da se bodo radi tega iste pomnožile v korist delavstva in ostalega prebivalstva.
Dr, Francisco Jose Cespo
DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 20 h». Coronel R. List« BOB«
T. A. 50 - B782
Dr. Hinko Halpern
Speoijallut notranjih bolezni
Ordlnira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. 0 T. A. 32 - 0285 in 0829
zemski blagri, preklinjali jih bodo otroci in vnukov vnuki, amen!” Pokleknil je, cerkev je zašumela... Ko je stopil v zakristijo, da si obleče plašč in nadaljuje mašo, ga je nenadoma obšla slabost. Sedel je in si z roko podprl glavo. V polzavesti, ko mu je zamolklo šumelo v glavi in so se mu temni kolobarji vrteli pred očmi, je prosil Boga, naj mu da moči, da bo mogel domaševati. Drobne, mrzle kapljice potu so mu stopale na čelo. Imel je občutek, da se med podmolklim šumenjem ruši svet.
Voda, s katero so mu zmočili tilnik in senca, ga je poživila. Polagoma se je zavedel in se šibko nasmehnil možem ki so stali okoli njega. Počasi se je dvignil in pomignil cerkovniku. “Ali boste mogli?”
“Zakaj ne? Seveda bom mogel.”
V	resnici pa se je bal, da ne bo mogel. Ali bodo tudi njega odnesli izpred oltarja kot njegovega prednika? Da bi le odmaševal, potem naj se zgodi po božji volji.
Ves bled tresoč se je stopil pred oltar. Med mašo ga je dvakrat obšla slabost, da je moral za minuto poči. vati. Ko je vzel kelih in hotel oditi, se je še enkrat ozrl po ljudeh. Nastala je minuta mučnega molka.
“Molite zame!” so mu zatrepetale Samo to, a ganljivo, pretresljivo; vljo.
PRIMORSKE VESTI
Pridobivanje in nega kamna pc
Neka kilometrov od Trsta oddaljena kraška planota ima mnogo dragocenih kamnitih ležišč. Geološka raz-iskavanja kraškega podzemlja so odkrila mnogo ležišč raznovrstnega marmorja v okolici Škrbine, Gorjanskega, Avbera, Kazelj, Tomaja, Koprive in Repentabra.
V	Koprivi je najto dosti sveti osi-vega rožnatega apnenca, v katerem so manjši kremenovi kristali, blesk obdrži ta apnenec ob vsaki vremenski priliki 15 let. Uporablajo ga za kamnoseške bloke, stopnice in robnike. Črno rožnat marmor iz Kazelj ohrani blesk pet let. Uporabljajo ga za izdelavo umetniških izdelkov, blokov, okvirov in drugih takih stvari, V Škrbini pa lomijo temno rožnat marmor, za umetniške izdelke, okraske in notranje obloge. Rdečkast, žilnat apnenec s svetlejšimi vložki kremena iz Gorjanskega uporabljajo za umetniške okraske in notranje obloge velikih palač.
Vsej javnosti poznan komik Rafael Buono, ki ja nastopal pod imenom “Duo Buono-Striano” je menda več let imel ljubimsko razmerje s 33 letno Anunciato Inserra. Ker je ona temu razmerju hotela napraviti konec, je Buono na ulici spustil na Anunciato tri strele in si nato še sebi spustil krog!o v prsa. Oba sta bila takoj pripeljana v bolnico, kjer je Anunciata podlegla ranam, medtem, ko so njemu zdravniki rosili življenje.
Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA
Villa Real 140 J. IngenJeros - T.E. 757-040
^Jucm (Sopcic g fvijo
Hormigon armado
Cnel. Doinlnfiuez 244 T. E. 652-0244
Villa Madero
ženskam je šlo na jok. Potem se ljudje niso takoj razkropili po vasi, stali so pred cerkvijo in gledali za njim, ki je z omahujočimi koraki odhajal proti kaplaniji. Katini ni pustil, da bi ga podpirala. Nič! Saj je že čisto dober.
