Xzhajft vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi nsj se frankujejo hi pošiljajo uredništvu lista >Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Veli» za celo leto 4 krond. Denar naj se pošilja točno pod napisom: UpravniStva lista „Mir“ ▼ Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor lotiti poštno znamko. Pri- Glasilo koroških Slooenceo Leto XXXII. Celovec, 18. vinotoka 1913. St. 42. Vilajet. Vilajeti so bili turške pokrajine, kjer je imel vso oblast in »pravico« Turek; kristjan je imel samo to pravico, da je smel Turku služiti, streči, da je moral lenemu Turku obdelovati polje, da se ni smel braniti, če je Turek v krščanskih vaseh ropal, moril, onečaščeval krščanske žene. Druge pravice bolgarski in srbski kristjan v turških vilajetih ni imel. Pri nas v Avstriji pa imamo urejeno državo, urejeno vsaj na papirju po zakonih, na katere se sklicuje! lahko vsak držafvh ijan in se lahko tudi pritoži, če se v njegovo škodo kršijo državni zakoni. Ibi vfihdar iman^o v tej urejeni državi čisto neurejeno pokrajino, deželo, vilajet, v katerem v resnici vživa en del prebivalstva ravnotako malo pravic, kakor bi zanj ne bilo postav. Zato je to čudno deželo, ki je zibel slovenske zgodovine, imenoval g. državni poslanec Franc Grafenauer koroški vilajet, v katerem gospodarijo nemškonacionalni mladoturki, kakor se jim pač zljubi. Kdo povprašuje v tem vilajetu po pravici, kdo po zakonih, kadar se gre zato, da se uduši samostojno narodno življenje slovenskih Korošcev, teh avstrijskih Macedoncev? Svoje vladarje, svoje vojvode so si pred stoletji volili koroški Slovenci na Gosposvetskem polju, v svojem jeziku so jih ustoličevali; v nobenem drugem kakor v slovenskem jeziku j e bil dolžan zagovarjati se slovenski knez, če je bil zatožen pri rimskem cesarju in »celi sveti državi.« Toda ta slovenski rod, ki prebiva že kakih 1300 let na koroški zemlji, se sedaj niti pred sodiščent ne more in ne sme več zagovarjati slovensko, niti pred uradniki, ki so zanj in zavoljo njega nastavljeni in tudi ž njegovim denarjem plačani, ne more dobiti v svojem slovenskem Dragotin Ivanov: Po Šmlhelcl. Padel je prvi sneg! Zapadel je še nekaj repe Kogelniku im nekaj sadja je še ostalo na Prevrženovem v sadnem vrtu pod belo odejo, Šepul je še brez stelje in Rožan še nima drv. Zgornji kmetje pa še imajo svoje žito v kopah zunaj. Dolgo so ga zorili, pa ko le ni hotelo biti zrelo, so zelenega poželi. Sedaj pa stojijo kope po polju z belimi klobuki, kot stari dedci zaviti v svoje kožuhe. Ostali kmetje pa so; že vse svoje letne pridelke pospravili. Nastelj je že pod streho in drva so že narejena. Cela Šmarjeta se že pripravlja na zimo in mraz. Šmihelca je proč! Na kmetih se začne iskanje poslov, dekel in hlapcev. Pri Podovšovniku gredo vsi posli proč. Pravijo, da ni obstati. Spijo v neki stranski luknji, ki grozno smrdi po plesnobi. Niti okna (nima, da bi vsaj včasih moglo noter posijati zlato solnce ali pogledati beli dan, kaj počneta kaj Podovšov-nikovi dekli. Gospodinja pa huda! Sama mlada dekleta ima v službi, pa zahteva, da bi vse znale, da bi vsako delo zmagale. In Podovšovnikova kmetija ravno ni majhna. Imajo po petnajst glav živine in vse posestvo je v hribih. Če pa dekle pri Podovšovniku česa ne znajo, se pa gospodinja krega, jeziku pravice, niti voznega listka ne, ki ga dobi v svojem jeziku tujec, Nemec, Lah itd. Na tleh leže slovenstva stebri stari... Toda v turških vilajetih so smeli kristjani vsaj braniti se, smeli so vpiti in mogli so ubežati. Bolgarski hajduk, četaš, je vzel na ramo puško, za pas handžar, tam se je maščeval, če