C0L03JEVE
inFOSlilACUE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV.	OKTOBER 1986  265 6 60 St. 10 (167)
za sodelovanje, ki ga dajejo Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije in Zavod Golovec Celje
D**«*.


.
(fih
%jj
Obrtni
sejem
Celje
Tudi delovna organizacija Color, edina iz tovrstne proizvodnje se je pomešala med -množico obrtnikov oziroma malega gospodarstva na XIX. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 11. do 21. septembra 1986, kjer smo predstavili našo dejavnost in odgovarjali na številna vprašanja obiskovalcev. Med obiskovalca so bili med drugim tudi arhitekta, projektanti in obrtniki, ki se ukvarjajo z uporabo premaznih sredstev. Vsekakor smo jih lahko z razgovori na tehnično-komercialni ravni navdušili in zainteresirali za naš proizvodni program. Tako učinkovito pa smo lahko nekatere odslovili na tiho, ker nismo -imeli ustrezne »-osebne izkaznice« tehničnih informacij, ton kart ali -po možnosti kataloga naših izdelkov.
Če ni bilo tokrat vseh pripomočkov, je -pa bila dobra volja vseh naših sodelavcev, M so bili v tem času dežurni na razstavnem prostoru Colorj-a ter zapolnili vrzel, s tem pa pridobili priznanje za DO Color, katerega so podelili: Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije in zavod Golovec Celje. To priznanje pa mora biti -resna pobuda in odgovornost vseh nas, da bomo -tržišču ponudili vsaj tisto, kar pričakuje od nas.
Bojan Sever
Kratke norice
IZVAJANJE
SANACIJSKEGA
PROGRAMA
Kolegij DO je na svoji seji dne 13. 10. proučil precej obsežno poročilo o izvajanju sanacijskega programa, ki so ga pripravili vsi nosilci ukepov. Ugotovil je, da se sanacijski program v glavnem zadovoljivo izvaja. Poročilo, ki ga je potrebno v določenih delih še dopolniti bodo v kratkem obravnavali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v DO.
ENOVITA DO?
Predlogi, ki se že celo letošnje leto pojavljajo v najrazličnejših delih Colorja, da bi delovno organi-
zacijo organizirali v enovito DO in s tem odpravili tozdovsko organiziranost so rodili sadove. Delovna skupina v sestavi Izlakar, Kržišnik, Barle, Pelc in Vrstnik ima nalogo pripraviti podrobno analizo sedanjega stanja s predlogi nove organiziranosti. Ena od možnosti je vsekakor tudi ta, da se obe TOZD združita v enovito delovno organizacijo, s tem pa preneha v taki dbli-kd kot sedaj tudi delovna skupnost skupnih služb. Elaborat naj bi 27. 10. obravnaval najprej kolegij in politični aktiv, potem pa še vsi delavci v Coiorju. Predvidoma naj bi bil referendum o združitvi v sredini decembra, če se bomo seveda tako odločili. Prve informacije o reorganizaciji, temelječe na elaboratu bodo posredovane že na zborih delavcev ob periodičnem obračunu.
MENI COLORJEVE INFORMACIJE
Kot ste se verjetno že prepričali smo obljubo glede izhajanja mini Golarjevih informacij držali. Izšla je prva številka, ki je bila sodeč po tem, da jo je tako hitro zmanjkalo, kar zanimiva. Želimo si povratnih informacij kako vam je tak način informiranja všeč, kaj bi lahko še izboljšali, dodali itd.
INVENTURA
Čeprav verjetno ni nikogar več, ki ne bi vedel, da je petek 31. 10. rezerviran za inventuro, vas želimo še enkrat opozoriti na to. Vsi skupaj se potrudimo, da bomo tudi to delo uspešno opravili, ne glede na to ali smo formalno v kakšni komisiji ali ne. Po sklepu inventurne komisije ta dan ni mogoče koristiti letni dopust, kar moramo sprejeti z razumevanjem.
PREGLED MESEČNEGA OCENJEVANJA PO MERILIH KOLEKTIVNE USPEŠNOSTI
	III. februar	IV. marec, april	>1	VI. junij	ril >4	VIII. avgust	IX. september	poprečje I—III	<v =» £7 G 1 as
TOZD SMOLE									
vodstvo TOZD, vodstvo			101,34	99,21	99,35	98,94	104,13	101,05	
proizvodnje, skladišča, RTKS	100,51	103,91	102,07	102,26	101,52	101,18	103,97	101,86	101,43
Proizvodnja smol	99,53	102,52	101,18	99,97	100,40	99,96	103,70	101,39	
Vzdrževanje in energetika	101,23	103,28							
TOZD PREMAZI			96,90					100,20	
vodstvo TOZD, vodstvo proizvodnje,									
RTKS, skladišča, transport, trgov.	102,21	103,71	99,94	99,47	100,03	99,09	99,99	100,63	
Obrat X.	103,57	103,18	103,30	102,82	102,93	101,42	102,22	102,78	101,34
Obrat II	103,96	100,67	98,31	100,03	100,23	99,66	101,75	100,66	
Obrat III.	101,00	104,40	102,47	101,54	100,79	102,00	104,67	102,41	
DSSS	101,30	104,14	100,67	99,23	99,36	98,48	101,81	100,71	100,71
Poslovanje maloprodajne trgovine
Golarjeva maloprodajna trgovina je zaključila prvo leto poslovanja in to od ustanovitve 1. 8. 1985 do izvršenega obračuna 31. 7. 1986. Rezultati poslovanja, ki so bili doseženi, se lahko primerjajo z nekaterimi našimi manjšimi poslovnimi partnerji širom Jugoslavije, katerim moramo odstopiti precej več stimulacije in nameniti več pozornosti, kot pa je bila deležna prav naša maloprodaja.