»
Čedermas je napol sedel, a napol ležal v naslonjaču in gledal v okno. Počival je. Jedi se skoraj ni bil dotaknil, tobačnica mu je ostala v žepu. Katina mu je prinesla skodelico kave, ki jo je užival v kratkih požirkih. Pred njim je stala in ga prosila, naj leže v posteljo; imela je preplašene oči. Ne, ne bo legel, zdaj še ne. Kaj pa si je izmislila! Saj mu ni nič, le odpočiti se mora. Tudi oni dan ga je bilo zgrabilo, a je bil takoj na nogah. Saj se spominja. Pridiga ga je izčrpala., to bo minilo.
“Bilo je tako nenavadno,” je rekla Katina z žarečim pogledom.
Še nikoli ga ni gledala s takim nemim občudovanjem.
“Ka stojiš in le gledaš!” se je vzne-voljil. “Pojdi po opravkih! Ne meni se zame!”
Katina je odšla; to pot bratu ni zamerila malce trde besede. Morda pa z nijm res ni tako hudo. Čedermac je ostal sam.
Za trenutek je posluhnil za Katino, v ropotanje posode v kuhinji, nato se je zazrl v okno, v zadahle šipe. Izba
obdelava narav-> novem načinu
Po priključitvi so bili ti kamnolomi v upravi okrajnega ljudskega odbora v Sežani, kasneje pa so prišli pod u-pravo industrije naravnega kamna v jubljani. Za tehnični razvoj produk-industrijski tir, ki omogoča nakladanje šestih vagonov v istem času, dva cije v kamnolomih so zgradili objekte: žerjava na ročni in enega na strojni pogon. Zboljšali in, izdelali so nove vlačilce ter oskrbeli mnogo potrebnega orodja. Vse to je zelo dvignilo kapaciteto, vendar kamnolomu še vedno primanjkuje veliko strojev za me-hanizasijo lomljenja in obdelovanja kamna, a manjka pa tudi strokovnega kadra. Zato urijo letos v tečaju' za učence predvsem kamnoseke in kle-sarje.
FILOMENA RENES de BILEK
SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Bnenos Aires, T. E. 28-3889
Ker niso izpolnili zakona o počastitvi Generala San Martina, ki določa, da mora bit zapisano poleg letnice tudi “Ano del Libertador General San Martin”, so bili ustavljeni najprej dnevnik “La Hora” in	časopis
“Orientacion”, glasili Komunistične Partije Argentine. Radi istega kršenja je bilo zadnje čase ustavleno še 44 publikacij, med katerim seznamom se nahaja tudi “Corrieri degli Italiani”,! “Argentinische Tageblatt” in razni, drugi časopisi in revije.
Mnogi prizadeti so vložili pritožbo in trdijo, da se je to zgodilo samo radi pozabljivosti.
HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC
Av. Central 8720
Calle No. 2 3720 T. E. 740-1004
ni bila zakurjena, med stenami je bilo hladno, da si je moral čez talar ogrniti še suknjo. Zunaj pa je bilo	;
mrzlo. Veter je bil opoldne docela po-	:
nehal, nebo se je sklonilo še globlje-	i
Kazno je bilo, da se oblaki opirajo pra'^	j
na krošnje dreves. Potem so začele naletavati omraznice, ko še listje ni popolnoma odletelo, le na vrhuncih go-	j
ra so bili gozdovi že goli. Čedermac	j
je skozi prosojne šipe strmel v igranj®	l
drobnih kosmičev, ki so letali vse kri-	i
ženv in se vrtinčili kot bele mušice-	s
Zdelo se je, da zaradi lahkote ne mo-	j
rejo najti tal, ampak prihajajo in so zopet spovračajo pod oblake. In ven-	J
dar so legali na veje, na listje, na ka-	j
menje in že so izginjali kot dih, za nji'	>
mi so ostajale le drobne, komaj vid n« i kapljice. Skozi omraznice je bilo vi' deti sosednja pobočja, kakor da so zastrta s tančico.