je postal Turek predrzen in m;u je sledil v skalnate gore. Slovenska raja v koroškem vilajetu pa niti vpiti ne sme, ko gleda, kako mu v zloglasnih koroških šolah mučijo nemškonacionalni mladoturki otroke in v njih morijo ljubezejn, do matere, do njenega slovenskega jezika. Ti mladoturki imajo postavo, da mora slovenska raja molčati in gledati v oko svoji nab rodni smrti. Le če postaneš janičar, če zait a j iš svoj ro)d, s V oj jezik, svojo vero, smeš živeti. Drugače pridešobkruh! In če ta uboga raja zastoka, se m/u mlaldoitlurek roga in praVi: Kaj še hočeš, saj se ti godi dobro! Vsi tvoji sinovi so zadovoljni, posebno tisti, ki so postali janičarji in mi služijo! In mladoturek udari rajo s pasjim bičem in zapove oblastno: Molči! Saj vendar vidiš, da sem tvoj prijatelj! Kaj hujskaš, da se Ti godi slabo? Saj si vendar manj vreden! In ta brezpraven slovenski rod na Koroškem je talentiran, pošten, ima v posesti prelepe doline in gòre, prelepo, blagoglasno govorico in dobro mehko, premehko srce. Kljubtemu pa nosi po naziranju Nemcev od svojega rojstva »pečat sramote«, pečat, da je »ein Windischer«; ih res se del slovenskega ljudstva na Koroškem sramuje svojega slovenskega pokolenja, ker že otroku v šoli utepe nemškutarski učitelj v' glavo, da je Slovenec »eto windischer Esel«, da je slovensko govoriti grdo, kmečko, nemško govoriti pa »nobel«, imenitno. Do pičice tako se godi Slovencem na Koroškem. Te razmere dobro opisu j,© z dejstvi knjiga »Aus dem Wilajet Karaten,« ki jo je izdalo in založilo »Katoliško-politično in go- da ni konca. Le dobro je, da daleč proč ni kake hiše, da bi tuji ljudje slišali, kako viče Podovšovnica svoje posle. Ko pa pride skupaj s kako sosedo, pa svoja dekleta čisto v nič devlje in povzroči razne govorice o njih. Da bi jim pa pri hrani kaj postregla in kaj boljšega včasih dala za prigrizek, kaj še! Bi znale postati izbirčne, bi se lahko prevzele. Posle mora imeti na kratkih vajetih, drugače si ni ž njimi pomagati. Ob nedeljah pa mora vedno ena izmed dekel doma ostati in kuhati. Med tednom na polju, v nedeljo pa za gospodinjo v kuhinjo. Sedemnajst let staro dekle. To bode pač imenitna južina. Zato pa tudi hlapcev ni domu. Gospodar in gospodinja pa po nedeljah itak pri Matevžu južinata in si privoščita dobre kapljice bizeljskega vinca. Kmet se mora ob nedeljah pokazati! Zato pa dekle in hlapci ne ostanejo pri Podovšovniku. Ne menjavajo se sicer vsak mesec kot pri Rešetarju, pa čez leto dni dado vedno slovo. Le hlapec Juri služi tam že osmo leto. Mlad je še; komaj ima osemindvajset let. Tudi on bi rad šel proč, pa ne sme, si ne upa; že zaradi svojih starišev ne sme, ker stanujejo v Podovšovnikovi koči. Ve, da jim bode gospodar stanovanje odpovedal, če mu on odpove službo, zato rajši ostane, ker ima svoje stariše rad in ker se mu smilijo njegovi nedorasli bratje in sestre. Takih stanovalcev z veliko družino se pač povsod boje. podarsko društvo za Slovence na Koroškem,« (Celovec, Pavličeva ul. 7.) Knjiga je spisana v nemškem jeziku, ker je v prvi vrsti namenjena tistim, ki ne znajo slovensko in vsledtega niso iipeli priložnosti, poučiti se o koroških razmerah. Pisana! je predvsem zato nemško, da vidijo — zlasti Nemci v tem zrcalu podobo svoje mlado-turške kulture in berejo v njej zbrane svoje grehe, za katere jih čaka pred zgodovino strašna odgovornost. Na 279 straneh je zbrano v knjigi mnogo gradiva, samo zanesljivega gradiva. Vsaka stran v knjigi je po dejstvih, ki jih opisuje, strašna obtožba barbarskega postopanja Nemcev nasproti Slovencem, ki ima primero le še pri Mažarih v zatiranju Slovakov in Hrvatov. Oddahne se človek, ko prebere to knjigo. Tako mu je, kakor človeku, ki je že dolgo časa čakal samo na trenutek, da je mogel izgovoriti, kar mu je že tako dolgo težilo srce. In ko je izgovoril, mu je postalo za polovico lažje, odvalil se mu je kamen od srca. Naravno je, da je vzbudila knjiga med Slovenci in Slovani, pa tudi v vladnih krogih, veliko senzacijo. Ta slovenski »raj«, ki ga je opisal v državnem zboru poslanec Dobernig, pač v resnici, v luči dejstev, ki jih nihče ne more utajiti, izgleda pač čisto drugače. Širšo javjiost v Avstriji in izven Avstrije bo zanimal zlasti drugi del knjige, ker z nepobitnimi dokazi dokaže, da je treba državi iskati izdajalcev pač čisto drugod, kakor pri Slovencih. Tat kriči, »držite tatu,« da bi se sam skril in ušel roki pravice. Govorijo o Srbiji, mislijo pa na Vsenemčijo, govorijo o nemški Adriji, mislijo pa na vsenemško, na prusko Primorje. Govorijo o državoohranjujočem nemškem narodu tostran in mažarskem onstran polovice avstrijske države, mislijo pa, da bodo na ta način Avstrijo razbili, uničili. Krasjio dokaže knjiga, da je boj Slovencev in Hrvatov boj za Avs tri-jo, za habsburško dinastijo, da Pri Potočniku je nekoliko boljše. Nekaj poslov vzame za prihodnje leto znova nadavek, nekaj pa ga je vzelo od drugih gospodarjev. Sedemnajstletna Micka pa gre v Celovec k svoji teti. Obljubila ji je, da jo bode kuhati iih šivati naučila. Da je vzelo nekaj poslov drugje nadavek, je bil nekoliko gospodar sam kriv. Predolgo jih ni vprašal, če ostanejo, in to jih je vžalilo. Žal jim je skoraj za službo pri Potočniku. Ni bilo sicer vse zlato, a obstati se je vendar moglo. Kdo ve, kako še bode v novi službi! Žagarjev Grega pa se je skoraj jokal, ko je izvedel, da si je Žagar za prihodnje leto poiskal drugega konjarja. Navadil se je Čebre in vožnja ni bila nič težavna. Močno se sedaj kesa, da je rekel pri neki večerji, da z novim letom, pojde proč, ker je prenizka plača. Ni tako hudo mislil, ne, a Žagar mu je to štel v hudo in si je poiskal drugega. Sedaj bi Grega še za nižjo plačo rad ostal, pa je prepozno. Ve, da mu bodo na Silvestrovo solze rosile oko, ko bode d j al kovček na voz. Neprijetno pa je zadnje mesece v letu pri Simonu. Kar je bilo med letom preveselo, je sedaj prežalostno. Med letom so imeli ob nedeljah in praznikih zaporedoma godbo in ples, pivo in vino, sedaj po Šmi-helci pa Šimon noče nobene stare dekle več. Ko so pa te izvedele, da je Šimon pred Po-dovšovnikom, v gostilni vpričo vseh ljudi rekel, da ne more imeti za vsako deklo še je vedno in vedno namigavanje IN e m c e v , d1 a š k i 1 i j 01 Slovenci preko državnih mej, golo podtikanje, prava pravcata neumnost, nemožnost, ker Slovenci nikjer drugod ne morejo vi deti srečne bodočnosti, kakor edinole v Avstriji, pod vlado katoliških H a h s h u r ž a n o v ; toda ne v nemškomažarski Avstriji, kjer bi še naprej tlačili Slovane Nemci in Mažari, ampak v enakopravni Avstriji, kakor zahteva postava, ki pa se sedaj ne izpolnuje. Zanimanje za knjig oraste od dne do dne, i'n glas o knjigi je segel že preko državnih mej in ne bo ostal neslišan v nobeni kulturni državi. Le Nemci, ki jo sicer mnogo čitajo in se za njo zanimajo, v javnosti o njej molče, ker bi jo radi utajili, če bi šlo, kakor ptič noj, ki vtakne glavo v pesek, ko je v nevarnosti, in meni, da potem zanj ni nevarnosti. Z molčanjem seveda ne bodo izbrisali svojih barbarskih madežev, z molčanjem ne bodo mogli utajiti svojih grdih dejanj nad slovensko rajo na Koroškem. Tudi krščanskosocialni listi molčijo, le katoliški in patriotični »Osterreichs katho-lisches Sonntagsblatt« omenja knjigo in njeno vsebino ter obsoja postopanje Nemcev s koroškimi Sl oven ci. Knjiga se razpošilja na nekatere znane slovenske naslove. Čeravno so že mnogi kupili knjigo ob katoliškem shodu v Ljubljani, so naprošeni, da nanovo doposlane knjige ne vračajo. Gotovo ima vsak znanca, ki mu jo lahko odstopi. Na ta način vsak lahko po svojih močeh pomaga koroškim Slovencem, ker knjiga, ki ji je pridejan krasen zemljevid, mnogo stane in je brez večjih stroškov ni mogoče spraviti v širši svet. Knjiga, krasno vezana v platno, stane 2 K, po pošti 10 vinarjev več. Politične vesti. štajerski deželni zbor zboruje po milosti slovenske manjšine v štajerski zbornici. V zbornici se hudo jezijo »internacionalni« socialni demokrati, da so Slovenci dobili par gospodarskih drobtinic, češ da so slovensko gospodarsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici in meščansko šolo v Žalcu izsilili z obstrukcijo. Toda tega ne pomislijo, da bi bili morali Slovenci dobiti te drobtinice že davno in brez obstrukcije in je dovolj žalostno, da si morajo take reči pridobivati z obstrukcijo. Poslanec Resel je trdil celo, da Žalec ni tako slovenski, za kar je seveda dobil medklic: Iz zemljepisja nezadostno! Deželni zbor kranjski razpuščen. Vlada je deželni zbor kranjski predčasno razpustila. Liberalci na to, kakor se vidi, niso bili pripravljeni. Sedaj lahko pripravijo »Slovenski Ljudski Stranki« zavoljo zadeve Kamile Theimerjeve sodni dan, kakor so prerokovali. V svesti si smejo biti, da jih bodo v tem boju z največjimi simpatijami spremljali vsi sovražniki slovenskega naroda. Volitve za deželni zbor je vlada razpisala dne 13. t. m. Za splošno volilno skupino so volitve dne 1. decembra; kmetske občine volijo 9. decembra, mesta in trgi ter trgovska in obrtna zbornica 16. decembra in veleposestvo 22. decembra t. 1. Zmaga krščanskih socialcev na Dunaju. Pri nadomestnih volitvah za socialno-demokratičnim poslancem Francem Schuh-meierjem na Dunaju je bil dne 14. t. m. pri ožjih volitvah izvoljen krščanski socialec dr. Mataja s 9015 glasovi. Socialni demokrat Eldersch je dobil 8455 glasov. Krščanski socialci so tako socialnim demokratom na Dunaju zopet iztrgali en mandat. Pri volitvah je prišlo večkrat do prepirov in tepežev. Po volitvah so napravili krščanski socialci demonstracijski sprevod po mestu, socialni demokrat je pa so imeli demonstracijsko zborovanje v Fratru. Policija je z golimi sabljami branila, da se demonstranti, ko so trčili skupaj, niso spopadli. Finančni minister na dopustu. Finančni minister vitez pl. Zaleski že nekaj časa boleha. Zato je dobil od cesarja dopust. Poljaki pa računajo že s tem, da v kratkem času ne bo tako okreval, da bi mogel prevzeti posle finančnega ministrstva. Ker sedaj nimajo enakovrednega strokovnjaka na razpolago, bodo namesto finančnega ministra zahtevali zase mesto trgovinskega ministra. Za to mesto bi kandidirali predsednika »Poljskega kluba« drž. poslanca dr. Leo, finančni minister pa bi postal sekcijski načelnik baron pl. Engel. Dr. Leo je Slovencem naklonjen. Boji ob albanski meji. B e 1 g r a d , 14. oktobra. Na predlog vojnega ministra, naj se ustanovi vojaška granica po vzorcu nekdanje hrvaške granice proti Albaniji in proti Bulgarski, se ustanove posebni mejni polki. Bit olj, 14. oktobra. Srbska vlada je proglasila nad Bitoljem obsedno stanje. Več Bulgarov in Albancev je bilo aretiranih. Neki Avstrijec, zastopnik neke bulgarske zavarovalne družbe, je bil izgnan. B e Igr ad, 14. oktobra. »Samouprava« poroča, da bodo obdržali Srbi strategično važne točke tako dolgo, da reši mednarodna komisija vprašanje srbsko - albanskih meja in da bodo razmere v Albaniji urejene. Duhaj, 14. oktobra. Iz Skadra poročajo, da se črnogorske čete do sedaj zaman trudijo, zopet iztrgati Malisorom Dečice. S k a d e r, 14. oktobra. Črnogorci so Malisore pri Gusinju strahovito porazili. Pred četrto balkansko vojsko. Pariz, 14. oktobra. »Matin« poroča, da je spor med Grško in Turčijo dosegel nevarno višino. Pričakovati je kritičnega preobrata. Turčija je trdno odločena na vojno. Carigrad, 14. oktobra. Turška vlada je dala zapreti Dardanele. Parniki smejo pluti skozi morsko ožino samo po eno uro dopoldne in popoldne. L o n do n , 14. oktobra. »Times« poročajo, da Turčija mrzlično nadaljuje svoje priprave za vojno. Goreča ladja na morju. Na parniku »Volturilo«, ki je last paro-plovne družbe »Uranium«, je dne 10. t. m. med vožnjo na širokem morju izbruhnil požar. Parnik je vozil med Liverpoolom in New Yorkom. Na parniku je bilo s posadko vred 659 oseb. Moštvo in potniki so se trudili, da bi udušili ogenj, pa je bilo vse zaman. Poveljnik ladje z brezžičnim brzo-javom poklical na pomoč druge ladje, katerih je došlo zaporedoma 10. Toda izprva niso; mogle pomagati, ker je razsajal strašen vihar, da se niso mogli približati goreči ladji, katere prednji del je bil ves v plamenu. Vsi rešilni čolni ki so jih izpustili z »Volturila« v morje, so se razbili ob ladji, in ljudi, ki so se hoteli na njih rešiti, so zagrebli ljuti valovi. Zato tudi druge ladje niso mogle priti na pomoč s čolni. Potniki na »Volturnu« so dobili rešilne pasove in so poskakali v vodo, kjer so jih potem nalovile rešilne ladje. Šele ponoči so se mogli parniki toliko približati, da so mogli začeti z reševanjem ljudi. Ladja »Carmania« je z metalci luči razsvetljevala morje, da so mogli iskati plavajoče ljudi, ki so klicali na pomoč. Uradno poročilo pravi, da je rešenih 523 oseb, utonilo pa 136. Med rešenimi je tudi kapitan (poveljnik) ladje, ki se je ves čas krepko držal. Nemec Trintepohl, ki ga je rešil parnik »Carmania« in je dobil pljučnico, pripoveduje o nesreči tako-le: V četrtek zjutraj je bil na parniku »Volturilo« naznanjen ogenj. Vsi potniki so dobili povelje, naj gredo na krov, kjer so se nahajali rešilni pasovi. Ob 10. uri dopoldne so pričeli spuščati čolne v morje. Prvi čoln je vihar takoj vrgel ob ladjo in ga razbil. Vsi potniki so utonili. Ista usoda je zadela tudi drugi čoln. Nato so bili trije čolni spuščeni v morje z zadnjega dela parnika. Tudi potniki teh treh čolnov so utonili. Nastala je velika zmešnjava. Ko je kapitan videl, kaj se je zgodilo, je prerezal vrvi, tako da niso mogli nobenega čolna več spustiti v vodo. Kurjači so prišli na krov in se niso hoteli več vrniti na svoje mesto. Kapitan jih je radi tega z revolverjem v roki pognal k strojem, a strojniki so takoj, ko se je ogenj razširil, zopet zapustili delo. po eno varučko in jih zato odpusti, je bil pa ogenj v strehi. »Kdo pa je vsega tega kriv kot pa vi,« se je hudovala dekla Neža. »Ko bi jaz prej vedela za ta pekel, bi ne šla k Šimonu, če bi še bil tudi enkrat tako lepo plačo obljubil,« se je jezila Rezika. Šimon si je poiskal nove dekle. Same lepe, mlade, živahne. Hitro jih je dobil, ker je bila pri njem v celi Šmarjeti najboljša plača. Ostali kmetje so ga imeli zaradi tega sicer na piki, a Šimon se je štel med premožne kmete. V adventu pri Šimonu ni bilo ne godbe ne plesa, ne vina, ne piva. Kar so bili v zadnjem postu in skozi celo leto preveseli, so bili sedaj preveč pobiti. Šimonove dekle so čakale, kdo jim ponudi nadavek. Prišel je zadnji teden pred