V prvem letu poslovanja beležimo realizacijo prodanega blaga v višini 259.608.951 din in od tega je bilo 70 % gotovinske prodaje. Prav slednje je v današnjem času velike inflacijske stopnje zelo pomembno in pozitivno za razvoj te zvrsti trgovine v Coiorju. O ekonomičnosti poslovanja bomo
COLOR 2
pisali, ko bo zaključeno koledarsko leto in s tem tudi izvršen popis blaga (inventura). V času od 1. 1. 1986 do 1. 10. 1986 je bilo preko maloprodaje prodanih 329 artiklov, v količini 283 ton blaga. Po podatkih in evidenci potreb po gotovih izdelkih za Colorjevo maloprodajo so možnosti plasmana naših materialov še mnogo večje vendar bo potrebno takoj pristopiti k realizaciji druge faze projekta. Trenutno je v trgovini klasičen način -prodaje, ta pa že zavira hiter in še bolj učinkovit odnos do kupcev. Zato bi bilo potrebno razmišljati v smeri samopostrežnega načina prodaje, kjer bi se prodajalci lahko med policami in kupci mnogo bolj posvetili svetovanju in prijaznim razgovorom s kupci. Zaradi vse večjega povpraševanja kupcev v trgovini po različnih niansah avtolakov
predlagamo, da takoj pristopimo k nabavi mešalnega stroja in izdelavi mešalnih lakov, s tem bomo razbremenili naš razvojni sektor in kupca zadovoljili brez dolgega čakanja. Za povečan obseg poslovanja bi bilo potrebno aktivirati tudi maloprodajno skladišče, ki bi imelo na razpolago svoje prevozno sredstvo do 2000 kg. To bi lahko interventno dostavljalo manjše količine našim kupcem. To prevozno sredstvo bi v času sezone lahko koristili tudi v smislu potujoče trgovine. Vsekakor bi s tem razbremenili prodajna oddelek široke potrošnje, ki je sedaj poplavljen z majhnimi naročili in bi se lahko posvetili še večji prodaji široke potrošnje preko veleprodajnih hiš širom Jugoslavije.
S pomočjo razvojnega sektorja in tehničnega servisa bomo odslej stalno izpopolnjevali znanje našega prodajnega osebja.
B.	S.
Že spet nič!
Sem avtor fotografije, objavljene v Colorjevih informacijah št. 8—9, ne pa tudi naslova in komentarja k njej. Posnetek je nastal 1. julija, ko sem vračajoč se poslovno iz Splita čakal na sprejem dve uri, od šestih do osmih zvečer pred tovarno Gorenje — Bira v Bihaču.
Da ne bi bilo nesporazuma: svoj prihod v Bihač sem pravočasno napovedal, vendar odgovornega ob dogovorjenem času ni bilo. Pač, z njim sem se sestal naslednji dan.
Če že govorimo o Gorenju. Njihov glavni domači dobavitelj premazov je že od samega začetka Helios, nekaj barv pa tudi uvažajo. V letošnjem letu smo imeli štiri uspešne industrijske -preizkuse, v teku je peti preizkus.
Zakaj toliko preizkusov?
Želijo se pač prepričati v kvaliteto ter jo preizkusiti na različnih napravah v različnih razmerah obratovanja. S -takšnimi testiranji moramo pač računati tudi v bodoče.
Da pa letos nismo uspeli opraviti večjega števila preizkusov, je krivda predvsem doma, saj smo vedno rabili vsaj dva meseca, da smo izdelali novo -količino Aoryoola.
Če v tem trenutku še nismo uspeli prepričati v kvaliteto Gorenja, nam je to že uspelo v Rade Končarju v Obodinu.
Zaradi vse ostrejših kvalitetnih zahtev proizvajalcev bele tehnike ter večanja zmogljivosti linij na račun časov nanašanja in sušenja, se -tolerančno območje laka vse -bolj oži.