V	zraku, še v sobi je viselo zimsko	t
občutje. Čedermac se je stresnil, četud’	t
je čutil vročino po telesu in ga je žg*>'	(
lo v očeh. Bil je ohlapen kot obriS'	1
nica, brez moči, ob srcu je čutil stiska'	s
jočo bolečino. Katina je imela pra^ ( leči bi moral. Saj je tudi sam pomi'	,
slil na to. Čutil je, da to ni le trenut'	]
na slabost, ampak da se ga loteva reS'	(
na bolezen. Da bo kmalu na nogah ko*	,
oni dan, je rekel sestri, a tega še sa#1	s
ni verjel.	1
(Nadaljevanje) 'u
Naloge gozdarstva na Krasu
Kakor piše inž. Bogdan Žagar, je slovenska republika z ozirom na gozdarstvo zelo slikovita in pestra. V njej so vse vrste gozdov. Zato je razdeljena na 17 gozdnih gospodarskih področij, ki tvorijo zaokrožene enote s sorodnimi gospodarskimi razmerami.
Izločeno je bilo le kraško gozdno gospodarstvo, ki obsega tisti del jugoslovanskega krata, kjer ni izrabljivih gozdov, ampak le gozdovi, ki se morajo pogozditi. Skratka, na tem področju se mora ustaviti nadaljnje za-kraševanje in obnoviti gozdovi.
Naši javnosti je že splošno znano, tako in zakaj je nastal goli kras. Znano je, da je nastal s pustošenjem gozdov, ki so nekdaj pokrivali ta svet in da so nezavarovana tla pod škodljivimi vremenskimi razmerami pogo-stoma izgubila vso prst, dokler ni ostalo le še golo kamenje.
V	prejšnjih časih so pogozdovali breznaertno in brez zadostnega sodelovanja drugih gospodarskih panog in ,®ma drevesa, ki so jih sadili, sedaj več ne zadostujejo.
Seda začenjajo reševati gospodarsko vprašanje načrtno. Predvsem je treba ugotoviti, koliko gozdov, grmišč in goljav je na Krasu. Na podlagi vseh | vseh takih in sličnih podatkov je mogoče sestaviti točne načrte za vse gospodarske naloge, ki se morajo izpolniti takoj ali v bližni bodočnosti.
Oblasti so začele obnavljati zapuščene gozdne drevesnice ter s tem omogočile že 1. 1948, večja pogozdovanja na nesporno gozdnih tleh. Tako je bilo že v letu 1949. posajenih 1 milijon 100,000 raznih sadik in posejanega 2.100 kg raznega semena. Kakih 2000 m zaščitnih zidov in ograj pa je bilo narejenih okrog novih nasadov.
Končne in trajne uspehe pri obnavljanju gozdov na krasu pa zdaj še precej ovira dejstvo, da je mala posest zelo razkosana med številne male zasebne lastnike, ki so odvisni od svojega malega koščka zemlje, na katerem gospodarijo in živijo na najpri-mitivnejši način. Zato je ključ do končne in trajne gozdne obnovitve in splošnega gospodarskega dviga na krasu edinole zadružništvo.
PRAVA OBRAMBA INTERESOV
TRŽAŠKIH DEMOKRATIČNIH MA 0210
Okrajna, zbora Osvobodilno fronte na 'Opčinah in Nabrežini, na katerih sta bila Izvoljena okrajna odbora OF, sta izpričala, da so med našim ljudstvom globoko ukoreninjene tradicije narodno osvobodilne borbe in da so ostalo brezuspešne Vse mahinacije tržaških informbirojev-,;ev, ki so popolnoma opustili vsako bor. l>o proti šovinistični reakciji in za naše Upravičene narondostne pravice. Zavedni delovni ljudje se trdno oklepamo Osvobodilne fronte, ki je na področju Svobodnega tržaškega ozemlja glavna pobonuca »uših narodnostnih pravic. O tem nas je Prepričalo tudi zasedanje Glavnega od-Jiora Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje, ki je izrazil odločni protest proti najnovejši politiki zapostavljanja Slovencev s strani angioamriških oblastnikov na I>olitičnem, kulturno-prasvetnem in šolskem področju, saj je predvidenih za slovensko šolstvo borih 20 milijonov in 20 tisoč lir, za italijanske šole pa 300 milijonov.