Silvestrovim. Nihče jih ni povprašal, če mu hočejo služiti prihodnje leto, čisto (nihče. Lansko leto so se pa tako pipale gospodinje za Reziko in Nežiko, da je celo za nekaj časa med Šimonko in Potočnico nastala jeza. Začele so Šimonove dekle povpraševati, kje bi bila kaka koča prazna. Nežika je dobila stanovanje pri Kogelniku, Rezika pa je šla iz fare, ker v fari ni mogla dobiti stanovanja, in ker jo je bilo tudi nekoliko sram povprašati še pri Potočniku, kjer je bila še koča prazna. Za Nežiko in Reziko se prične novo življenje. Potiskanje po kočah, iskanje dela in čakanje, kdaj pride rešitev. Odpre se jima nov svet skrbi in pomanjkanja in preziranja in zaničevanja. V nedeljo po drugem opravilu so sedeli zopet kmetje »pri Matevžu«. Veliko jih je bilo in kaj živahen njih razgovor. . »Vsako leto je hujše za posle,« toži Po-dovšovnik svojemu sosedu Šimonu. »Jaz se že kar bojim Šmihelce. Bi bilo dobro, da bi mi kmetje tedaj postali ponižni in sladki, če ne pa poslov ne dobimo. Sam se pa tudi ne morem več z vsem pečati.« »Glej, naši še nimata nadavka.« »Te pa niso zame.« »Kaj pa je s Katro, ki je bila lani pri meni?« »Otrok imam že itak sam, dovolj, po kaj mi je še dekla z otrokom?« »Kaka je pa kaj Tinčeva,« vpraša zvedavo Podovšovnica svojo sosedo Kogelnico. »Pravijo, da je pridna in mirna to navajena je na kmetih. Lani tudi ni imela tako dobro, da bi ne obstala pri tebi.« »Ajtna Jerca mi je včeraj pravila, da Kosov Jaka hodi za njo.« »Kaj pa more ona za to,« odvrne ji Ko-gelnica. »Veš ti, Kogelnica, jaz Tone tudi nisem hotela imeti zanaprej, ker se mi ni prav zdelo; je preveč rada z Lužnikovim Janezom govorila.« »Saj bi tudi ne bila ostala, ko je pa že na Malo Gospojnico imela besedo s Potočnico, da gre zanaprej k Potočniku. Na Šmi-helco pa je že vzela od nje nadavek.« »Kaj ta Potočnica pa tudi ne more počakati Šmihelce. Lahko bi me bila tudi vprašala, če hočem zanaprej še imeti Tono. Tako mi jo pa kar vzame.« Pri Šimonu so bili v konjskem hlevu zbi’ani hlapci in pastir. Posedli so se po postelji, po škafih in po stolcih. Glažek žganja pa je krožil od enega do drugega. »Najboljše je, da grem k rudarjem. Bom vsaj nekaj prislužil in sem oskrbljen za na stara leta,« izjavi konjar Martin in stisne glažek sosedu v roko. »Jaz že tudi dolgo premišljujem, kako bi napravil. Naveličal sem se že, vedno po tej blatjni cesti voziti za prazen nič. Na stara leta pa lahko grem od hiše do hiše s palico, kot hodi sedaj Smrčki Franc, ki je bil prej tudi dolgo let pri Šimonu,« toži kapelski Šimen. »Pa ko bi še človek imel kam sesti,« se huduje Sečnjakov Matija. »Tako se pa valjamo po hlevih, da vsi smrdimo, da si potem že nobeden ne upa med ljudi. Ko sem bil lani bolan, me je kar sram bilo. ko sem tako ležal v tej postelji, ki še letos ni imela opranih prtov, ko je prišel zdravnik.« Ko se je pojavil parnik »Carmania«, je spravil kapitan vse ženske in otroke na eno stran ladje, moške pa na drugo, sam pa je vsled prevelike vročine zapustil most in odšel na zadnji del ladje. Ko je nastala eksplozija, je skočil Trin-tepohl v morje. Taval je celo uro1 po vodi, dokler ga niso zasledili metalci svetlobe, nakar je bil rešen. Podplati na čevljih so bili popolnoma ožgani. Rešene osebe so razkropljene. Ločeni so otroci od staršev, možje od žen. Nekatere so odpeljali proti Ameriki, druge proti Evropi. Kdaj se bodo zopet videli? Mnogi bodo pač zastonj upali in čakali na svojce, ki so našli svoj grob v hladnih valovih. SfecEcesipfgreS- SšlifnoBnSeoiats milo rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, 'riznanostna pisma. Po 80 h povsod. Dnevne novice in dopisi. Einspielerjeva slavnost v Celovcu. Dne 16. novembra priredijo skupno vsa slovenska društva v Celovcu v velikem slogu Einspielerjevo slavnost. Ta slavnost bo nekaj posebnega. Stoletnica Einspielerjevega rojstva se bo obhajala tako slovesno, kakor zahteva hvaležnost do očeta koroških Slovencev. Že sedaj opozarjamo na to vse koroške Slovenke in Slovence in slovensko javnost sploh. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand — protektor koroške deželne zveze za varstvo domačije. Deželna zveza za varstvo domačije na Koroškem je prejela poročilo, da je Njega ces. in kralj, visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand prevzel protektorat nad zvezo. Za deželno zvezo, ki ji načeluje Njega ekscelenca gospod deželni predsednik baron pl. Fries-Skene, je to posebno odlikovanje. Stoletni jubilej v spomin osvobodilnih bojev v Celovcu. Spomin na boje s Francozi pred sto leti bo v Celovcu na dostojen način obhajalo tudi vojaštvo. Na predvečer v petek bo po mestu korakala vojaška godba; v soboto bo pa na Novem trgu daroval sveto mašo č. g. vojaški kurat msgr. Rafko Kozak. Svete maše se udeleži vsa garnizija, povabljene so pa tudi druge državne in avtonomne oblasti. Iz sodne službe. Vodstvo c. kr. okrajnega sodišča v Podkloštru je prevzel sodnik dr. Gvidon Schòner iz Beljaka. Defravdant iz Podnarta prijet v Celovcu. V torek ponoči se je pripeljal iz Beljaka v Celovec z izvoščkom mlad mož, ki je po gostilnah v Celovcu popival in plačeval za druge. V sredo zjutraj so ga v neki gostilni, kjer se je nastanil z neko družico, povabili iz pernice in ga povprašali, kdo da je. Rekel je, da je Janez Ostermanu, pismonoša iz Podnarta, da je svoji ženi pobral iz omare »Saj še sploh niso bili sprani, kar so bili novi. Za hlev in za hlapca je že dohro; da imam le jaz sam boljše, si misli gospodar.« »Saj mora zame ko j dobro biti, ko celo leto na parni v senu ležim,« jih tolaži pastir. »Boljše je pa vendar v senu kot pa v hlevu, kjer je vse polno mrčesa, da se nobeden prav nič ne naspi in je zjutraj ves pisan.« »Mene pa spravlja Ladinikov Luka, da bi šel v Ameriko ž njim « »Menda ti le nekoliko že Nežika na potu hodi.« Vsi nekako porogljivo pogledajo Metar-nikovega Petra, ki se sam tudi nekoliko na smeh naredi in odvrne ter reče: »Saj ne vem,, če je moj.« Glažek je med tem časom postal prazen. Sečnjakov Matija vstane in nese svojima konjema rezanice s turščico pomešane. Za njim vstanejo drugi in se pomalem porazgube. Zunaj pa je že močno mrzlo in kar pokadi se, kadar kateri izmed hlapcev odpre hlevska vrata. Konji pa v enomer žrejo rezanico. s turščico pomešano, in razločno se čuje po hlevu: grunt, grunt, grunt. denar in napravil »potovanje« preko Beljaka v Celovec. Na telegrafično vprašanje pri orožnikih v Kropi se je pa izvedelo, da je Ostermann poneveril pri poštnem uradu v Podnartu 236 kron in pobegnil. Pri njem so našli še 130 kron, drugo je že zajuckal. Poizkusi s policijskimi psi. V nedeljo, 12. t. m., so v Celovcu napravili poizkuse s policijskimi psi. Poizkusi so se več ali manj dobro obnesli. Ko so drugi dan poizkusili s takim psom izslediti nekega vlomilca, je pes sledil do električne železnice; naprej pa ni mogel, ker se je uzmovič vsedel na električno in tako za seboj izbrisal sled. »Modern« samoumor. V Celovcu se je v kopalni sobi s plinom zastrupil inženir Janez Domainko. Kopalno bano je dal odnesti iz sobe, namesto nje je postavil v kopalno sobo divan, na katerega se je vlegel. Poleg mrtveca so našli več praznih steklenic, v katerih je bil prej šampanjec. Moderni samomorilec se je torej