V Golarju najbrž doslej nismo posvečali -kaj prida pozornosti. Samo z ročno pištolo za brizganje pač ne moremo -preizkusiti kaj prida lastnosti.
Torej smo pri -sedanji opremljenosti vezani na industrijska preizkušanja in s tem tudi na vse mogoče in nemogoče termine, ki nam jih dajejo -proizvajalci na razpolago.
Ne gre pa pri vseh prizadevanjih za nove kupce pozabiti, da ti v večini primerov uporabljajo že leta barvo določenega proizvajalca. To pa še dodatno otežuje naše delo, saj ne gre pozabiti na tradicionalne poslovne -in osebne stike.
Prav zaradi tega, naslov k fotografiji ni najbolj na mestu.
Izpolnjevanje dobavnih zahtev za elastičnost, -trdoto, -sijaj, viskoznost, kemijske odpornosti ter nekatere druge v laboratoriju merljive karakteristike še ne pomenijo, da je premaz mogoče nanašati na določeni industrijski napravi.
Tekmovanje gasilskih enot CZ
V okviru meseca varstva pred požari, se je naša enota CZ — gasilski oddelek udeležila tekmovanja gasilskih oddelkov civilne zaščite občine Saška v Guncljah, kjer je zasedla prvo mesto.
Odločil smo se, da na tekmovanje pošljemo en-oto CZ, ki hi tudi v primeru vojne ostala v OZD. Vemo, da obvezniki CZ niso rosno mladi, zato je uspeh na tekmovanju toliko večji. Od sedmih gasilcev so samo trije mlajši od petdeset let. Doseženega časa v disciplinah — tridelna napad s sedmimi gasilci in »raznoterosti-« pa se ne bi sramovali niti mladi fantje.
Gasilski oddelek CZ, ki se je u-deležE tekmovanja:
Velkavrh Viktor,
Sušnik Franc Bitenc Dane,
Mihovec Anton,
Fraihm Karel,
Roibas Janez.
Udeležba in rezultati na tekmovanju je dokaz, da je gasilski oddelek CZ dobro pripravljen in usposobljen.
Oktober je mesec varstva pred požari, zato bomo v tem mesecu prikazali praktično gašenje z gasilskimi aparati. Vsak bo lahko poizkusil pogasiti precej velik ogenj. Upam, da bo vsak to znanje s pridom uporabil, če bo treba tudi na delavnem mestu.	Oton Bačnik
Pravzaprav je vsakokratni izvajalec industrijskih preizkusov vedno tudi reprezentant okolja v katerem živi in dela. V Bitoli -sem imel opravka s smetmi -lakirano površino. Ko sem se izgovarjal -na nečisto tehnologijo sem dobil -odgovor: tudi v Golarju mi bolj či-sto. Ostal sem brez besed. Fa tudi po preklopu na konkurenčni lak problemov s smetmi ni bilo več.
Upam, da naši napori -ne bodo u-smerjeni le v drago zamenjavo zaščitnega znaka in obnovo fasade, ampak, da si bomo znali ustvariti boljše delovne razmere -tako v razvoju kot proizvodnji. Tako se zdi u-vedba in -kontrola nekih minimalnih GPM pogojev v proizvodnji nujna.
Jože Kepic
Color med obrtniki
Letos smo se aktivno udeležili Obrtniškega sejma v Celju, ki je bil v času od 11.—21. 9. 1986. To je bil že naš drugi nastop na -tem sejmu.
Udeležba je -bila vsekakor koristna, v propagandnem smislu smo dosegli določene prednosti, saj smo bili edini prisotni od večjih barvarjev, če ne upoštevamo »Bohorja« iz Sevnice. Slednji je propagiral ceneno la-zuro »Lesotom« ter nov izdelek »Sa-lomitcolor«, akrilno disperzijs-ko barvo za salonitke (za barvanje istih je bilo na nas naslovljeno precej želja, ki jim doslej nismo prisluhnili z ustrezno razvojno nalogo). S strani družbenih podjetij smo imeli -nekaj formalno-vljudnostnih obiskov, precej več interesa je -bil-o s strani obrtnikov in široke potrošnje ter sem in tja tu-di arhitektov oziroma projektantov. Lokacijsko smo bili na slabšem kot lani (v težje dostopnem bazenu), čeprav smo letos še -ta prostor le s težavo dobili.
Glede zanimanja za artikle je na vidnem mestu naš novi proizvod Aquales, sledijo mu Lesol (za tega je nekaj strank potožilo, da ga v violet niansi niso mogli dobiti niti pri nas) -ter Egalin mitro emajli. V manjšem obsegu je bilo še zanimanje za ostale artikle in sisteme (Uni-col, Yaht -program, Nitro barvne osnove, Efekt -laki, Syotol, Colomin itd., za disperzije praktično ni bilo zanimanja).