POLICIJA STIKA PO SLOVENSKIH ŠOLAH
Po stavki učiteljev in profesorjev, ki «o hoteli s tem izraziti svoje ogorčenje zaradi poskusov likvidacije slovenskega ■Šolstva v Trstu, je pričela policija "obiskovati” nekatere slovenske šole. To stikanje po naših šolah ne more biti slučajno, ampak je nedvomno le člen v verigi ukrepov proti slovenskim kulturno prosvetnim ustanovam in pobudam. Zakaj se policija ne vtika v poslovanje — Italijanskih šol? Ni razloga,. ki bi mogla z njim angloameriška vojaška uprava Utemeljiti to pošiljanje policajev po slovenskih šolah. Naše delovno ljudstvo izraža svoje ogorčenje zaradi kolonialnega Postopanja s slovenskim šolstvom s protestnimi zborovanji ter z zbiranjem podpisov na protestnih pismih in resolucijah.
ZGOVORNI DOKAZI PRISTRANSKE POLITIKE
Nedavno so poslali prosvetni delavci ■^ngloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja pismo Louisu Adainiču, v katerem ga prosijo, naj se zavzame za pravične zahteve slovenskega tržaškega šolava in vpliva na ameriško javnost, naj terja od vlade ZDA, da preneha Zavez-•dška vojaška uprava s svojini nedemokratičnim ravnanjem. V tem pismu ugotavljajo prosvetni delavci, da je anglo-**iieriška vojaška uprava nenaklonjena slovenskim kulturnim potrebam, saj do-k^ujejo to edjstvo vsa poročila generala Aireyak Slovensko narodno gledališče v
Trstu, edino stalno gledališče na tem ozemlju, ni moglo dobiti nobene dvorane.
Krivice se dogajajo Slovencem tudi v šolstvu. Pač pa podpira angloameriška vojaška uprava poitalijančevanje slovenskega podeželja s tem, da je pr.znala nekaj šol italijanskemu prebivalstvu v slovenskih vaseh, kjer morajo vabiti tudi slovenske otroke v italijanske šole s komaj 11) do 20 učenci. Nedavno je bilo ukinjenih 1!) slovenskih vzporednic na slovenskih osnovnih šolah pri Sv. Ivanu, SV. Jakobu, v Rojanu, pri Sv. Ani, v Skednju, Barkovljali, na Prošeku in pii Sv. Kr«žu. Ob tej priliki so bili nmogi slovenski učitelji premeščeni in odpuščeni. To so zgovorni otikazi o pnstruusiu diskriminacijski politiki do slovenskih množic.
SLOVENSKI KMETJE DEMONSTRIRAJO
V številnih vaseh Slovenske Benečije je vzbudilo ogorčenje slovenskega kmečkega ljudstva očitno pristransko, diskriminatorsko ravnanje občinskega tajnika v Sovodnjah, ki mu je blaginja slovenskega prebivalstva deseta briga. Kjer je le mogel, je kazal svoje šovinistično mišljenje. Zaradi tega so naši kmetje organizirali demonstracijo pred oočinskim poslopjem iu izrazili svojo zahtevo, da prenapetega občinskega tajnika takoj odpustijo.
MED NAŠIM LJUDSTVOM
V Trstu so umrli 55 letni Valentin Primčič, 74 letni Peter Žiberna, 79 letna Marija Skočir vd. Klemen, 90 letna Fau-stina štupa,rič, 80 letni Andrej Markon, 50 letni Rihard Novak, 50 letni Marij Kukanja, Karmela Pavletič, 43 letni Anton Sancin, ,66 letni Ivan iPetrčič, 65 letni Karel Simonič in 70 letni Jožel' Veselica.
V Gorici je umrla tov. Vera Winkler, žena slovenskega občinsk. svetnika Alfreda VVinklerja. Pokojnica je dolgo let službovala kot učiteljica v raznih krajih Slovenskega Primorja. Zavedni slovenski ženi trajni spomin!
Goriška občina je oddala Ljudski dom v Gorici, ki so ga postavili slovenski obrtniki in kmetje, v najem razvpiti šovinistični raznarodovalni organizaciji ‘‘Lega nazionale”. Toda pravda o našem domu še ni končana!