hotel po »najboljšem« alkoholu omamljen zagugati na drugi svet. Domainko je bil zelo zadolžen. Sadna razstava v Volšpergu. Dne 12. oktobra so v Volšpergu otvorili tretjo sadno razstavo. Slovenska dijaška zveza prosi, da se blagovolijo vsi dopisi tekom šolskega leta pošiljati na društvenega tajnika (Ivan Stanovnik, jurist, Dunaj VIII., Lerchenfelder-strafie 62, III., T. 14). Občni zbor »Slovenske Straže« minulo nedeljo na Jesenicah je bil dobro obiskan. Posetilo ga je kakih 300 udeležencev, med njimi lepo število udeležencev s Koroškega. Shod je otvoril v »Delavskem domu« na Savi gosp. predsednik drž. in dež. poslanec profesor Jarc. Vsa poročila so bila z živahnim odobravanjem sprejeta. V imenu koroških Slovencev se je za razumno delovanje »Slovenske Straže« za Koroško zahvalil med velikim odobravanjem občinstva g. dr. Brejc. Z velikim uspehom je na skupščini govoril tudi gosp. župnik Franc Treiber iz Št. Ruperta pri Velikovcu. Debata je bila prav živahna. Natančnejše poročilo objavimo prihodnjič v »Obrambnem vestniku«. Na letos novoustanovljeno slovensko gimnazijo v Gorici (štirirazredno spodnjo) je velikansk dohod, Sprejetih je v I. razred 161 učencev, v II. razred 121, v III. razred 86 in v IV. razred 35; vkup torej 403 učenci. Ali ta veliki obisk ne dokazuje dovolj, kako potreben za Slovence je bil ta zavod na podlagi materinščine? Vilajet na Kranjskem? Znano je, da se na Kranjskem godi Nemcem boljše nego Slovencem. Ne samo, da uživajo popolno enakopravnost; še več, povsod imajo prednost in skoro vsa višja mesta so zasedena po Nemcih. Tako daleč je že, da kočevski Slovenci niti svoje slovenske šole nimajo! Zdaj so se začeli zanjo potegovati. Graški listi in »Freie Stimmen« so pa te dni objavili vest, da se je večina slovenskih prosilcev pri uradnem zasliševanju izrekla proti slovenski šoli ter za nemški pouk in da se je cela vrsta podpisov izkazala za ponarejene. »Slovenski Narod« poroča k temu: »Brzojavka v nemških listih je bila datirana iz Kočevja z dne 13., a izšla je ponoči zjutraj dne 14. t. m., dočim se je uradno zasliševanje pri okrajnem glavarstvu v Kočevju pričelo šele 14. t. m. ob 8. zjutraj. Torej so vedeli kočevski nemški poročevalci za izid uradnega poslovanja 24 ur preje, preden se je pričelo. Tako sigurni so bili, da bodo njihove hujskanje imele uspeh. Dobro, da so zastopniki slovenskih staršev zvedeli za nemške lumparije prej kakor vsi Kočevarji ter je g. dr. Ravnihar ob koncu zasliševanja predlagal, naj okrajno glavarstvo dožene, kdo je imel tako zasliševanje in kje se je vršilo. Ni namreč izključeno, da bi ne bili pri občinskem uradu izvršili samovoljno in protizakonito zasliševanje slovenskih staršev. Sploh je zastopnik g. dr. Ravnihar pri tej priliki razkril taka nasilstva občinskih organov in rudniškega oskrbništva, da je zastopnik kočevske občine tajnik Parubsky zdihoval, da je »sprachlos«. Več bo govorilo državno pravdništvo v Novem mestu. Pri zasliševanju so vsi došli prosilci vztrajali pri svoji prošnji ter so se vsi podpisi izkazali za pristne. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je bilo pozvano, naj uvede najstrožjo preiskavo proti onim, ki so zagrešili znane lopovščine.« Iz tega je razvidno, da imajo »Freie Stimmen« vsaj enkrat le prav, ko pišejo o »kranjskem vilajetu«. Če se v trdoslovenski deželi s Slovenci tako postopa, kakor vidimo v kočevskem slučaju, kjer ima peščica Nemcev svojo nemško gimnazijo, svojega poslanca, sploh po-vse svoje nemške šole, Slovenci pa niti ljudske šole ne, potem je to res do pičice podobno — vilajetu! »Freie Stimmen«, to res enkrat »štima