Ustavimo se pri navideznem paradoksu, odkod kar zlepa vidno zanimanje za nitro-sisteme (Egalin) oziroma njihove tehnične formacije in barv-ne bloke (ki jih nimamo). Egalin izdelujemo že vsa leta, torej ni nič novega, je razmeroma enostaven tako po svojem konceptu kot tudi namenu, saj z njim ne pokrivamo posebno vrhunskih zahtev. Nerodnej-ši je le za aplikacijo, običajno zahteva brizganje, -ker je zaradi hitrega sušenja otežkooeno nanašanje s čopičem, enakomerno kritje in razliv.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
COLOR3
Colorjeve športne igre ’86
Ko sem zadnjič vprašal sina, kaj bi v življenju najraje počel, mi je odgovoril, da hi se pač najraje igral. Tudi najstarejša hčerka mi ni odgovorila prav nič drugače.
Najlbrž tudi tistim, ki so si pred osmimi leti izmislil Colorjeve gre, ni šlo za 'kaj globljega — le igrali bi se radi. No, vmes smo se res precej igrali, ne le na naših igrah, svoj višek smo žali dosegli v ne-olimpijiskem letu 1985.
Letošnje igre so potekale dokaj miroljubno, morda preveč, saj bi moralo to dvotedensko merjenje kolektivnih in individualnih moči v enajstih športnih panogah precej bolj vzburiti mirni Golarjev vsakdan. Tako pa kljub 120 udeležencem srečujemo leto za letom več ali manj ista imena, ki tekmujejo v treh, štirih, nekateri celo v petih ali šestih panogah.
Vsako tekmovanje je merjenje moči, rezultati pa se kažejo v centimetrih, metrih, sekundah, točkah itd. Za nekatere, ki jim borba ni čisto v krvi, so to povsem postranske stvari, za druge, bolj željne boja, pa jim pomenijo prav tisto vzpodbudo, ki jo lahko izrazimo z znanim olimpijskim geslom: »Višje, hitreje, močneje ...«
Na igrah smo začeli' s kegljanjem, šahom in streljanjem, končali pa z balinanjem in skupnim srečanjem v sejni sohi, kjer so bili najboljši nagrajeni za svoje dosežke, vsi pa smo še enkrat dokazali, da znamo biti športniki tako »homogen« kolektiv, kakršnega bi si vsak delovni dan ždleUli v oddelkih in sektorjih.
REZULTATI:
Streljanje
Moški
1. Krelj Stane	krogov 171	
2. Šiimankovič Miško	162 I.	83
3. Burgar Ivan	162 I.	82
4. Krelj Igor	154 I.	80
5. Lazarevič Rado	154 I.	76
6. Šetina Janez	152	
7. Krelj Franc	144	
8. Sešek Gustel	141	
9. Krelj Rajko	137	
10. Staj er Robi	132	
11. Zavbi Lq;ze	121	
12. Kržišnik Ivo	101	
13. Osredkar Franc	101	
14. Jamšek Viktor	94	
Ženske J. Jamnik Mimi	krogov 161	
2. Barbič Darinka	157	
3. Juvan-Primožič Ida	146	
4. Kokalj Bredo	133	
5. Jesenovec Majda	122	
6. Burgar Marinka	112	
COLOR 4
Moški
Kegljanje
kegljev
1.	Miro Zidar	413
2.	Marko Kristan	389
3.	Srečko Virant	383
4.	Srečko Kobal	376
5.	Mile Milašinovič	365
6.	Ivo Kržišnik	355
7.	Janez Zerovnik	353
8.	Dane Bitenc	350
9.	Frane Erman	342
10.	Herbert Sohwiikart	333
11.	Darko Jaklič	331
12.	Jože Kepic	325
13.	Dušan Tehovnlk	308
Ženske:
1.	Majda Jesenovec	371
2.	Marinka Burja	351
3.	Vida Zerovnik	333
4.	Marjana Vodlan	308
5.	Fani Stritar	284
Tenis
Moški:
1.	Dušan Čarman 2: Marjan Kerže
3.	Ivo Kržišnik
4.	Friderik Bešter
5.	Miro Šuštar
6.	Niko Krhliikar
7.	Herman Do/linar Ženske:
1.	Maja Potokar
2.	Mimi Jamnik
3.	Marjama Plešec
Šah
točk
1.	Fadil Lustaku	5
2.	libro Kadirič	4
3.	Andrej Marin	3
4.	Miro Šuštar	3
5.	Darko Borčnik	2
6.	Miro Beilec	2
7.	Roman Jene	2
Namizni tenis
Moški:	*
1.	Miran Bukovec
2.	Herman Dolinar
3.	Sandi Peternelj
4.	Danko Jaklič
5.	Iztok Peternelj
6.	Brane Škulj
7.	Emil Mesarič
8.	Bogdan Stopar Ženske:
1.	Aljeta Kršim ar
Nogomet
Rezultati:
Sinteza : Skladišče Medvode 4:2 Sklad. Medvode : Sklad. Prevz. 1:3 Sinteza : Skladišče prevzem 4:3 Vrstni red:
1.	Sinteza v sestavi: Sedej, Žmavc, Šta,"er, Bukovec V., Gutič, Kopač, Smiaili
2.	Skladišče prevzem: v sestavi — Stopar, Bukovec M., Jurinič, Perger L., Dolinar, Bitenc, Škulj Z.
3.	Skladišča Medvode: v sestavi — Mesarič, Peternelj, Jaklič, Škulj B., Rebrenovič, Peternelj S., Kozjek,
Odbojka
Rezultati:
DS : Razvoj	2:0
Razvoj : Skladišče	1:2
Skladišče : DS	0:2
Vrstni red:
1.	Skupne Službe v sestavi: Kržišnik, Krhliikar, Bertoncelj, Kastelic, Bdlban
2.	Skladišče v sestavi: Burja, Pla-zar, Stopar, Lampič, Grgurič
3.	Razvoj v sestavi: Beber, Kerže, Senčar, Fabiani, Erman
Kros
Moški:	Cas
1.	Franc Burja	30.23,24
2.	Frane Erman	30.47,17
3.	Pavle Jerina	32.46,02
4.	Ivan Erpavec	38.01,41
5.	Domin Košir	38.26,90
Zenske:
1.	Dragi Kosec	34.52,66
2.	Stanka Petrovič	42.09,74
3.	Vida Zerovnik	44.03,00
Košarka
Vrstni red:
1.	Razvoj
2.	Proizvodnja
Balinanje
Rezultati:
Smole : Skladišče	13:6
Premazi I : Premazi	II	10:13
Smole : Premazi II	13:7
P er maži I : Skladišče	7:9
Vrstni red:
1.	Smole v sestavi: Jordan, Kristan, Stopar
2.	Premazi II v sestavi: Jaklič, Kobal, Erman
3.	Skladišče v sestavi: J-okič, Lo-vrenčec, Mesarič
4.	Premazi I v sestavi: Bukovec, Gelt, Rogelja
Vsem športnikom (tudi skritim in neodkritim), želimo aktivno jesen in zimo ter dobro pripravljenost, ko se bomo ob letu spet srečali na igri-
Izlet na Madžarsko
V -petek 3. 10. 1986 ob 14. uri so trije avtobusi, v lepem sončnem vremenu, odpeljali Colorjevce na izlet v Budimpešto.
Madžarska ima danes 10 milijonov prebivalcev. Nacionalnega vprašanja ne poznajo, ker je večinski narod zastrupljen z 92 %. Nomadska plemena Madžiarov so v 9. stoletju prišla v Panonsko nižino in se za stalno tudi naselila v rodovitni pokrajini. Vodja teh plemen je bil Arpad. Prvi madžarski 'kraj Štefan je vladal od leta 1000 do 1038. Njegovo 'krono, žezlo in druge simbole, Madžari častijo s posebnim nacionalnim ponosom. V času II. svetovne vojne je usoda izginotja doletela tudi te simbole naroda. Šele leta 1974 je Madžarom u-spelo dobiti nazaj svoje relikvije. Danes hranijo Štefanovo krono in njegove osebne predmete v Nacionalnem muzeju v Budimpešti, kar smo si tudi ogledali.
Madžarski jezik je soroden le finskemu. Imajo dobro razvito polje-deljstvo, 'kar jim omogoča rodovitna zemlja in naravni pogoji. Glavni poljščini sta pšenica in koruza. Industrija ima svoje korenine še iz časov
uporabljajo v razne namene, seveda tudi za kopališča. Za kulturne prireditve skrbi 25 gledališč. Za športne dejavnosti pa imajo veliki NEP stadion ali narodni stadion, ki sprejme 100 tisoč gledalcev. Vsi športni objekti skupaj zavzemajo kar 22 ha površine
Budimpešta se sestoji iz treh delov: starega Obudima, Budima in Peste. Skozi mesto teče mogočna reka Donava, preko katere je danes zgrajenih 8 mostov, 8 veličastnih mojstrovin. V veliko pomoč mestnemu prometu je metro, ki je bil zgrajen kot prvi v Evropi. Novejši del mesta je Pesta katera je bila zgrajena v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. Za zabavo in razvedrilo skrbi zabaviščni park z lunaparkom in zelenimi površinami v izmeri 40 ha. Živalski vrt ima 3600 raznih vrst živali.
Med številnimi turista raznih narodnosti smo si tudi -mi ogledali mestne znamenitosti. Bili smo v treh muzejih, ki so bili vsi zelo zanimivi.
Na trgu Herojev smo se seznanili z zgodovino madžarskega naroda. Ob Donavi stoji veličasten parlament v šiljastem gotskem stilu z 200 stolpi-
	™~ r. 11»
	
!!!!!!!!!	
vt	j.	
§■1'	PJ,
Avstro-Ogrske monarhije. Avtomobilska industrija sloni predvsem na izdelovanju avtobusov katere izdelajo v celoti za svoje potrebe dm tudi za potrebe drugih socialističnih držav. Tudi turizmu posvečajo vse več pozornosti.
Glavno mesto Madžarske je Budimpešta z 2,3 milijonov prebivalcev, kar predstavlja eno četrtino celotnega prebivalstva. Promet se v mestu odvija lepo tekoče z avtobusi, tramvajem in podzemno železnico. Mesto ima 800 tisoč registriranih vozil, vendar prometnih zamaškov ni bilo opaziti. Trije -kolodvori omogočajo lažji in hitrejši dostop d-o prevozov po železnici. V samem mestu je kar 123 vrelcev termalnih vod, -kar koristno
čl. Glavna kupola parlamenta je 96 m visoka iz sivega marmorja. Že podnevi je celotna stavba občudovanja vredna. Nočna podoba parlamenta z čudovito lepo osvetljitvijo pa je še lepša. Od številnih cerkva, ki so bile zgrajene v 18. in 19. stoletju izstopa še posebej katedrala svetega Štefana. Zgrajena je bila od 1851 do 1905 leta v mešanem gotskem in baročnem stilu z 4147 m2 tlorisa. Na manjši vzpetini nad mestom stoji cerkev Matije Korvina, nam Slovencem bolj znanega K-ralja Matjaža.
Po ogledu Budimpešte smo se vračali domov mimo Blatnega jezera. Ker Madžarska nima morja, jim njihovo Blatno jezero pomeni nadomestilo zanj. Jezero je trikrat večje kot
naše Skadarsko in je ostanek nekdanjega Panonskega morja. Globina vode ne presega 8—12 m. Dolgo je 70 km, široko pa 10 do 14 km. Pozimi ne zamrzne. Poleti se voda segreje do 24° C, zato je -kopanje v jezeru prijetno. Tudi ribolov na krape in
druge sladkovodne ribe je močno priljubljen. Zaradi vsega tega se je ob jezeru močno razširil turizem. Arheološke izkopanine so dokazale, da so Rimljani že v 2. stoletju našega štetja na obalah Blatnega jezera gojili vinsko trto. Ta tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. Tudi mi smo videli velike nasade vinske trte last obdelovalnih zadrug. Zasebniki imajo na Madžarskem le ohišnico.
Vsekakor nam bo izlet ostal še dolgo v prijetnem spominu. Če se prišteje še izredno prijeten večer v Čakovcu v Park hotelu in večer v Budimpešti v Čardi, potem je našim organizatorjem vspodbuda, da drugo leto organizirajo še kakšno podobno potovanje.
Anton Kern
COLOR
Tovarna barv in lakov Prodajni oddelek 61215 MEDVODE
Danes sva prejela zaprošeno 'količino premaza Lesol.Veselo sva presenečena, ko ugotavljava, da se še najdejo uslužbenci, ki s svojim odnosom do kupca delajo reklamo podjetju.
Žahvaljujeva se zaposlenemu tovarišu v prodaji (M mu žal ne veva i-mena) za prijazno telefonsko pojasnilo iin hitro dostavo, ter želiva celotnemu kolektivu mnogo poslovnih uspehov.
V Grahovem, dne 29. 9. 1986
CVEK Mara in Davorin Grahovo ob Bači 22 65242 GRAHOVO OB BAČI
Nevarne snovi
8.	Hiapnost (hitrost izparljivosti) je relativno število, ki nam pove, kolikokrat počasneje od etra (za eter je torej hiapnost 1) izpareva določena snov. Če ima torej test bencin hiapnost 35 pomeni, da npr. 1 ml test bencina izhlapeva 35-krat dalj časa kot 1 ml etra, seveda pri isti temperaturi. Ali drugače povedano: 35 ml etra bo izhlapelo pri enakih pogojih v istem času kot 1 ml test bencina.
V naši -tovami se na vsakem koraku srečujemo z velikimi količinami različnih vnetljivih tekočin. V to skupino ne spadajo samo surovine, temveč tudi velika večina -polizdelkov in gotovih izdelkov, ki so -največkrat zmes različnih vnetljivih tekočin in drugih snovi.
Nevarnost vnetljivih tekočin ni samo v tem, da se lahko vnamejo, ampak so tudi zdravju škodljive, oziroma mnoge med -njimi strupene. Predvsem -dražijo kožo in sluznice ter narkotizirajo (omamljajo).
Da bi lažje obranavali posamezne lastnosti vnetljivih tekočin, ki jih u-porabljamo v naši DO, jih bom razdelil v skupine:
A.	ogljikovodiki
B.	alkoholi
C.	etri
D.	aldehiti in ketoni
E.	estri
F.	klorirani ogljikovodiki
G.	dušikove organske spojine
H.	ostala -organska topila
A. OGLJIKOVODIKI so organske spojine, ki so sestavljene samo iz a-tom-ov ogljika in vodika. Ogljikovi atomi so med seboj povezani v ravne ali razvejane verige (alifatski ogljikovodiki), sklenjene verige (ciklični ogljikovodiki) in v obroče (a-romatski ogljikovodiki). Iz navedene različne strukture izhajajo tudi različne lastnosti posameznih ogljikovodikov.
ALIFATSKI OGLJIKOVODIKI — pentan, heksan, heptan, oktan se v čistem stanju pri nas ne uporabljajo, pač pxa so glavne sestavine raznih vrst bencina.
BENCIN je lahko vnetljiva, v vodi netopna, bistra, brezbarvna, hlapljiva tekočina, značilnega opojnega vonja. Pridobivamo ga na več načinov:
—	z destilacijo nafte,
—	s predelavo naftnih derivatov,
—	z destilacijo premogovega katrana,
—	s kemijsko sintezo.
Od načina pridobivanja je odvisna tudi njegova sestava in uporaba. V industriji premaznih sredstev se v glavnem uporabljajo težji bencini, ki jih dobimo z destilacijo surove nafte. Po sestavi so pretežno alifatski ogljikovodiki z vsebnostjo 10—15 % aromatov.
Fizikalne karakteristike:
—	plamenišče od — 20 do + 30° C
—	vrelišče 130 do 200° C
—	gostota (voda = 1) » 0,8
—	gostota -par (zrak = 1) ~ 3,5
—	vnetišče 260° C
—	eksplozijske meje 1—7 % vol.
— M-DK (JUS Z.B1.001/71)
300 mg/m3
—	hiapnost (eter = 1) 5,4—65
Bencin je predvsem živčni strup,
ki povzroča narkotiziranj-e (omamo) izpostavljene osebe. Vdihavanje manjših koncentracij bencina povzroča glavobol, omotico, evforijo (pretirano vedro razpoloženje). Vdihavanje večjih -koncentracij povzroči nezavest, poškodbe dihalnih organov, srčne motnje, -mišične krče; pri posebno hudih zastrupitvah (visoke koncentracije, dolg čas izpostavljenosti) lahko človek tudi umre.
Pri stiku -s kožo bencin izziva lokalna vnetja kože, ker raztaplja kožno maščobo in s tem kožo suši. Pogost stik kože (kroničen) z bencinom lahko privede do -raznih ekcemov.
Poleg strupenosti samega bencina je -treba upoštevati -tudi strupenos-t drugih snovi, ki jih bencin vsebuje — predvsem aromatov (benzen, tolu-en, ksilen) ali več (naftalin, antra-een) -benzenovih obročev, -ki so osnova za izredno veliko število najrazličnejših kemijskih spojin. V tem pogledu nas zanimajo predvsem snovi, ki jih v naši DO uporabljamo kot topila.
Rafinerija na Reki
BENZEN (C6H6) je osnovni člen v dolgi verigi airomatskih spojin. To je brezbarvna, lahko hlapna, lahko vnetljiva tekočina z značilnim vonjem po grenkih mandljih. V vodi se ne topi.
Fizikalne karakteristike:
—	plamenišče — 11° C
—	vrelišče 80° C
—	gostota (voda — 1) 0,879
—	gostota par (zrak = 1) 2,7
—	vnetišče 537° C
—	eksplozijske meje 1,4—8 % vol.
— MDK 15 pom
—: hiapnost (eter = 1) 3
Benzen je zelo strupena snov, ki deluje akutno -narkotično — kot mnogi drugi ogljikovodiki, poleg tega draži kožo in sluznico. Njegova najnevarnejša lastnost -pa je ta, da poškoduje krvotvome organe, kar lahko privede do levkemije.
Zaradi vseh navedenih lastnosti je uporaba benzena kot topila prepovedana z mednarodno konvencijo, ki jo je -priznala -tudi naša država.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Upokojenci smo letovali v Pelegrinu
V povsem nanovo opremljenih in lepo urejenih počitniških hišicah so se -tudi letos kot že tolikokrat -poprej odprla vrata za letovanje upokojencev.
Kmalu popoldne 13. septembra nas je po dveh kratkih postankih mali avtobus pripeljal v Pelegrin k morju in soncu in k toploti. Bili smo več kot prijetno presenečeni, ko smo zagledali že zunaj lepo obnovljene hišice, še bolj pa, ko smo vstopili. Saj je vse tako, -kot smo si komaj upali želeti. Mnogo so -storili za udobno letovanje vseh, ki še delajo in -nas, ki smo svoje že postorili. Pridnim, še aktivnim delavcem kolektiva gre vsa zahvala, da so s svojim delom pripomogli za več kot prijetno počutje vseh današnjih in nekdanjih članov kolektiva.
Deset dni je tako hitro minilo. Ob lepem sončnem vremenu -smo si ogreli že malo zastarele kosti -morje -nam je več kot koristilo. Bili smo prijetna družba, saj smo ob večerih, ko je že zašlo sonce, sedli skupaj in se pogovarjali o starih, dobrih časih, ko smo -tudi mi 'pomagali -krojiti našo dobro delovno organizacijo. Bilo je šal, smeha in lepih slovenskih narodnih pesmi, ki smo jih družno zapeli. Spomnili smo se vseh, -s katerimi sm-o nekoč delali, tudi -tistih, ki jih žal ni več med nami.
Ob šali, v d-obri družbi in ob predobri hrani smo si nabrali novih moči, ki jih tudi že upokojeni še potrebujemo.
Hvaležni smo vsem, iti so nam o-mogočili prijetno bivanje, predvsem pa vsem našim bivšim sodelavcem, ki še delajo tudi za nas in s svojim pridnim delom ustvarjajo sredstva za počitnikovanje zase, pa tu-di za nas.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
V imenu počitnikarjev — upokojencev V. T. G.
Splavarjenje po Tari
Most na Durdevič Tari
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) Petek 27. junij,
ALI KAKO TARA PODIVJA
Pri Orašlju je Tarin najnevarnejši del. Adem nas je dva dni psihično pripravljal, da bomo ita del prehodili peš, s Kemalom pa bi ostala sama na splavu. Ko smo zjutraj zmetali stvari pod cerado in odrinili, je ugotovil, da smo korenjaška skupina in da upa z nami prevoziti tudi ta, najnevarnejši del. Bili smo seveda za to in preživeli razburljivih 15 minut. Naokrog sama pena, voda nas zaliva od nog do glave, bruna škripljejo, Adem in Kemal veslata z vso močjo. Nenadoma je bilo nevarnosti konec. V mirni vodi je Adem pritrdil precej razmajana bruna. Pri Ščepan polju smo pristali in bosi, še zmeraj mokri, marširali po junijskem soncu po cesti proti 500 m oddaljeni gostilni in Nikšičkemu pivu. Ko smo ponovno stopili na splav, smo bili od zunaj že suhi. Malo naprej se Tara sreča z reko Pivo in skupaj tvorita Drino. Adem se je vlegel na cerado in zaspal, Kemal se je s Ščepan polja odpeljal s kombijem v Fočo, tako da je Marko prevzel sprednje veslo, Andrej pa zadnjega. In tako smo prevozili zadnjih 15 km Drine do Foče. V »naši« gostilni smo dobili za nas že pripravljene mize in ugotovili smo da se je to z gostilničarjem dogovoril Marko. Bili smo prijetno presenečeni, ko nam je lastnik gostilne ob odhodu podaril steklenico domačega žganja. Zamudili smo avtobus proti Tmovu, ker ni peljal po voznem redu in zato dobili na razpolago kombi in šoferja »Unistu-irista«, ki nas je peljal do Rajske doline pred Trnovim. Potem smo še dve uri hodili peš in prišli v planinsko kočo na Treskavioi.
Sobota 28. junij,
ALI KAKO JE MARKO DRUGIČ USTAVIL AVTOBUS
Tisti dan nas je na vrhu Treskavi-ce (2088 m) pošteno zeblo. Treskavi-ca je prava paša za oči, veriga vrhov, veliko vode, trave in črede krav in konj, ki se pasejo po njej. Pred nami je še pot v Sarajevo in zato smo popoldne že na poti v dolino. Nekaj kilometrov pred Trnovim, ko smo precej zbiti hodili po asfaltni cesti, je Marko dvignil roko in ponovno ustavil avtobus, ki nas je peljal v Sarajevo. Obiskali smo Baš-čaršijo, poskusili nekatere bosanske specialitete in se zvečer z vlakom odpeljali ,proti Ljubljani.
Nedelja 29. junij,
LJUBLJANA ZJUTRAJ
Spominjam se znanca, ki ga na železniški postaji niso čakali ne sorodniki, ne prijatelji, ampak nekatere uradne osebe. Nas je prijetno presenetil prijatelj — Anica.
In na koncu poti, ko se urejujejo vtisi, se misel stalno vrača na Taro, divjo in lepo reko in na splavarje, ki so del tega bogastva, ljudje posebnih kvalitet in čudoviti prijatelji.
COLORJEVE INFORMACIJE številka 10 (167), leto 15, oktober 1986. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk A ERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni seK-tor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10 novembra 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 37 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Viki Ažman, Marinka Sivec in Tadeja Jamnik je za dobitnico prve nagrade 1.000 din izžrebala Martino Cemažar, drugo nagrado 600 din prejme Zvonka Kozamernik, tretjo nagrado 400 din pa Emil Mesarič.
Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Le kdo je zazidal Colorjevo spečo deklico?