V Martinščinl je zadonela iz grl dober-dobsklh in dolskih fantov naša lepa slovenska pesem, ki pa je tak0 vznemirila italijansk orožnike, da so padale celo klofute. Mar obstoja poseben zakon za* zagrajske orožnike?
KOROŠKE VESTI
PODPORE SAMO DOLOČENEMU POLITIČNEMU KROGU
Kadarkoli se je obrnila Kmečka zveza za Slovensko Koroško na Deželno kmetijsko zbornico za kakšno podporo ali pomoč, je naletela doslej zmerom na gluha ušesa. Zbornični gospodje so se specializirali v tem, da to stalno lagali, da nimajo nobenega denarja na razpolago. Kmečko delovno ljudstvo se vprašuje, kam je šlo 431.000 šilingov za zboljšanje gnojišč in 180.000 šilingov za povzdigo mlekarstva. Kmetijska zbornica je sicer obljubila naši Kmečki zvezi, da bo krila stroške za 23 tečajev, ki jih je organizirala preteklo zimo. Toda obljube so splavale po vodi. Tudi za finančno podporo ob prvi sadni razstavi naše Kmečke zveze niso imeli nobenega ficka. Naše delovno ljudstvo pozorno spremlja takšne in podobne pojave krivične pristranosti in terja, da ne smejo tisočaki, namenjvjni pospeševanju kmetijstva, samo v prid veleposestnikom in določenemu političnemu krogu.
NOVA SPLETKA SOVRAŽNIKA ŠT. 1
Za slovensko koroško delovno ljudstvo je škofijski ordinarijat v Celovcu
sovražnik št. 1. Sedaj se je njegovim neštetim spletkam pridružila nova: škofijsko uradno glasilo je objavilo odlok, ki prepoveduje uporabo cerkvenih obredov vsem vernikom, ki berejo naš “Slovenski vestnik” ali pa pri njem sodelujejo. Ta najnovejši odlok je le nadaljevanje raznarodovalne in protiljudske politike, ki so jo zmerom uveljavljali nemški škofje preti našemu ljudstvu. Vemo pa, da so zaman vsa takšna in podobna sovražna prizadevanja, ki gredo za tem, da bi zatrla naš svobodni, ljudski tisk.
NAŠI MLADINCI NAVDUŠENI ZA VSE,
KAR SO VIDELI V JUGOSLAVIJI
Po Jugoslaviji je potovala skupina naših mladincev, ki si je ogledala šte-v.lne znamenitosti, obrate in naprave. Mnogo so videli, mnogo pridobili. Vrnili so se med nas, navdušeni za vse, kar so videli in spoznali v novi Jugoslaviji. Hkrati pa so spoznali, kako lažne, brez stvarne podlage so vse govorice, ki jih širijo o njej v imperialističnem ter in-formbirojevskem taboru. S svojim pripo-
dovanjem 30 v nas ustrdili vero v novo, pravično urejeno, socialistično J ugosla-posinele ustnice, “Bog z vami!
■.V.V>VV.".%V.-.W,V.V«V.V.-.V.".V^.V>V..V«-r.V.V.V..V.V,V.V.VA%
V. KRMAC
Spoznavajmo naXo domovino
(Nadaljevanje in konec)
Svinčeno in sinkovo rudo dajejo rudniki v Mežiški dolini, Trepča, Kosovski Mitroviči in vzhodni Makedo-
niji.	[
Svojevrstna kovinska ruda je dok--sit. Ta vsebuje mnogo aluminija,, ki je v dobi letal zelo cenjena kovina. Skladi boksita so v vsem Primorju.	|
Velik rudnik živega srebra je v Idriji. Pomembna proizvodnja parita, ki rabi za pridobivanje žveplene kisline, I antimona, ki ga dodajo svincu in bakru, in magnezita, s katerim utrjujejo cement.. Pirit kopljejo v Majdanpeku v Karpatih, antimonovo rudo pri Krup-nju in Ložnici v Zahodni Srbiji, ležišča magnezita pa izkoriščamo v Kosovski Mitroviči. V Škofljici pri Ljubljani so pravkar odprli i'udnik barita, ki ga uporabljamo za kemični proizvod suhih barv.
Zlato se javlja v pesku nekaterih rek, še več ga dobimo iz borske bakrove rude. liuda v Boru in Trepči vsebuje tudi srebro.
Med ostalimi rudami sta pomembni morska in kamena sol; prvo dajeta rudnika Kreka in Simin pri Tuzli,
drugo pa pridobivajo v solarnah na otoku Pagu,, pri Stomu in Ulcinju
Lapor predelujejo cementarne zlasti v primorju. Stavbeno kamenje dajejo kamnolomi po vsej državi. Lep marmor ima otok livar, za tlakovanje cest se uporablja “pohorski granit” iz Panonskega nižavja.
RUDNINSKE VODE
Taki vrelci se vrste na robu Panonskega nižavja ob Muri zlasti pri Ra-
FABRICA DE MOSA1COS ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de conslruccifin Avda. Fco. Itei»6 5071	T. K.	50-5383
MECANICA v ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. 00X
Avda. Rlestra 115	T.	K.	«1-065«
PRODAJALNA - TOBAIjLARNA
Prodaja raznih ' časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila
VLADIMIR BENKO
Avda. Franciaco Jteii-G 570« VILLA DKVOTO - BUENOS AIRES
TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže.
Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
ALBERT BELTRAM
Donato Alvarez 2-HH	Buenos	Airet.
Ur. A. Kir8ch.bau.in It ra. Maria Mi.ir»ahbaun•
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 8271 T. A. 50-738'?
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasog Los Andes - Rio Ceballos
CORDOBA
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika:
BRATA ROVTAR
Tigre F.C.N.G.B. T. E. 749-58» Rio Carapacliay
Dr. CONSTANTINO VELJAJNOVIGH
Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala de Cirurgl^ Atlened: Lunes - Mičrcoles y Viernes Pedir hora por telčfono Defensa 1158	T. E. 84-5310
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 260G CORDOBA
TRGOVINA	JESTVIN
Srečko	Turel
it	
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
LA VO Z ES LOVE	N A
EDITA DO POR Eli CONSORCIO DE LA VOZ E8LOVKNA
dencih in Petanjcih, obilo jih je v Slovenskih goricah in v Hrvatskem Zagorju; tu slove Varaždinske in Krapinske toplice. Topla voda prihaja na dan tudi na vznožju Gorjancev, kjer stoje Dolenjske in Čateške toplice in na vznožju Požeškega hribovja, kjer sta znani kopališči Lipik in Daruvar; topli vrelci so tudi ob robu Celjske kotline. Tu so zdravilišča Topolščica, Dobrna, Rogaška Slatina, Laško in Rimske toplice. Zdravilne vode prihajajo na dan še po mnogih drugih krajih države.
Uporabnost vrelcev se ravna po njih sestavini in toplini. Hladne vode, tako imenovane kisle ali slatine,, rabijo kot ljiva za bolnike, tople vrelce pa uporabljajo za zdravilne kopeli. Najbolj vročo vodo ima Vranja banja (do 909 C). V Daruvarju, Topuskem in Koviljači prihaja z vodo na dan tudi vroče blato.
TRGOVINA JESTVIN “TRST” STANKO MIHELJ Charcas 3120	T.	E.	72-4957
Obrt in industria predelujeta kmetijske, gozdarske in rudarske proizvode. Vrši se to deloma brez poklicne izobrazbe na domu izdelanih pripravah (domača obrt), deloma pa je v rokah izšolanega stanu, ki mu je obrt glavni poklic (rokodelska obrt). Največ proizvodov pa daje industrija, ki uporablja v velikih obratih posebne pogonske sile in stroje.
Značaj obrti in industrije se v splošnem prilagoja gospodarstvu posameznih pokrajin. Tako prevladuje v se vernih predelih industrija živil in pijač. Na goratem ozemlju je doma lesna in rudarska industrija. V primorju cementa. Vzdolž glavnih prometnih konserviranje rib, proizvaja olja in žil se uveljavla zraven teh strok še tekstilna in kemijska industrija.
Postopni razmah industrije nas sili k čim hitrejši elektrifikaciji države. Danes gradimo preko 25 velikih vodnih elektrarn.
Iz tega je razvidno, da nova Jugoslavija ima vse dobre pogoje za svojo
RRDIO
Izdelovanje norih aparatov ter vsakovrstna popravila izvrguje
JAKOB KREBELJ
Cespedes 8783 (vogal Avd* ^orest) T. E. 64 - 4650
Bivinnlitt* H'«*«*«»rman
MEDIOO
■*a*c« 2881	U.	T.	50-284.i
t4' r n n #• S t i> le a r STAVBINSKI PODJETNIK
Ram6n L Falcdn 6371 U T. 64-3084
T
D SO
; L J AK
Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene.
Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER
ALBERTI 1831 MAR DEL
- T. E. 5370 PLATA
■.■AVA^V/^.^VAV.V.V.VAV.V.V.NV.V.VAV^.V.V.V.V/.V
Hosteria "LOS CL A VELES"
GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE
'LA FALDA" - Sierras de Cordoba
m
Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA
Dobro poznana	1
Heladena “MARIO”
prodaja sladoleda in likerjev ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK
se priporočajo
Ituzaingo 895	MERLO	FCNDFS
bodočnost, kjer bomo želi vse dobrote, ki jih bo rodila vztrajnost in zvestoba do napredka in samoodločnosti vseh naših narodov, ki čutijo vsi eno težnjo in srčno željo videti svojo lastno domovino spoštovano in miroljubno prijateljico vseh narodov sveta.
TISKARNA RUDOLF ŽIVEC
Sariniento 40 Caseros	T. E. 7(57-1101
KROJACNICA “LA TKIE8TINA”
izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderčn 8008	X. E. 50-6228
Devoto - Buenos Aires
ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL
ta načrte in preračune Bernaldez 1655	T.	E.	«7-1411
HERRERIA DE OKRAS
BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela
Segurola 1008-14	T.	E.	67-6250
Kuenos Aires
Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na
Hosteria ISIS ALPES”
lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba
Izvrstna postrežba In zmerne cene!
Electricidad y plomeria JOSE RADAN JOSE RADAN
Bemaldez 1550	Buenos	Aires
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, servio-croata, ehecoeslo-vaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Rosano (Sta. Fe)
KROJACNICA S1' rane M v lin c •
Paz Sol dem 4844 U. T. 59-1356
Buenos AireR
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58	T. E. 70-6112
Stavbeni kovač FRANC ČOHA
Calderfn 2778	T.	E.	50-6655
STAVBINSKA KOVAČA
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprlda 2443	Florida
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna
FRANC BANDELJ
Avda. de los Incos 5021 T. E. 51-5184
■.V/.VA-AV/.V.V.V.*^
II
Tiskarna “Cordoba
Tiskarsko podjetje naših roiakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuj® vsakovrstna tiskarska dela
Gutenberg 3360	T.	A.	50-3036
Nasproti postaj« tramvaja Lacroze na Avenidi San Maran BUENOS AIRES
SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA
Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20
Diagonal Norte 1110 — Piso 8 (nasproti obelisku) EScritorio 828 T. E. 85-6248 Buenos Aires
BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin 2002 T. E. 50-0838	RESTAVRAOIJA “PKI ŠKODNIKU” Lastnik Jožef Škodnik Aiiasco 2652 T. E. 50-8005
FOTO-ARTE MACOS Najpopularnejši na Dock Sudu Pacumlo Quiroga 1325 T. E. 21-8327	SPLOSNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espciia 558-J. Ingenieros-T.E. 757-271
Mercado “LAS MAGDALEN AS” CARNICERIA RAUBAR Puestos 21, 24, 25 - Avda. Pco. Beir6 5276	JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 J. D. PEUON
Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF Aiiasco 2622	
	PREVOZNO PODJETJE “GORICA” LOJK FRANC Villaroel 1476 T.E. 54-5172
Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope de Vega 2089 T. E. 50-188«	KROJACNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 Buenos AireS
	CALEFACCION C!R!L PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires
Franc Kurinčič, Celovška cesta, Novi bloki 3-5 Ljubljana, Jugoslavija	
Krojacnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232	
HOTEL „PRIMAVERA" Poleg kopališča — Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA • • • t. E. 8425	
Talleres Graficos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires