šentjurske
Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje,
JUNIJ 2013, cena 2 EUR
V Vrtcu Šentjur bodo morali odpuščati ®
Kdo so
šentjurski birmanci?©
Primerjali smo cene živil
šentjurskih veletrgovcev
. -x - si;
r X
rJ_.


>
Šentjur
do 0
ŠENTJURSKE novice j 2013	š
352(497.4 Šentjur)	§
F

0108813,6
COBISS o
zgodovine in kulture, je slaba država
«
..

Km
nica S,

Xur
323q
r8Sb ŠemjUr
PROMETNA NESREČA, LANSKEGA OKTOBRA/ MU JE ZA VEDNO SPREMENILA ŽIVLJENJE.
W5fiRagagmo Tilnu
Zadobrova 69
Peter Žmaher s.p.
Cesta Kozjanskega odreda 16,
3230 Šentjur
Telefon: 03/ 749 26 00 041 687 950

BSiME
031 652 437
LANGUS
'O
dna
Drofenibova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, Cim: 041 693 388
t\lova s taščicama, z izvrstno izbiro novih stadic, torte...
I ^	t T\ r\ r> vt<r\r\tAts	j^f\\ pr ♦ ♦ ♦
VabCjeni na Četni vrt žHoteCa Žonta!
(Dnevno sveže matice, kosita in ata carte restavracija.
(Pizzerija z več kot 30 vrstami pizz, z dostavo na dom od 10. do 22. ure. Raročita na
051-655-333.
Praznovanja za zaključim družbi, poroki/ siminarji, obhtniii...
Rezervacije na 746 12 50
Test Vour Limits!
REZALNO-CEPILNI STROJI
TAJFUN
GOZDARSKI VITLI
TAJFUN
Tajfun Planina d.o.o.
T: +386/37464400, F: +386/3579 1241
info@tajfun.si, www.tajfun.si
PAPIRNICA
srem
PAPIRNICA
SPONKA
PAPIRNICA
SPONKA
SPONKA

mm
sroi/K/i
Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur Tel.: 03 574 3500
E - mail: papirnica.sponka@gmail.com
Zbiramo prednaročila za delovne zvezke.
AKCIJA! AKCIJA!
Na vse šolske potrebščine od 1. 6. do 15. 9. 20 % popusta pri plačilu z gotovino.
BUS
: m 1
■ NOVOST NA BAZENU!!!
„ Pod strokovnim vodstvom or9‘,",”ra,"“ .|cami
• W?U0 ” nadaHevalni^avolni tečaj za odrolse in otroke •. “rvan^kik rojstno-dnevnih zabav

' £5
m
Vse informacije: 041/ 666 726
nhiBMHTTOCT",.! I manisuiimi •, -s
OKI ŠPORT
■ŠPORTNA TRGOVINA!
V ŠENTJURJU NA TRŽNICI
VELIKA PONUDBA COPAT, DRESOV IN TRENERK
ji ADIDAS, KELME, ERREA, NIKE, MAX, PUMA ■
PROGRAM POHODNIŠTVA
■ JAKNE, TRACKING COPATI, ČEVUI © H/-TEC ■
FUNSHOP VSEH NAJVECJIH KLUBOV
ODDELEK z artikli Barcelone, Real Madrida, Man. Uniteda, Liverpoola, Bayerna, Milana in še veliko drugih kiubov.
070 848 278 I OSKAR DROBNE ,P.
C WLP RT
Mladost
Spomnim se, ko sem z rdečo rutko in modro pionirsko čepico stal na odru. za pevce v Pionirskem domu v Celju. Prekipeval sem od ponosa. Kot da sem takrat postal polnopravni član Jugoslavije. Z žarom smo peli Titove pesmi. Živel sem v idealni državi. Tisti čas mladosti je danes minil, nekateri se trudijo spremeniti - potlačiti kolektivni spomin, kot tistega, ko sem mami v naročju v Celju s slovensko zastavo mahal Titu, ki se je peljal mimo. Seveda ga kljub temu, da sem se trudil, nisem videl čez priprto šipo, videl pa sem del njegove roke, ki mi je mahala nazaj.
Iz Celja smo se preselili v Šentjur - v četrtem razredu. Ko je vstopila v razred tovarišica, sem se izstrelil iz zadnje klopi, kjer je bil še prostor, in pred skoraj štiridesetimi sošolci na glas, s stisnjeno pestjo na sencih, pozdravil: »Za domovino!« ... Tovarišica je sicer, malo šokirana, odzdravila, kot se spodobi: »S Titom naprej!«, moji novi sošolci pa so me gledali, kot da sem padel z lune.
Podobno sem si mislil tudi jaz o njih. Kam za vraga smo se preselili. Je to še sploh Jugoslavija? V Celju je bil takšen pozdrav samoumeven, ko je kdo stopil v razred. V tem, meni novem kraju, so se pravila primernega obnašanja končala. Kje sem? Seveda si tega »podviga« nisem več privoščil in upal, da se mogoče le preselimo nazaj v civilizacijo. Danes odrasel zrem nazaj. V otroštvu mi ni nič manjkalo. Nič, česar ne bi mogel pogrešiti. Res, da nismo živeli v razkošju, v pomanjkanju pa tudi ne, vsi so imeli službe, delo, imeli so vizijo in prihodnost. Kaj pa danes?
letna anketa novice
Si boste lahko privoščili letošnji dopust?
Novo vprašanje:
Je v Šentjurju dovolj gostinske ponudbe? www.sentjur.net
Tilen Leskovec. Prometna nesreča ga je prikovala na invalidski voziček.
Piše: Jure Godler
Usoden trenutek je lanskega 4. oktobra Tilnu Leskovcu popolnoma spremenil življenje. Ko se je ob drugi uri zjutraj peljal s Planine pri Sevnici proti Dobju, je zaradi še vedno neznanega vzroka zapeljal s cestišča in trčil v gospodarsko poslopje. Prometna nesreča ... Nepremično je ležal nekaj ur. Ko se danes spominja tistega trenutka, je bil prepričan, da se utaplja. Takrat je umrl za trenutek, a ga je močna volja do življenja le vrnila. Zdravnica na kraju nesreče ni verjela, da bo preživel do celjske bolnišnice - a je. Takoj po prihodu so mu zdravniki odprli lobanjo, da so otečeni možgani imeli prostor za širjenje. To mu je rešilo življenje.
Tilen ima že od mladosti diabetes tip 1 in prejema inzulin. Zdravniki so mu namerili ob prihodu v bolnišnico zelo povišan krvni sladkor - kar 32 enot, kar je šestkrat več od normalne. Posledica je bila slabost med vožnjo, kar pa je najverjetnejši vzrok, zakaj se je sploh zgodila prometna nesreča. Čeprav so mu zdravniki pomagali, kolikor je mogoče, je njegovo življenje nekaj dni viselo na nitki.
Vrnitev v življenje
V umetni komi je bil tri tedne. Ko se je prebudil, ni spoznal nikogar okoli sebe, niti svoje mame Vesne, ki se je trikrat dnevno vozila k njemu v bolnišnico. Izgubil je spomin. Zdravniki so mu prognozirali, da ne bo nikoli več hodil niti govoril - da bo bilka vse življenje. Hospitalizirali so ga v ljubljanski Soči. Po nekaj mesecih zdravniške oskrbe je prepuščen oskrbi svoje mame upokojenke.
Z njeno pomočjo, oskrbo, voljo in ljubeznijo je Tilen spregovoril, premika desno roko in naredi ob podpori že korak ali dva. Takrat se ustavi in ne ve, kako naprej, kako premakniti svoje noge. Danes pol leta po hudi prometni nesreči Tilen že govori, nerazločno, vendar se trudi, občasno se spominja kakšnih dogodkov iz preteklosti, ki pa se jih velikokrat naslednji dan niti ne spomni več.
Ko nesreča ne počiva
Naša zgodba na tem mestu še nima epiloga. Tilnu je pred dvanajstimi leti umrl oče zaradi možganske kapi. Od takrat so se na mamo Vesno zgrnili dolgovi, krediti. Primorana je bila prodati svojo hišo na Planini in se skupaj s sinom Tilnom vseliti v podnajemniško stanovanje upokojenskega sklada v Šentjurju. Kot upokojenka prejema 450 EUR pokojnine, prometna nesreča pa ju je pahnila še v večje dolgove, privarčevana sredstva so kmalu izpuhtela - za stroške prevoza, življenja in diabetično hrano.
Prodala je svoj avtomobil in bratova žena ji je
Tilen po hudi prometni nesreči zelo počasi okreva.
posodila svojega. Ker so stroški zelo presegali njune prihodke, je začela prodajati vse po vrsti: pohištvo, omare, sedežne garniture. Marsikaj je kar podarila. Življenje zanju je postalo prava nočna mora. Čeprav je v najetem stanovanju še vedno videti nekaj lepega pohištva, nam Vesna pokaže na lično mizo: »Tudi to bom prodala in lestenec tudi.« Tako oba, Tilen in mamica
Vesna, životarita z njeno skromno j pokojnino in s Tilnovo, ki jo dobi 1 po pokojnemu očetu, pa še to naj I bi mu kmalu ukinili.
Tilen potrebuje gibanje
Vesna se zaveda, da Tilen potrebuje gibanje, svež zrak. Iz drugega nadstropja ga ne more sama prenesti na dvorišče in peljati na sprehod. Zato večkrat priskočijo na pomoč tudi sosedje. V bloku, kjer živita, nimajo dvigala, kar pomeni, da Tilen nima možnosti videti dvorišča, se družiti s svojimi vrstniki in zato vse dni preživi v stanovanju. Mamica se je s prošnjo za drugo stanovanje in finančno pomoč obrnila na Občino Šentjur.
Čeprav so bili tam zelo prijazni in razumevajoči, žal občinskega stanovanja, v pritličju ali z dvigalom ni na voljo - naj počaka na razpis, pravijo. Seveda bodo takoj, če se le pojavi primerno stanovanje, to ponudili tudi Vesni in Tilnu. Ponujena stanovanja v Loki pri Žusmu in Ponikvi niso primerna, saj je Tilen diabetik in ob morebitnem napadu potrebuje hitro pomoč zdravnika.
Tudi sama potrebuje pomoč
Dnevni pritiski, srečevanje z grozečimi dolgovi, z bojem za preživetje, s Tilnovo poškodbo so načeli tudi Vesno. Zatekla se je po pomoč na Center za socialno delo Šentjur, kjer sta ji veliko pomagali Cvetka Leskovšek in Alenka Križnik. »Tudi jokali sta z mano,« pove Vesna. Obe sta obiskali Tilna v bolnišnici in tudi doma. »Od srca jima hvala za vse,« nam s solzami
Tilen Leskovec Foto: Jure Godler
NA NAŠE POZIVE SE JE OGLASILA TUDI TJAŠA MLAKAR, FIZIOTERAPEVTKA IZ ŠENTJURJA, KI BO TILNU STROKOVNO IN ZASTONJ POMAGALA TRIKRAT TEDENSKO.
v očeh zaupa.
Veliko mi je pomagal tudi dr. Ljubomir Ilič iz šentjurskega zdravstvenega doma. Vzel si je čas zame in se z menoj pogovarjal celo uro. Pomagajo nam tudi sosedi v bloku, prijatelji in sorodniki.
Želi si biti dizajner
Pred prometno nesrečo je Tilen želel postati dizajner avtomobilov. Vesna pokaže res navdušujoče slike. Gladke linije, moderne oblike. Pravi, da je večkrat svoje skice pošiljal na podjetje BMW v Nemčijo. Brez prave oskrbe in terapije teh, še vedno prisotnih želja, ne bo nikoli izpolnil, saj je njegova desnica le slabo pokretna. Tilnu niso predpisali niti fizioterapije v termah niti elektrovzpodbu-jevalnika za krepitev mišic. Zato nujno potrebuje pomoč, da se kot povožen cvet ponovno dvigne in zasije z vsem sijajem, ki ga premore.
Vendar Tilnove oči ne lažejo -pomagaj mi s tega pekla, da bom sit, da bom imel možnost socialnega udejstvovanja z vrstniki, da bom lahko s pomočjo fizioterapije okrepil mišice in shodil, dobil moč v roko, da bom lahko ponovno risal avtomobile in nekoč postal uspešen dizajner!

# nepreslišano novice
Anita Kolesa, na odprtju razstave
»Nocoj smo ta zato, da bi ob Titu, na podobah spominov, tudi mi odstrli kakšen spomin na čase, ko smo bili Titovi cicibani, Titovi pionirji, brigadirji, ponosni delavci, radostni občani...«
Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti.
Vrstni red izbranih ljudi meseca ie naključen.
Valerija Kršlin. Skupaj z Zavodom Zadnje upanje je organizirala pomoč za Tilna Leskovca.
Mojca Centrih. Zmagovalka teka na 3 km na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu.
Martin Čater. Organizator zastave Tito na podobah spominov.
Marko Šramel. Slivniški župnik je prenovil cerkvico sv. Urbana v Slivnici.
Štefan Tisel. Mandat predsednika OZ Rdečega križa je podaljšal še za 4 leta.
Vesna V. Razboršek. Direktorica Doma starejših Šentjur s pomočjo razpisnih sredstev gradi Kneippov park.
Folklorna sekcija 63. Sekcija Folklornega društva Šentjur je pripravila odlično obletnico folklornega plesa na Šentjurskem.
številka meseca novice
let šteje organizirano delovanje šentjurske folklore.
PIZZERIJA OSMICA
Bar Osmica Žnidar Istok s p. Rifnik 17, 3230 Šentjur
(:t
i (0590) 200 33 (041) 954 509
NAROČITE HRANO NA DOM
Elbatrade <uo. zzsszr.
Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151
Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov
VISOKI STROSKI
KAM Z
ZAPUŠČENIMI
ŽIVALMI?
Če najdemo zapuščeno ali izgublje no žival, je treba podati prijavo na občino.
Najditelj jih nima, bo pa po žepu udarilo lastnika živali ali občino, če lastnika ne najdejo.
Pišeta: Nina K robat, Zoran Borovšak
Čeprav so samo živali,
se preveč ljudi ne zaveda,
da so hkrati tudi živa bitja s čustvi
Med izgubljenimi ali zapuščenimi živalmi v šentjurski občini prevladujejo mačke in psi. Preverjali smo, kakšen je postopek, če najdemo žival brez lastnika in kakšni so stroški za vse vpletene stranke.
Kaj storiti?
Če opazimo žival, ki bi lahko bila zapuščena ali izgubljena, se najprej prepričajmo, da v bližini ni njenega lastnika, in šele nato ukrepajmo. Če je sestradana, bolna, ranjena ali se več dni zadržuje na določenem mestu, potem je velika verjetnost, da se je izgubila ali dajo je lastnik zavrgel. Kaj storiti? Obvestimo pristojne na tisti občini, v kateri smo žival našli. Dobro je o tem obvestiti tudi medije, denimo Radio Rogla, kjer bodo preko radijskih valov pomagali pri iskanju lastnika. O bolni ali ranjeni živali je najbolje takoj
obvestiti najbližjo veterinarsko postajo, kjer jo bodo oskrbeli in tudi preverili, če lahko najdejo njenega lastnika.
Prijava na Občino
Šentjurska občina ima z zavetiščem Zonzani iz Jarmovca sklenjeno pogodbo o izvajanju dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali. Najditelj se mora torej zglasiti na občini, kjer izpolni obrazec o najdeni živali. Brez naročilnice zavetišče namreč ne sme sprejeti živali. Predstavniki zavetišča bodo nato na podlagi občinske naročilnice prišli po najdeno žival in jo namestili ter oskrbeli.
Mačke bodo v zavetišču sterilizirali in jim skušali v 30 dneh najti novega skrbnika, sicer pa jih bodo po izteku tega zakonsko določenega roka vrnili v naravno okolje. Pri psih najprej skušajo preko mikro-
čipa odkriti lastnika. Dodajmo še to, da mora lastnik po izgubljeno žival, nameščeno v zavetišču, priti v osmih dneh, sicer jo lahko oddajo komu drugemu. Če pes ni čipiran in ga nihče ne posvoji, je po 30 dneh namestitve v zavetišču v zakonu predvidena evtanazija, vendar v zavetiščih trdijo, da živali redko usmrtijo, društva za zaščito živali pa opozarjajo, daje v praksi stanje drugačno.
Stroški niso nizki
Občina Šentjur ima v proračunu za leto 2013 pod to postavko rezerviranih 12.600 evrov, v preteklih letih pa je kljub porabi proračunskih sredstev stroške prenesla na naslednje Proračunsko obdobje. Na Občini so nam povedali, da znaša strošek za psico, ki je najdena 20 km od zavetišča, v zavetišču preživi vseh 30 dni, je nato predana
novemu lastniku, pred tem pa je sterilizirana, 442,56 EUR. Poudarjajo pa tudi, da v zadnjem času opažajo velik porast prijav najdenih zapuščenih živali na območju občine Šentjur.
dejstva notice
Kako lahko pomagamo?
Če je izgubljena žival socializirana, jo prav tako lahko zapeljemo do najbližje veterinarske postaje, kjer ji preverijo mikročip. Če je žival čipirana in lastnik vnešen v bazo, lahko žival pride domov veliko prej kot preko zakonsko določene birokratske poti, prav tako pa nam bo lastnik hvaležen, ker mu bomo prihranili kar nekaj denarja. Vendar pa vas moramo opozoriti, da je takšno početje na lastne stroške in seveda tudi lastno odgovornost.
V	VRTCU
V	_
ŠENTJUR
j
M

BODO MORALI
V V Wr
ODPUŠČATI
Čakalna vrsta. Kljub temu, da precej otrok čaka za vpis v vrtec, bodo odpuščali.
Piše: Gašper Andrinek
Vrtec Šentjur je za naslednje šolsko leto vpisal 760 otrok, od tega 212 novo vpisanih, metem ko jih je 548 že vključenih. Po podatkih vrtca, ki smo jih pridobili od ravnateljice vrtca Elizabete Jelen, bo lahko s 1. septembrom prag vrtca prestopilo 726 otrok. Tako bo na čakalno vrsto uvrščenih 34 novincev, od tega jih je deset družin iz občine Šentjur. Na čakalni listi bodo otroci, kljub temu, da uradno sporočilo za javnost na spletni strani Občine Šentjur medtem sporoča: »Spomnimo, da je Občina Šentjur lani z izgradnjo nove sodobne enote Vrtca Šentjur v Hruševcu zagotovila štiri nove oddelke ter praktično odpravila čakalne vrste.«
Nekje več, nekje manj
Komisija za sprejem otrok v
vrtec se je sestala 16. in 17. maja ter izračunala potrebne točke kandidatom za vpis naslednje leto, zraven je prišel tudi kdo, ki ni iz šentjurske občine, je še povedala Jelenova. »Vseh skupaj bomo imeli 39 oddelkov v 10 enotah, ker bo enota v Dramljah adaptirana in bodo otroci iz tamkajšnjega vrtca prestavljeni v vrtec na Pešnico,« še doda ravnateljica. Pove pa še, da se jim je zgodilo to, da je v enote Loka pri Žusmu in Planina pri Sevnici vpisanih premalo otrok, da bi lahko odprli dodaten polovični oddelek. Razlogi tičijo v tem, da je v starejših oddelkih dovolj otrok, premalo pa je najmlajših.
Jelenova je priznala, da bodo morali najverjetneje zaradi manj oddelkov odpustiti nekaj sodelavcev. Trenutno pa še ne ve, koliko, saj še niso naredili sistemizacije. »Upam, da bomo lahko naslednje leto, ko se bo prenovila drameljska enota, na novo zaposlovali, če se bodo potrebe povečale. To se lahko zgodi tudi čez leto, če se pokaže potreba po dodatnih oddelkih v Loki ali na Planini.«
Prejeli znake kakovosti
Na 24. prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki se je odvijala od četrtka, 16. maja, do nedelje, 19. maja, sta Marinka Arzenšek s Ka-lobja in Silva Korez z Grobelnega prejeli najvišja možna priznanja za svoje izdelke. Marinka Arzenšek je znak kakovosti prejela za brizgance (kekse na stroj) in za medeno pecivo, Silva Korez pa znak kakovosti za kajmak. Znak kakovosti kmetija prejme, če je isti izdelek tri leta zapored ocenjen z najvišjo - zlato oceno. Na letošnjem ocenjevanju na Ptuju je sodelovalo več kot
750 kmetij iz cele Slovenije in zamejstva, prijavljenih pa je bilo 1.173 izdelkov, kar priča o velikosti prireditve. (J. G.)
Silva Korez ob prejemu priznanja.
Na ogled košček raja
V bližini cerkve sv. Janeza na Slivnici se skriva čudovit vrt, skoraj arboretum, Marije in Jožeta Franca. V osrednjem tednu promoviranja vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Šentjur 50 ga obiskali tudi tisti, ki jih zanima življenje v sozvočju z naravo in moč zelišč. Vodil jih je zeliščar Jurij Kukuruzovič. Marija in Jože Franc sta na zahtevnih, lapornatih tleh Cola uspela vzgojiti številne znane in manj znane rastline, ki sta jih z veseljem predstavila obiskovalcem.
Cvetoč in razgiban vrt ima le malo ravnine, a se je v njem znašel tudi majhen ribnik, nad katerim je unikatno izdelana ptičja hišica, Jožetovo ročno delo. Za okrasnimi grmički se odpira lep razgled na okoliško hribovje in naselja, kjer se človeku spočije oko. Obiskovalci so s sabo odnesli tudi kakšno rastlino z zdravilnimi močmi, ki jim jo je podaril gostitelj. Tudi v juniju vabijo vrtovi na ogled - v soboto in nedeljo, 8. in 9. junija 2013, med 8.00 in 18.00 uro, odpira svoja vrata vrt Rifnik. (A. P.)
Vsi obiskovalci so prejeli v spomin kakšno zdravilno cvetlico.
Dom starejših Šentjur ponovno izstopa
Kneippov park.
Terapevtske metode po Kneippu se bodo izvajale kar v parku pred domom.
Piše: Jure Godler
V Domu starejših Šentjur so se odzvali na razpis Regionalne razvojne agencije in bili uspešni na razpisu od Pohorja do Bohorja. Skupaj s tremi partnerji: Občino Šentjur, Gostiščem Smogavc Zreče in Društvo kmetic Zarja Slovenske Konjice so pridobili evropska sredstva, s katerimi bodo uredili Kneippov park, ki bo namenjen tudi ostalim obiskovalcem in ne zgolj domskim stanovalcem. Z majem so pričeli z gradbenimi deli, predviden zaključek je v sredini junija.
Ohranjanje ravnovesja
»Zavedamo se, da je zdravje dinamičen proces telesnega, duševnega in duhovnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, med ljudmi in v okolju, v katerem posameznik nenehno išče ravnotežje ter tako optimizira svoje dobro počutje. Zdravje ohranjamo tako, da pazimo na ravnovesje med počitkom, gibanjem in zmernim uživanjem preproste hrane,« nam je zaupala direktorica Doma starejših Vesna V. Razboršek.
Vse več ljudi zanima zdrav način življenja in preventivne aktivnosti, ki jih podpirajo Kneip-pova načela. Kneippov aktivni park bo omogočil, da dodatno motivirajo stanovalce pri izvedbi projekta, da oblikujejo privlačno turistično ponudbo, da
dejstva Hoflce
Sebastjan Kneipp (1821-1897]
Rodil se je na Bavarskem v revni družini. Študiral je teologijo in preizkušal zdravljenje z vodo. Njegova načela so sestavljena iz petih stebrov: gibanje, zdravo prehranjevanje, vodna terapija, terapija prioritet za osebnostno rast in zeliščna terapija. Njegova najbolj znana metoda je izmenjevanje tople in mrzle vode, ki pospešuje telesno cirkulacijo, utrjuje in poživlja telo.
so bolj prepoznavni v lokalnem in širšem območju. Pomembno je tudi, da na inovativen način izkoristijo neokrnjeno naravo.
Terapevtske zmožnosti
»V našem parku bomo izbrali terapevtske metode po Kneippu in izvajali tiste terapije, ki so primerne za izvajanja na prostem. To so nekatera poglavja hidroterapije, terapije gibanja in fizioterapije. Prav tako bo park odličen kotiček za sproščanje ter druženje stanovalcev,« je še dodala Razborškova. S Kneip-povim parkom bo veliko pridobilo tudi lokalno okolje, saj bo park omogočal veliko popestritev aktivnosti tudi lokalnim prebivalcem. S tem bo Dom starejših Šentjur ponovno izstopil iz vzorca domov za starejše, saj bodo s tem postali prvi dom, ki bo tovrstno terapijo nudil stanovalcem.
Kneippov park bo namenjen tako stanovalcem kot tudi ostalim občanom.
Surova hrana je varna lot do zdravja
Post. Občasno
• dejstva rioflce
odrekanje hrani je lahko koristno za zdravo in dolgo življenje.
Piše: Saša Rečnik
Knjižnica Šentjur je v torek, 21. maja, v goste povabila Marjana Videnšeka, ustanovitelja društva Preporod, naturopata, terapevta za kolonhidrotera-pijo in predavatelja. Polni dvorani obiskovalcev je iz lastnih izkušenj in primerov pripovedoval o postu ter razstrupljanju in širšem pomenu zdravega življenja.
Post kot
starodavna metoda
Človeško telo je programirano tako, da se samo zdravi. Ljudje ga s svojim nezdravim »modernim« načinom življenja vedno bolj uničujemo in ustvarjamo samopotrebo po bolezni, ki jo nato skušamo odpraviti z instantnimi rešitvami. »Večina ljudi živi napačno, zato je največja vrednost posta opustitev slabih navad, ki nedvomno uničujejo človeka, bolj kot samo odrekanje hrani,« pove Videnšek. Za razbremenitev in razstrupitev telesa so učinkoviti tudi posti po en dan v tednu ali vsaka dva do tri mesece po nekaj dni. Pri tem
# aforizem___________n Ovjfce
Kar lahko naredi Hilda, ne morejo ne tožilci, sodniki ne policija.
Svetovalec za zdravo življenje 1^3^ Videnšek.
igra veliko vlogo sprememba načina življenja. Post je starodavna metoda, omenjena že v starodavni literaturi. Prav tako post podpira uradna medicina.
Sami sebi najboljši zdravniki
Narava zdravi počasneje, vendar bolj temeljito. Bolezen je na nek način le proces čiščenja organizma, zato je samozdravljen-je biološki proces. »Sprememba prehrane, gibanje, periodično postenje zagotovo prinašajo le pozitivne spremembe na človekovem zdravju,« pojasni predavatelj samozdravljenje, ki ni nič novega, vendar je večino ljudi potrebno večkrat spomniti na pomen ukvarjanja s samim seboj. Post je naraven proces in ni potrebno, da se izvaja pod strokovnim nadzorom.
Živali zavračajo hrano, ko so bolne in se tako zdravijo. Otroci zavračajo hrano, ko so bolni, ker v telesu delujejo naravni obrambni mehanizmi, telo se na tak način prečisti in ozdravi. Seveda post ni priporočljiv za vsakogar, saj zahteva psihično in fizično stabilnost in je v primeru dolgotrajnega postenja boljše, da se izvaja pod strokovnim nadzorom.
Zasvojenost s škrobom
Zahodna hrana, ki je zelo bogata z ogljikovimi hidrati, je ustvarjena za človekovo lastno pogubo. Prevelika količina hormona inzulina v krvi prisili naše telo, da občuti potrebo po ogljikovih hidratih, ki jih potem predela v maščobe in jih shranjuje v maščobne celice. Uživanje s škrobom bogate
Kako se pravilno postimo?
Uživamo surovo, nekuhano, polnovredno hrano: vse sadje, zelenjavo, semena, oreške, suho sadje, kalčke, poganjke, kot je ustvarila narava. Pijemo samo sveže iztisnjene sadne in zelenjavne sokove, čaje.
Pred postenjem je dobro nekaj dni razbremeniti črevesje s presno hrano. Najpomembnejše pri vsakem postu je, česa ne bomo več počeli. Ljudje ne ozdravljajo zaradi tega, ker pijejo sokove in čaje ali telovadijo, temveč zato, ker ne uživajo preveč mesnih izdelkov, živeža iz bele moke in sladkorja, ker ne ponočujejo več, obvladujejo stres, ne kadijo, ne pijejo alkohola in umetnih pijač ... Organizem se začne drugače vesti, ker slabe razvade zamenjamo z dobrimi.
hrane, kot so kruh, testenine, krompir, riž, sladkarije in prigrizki, nas sili še v večjo lakoto in tako začaran krog prekomerne teže. Rešitev je uravnotežena hrana, gibanje in sprememba načina življenja, saj so zakoni narave naravnani tako, da kar vložiš, ti tudi vrne.
aforizem
noV|če
Požrešnost, ime ti je Hilda!
V
Izbornik prišel kar v Šentjur
V aprilu so se na desetem srečanju “Igrajmo se gledališče” med sabo pomerile gledališke šolske otroške skupine. Gledališko ustvarjanje naših osnovnošolcev je spremljala gledališka igralka Ana Ruter, ta pa je na regijsko tekmovanje predlagala predstavo Sapramiška mentorice Anice Čede in recital Stopil je pesnik mlad na Parnas mentorice Bojane Potočnik. Žal je slednjo spremljala smola, saj
si je glavni igralec dan pred regijskim srečanjem v Radečah zlomil roko, zato se srečanja malgajevci niso udeležili. Ker pa so se igralci nadpovprečno izkazali na lanskoletni predstavi, je regijski izbornik Gašper Jarni prišel kar v Šentjur. Tako so 8. maja malgajevci odigrali recital le zanj, kije o njih, prav tako kot izbornica območnega srečanja Rutarjeva, govoril le v superlativih. (J. G.)
Mladi recitatorji so navdušili tudi izbornika Gašperja Jarnija.
Kar dve Kulturni šoli
murnu**
kulturnašola
OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja Šentjur sta si prislužili laskavi naziv.
Kulturna šola. Otroci, dejavni izven šolskega kurikula.
Piše: Jasna Romih
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije ter društvom Geoss OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja Šentjur dodelil naziv Kulturna šola 2013. Naziv je potrdil že znano dejstvo, da imata šoli dejavne učence, ki nadpovprečno razvijajo kulturno dejavnost, ki seže tudi izven lokalnega okolja.
Šteje kakovost
OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja se nista izkazali samo glede številnosti kulturnih dejavnosti, temveč tudi z njihovo kakovostjo, za kar so poleg nadarjenih učencev ter njihovih mentorjev zaslužni tudi starši. Triletni naziv za obdobje od L 9. 2013 do 31. 8. 2016 bodo dokončno in uradno prejeli v septembru. Kljub razvejanemu kulturnemu področju na obeh osnovnih šolah obe osnovni šoli izstopata z gledališko umetnostjo. Na OŠ Dramlje gre še posebej izpostaviti gledališko skupino, ki se vsako leto predstavi ožji in širši javnosti po vsej Sloveniji, pod mentorstvom Anice Čede. Na OŠ Franja Malgaja pa slovijo recitali pod mentorstvom Bojane Potočnik, med katerimi izstopa recital Rekel je, da bo pesnik, s katerim so se izkazali tudi na državni ravni.
Zgolj naziv
Obe osnovni šoli sta si naziv zaslužili, vendar naj se sliši še
tako dobro, gre pravzaprav le za referenco in neko dobro namero, s čimer želi JSKD krepiti kulturno vzgojo in dejavnost. Kljub temu, da ima za cilj tudi podporo kakovostnih dosežkov in spodbujanje izobraževanja mentorjev, je to dvoje vprašljivo, saj gre le za naziv, ki ne prinaša nobenih financ.
Bojana Potočnik odkrito pove, da na šolo prihaja veliko razpisov, vendar v večini prinašajo le nazive, kar pa je pravzaprav čisto platonično. »Nisem idealistka, da bi pričakovala kakšno osebno finančno nagrado za dosežke za kulturnem področju. Pričakovali pa bi tudi kaj finančnega, da bi lahko denar porabili za sceno, rekvizite, kostum, da bi lahko povabili kakšnega zunanjega sodelavca, koreografa,« izpostavi Potočnikova kot eno izmed težav, kjer je praktično vse na bremenih šole. Želi si tudi, da bi ta naziv prinesel tudi učencem nadgradnjo na kulturnem področju, na primer v obliki gledaliških poletnih šol, a žal temu ni tako. Kljub temu pa sta Bojana Potočnik in bodoča ravnateljica OŠ Dramlje Nataša Sovine soglasni, da se bodo kot šola še naprej udejstvovali s kulturnimi dejavnostmi. Upajmo pa, da se bo zgodil tudi premik glede tega kaj nazivi dejansko prinašajo, saj za uspeh nista dovolj le volja ter trdno in kakovostno delo.

BOJANA POTOČNIK: »NEKAKO IMAMO POČASI DOVOLJ TEGA TREPLJANJA PO RAMENIH, KAKO SMO DOBRI IN »FAJN«, KAKO USPEŠNI IN KAKO DOBRE PREDSTAVE DELAMO... KULTURA JE ČISTO ZANEMARJENA.«
Birmanke so kar sijale.
Birmanci. Osmošolci so prejeli sveti zakrament.
Piše: Jure Godler
Zakrament birme spada skupaj s krstom in z evharistijo k zakramentom uvajanja v krščanstvo. Prejem tega zakramenta je potreben za dopolnitev krstne milosti. Zakrament birme tiste, ki so krščeni, popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno
močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in dejanjem razširjajo in branijo vero.
77 otrok
V soboto, 18. maja, je pri slovesnosti zakramenta svete birme 77 otrok iz župnije Šentjur pri Celju prejelo potrditev darov Svetega Duha. Slovesnost svete maše je potekala v župnijski
cerkvi svetega Jurija. Sveto mašo je skupaj s somašniki daroval celjski opat Marjan Jezernik. Birmanci in birmanke so z zakramentom svete birme vstopili v odrasli svet kristjanov. S svojim aktivnim sodelovanjem so sooblikovali bogoslužje in ga s tem tudi obogatili, da pa je bil njihov dan res slovesen, so poskrbeli sodelavci župnijskega sveta. Za organizacijo bogoslužja zakramenta svete birme so poskrbeli odrasli skavti.
Tjaša Žagajšek:
»Je zame en lep dogodek, kjer prejmem Svetega Duha in sem pripravljena za sprejem drugih zakramentov.«
'»	k
Birmancev je bilo kar 49.
Naše birmanke o birmi
v
Birma v Šentjurju
Alja Šarlah:
»Birma je zame pomemben dogodek v življenju, saj prejmem Svetega Duha.«
Angelika Fidler:
»Birma je prihod Svetega Duha, kar pomeni, da bom s tem dogodkom postala odrasla kristjanka in še bolj duhovno podkrepljena oseba.«
Nekaj birmank smo povprašali, kaj jim pomeni birma.
Alja Leskovšek:
»Birma mi pomeni sprejem še enega zakramenta v življenju.«
aforizem
novice
Evropa zdaj in nikoli več.
Brez sprememb v vodstvu
Vodstvo OZRK je ostalo nespremenjeno: sekretarka Andreja Tisel, predsednik mag. Štefan Tisel in Milena Senica Verbič, podpredsednica.
OZ RK Šentjur. Na
ekspresni volilni skupščini potrdili nov mandat staremu vodstvu.
Piše: Jure Godler
Območno združenje Rdečega križa Šentjur je 16. maja sklicalo redni volilni zbor članov največje humanitarne organizacije na našem območju. Led so pred uradnim začetkom prebili kulturno. Zapeli so ljudski pevci iz Društva upokojencev Blagovna, recitacijo z glasbeno spremljavo pa so pripravili učenci OŠ Hruševec Šentjur pod vodstvom Hermine Šeško. Zlasti prvi so si pošteno odrezali svoj kos časa. Da ne bi vsega predolgo vlekli, saj se je juha v Pizzeriji Zanzibar, kjer so se humanitarci dobili, že hladila, je svoj del ekspresno odrecitiral predsednik OZRK Šentjur mag. Štefan Tisel. Naj nadaljuje s tem tempom, je v šali zabičal tudi predsednici delovnega predsedstva Mileni Senica Verbič. Na zboru je bilo prisotnih vseh 24 predstavnikov iz 12 krajevnih organizacij RK.
Poročila
Poročilo je na hitro prelistal predsednik Tisel in pohvalil sličice v poročilu, saj je to sedaj bolj pregledno. Lansko leto so organizirali 13 krvodajalskih akcij in v trajanju mandata v štirih letih zbrali 2.437 litrov krvi, ki jo je doniralo 5.417 obiskovalcev. Usposobili so več ekip prve pomoči, lani pa se jim je pridružila tudi ekipa iz Dobja. Ekipe se zelo dobro merijo v regijskem preverjanju znanja prve pomoči, saj je ekipa RK Šentjur kar trikrat
v štirih letih osvojila prvo mesto.
Redno organizirajo tudi tečaje prve pomoči za bodoče šoferje in delovne organizacije - v štirih letih je izpit opravilo 1.117 kandidatov.
Socialna pomoč
Izvajanje programov na področju socialne pomoči je prioritetna naloga Rdečega križa. Z nudenjem materialne pomoči oz. pomoči v obliki oblačil, obutve, pohištva ter prehranskih izdelkov in higienskih pripomočkov so omogočili posameznikom in družinam dostojnejše preživetje in na ta način pripomogli k preprečevanju njihove socialne izključenosti. V mandatnem obdobju so razdelili kar 2.487 prehrambenih paketov in 2.817 kg pralnega praška iz sredstev FIHO. Iz državnih intervencijskih zalog so 4.693 uporabnikom v teh štirih letih razdelili 144.040 kg hrane.
Pri nakupu šolskih potrebščin so pomagali 207 učencem, 49 so plačali letovanje, 13 učencem pa kosila oz. malice. Zaživela je tudi dejavnost skrbi za starejše. Organizirali so letna srečanja za starejše, ki se jih je udeležilo 1.677 starejših občanov, obdarili so 4.250 bolnih in osamljenih, od tega 3.594 po domovih za ostarele.
Organizirali so tudi 84 postaj z brezplačnimi meritvami krvnega
tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. Poudarek pa so dali tudi delu z mladimi, predvsem z osnovnošolci, za osveščanje pa so skrbeli mentorji na 12 šolah.
Novo staro vodstvo
Na volitvah, kjer so člani zbora izvolili novo vodstvo, se niso pripetile drastične spremembe. Še vedno ostaja predsednik združenja mag. Štefan Tisel, podpredsednica pa Milena Senica Verbič. Tudi člani odbora, ki so praviloma predsedniki krajevnih organizacij RK, so ostali v večjem delu enaki. Predsedniki so se spremenili le v KO RK Prevorje
-	Anica Plahuta, KORK Šentjur
-	Ritnik - Kristjan Guček, KORK Gorica pri Slivnici - Zdenka Kos-
aber in KORK Blagovna - Kristina Leljak. Vsi ostali predsedniki KORK so mandat še podaljšali za štiri leta do leta 2017.
Program dela
Program dela se bistveno ne razlikuje od sprejetega poročila za prejšnje mandatno obdobje. »Zavedamo se, da razmere v svetu in domovini kažejo na slabšanje gospodarskih in socialnih razmer, v katerih bo Rdeči križ Slovenije postavljen pred večje preizkušnje in zahtevnejše izzive,«je povedal Tisel. Še vedno bodo zagotavljali pomoč ljudem v stiski s prehranskimi paketi, z oblačili in obutvijo.
		M
		BI
		
7.00-	11.00
7.00-	10.00 7.30-11.00
7.00-11.00
7.30-10.30
7.00-11.00
Šentjur___________
Dobje_____________
Loka pri Žusmu
Planina pri Sevnici
Šolski center Šentjur Šentjur
Kulturni dom
Kulturni dom
Podružnična osnovna šola
Kulturni dom Šentvid pri Planini
Transfuzijski center SB Celje Kulturni dom
I
Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo.
1090 42 16
1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev.
UUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE
AVTODELI
ŠTURBEJ
Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur
03/ 574-30-16 031/622-220
/	Martin La ubič s. p.
VA1 Kii
Dramlje 33,
3222 Dramlje e-mall: laubic.martlngislol.net v4I O/tC JVC
GSM:
Država, ki ne spoštuje zgodovine in kulture,je slaba država
Martin Čater in Dragan Podovac. Pogovarjali smo se z avtorjema razstave Tito na podobah spominov.
Pogovarjal seje: Gašper Andrinek
Kako je nastala ideja za razstavo o Titu?
Martin: Skupaj imava veliko zgodovinskih predmetov, med katerimi jih je veliko iz polpretekle zgodovine, kar se tičejo Tita in Jugoslavije. Lansko leto sva tako razmišljala in se domislila, da je to zagotovo vredno razstave.
Dragan: Martin je najprej rekel, če sama narediva razstavo. Nato sem predlagal, da morava povprašati še malo naokoli, saj ima še marsikdo kaj pokazati. Obrnila sva se tudi na Anito Koleša, ki nama je z veseljem pomagala.
Kakšen je namen razstave?
Martin: Želeli smo predstaviti Tita zgolj kot osebnost. Normalno se mi zdi, da ga imajo nekateri za tirana in diktatorja, ampak za sebe to ne morem reči, saj sem v tistih časih živel lepo. Vsi smo imeli službe in ni bilo toliko lačnih ust kot sedaj.
Dragan: Zbiratelji smo tisti, ki zbiramo takšne stvari, in nam ni všeč, da se to pozablja. To je del zgodovine, v kateri smo odraščali.
Kako dolgo ste nabirali material za razstavo?
Martin: Kot je že Dragan dejal, zbiratelji imamo to že dlje časa. Midva sva se potem napotila malo naokrog in v roku enega meseca nabrala material za razstavo. Veliko dodatnih predmetov je prispeval Nani Poljanec iz Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, za kar smo mu hvaležni. Na ogled je postavil tako originalne Titove podpise, zelo redko Mačkovo sliko in druge reči.
Dragan: To je razstavo dvignilo še na višji nivo. Je pa zanimivo, da so nekateri obiskovalci pokazali zanimanje za sodelovanje, ko so ugotovili, koliko dodatnega materiala še imajo doma. To bomo zagotovo izkoristili v prihodnosti.
Se tako poraja razširitev razstave drugo leto?
Martin: Zamisli imava ogromno, ideje nama kar letijo. Moramo se konec leta ali v začetku naslednjega dobiti še z drugimi društvi, ki bi
lahko pomagali. Tudi finančno je ta razstava narejena zgolj s par evri.
Dragan: Če nam bo drugo leto uspelo zagotoviti več finančnih sredstev, bi lahko celo organizirali štafeto mladosti ter kakšno prireditev in večjo razstavo.
Nekateri so razstavo označili za provokacijo.
Martin: Nekateri si to samo razlagajo kot politično provokacijo. Vendar je to daleč od tega. Tisti teden, ko smo odprli razstavo, sem doživel marsikaj. Nekdo je celo plakat razstave strgal z zidu. Mislim, da nam je projekt čisto lepo uspel. Veliko je bilo pohval, kritike so nam pa dale še več zagona.
Dragan: S tem se sploh ne obremenjujeva. Kaj si o tem
misli politika, mi je čisto vseeno. Pokazali smo tiste stare stvari, ki se jih ne sme pozabiti. Država, ki ne spoštuje zgodovine in kulture, je slaba država. Tako je tudi s politiko.
Kulture torej manjka?
Martin: Absolutno! Mi smo zgolj kulturniki, ki smo amaterji. Če že živimo v demokraciji, lahko vendar kulturno ustvarjamo. S Titovo razstavo pa sva z Draganom dokazala, da še lahko zmoreva tudi kaj drugega.
Dragan: Pokazali smo to, da nismo aktivni zgolj v društvu, ampak tudi na drugih področjih.
Razstava je v galeriji odprta zgolj med tednom. Kako to?
Martin: To je eden izmed
trenutnih problemov. Večkrat pride kakšna turistična skupina ob vikendih, ki pa se mora posebej najaviti. Mi se zdaj borimo, da bi bila odprta tudi ob sobotah in nedeljah. Poleg tega pa moram povedati, da se z galerijo ne ravna ravno najboljše in bi bilo potrebno tukaj zagotovo nekaj urediti.
Kako pa sicer deluje vaše društvo?
Martin: Trenutno moram reči, da zelo dobro. Dobivamo se vsak četrtek, priredili smo že preko sto razstav in pripeljali že nekaj tujih umetnikov.
Dragan: Zaenkrat nas je 16 članov, ki ustvarjamo in organiziramo razstave. Naslednje leto bomo imeli 15 let delovanja.
dejstva novice
Bodo razglednice Šentjurja dobile
monografijo?
Martin in Dragan, ki sta glavna pogona Društva likovnih umetnikov Rifnik - Šentjur, imata poleg likovnega ustvarjanja, s katerim se ukvarjata že od malih nog, še mnogo drugih hobijev. Obema predstavlja veliko strast predvsem zbirateljstvo. Martin pravi, da je pred časom zbiral vse, od šivanke do pisal. Doma ima prav posebno zbirko starih razglednic Šentjurja, ki so primerne za posebno monografijo, kar si tudi sam zelo želi.
Trenutni problem nam predstavlja selitev prostorov, saj se moramo seliti zaradi obnovitvenih del.
Martin: Upam, da bodo za nas ter radioamaterje, ki imajo prav tako lepo zbirko, dostojno poskrbeli in nam priskrbeli ustrezne prostore za delovanje.
Kako je društvo financirano?
Martin: Vse, kar dobimo, je preko razpisov za redno delovanje, kar znaša okoli tisoč evrov. Potem pa se moramo znajti sami. Pohvaliti moram Dragana, ki še vedno vztraja poleg mene, saj sam bi že zagotovo vse skupaj zapustil. Moram reči, da se midva stalno trudiva in delava za uspešno delovanje društva.
Kako poteka sodelovanje z drugimi društvi?
Martin: Na Zvezi kulturnih društev stalno poudarjam, da morajo društva čim več sodelovati. Naše društvo veliko sodeluje z drugimi, kot so folklora, literati. Nazadnje nam je na razstavi zapel pevski zbor Zarja iz Planine. Vedno smo odprti za sodelovanje.
Se nam obeta kaj posebnega v prihodnosti?
_ Martin: Delujemo dolgoročno. Želimo si iti tudi izven meja Slovenije. Priložnost zagotovo vidim v sodelovanju s pobratenimi mesti naše občine, če bodo oblasti seveda temu naklonjene. Trenutno največja želja je pripeljati dela Ivana Generaliča, ki je svetovno znan umetnik iz Hrvaške. Če bomo pridobili ustrezne finance, je takšen projekt zagotovo izvedljiv.
Kako vidite kulturo v Šentjurju?
Martin: Če pogledamo Stari trg, sem že pred leti rekel, da lahko živi turistično ali kulturno tudi čez leto, ne zgolj za jurjevanje. Imam veliko idej, ki jih ne bom delil z javnostjo, dokler se ne bodo začele stvari premikati. Lahko mi verjamete, da če bi poklicali par kulturnikov, lahko dvignemo kulturo na visok nivo.
Dragan: Mogoče je napaka, da so na določenih položajih tisti, ki nimajo veze s kulturo. Ne znajo je usmerjati, podpirati in nimajo interesa. Tako kultura umira tudi tukaj. Če bo šlo tako naprej, kot je zdaj, je lahko še slabše, vendar upamo, da ne bo.
Martin: Ko je naše društvo imelo dan odprtih vrat, je bilo prisotnih čez 200 ljudi. Dobili smo veliko pohval. Čeprav se zdi, da nič ne delamo, ker se o nas ne piše po več mesecev, ni res. Ko udarimo, udarimo z močnim projektom. Mislim pa, da bi bilo potrebno medijsko bolj pokriti prireditve.
Kako vidite položaj kulturnika v sedanji družbi?
Dragan: V sedanji družbi smo vsi na slabem. Mi smo amaterji, vendar krizo čutijo tudi profesionalci. Cela družba je potlačena. Kultura se zaničuje, kar je za družbo slabo.
Martin: Vsako leto se dobi manj denarja in tako se ne more delati. Mi ves čas vlagamo svoj čas in denar v delovanje društva. Nekaj naših članov, ki se komaj prebijajo iz mesca v mesec, si tako ne more privoščiti niti materiala za ustvarjanje. Mi se po svojih močeh trudimo in vlagamo denar v nabavo barv, platen in drugega materiala. Poudarjam pa eno, če se ne bo plačevalo mentorstva ali zborovodij v društvih, bodo društva začela propadati, saj so temelji nekih hiš in se lahko zrušijo, če odidejo.
Ustvarjate tudi dobrodelno?
Martin: Seveda. Veliko razstav in dražb je že bilo dobrodelnih. Prav tako tudi sam podarim kdaj kakšno sliko, če vem, da gre v prave roke. To je največ, kar lahko naredimo. Če nas kdo povabi, nam nikoli ni bil problem sodelovati.
Dragan: Tudi jaz sem že v preteklosti, še pred nastankom društva, podaril veliko slik v dobrodelne namene. Takšne stvari delamo popolnoma neobremenjeno.
Rdeča razstava zelo uspešno
Organizatorji razstave z zamudnikom »Don Corleonom« Nanijem Poljancem.
Tito. Z razstavo so se spomnili ikone Jugoslavije iz prejšnjega stoletja.
Piše: tov. Jure Godler
Hej Slovani, pionirji, peterokraka zvezda, podobe maršala Tita. Teme, ki še dan današnji razdvajajo politike, ti pa uspešno razdvajajo slovenski narod. Zato je bila razstava za nekatere netilo, za nekatere pa le obujanje preteklosti. Pred pol stoletja smo te dni zanosno slavili mesec mladosti in to je bil povod, da so šentjurski likovniki, zbrani v Društvu likovnih umetnikov Rifnik, pripravili razstavo z imenom “Tito na podobah spominov”.
Zbirateljski predmeti
Za udaren začetek so člani MoPZ Planina z zborovodjem tovarišem Matejem Romihom zapeli pesem, ki se že dolgo ni pela pri nas - Druže Tito, mi ti se kunemo. Tovarišica Anita Koleša je prebrala zapis novinarja o Titovi poti skozi Šentjur, kar se je zgodilo 8. septembra 1978, ter s tem večino gledalcev nostalgično vrnila v obdobje, ko je živel Josip Broz Tito.
Razstavo so organizatorji pripravili s sodelovanjem številnih zbirateljev zgodovinskih predmetov, povezanih s Titom. Tako so se poleg številnih slik našle tudi fotografije nekaterih domačinov in z njimi povezane zgodbe. »Za to razstavo smo prejeli veliko pohval in nekaj graj, vendar nam graje dajejo
le dodaten elan in energijo,« je povedal predsednik DLU Rifnik tovariš Martin Čater. V razstavi je izpostavil dva originalna Titova podpisa. V zahvalo za trajno sodelovanje je povezovalki tovarišici Koleševi podaril staro družinsko dopisnico, ki jo je odkupil na bolšjem sejmu. Za konec so bili številni obiskovalci postreženi s pravo gavrilovič pašteto, cockto in šentjursko pršjačo. Po tem, ko je večina že odšla domov, si je z zamudo razstavo ogledal tudi Nani Poljanec, zbiralec starin in večini poznan kot Don Corleone iz TV oddaje Hri-bar.
Veliko zanimanja so pritegnile stare slike znanih Šentjurčanov.
# aforizem	nOVjCe
Tisti, ki mi jemljejo čast, niso nič bogatejši; jaz nič revnejši.
PRI NAKUPU LAHKO PRIHRANIMO
SOOČILI SMO CENE ŠENTJURSKIH VELETRGOVCEV
Primerjava c V maju smo se podali v šentjurske trgovine z živili, z namenom ugotoviti, pri kom lahko prihranimo kakšen evro.
Piše: Saša Rečnik
«|f
Kakovost izdelkov
Pri Lidlu so izrazili nestrinjanje s kriteriji presoje. Nikakor cena ne more biti edino merilo, ker so na trgu prisotne različne kakovosti izdelkov.
■ Pri tem so navedli primer sira, ki je v naši primerjavi tudi naj dražje živilo. Siri na trgu se razlikujejo, kako so narejeni. Če je sir zorjen v foliji (slaba kakovost), to zelo močno pozitivno vpliva na ceno tega. Večina sirov, ki se prodaja po zelo ugodnih cenah, je v Sloveniji zor j enih v foliji. Naš izdelek, ki je naveden spodaj, je originalna nizozemska ga vda, ki je bila zorjena kot hleb in je kot takšna povsem neprimerljiva s siri, zorjenimi v foliji.
Cene določenih artiklov se lahko precej razlikujejo od trgovca do trgovca, prav tako tudi kakovost.
		KR	UH			MU	EKO		OUE				SIR				V 			Sh		SLADKOR				SKUPAJ KOŠARICA			
	2007	2011	2012	2013	2007	2011	2012	2013	2007	2011	2012	2013	2007	2011	2012	2013	2007		■2012	2013	2007	2011	2012	2013	2007	2011	2012	2013
HOFER	0,99	1,15	0,69	0,75	0,69	0,58	0,63	0,63	1,00	1,29	1,43	1,46	4,97	4,27	4,67	4,49	0,45		.^49^	0,45	0,79	0,84	1,05	1,05	9,05	8,62	8,97	8,83
SPAR	0,95	0,96	1,09	0,94	0,59	0,63	0,63	0,63	1,04	1,19	1,44	1,44	5,48	4,49	4,49	4,49	0,55		■0,55	0,49	0,79	0,77	1,05	1,05	9,41	8,43	9,25	9,04
JAGER	1,04	0,89	0,99	1,09	0,85	0,75	0,69	0,69	1,00	1,39	1,59	1,39	4,89	3,99	4,99	4,49	0,71		s0A9^	TGT	0,79	0,82	1,07	1,07	9,13	8,63	9,82	9,12
KEA	1,04	0,99	0,99	1,27	0,69	0,63	0,69	0,66	1,00	1,39	1,39	1,29	4,69	3,89	3,95	4,49	0,39		^0/49^	0,49	0,79	0,79	0,99	1,04	8,54	8,08	8,50	9,24
LIDL	0,99	1,15	1,15	0,84	0,59	0,59	0,63	0,63	0,74	1,19	1,44	1,40	4,70	3,99	4,49	4,42	0,45	S	0,49	0,49	0,79	0,77	1,05	1,05	8,42	8,08	9,25	8,83
MERCATOR	1,26	0,78	0,99	1,00	0,65	0,64	0,64	0,64	0,83	1,34	1,54	1,77	5,19	4,69	4,99	4,24	0,57	0	^9	0,49	0,83	0,84	1,09	1,09	8,85	8,68	9,74	9,23
Za primerjavo smo izbrali šest osnovnih prehrambnih živil, in sicer kruh, olje, sir, moko, sladkor in mleko. Najpomembnejši pogoj, ki smo si ga postavili, je bil ta, da iščemo vedno naj cenejši izdelek, in pri tem zanemarimo kvaliteto izdelka, saj najcenejše še zdaleč ni nujno najbolj kvalitetno. Osnovna mera je bil kilogram oz. liter. Na policah smo poiskali kilogram najcenejšega kruha, sira, sladkorja in moke TIP 500, liter kateregakoli jedilnega olja ter trajnega mleka s 3,5 % mlečne maščobe. Upoštevali smo tudi trenutne prodajne akcije, vendar ne količinskih popustov, kot je na primer olje v 5-litrski embalaži.
S šentjurskimi veletrgovci z živili Spar, Trgovine KEA, Lidl, Hofer, Mercator in Trgovine Jager smo najprej navezali stik preko elektronske pošte. Dobili smo hitre odgovore vseh, razen Mercatorja in Trgovin KEA. Kasneje smo se še sami podali med police in preverili cene na terenu.
Najcenejši
Cene vseh izdelkov so razmeroma primerljive. Najcenejši kruh dobimo v Hoferju za 0,75 EUR. Pri tem moramo opozoriti, da ne ponujajo vsi trgovci rezanega kruha, ki je tudi praviloma cenejši. Pri olju je razlika med najcenejšim in najdražjim dobrih 30 centov. Najcenejšega najde-
mo v trgovini KEA (1,29 EUR), najdražjega pa v Mercatorju (1,77 EUR). Tudi cene mleka se pri trgovcih ne razlikujejo preveč. Hofer, Lidl in Spar ga ponujajo za 63 centov, naj dražji je Jager (69 centov). Moka je najcenejša v Jagru (39 centov), cene moke so v vseh ostalih trgovinah 49 centov. V Hoferju je bila moka v trenutni akciji 45 centov. Pri cenah sladkorja je bila razlika minimalna, manj kot 5 centov, med najdražjim (1,09 EUR v Mercatorju) in najcenejšim (1,04 EUR v trgovini KEA). Lani so bile največje razlike v ceni sira, vendar letos temu ni tako. Kilogram sira v vseh trgovinah stane 4,49 EUR, razen v Mercatorju, kjer
je naj cenejši in stane 4,24 EUR in v Lidlu 4,42 EUR. Naj cenejša košarica živil je torej v trgovini Lidl in Hofer (8,83 EUR), naj dražja pa v trgovini KEA, za katero bi odšteli 9,24 EUR. Lani je bila naj cenejša košarica 8,50 EUR. Če bi v vsaki trgovini kupili naj cenejši artikel, bi nas košarica stala 8,34 EUR, kar je le 49 centov ceneje, kot če vse kupimo v najcenejši trgovini.
Kupujemo dosti dražje?
Za najcenejšo košarico smo tako letos odšteli tretjino evra več kot v letu 2012 (8,50 EUR) in skoraj evro več kot leta 2011. Vendar pa cena naj dražje košarice v
letošnjem letu ni višja kot lani. V primerjavi z letom 2011 je bil naj dražji trgovec Mercator, lani Jager, letos pa Trgovine KEA, v katerih smo sami preverjali cene izdelkov in je možno, da nam je ušla kakšna akcija. Naj cenejša trgovca sta tako letos Hofer in Lidl.
Komentar
Raziskava trga z živili je pokazala, da so cene primerljive. Cene so se v primerjavi z lanskim letom minimalno dvignile, cene nekaterih izdelkov so se pri vseh trgovcih dvignile, druge so se zmanjšale. Opazili smo tudi, da je za stranke od cen še vedno pomembnejša cela paleta drugih
dejavnikov, kot so postrežba in prijaznost trgovcev ter dostopnost objekta in dovolj velik parkirni prostor. Prav tako se potrošnikom zdi pomembna pestra ponudba in kakovost samih živil. Pri primerjavi cen se pojavi težava, saj lahko kupci pri tem dobijo napačno sporočilo. Težava je tudi, ker se lahko upoštevajo akcije in različni tipi trgovcev, kupci naj ne pozabijo tudi na razne ugodnosti članov klubov, druge ugodnosti in popuste.
® aforizem	ni
Politik je glava, birokracija vrat - kamor hoče, tja ga obrne.
ZKD z novim vodstvom
Marija Rataj. Na
skupščini so predstavniki kulturnih društev z večino podprli novo predsednico.
Piše: Jure Godler
Čeprav staremu vodstvu Zveze kulturnih društev Šentjur (ZKD) še ni potekel mandat, je bila sklicana 7. redna volilna seja zaradi odstopa dolgoletnega predsednika Jožeta Mastnaka Marjana. Na seji je bilo prisotnih 16 predstavnikov društev od 26 kulturnih društev, ki so pridružena k zvezi.
Poročila
Finančno poročilo ZKD je podala tajnica društva Anita Kolesa. Lani so pridobili preko občinskega razpisa 15.000 EUR za delovanje in 1000 EUR za opremo. Večino sredstev za opremo so porabili za izdelavo spletne strani www.gustav. si in za vloge društev, 1.255 EUR so namenili izobraževanju, dotacije društvom so znašale 4.054 EUR, delovanje zveze - honorarji za delo in storitve pa 3.253 EUR. Lani so tako skupaj porabili 12.943 EUR.
Predsednik Jože Mastnak Marjan je poudaril, da je občinski rebalans znižal sredstva kulturi, kljub temu pa so pogodbe do društev ostale enake, razlika okoli 7.000 EUR pa bo v letošnjem razpisu poračunana. Novi razpis predvideva 90.000 EUR za kulturo.
0 odstopu
Jože Mastnak Marjan je delegatom zaupal, da je moral malo pod prisilo kandidirati na prejšnjih volitvah, pred dvema letoma, saj ni bilo nobenega drugega kandidata, ki bi prevzel krmilo ZKD. Že takrat je poudarjal, da je pripravljen zvezo voditi največ dve leti. Priznal je tudi, da je v teh letih prišlo do nekaj iskric med vodstvom občine in ZKD, predvsem zaradi nesimetričnega nižanja proračunskih sredstev, kjer je bila najbolj na udaru ravno kultura. »Smatrali smo, da ni prav, saj je ravno to vodstvo na področju kulture veliko obljubljalo,« je bil kritičen Mastnak.
Obregnil se je tudi na nedokončana dela na Centru kulture Gustav. Sredstva so bila že v proračunu, projekti pripravljeni in celo dobljena državna sredstva. Žal pa je do realizacije prišlo samo v vrednosti državnih sredstev,
Nova predsednica ZKD je Marija Rataj.
dejstva novice
Novo vodstvo
Poleg nove predsednice ZKD Marije Rataj so predstavniki društev izvolili tudi nove člane v organe društva.
Upravni odbor ZKD bodo po novem sestavljali Vladimir Belina, Ivan Koželj, Barbara Gradič Oset, Jože Mastnak Marjan, Majda Rezec in Jure Godler. Nadzorni odbor pa Metod Gradič, Franc Šuster in Martina Zapušek.
vse ostalo pa se je z rebalansom prerazporedilo. »Ta hiša je najbolj zasedena v tej občini in ne znamo si predstavljati, daje ne bi bilo,« je dodal Mastnak.
Pohvalil je tudi razmah dejavnosti v sedmih letih, saj se je število društev v zvezi podvojilo, sredstva za kulturo pa skoraj potrojila. Razloge za povečanje števila društev in članov je našel v razmahu kulturne dejavnosti in povečanju interesa delovanja v društvih, kar bi lahko bilo tudi posledica gospodarske situacije. Članstvo v ZKD po številu raste povprečno za 2 do 3 nova društva na leto.
Novi člani in volitve
Za vstop v ZKD sta zaprosili dve novi društvi, in sicer KD Jesensko cvetje - ljudski pevci ter KUD Epic teater. Obe so soglasno potrdili in sprejeli v zvezo, tako da se je število članov zveze povzpelo na 28.
Za predsednika ZKD sta se potegovala dva kandidata, Marija Rataj in Zlatko Zupanc. Oba sta na kratko predstavila svoje udejstvovanje v kulturi, nihče pa se ni dotaknil aktualne problematike kot tudi ne vizije zveze. Ratajeva je na glasovanju dobila 13 glasov, Zupanc pa 4. Tako je postala nova predsednica ZKD Marija Ratej.
S PRIPRAVAMI SO ZACELI ZE MARCA
PRVE PLANINSKE VAŠKE IGRE
. V Šentvidu pri Planini so prvič pripravili igre med okoliškimi vasmi.
Piše: Vid Aužner Foto: Vid Aužner
VAŠKA SEKIRA
Zmagovalna ekipa Zgornji trg Planina je prejela prehodno sekiro vaških iger.
Pravijo, da voda se za v čevelj m Čim hitreje prežagati deblo ni mačji kašelj.	Zgornji trg Planina je z odličnimi 59 točkami
dobra. Tokrat je bila v škornjih prav	,
odlična.	suvereno zmagal.
Pravilno udariti z ozkim delom kladiva in enim udarcem ni bilo enostavno.

Zelo zabavna, a hkrati zahtevna igra, kjer je	Pokazala seje prava vaška moč.
bilo potrebno veliko kondicije.
pobudo Mihe Artnaka I so se v soboto, 18. maja, I	I pred kulturnim domom
Šentvid pri Planini zbrali tekmovalci in navijači prvih planinskih vaških iger. Organizatorja prireditve KS Planina pri Sevnici in Prosvetno društvo Zarja sta k sodelovanju privabila 11 ekip, ki so se pomerile v šestih igrah: v spravilu drv, zabijanju žeblja, v znanju, skakanju z jumbo vrečo, vlečenju vrvi ter v igri presenečenja.
Želja po tem, da bi se na Planini le nekaj dogajalo, je oživela kljub temu, da je pred tem marsikdo dvomil o uspehu. Po končanem tekmovanju so tri prvouvrščene ekipe v skupnem seštevku in prve tri ekipe v vleki vrvi nagradili s privlačnimi nagradami, ki so jih zagotovili pokrovitelji. Za dobro zabavo in pravo vaško veselico je poskrbel ansambel Sekstakord. Nad uspehom prvih vaških iger so bili vsi zelo navdušeni in obljubljajo, da drugo leto pripravijo še ene.
1.	mesto: Zgornji trg Planina 59 točk
2.	: Prapretno 50
3.	: Doropolje 45
4.	: Tajhte 42
5.	: Podpeč - Podvine 39
6.	: Golobinjek - Visoče 39 Z: Loke - Hrušovje 34
8.	: Planinski Vrh 33
9.	: Planinska vas 28
10.	: Šentvid - Podlog 27
11.	: Brdo - Gračnica 25
Maja! Založnik
I 11
BukalSuntner.
BS
Petek, 21
i ■	■
mm
RADIA ROGLA
bodo začele s
Počitnice-se
16-letko Radia Rogla!
Na odpravi po Nemčiji
V Neu-Anspachu so
se združile tri pobratene občine iz Slovenije, Nemčije in Francije.
Piše: Gašper Andrinek
»Dvanajsturna vožnja nas je močno izdelala,« so nekateri potarnali, ko so v četrtek, 9. maja, prispeli v Neu-Anspach. Odprava šentjurske občine se je v nemškem mestecu dobila s pobratenimi občani prijateljskih mest Neu-Anspach in Saint Flor-ent sur Cher iz Francije. V ospredju je bilo tokrat praznovanje dneva Evrope. Prijatelje so tudi tokrat gostili domačini pri svojih družinah, nekaj pa jih je bilo nastanjenih v mladinskem centru. Šentjurska odprava, ki je štela 56 članov, se je kasneje nekako ločila na starejše in mlajše, ki so v odpravi predstavljali žensko in moško košarkarsko ekipo.
Srednjeveški dan
Na dan prihoda je bilo pripravljeno ekumensko bogoslužje v katoliški cerkvi v Neu-Anspachu, nato pa so se nemške družine okrepile s prijatelji iz Slovenije in Francije. Naslednji dan so se podali na dve uri oddaljeno reko Ren, ob kateri je zgrajenih ogromno srednjeveških gradov, cerkva, obzidij in spomenikov. Dodobra pa so viteško Nemčijo predstavili na gradu Kastellaun, kjer so postregli z grajskim kosilom.
Najbolj priljubljena
»Najbolj pestro je bilo v soboto, ko je nekaj kilometrov iz Neu-Ans-pacha, v mestu Friedrichsdorf, potekal dan Evrope,«je povedala predstavnica TIC Šentjur Polonca Jazbinšek. Povedala je še, da so se predstavili tudi Šentjurčani s svojo kulinariko, ki je bila posebej pohvaljena, ter z odličnim vinom in drugim promocijskim materialom. Prireditve so se udeležili številni predstavniki evropskih krajev, ki so pobrateni iz področja Hochtaunuskreis.
Košarkarice do zmage
Mladi košarkarji in košarkarice pa so se ta čas potili na tekmah v Neu Anspachu. Začeli so s tekmo med žensko združeno ekipo ŽKK Šentjur - Rogaška Slatina in SG Hausen - Neu-Anspach.
Nemškim dekletom že od začetka ni bilo lahko, saj so Slovenke prepričljivo začele tekmo in tako premoč kazale celo tekmo. Na koncu so prepričljivo zmagale z rezultatom 59:82, predvsem po zaslugi Mateje Baloh, ki je v nemškem košu pustila kar 29 točk.
Odločil je drugi polčas
Za ženskami se je pomeril še moški del selekcije. Šentjursko ekipo so predstavljali fantje s Ponikve, ki so prejšnje leto gostili nemške kolege. Tekma se je začela silovito z nizom košev na obeh straneh. Dvoboj je bil napet in oboji fantje so prikazali solidno igro. Po polčasu pa je sledila serija Nemcev, ki so povedli bolj odločno in na koncu zmagali s 73:54. Šentjurski voz je vlekel Blaž Kundih, ki je Nemcem
dejstva novice
Na izmenjavi tudi osnovnošolci
Nekaj dni pred prihodom uradne delegacije v Neu-Anspach pa je v Nemčijo prispela ekipa 15 osnovnošolcev od 7. do 9. razreda OŠ Hruševec Šentjur. Čez teden so tako skupaj z mladimi iz Saint Florenta in Neu-Anspacha sodelovali na plesnih, glasbenih, kulinaričnih, pleskarskih ter umetnostnih delavnicah, ki so jih pripravili v mestni hiši.
nasul 23 točk.
Po košarkarskih tekmah so domačini pripravili še tekmovanja v metanju prostih metov in trojk. Pri Slovencih so se izkazali Matija Obreza, Eva Šumak in Mateja Baloh, ki je prepričljivo zmagala v trojkah.
STANOVANJSKI KREDIT
Zadenite s Hypom in kupite, obnovite ali opremite dom s stanovanjskim kreditom Trojka! Odplačujete ga lahko tudi družinsko in do 30 let.
Poslovalnice Hypo Alpe Adria so odprte od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro ter 13.00 in 16.30 uro. Vabljeni.
Na dveh zbirnih mestih se je zbralo 30 občanov.
Očistili so Blagovno
Turistično društvo Blagovna. Trideseterica krajanov je polepšala svoj kraj.
Piše: Jure Godler
V soboto, 18. maja, j e Turistično društvo Blagovna organiziralo tradicionalno čistilno akcijo v svojem kraju. Na dveh zbirnih mestih se je zbralo okoli 30 krajanov, ki so bili pripravljeni nekaj narediti za skupno dobro kraja. Čistilcem je bilo naklonjeno tudi vreme. Material, potreben za čiščenje, so priskrbeli iz zaloge, nekaj pa ga je prispevalo tudi komunalno podjetje Simbio.
Velika površina
»Očistili smo pohodniške poti, Športni park Blagovna in igrišča, okolico Rozalije ter novo naselje,« nam je povedala predsednica turističnega društva Blagovna Barbara Kvas Ocvirk. V doslej
največji čistilni akciji - Očistimo Slovenijo - so lani zbrali kar 20 ton smeti. Organizatorji so prepričani, da je njihov bivalni okoliš tudi zaradi rednih čistilnih akcij veliko bolj čist. V akciji so sodelovali tudi člani ŠMD Blagovna, ki so v športnem parku odstranili posušena drevesa, uredili mreže na golih, popravili koše za smeti itd.
Na tokratni akciji so simbio-vci odpeljali le dve prikolici smeti, kar pa je bil tudi cilj te čistilne akcije. Na Blagovni se lahko pohvalijo, da so v preteklih letih uspešno sanirali vsa črna odlagališča. V pomoč turističnemu društvu je bila tudi Krajevna skupnost Blagovna, katere predsednik Sveta je Anže Rezar. Tovrstne čistilne akcije so pomembne za sam kraj, saj poleg čistejšega okolja nudijo tudi boljšo povezanost med ljudmi in večje sodelovanje med lokalno skupnostjo in krajani.
Na koncu so se pobiralci okrepčali z zasluženim golažem.
rj	
	iv 4 -
Za navodila je bila zadolžena Maja Vodeb Bečič.
Narava, sistem, ljudje
Čistilna akcija. Kljub manjši udeležbi pobrali tono smeti.
Piše: Mitja Šega
Kako bi se počutili, če bi vam nekdo pred hišo stresel prikolico smeti? Kako, če bi vam okoli hiše zrasli dimniki, ki bi dan in noč bruhali strupene pline? Verjetno vam ne bi bilo všeč, kakor tudi naravi ne. A vendar se dogaja. Kljub temu, da je vedno več govora o zaščiti narave, sploh tiste neokrnjene, o skrbi za zaščitene vrste, o našem zdravju.
A tak govor je večinoma govor sistema. Na eni strani se pišejo deklaracije, kot sta kopenhagenška in kjotska, ustvarjajo bio regije, na drugi strani pa se izsekava amazonski pragozd, izpuščajo nevarni plini v ozračje. Sistem si predstavlja naravo kot nekaj drugega, kar se lahko izkorišča za svoje potrebe, za gospodarsko rast, ne da bi morali misliti na posledice našega početja. Zgodba pa ima tudi drugo plat. Narava naj bi bila nekaj,
kar varujemo, ohranjamo, ker je vredna, da to počnemo. Vendar se ekološka zavest prepočasi prebuja, delujemo pa zelo slabo.
Čistilna akcija
Zato smo se samoorganizirali. Zaradi slabe medijske pripravljenosti in dežja, ki nam je prestavljal datum, se nas je na koncu zbralo manj od pričakovanega (društva se niso mogla udeležiti zaradi svojih vnaprej določenih aktivnosti). Vseeno se nas je 25.5. (malo ironično), kljub občasnemu dežju, sedem odpravilo v čistilno akcijo. Na Pešnico, kjer na tabli piše, da je tam nekoč bilo divje odlagališče (a še vedno je) in v gozd za Kmetijsko šolo. Drugi dan se nas je zbralo še šest, da smo odnesli ostale smeti na kraj odvoza, za kar je poskrbela Občina Šentjur. Pobrali smo tono in dvajset kilogramov. Seveda so nas smeti premagale in jih je še veliko ostalo. A naslednje leto se zopet organiziramo, mogoče že jeseni, bolje pripravljeni in v večjem številu.
Zaklad za Šolskim centrom Šentjur.
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA

pod roglo se poje in igra sreda zvečer
alja in blaž
Radio Rogla. Kjer je Štajerska na 1. mestu.
www.radiorogla.si
Oba sestava sta skupaj zaključila večer in obiskovalcem predstavila del mozaika ljudskega izročila Slovenije.
»Ko na guardo pridemo ...«
Buške čeče in Rezjanab sasiedi. Šentjurjevo se je zaključilo s koncertom v cerkvi Marije sedem žalosti na Botričnici.
Piše: Eva Rožanc
Prvo majsko nedeljo je sicer zaznamoval dež, a so ga popestrili ljudski godci in ljudske pevke z zahodnega dela Slovenije. Kot je že v navadi, Šentjurjevo vsako leto zaključi skupina, ki se ukvarja bodisi s poustvarjanjem ljudske glasbe bodisi z njenim izvajanjem v njeni prvotni obliki.
Buške čeče
Dediščino in izročilo ljudskega petja so predstavile Buške čeče. Kot so se zbranim na začetku predstavile, gre zgolj za narečno poimenovanje bovških deklet. Dekleta so letos aprila proslavljale
dejstva novice
Oprekelj
Izmed predstavljenih inštrumentov je bil občinstvu verjetno najmanj poznan prav oprekelj, ki ga v tovrstnih sestavih ne videvamo pogosto, je pa njegov zven prijeten za uho in harmonsko okrepi predvsem nežnejše inštrumente (npr. violino). Posebnost njihovih inštrumentov je tudi ta, da so bili vsi obnovljeni in pripravljeni za ponovno igranje, tako da so po letih precej starejši od godcev samih.
10. obletnico delovanja, ob tej priložnosti pa izdala tudi dvojno zgoščenko z zbranimi ljubezenskimi pesmimi iz Bovca in njegove okolice. V zasedbi, kot jo je bilo mogoče slišati v prijetnem vzdušju botričniške cerkvice, delujejo že od vsega začetka.
Dekleta se ljudskih pesmi učijo od okoliških še živečih pevk in pevcev, pomagajo pa si tudi z zbirkami v Glasbeno-narodopis-nem inštitutu (GNI) iz Ljubljane. Buške čeče sodijo med skupine ljudskih pevk, ki se po izvajanju poskušajo čim bolj približati tradicionalnemu petju, se pravi, da želijo peti, kot so peli nekoč.
Rezjanab sasiedi
V drugem delu so godčevsko tradicijo Tolmina in okolice predstavili godci ljudskih viž, Rezjanab sasiedi. Tudi za njihovim imenom se skriva anekdota, namreč, ime so si nadeli po sosedu, ki je na Tolminsko prišel iz Rezije. Ker pa sta dva izmed godcev njegova naj bližja soseda, so se poimenovali kar Rezjanab sasiedi. Poudariti je treba predvsem raznolikost njihovega sestava, saj poprimejo za različne inštrumente: violino, kontrabas, oprekelj, klarinet, harmoniko trieštino, trobento in bariton.
Večer se je začel in končal s pesmijo. Obiskovalci so navdušeno pozdravih ljudske pevke in godce, saj so resnično popestrili nedeljski večer, predvsem pa domačemu občinstvu predstavili del mozaika, ki ga na področju ljudske pesmi in godčevstva skriva zahodni del Slovenije oz. zgornje Posočje.
Teden vseživljenjskega učenja
Na Mestnem trgu so si lahko mimoidoči ogledali ustvarjalne, športne in glasbene delavnice.
Znanje. Do delovnih mest tudi z nacionalno poklicno kvalifikacijo.
Piše: Jure Godler
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim želijo opozoriti na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. Koordinator prireditev TVU v Šentjurju je Ljudska univerza Šentjur (LUŠ), ki je pripravila kar 140 dogodkov, od tega jih sama organizira 45. Projekt traja dva meseca, zgoščene prireditve pa so bile v tednu od 13. do 19. maja. Namen projekta je vzpodbuditi učenje skozi vse življenje in ni namen-
dejstva novice
NPK
Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je javno veljavna listina, ki nudi možnost priznavanja in upoštevanja vaših spretnosti in znanj, ki ste jih pridobili z neformalnim učenjem; med opravljanjem vašega poklica, z vašim prostovoljnim delom ali s prostočasnimi dejavnostmi, z vašo udeležbo na neformalnih programih izobraževanja ipd. Postopki pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije so relativno hitri in ne zahtevajo predhodne vključitve v formalni izobraževalni program.
Prenovljena cerkev sv.
Urbana
Cerkev sv. Urbana v Gorici pri Slivnici je že nekaj časa čakala na notranjo prenovo. V sredo, 15. maja, so se dela naposled le začela. Trajala so približno en teden, narejenega pa je bilo veliko. Obnovljene so bile vse notranje stene, ki so zdaj mnogo lepše in prijetnejše na pogled. Poleg tega so bila zamenjana tudi vsa zunanja vrata na cerkvi. Odprtje vseh del je bilo na Urbanovo (lepo) nedeljo, 26. maja. (Vid Palčnik)
j eno samo odraslim. Projekt TVU izvajajo že šesto leto, ta vseslovenski projekt pa vodi Andragoški center Slovenije.
Številni dogodki
Začeli so z literarnim večerom Ferija Lainščka, naslednji dan pa na Mestnem trgu pripravili etnološke, športne, ustvarjalne in glasbene delavnice ter prireditve. Tako so mimoidoči in obiskovalci lahko videli prikaz izdelave slamnate strehe, izdelave okraskov iz ličja, korak nordijske hoje, svojo zadnje delo Moja Črnolica je predstavila Anica Hvalec, zaplesali so udeleženci tečaja folklore, zaigrala in osnove citrarstva je pokazala Jasmina Levičar.
Novinarska konferenca
Kot drug projekt je direktori-
ca LUŠ Jelka Godec predstavila Dvig ravni pismenosti. Projekt DRP je LUŠ izvajala od leta 2010 do 2013 in je sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in iz Evropskega socialnega sklada v skupni vrednosti nekaj več kot 150.000 EUR. Vključenih je bilo 652 udeležencev, od tega jih je 230 dobilo veljavno potrdilo iz računalniške pismenosti. Program je bil sestavljen iz računalniške pismenosti za odrasle, računalniškega in digitalnega opismenjevanja, usposobljenosti za življenjsko uspešnost - Knjige so zame in Razgibajmo življenje z učenjem ter Branje za znanje in za zabavo. Določene programe so izvajali tudi na Planini in Dobju.
Vsak dan jih vzamem iz hladilnika, jih pokažem svetu in delam tisto, kar me dela takšnega, kot sem. Kaj delam, se vprašate? Izvedeli boste 4. julija na vrtu Ipavčeve hiše ...
Kaj pomeni imeti jajca?
Piše: Tomaž Koštomaj
Hvala za to zanimivo vprašanje. Vem, da poznam odgovor. Odpreš hladilnik in jih ni - “Tista”, ki je ostala na zajtrku, si je zaželela palačink, jaz pa rad ženske razvajam. Kar naj ti zdaj kruli! No, pa vsaj lep vikend je bil. Nisem hotel pisati o teh jajcih, o simbolu poguma bom pisal. Super, Tommy, zopet si zapravil prostor za uvod.
V življenju se je treba pač odločiti in iti proti tvojemu prostoru pod soncem - najti sebe in delati nekaj s srcem. Za to pa potrebuješ močno voljo in... Prav ste ugotovili, pogum - da ne bom tolikokrat omenjal besedo jajca. Začetek je težak, pot še težja. Na poti srečaš ljudi, ki te skušajo ustaviti, blokirati, spustiti na svoj nivo. Na prikrit način te prepričujejo, da je povprečno življenje tudi zate čisto OK, da je popolnoma normalno sloneti ob pivu med vikendi oz. podpirati šank po tvoji, niti najmanj bleščeči, premalo plačani službi. “Bodi naš,” ti pravijo, medtem ko potihem jokajo, gledajo natakarico malo nižje od oči in sanjarijo, kako bi bilo bolje, če bi si malo več upali. Nikoli ni prepozno, jutri zjutraj lahko napišeš nov scenarij za svoje življenje in kmalu bo lepo. Maori so plesali ples za pogum pred vsakim bojem - tebi bo 20 jutranjih sklec koristilo za boje, ki te čakajo na poti do tvojega “otoka sanj”, na poti mimo šankov, ko letiš iz dna do širnega neba.
Nevesta je opazovala dogajanje. Za nevesto hočejo 30.000 EUR. Bojan je moral pokazati svoje veščine.
Tudi grčasta
kl3v
SRANCA NA JAVORJU
OŽIVELA
STARA
NAVADA

Trenutek, ko hoče fant odpeljati svoje dekle iz vasi in ga ustavijo neporočeni fantje, da mora ženin svojo izvoljenko odplačati.
Tudi ta stara vasica nad Gorico pri Slivnici ima staro vaško jedro z velikim potencialom in dušo, ki jo oblikujejo vaščani.
Piše: Jure Godler Foto: Jure Godler
ŽENIN IN NEVESTA
Bojan Bračko in Romana Mansutti.

ranga je star običaj, ki je v mestih že popolnoma izumrl, a ponekod na vasi še vedno zaživi. Tokrat so jo prvo soboto v mesecu zaljubljencev postavili Javorčani in tako preprečili pobeg neveste, nekdanje vinske kraljice Sv. Helene, Romane Mansutti, in njenega izvoljenca Bojana Bračka. Procesija svatov se je morala ustaviti na predhodnici prave šrange pri vaškem gasilskem domu, kjer se je povorka peljala skozi vodno zaveso gasilcev, nato pa se je počasi v spremstvu konjenikov premaknila v vas. Sredi Javorja je čez cesto stala šranga, okoli nje pa okoliški mladci.
30.000 EUR za nevesto
»Neveste ne damo, zanjo hočemo najmanj 30.000 EUR,« je zahteval vodja vaščanov Slavko Skale. Za vsak primer, če bi šla pogajanja za nevesto v napačno smer, so poskrbeli tudi za bolničarja in prvo pomoč. Ženin ima dve možnosti: ali odsluži in s tem zmanjša vsoto ali pa naj
ŠRANGARJI - FANTJE,
KI POSTAVIJO ŠRANGO, NE SMEJO BITI POROČENI.
plača, če hoče deklino iz vasi. Seveda je Bojan poprijel za delo in odgovarjal na vprašanja. S tem so na duhovit, nevsiljiv način odlično predstavili vse kmečke običaje - od sekanja in žaganja drv, vinarstva, izdelave slamnate strehe, merjenja moči do obešanja perila in natančnega merjenja riža.
Po končanih igrah je ženin nevestino ceno zbil na 10.000 EUR. Sledile so napake Štangarjev, ki so dovolili svatbenim muzikantom - ansamblu Unikat - prečkati zaporo in si prislužili popust v višini 20 %. Ti pa so pozabili pobrati frajtonarico in ta se je hitro znašla na tnalu sekalca drv in pogajanja so bila znova na začetku.
RafeC&SLfjnr®
Slovenske Konjice


Oddaj svoj DA: za 16-letko Radio Rogla.
Za vsak tvoj DA: v Šolski sklad Satler - za nakup šolskih potrebščin'
Za vsak tvoj DA: pol evra v Šolski sklad Satler - za nakup šolskih potrebščin'
516-letko Radio Rogla naznanjamo konce šole in začetek počitnic. Toda v nekaterih družinah že s strahom mislijo na naslednje šolsko leto. Zato smo Radio Rogla, časopis Novice in podjetje Satler, okna in vrata ustanovili Šolski sklad Satler, za pomoč otrokom.
rz senen
©KKL5\ M
Za vsak tvoj DA podjetje Satler, okna in vrata prispeva pol evra v Šolski sklad Satler.
Zbran denar bo za nakup šolskih potrebščin za otroke,.
Potrebščine bomo predali na 16-letki Radia Rogla.

DA za 16-letko Radio Rogla in Šolski sklad Satler
Tvoje ime in priimek:________________________________________
.......K-"'
Naslov (ulica in kraj):.
E naslov:.
Kupon pošlji na: Novice, rje. o, o, Škalska 7,3210 Slov. Konjice. DA oddaš s priloženim kupončkom, na Facebook zidu Radia Rogla ali na www.radiorogla.si, kjer so objavljen tudi podrobna pravila.
Počitnice se bodo začele s 16-letko!
"T" o vi ca je vesela. Skupaj z zelo ra-I zumevajočimi glasbeniki in na-^^1 Šimi poslovnimi partnerji smo M. ^ za vas znova uspeli pripraviti brezplačno zabavo na Mestnem trgu v Slov. Konjicah.
Medtem ko letos po Sloveniji - zaradi znanih okoliščin - odpadajo mnoge (brezplačne) Prireditve, je dobra volja pomagala, da znova Pripravljamo 16-letlco Radia Rogla. Sicer še vedno nismo na dveh odrih, saj je konjiški Stari trg uradno še vedno gradbišče. Potrudili pa smo se, da bomo v Konjice pripeljali
mnoge najboljše slovenske glasbenike s pop in narodnozabavne scene.
S 16-letlco ustanavljamo skupaj s podjetjem Satler, okna in vrata tudi Šolski sklad Satler, s katerim bomo otrokom pomagali pri nakupu šolskih potrebščin za naslednje šolsko leto. Vaš DA za 16-letlco tako pomeni tudi dobrodelni DA za Šolski sklad.
Zdaj čakamo samo še na vašo dobro voljo.
Pridite v velikem številu in potrdite, da si 16-letlco zares želite!
Vaša ekipa Radia Rogla
RADIA1ROG
uiti c umi
VSTOPNINE NI!
Tudi letos je vstop na prireditev prost!
In to kljub izjemnim stroškom in kvalitetnemu programu.
Za vse bo poskrbljeno. Številni gostinci ob obeh odrih se bodo potrudili, da ne bo nihče žejen ali lačen.
DOSTOP
PARKIRIŠČA
-	ob cerkvi, na koncu ulice Adolfa Tavčarja
- pred OŠ Pod goro - Šolska ulica 3 - ob športni dvorani - Šolska ulica 33
-	pod športnim parkom - Cvetlična ulica - za občino Slov. Konjice
ki center Mercator - Delavska cesta 12
-	trgovski center Mercator - Slomškova 1
-	Trgovski center SPAR - Liptovska ulica
Na obeh vstopih v mesto, v vseh pomembnih križiščih bodo uniformirani člani ZŠAM. Prosimo, upoštevajte njihova navodila ter ne parkirajte
na prepovedanih prostorih in zelenicah.
Vsi parkirni prostori so od prizorišča oddaljeni največ 700 metrov.
PREPOVEDANO PARKIRANJE:
-	Mestni trg 1 (dovoljeno za stanovalce in intervencijo)
-	Mestni trg 11
(dovoljeno za stanovalce in intervencijo)
- parkirni prostor ob sodišču, kulturnem domu in hotelu Dravinja (dovoljeno za stanovalce,
VIP, nastopajoče in intervencijo)
- Celjska ulica od križišča s Škalsko proti Staremu trgu (dovoljeno za nastopajočein intervencijo)
ZAČETEK i^SNAŠULA NATKE GERŽINa' fLESNA DRUŠTVO STEP BY STF~ JAY DANCE STUDIO
SPORED
(*> O,
- - ,	• ,
iiBlBaaiSs«aStSnS
junija^lovlj^jiMhlB^SstOfmin^

ranami™
tit' 5Monjicah. Brez vstopnine.
^tek^lliuniia^SJMI^lLcInlMa^Mnjnj
M^^soiaNatltfg^žm
Z nami tudi
Jay Dance Studio Plesna šola Natke geržina plesno društvo Step by step h V
LETKA
RA DI Al ROG Ir/
V petek, 21. junija, v Slov. Konjicah. Brez vstopnine.
Jay Dance Studio
DOŽIVITE SVOJE SANJE
NOVI RAV4
M
4*> -	■
xuwuu.toyota.si/noviRAV4
odraslih
j
Srednja zdravstvena tole Celju IpavCeva 10.3000 Celje
Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2013/2014:
-	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program),
-	zdravstvena nega (PTI, 3+2),
-	bolničar/negovalec (SPI, triletni program),
-	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Prijave za vpis zbiramo do 21. junija 2013. Več informacij najdete na spletni strani šole www.szsce.si
Opravite tečaj in si pridobite poklic:
-	maser/maserka,
-	pediker/pedikerka,
-	vizažist/vizažistka,
-	maniker/manikerka.
Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 11.00, na sedežu šole. Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK.
Se želite naučiti ličenja ter pravilne nege rok in nohtov? Pridružite se nam na enodnevnih delavnicah:
-	Ličenje za vsak dan,
-	Urejene in zdrave roke.
Delavnice in tečaji potekajo skozi vse šolsko leto.
Dodatne informacije:	03 428 69 00,
zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si
www.szsce.si
AVTO CELJE	Poraba goriva pri kombinirani
Ipavčeva ul. 21, Celje	vožnji: 4,9-7,31/100 km in
03 426 12 80.426 12 82 emisije CO/ 127-176 g/km.
J0% VO(F0S<f
%upon vetja, do .10. junijd -	^
unvio.zlatarstvo-flajsdsi
(poročni prstani ^oCe^cija 2013
i de
V V

Vi.
r -C^

O
S#!1
%
JNa iz6iro več kot 500 parov poročnik prstanov! cBodoči mCadoporočenci, izrežite ‘KjVPOžK!
<E-pošta:info@zCatarstvo-gajsek.si mmv.zlatarstvo-gajse^si
Naročnik: 'Tomaž (jajSrk s-p.
F=B
■■■■■g fakulteta
za komercialne^
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DAN
13. junij 2013
modra Številka
(((»080 20 26)
Ifa
Naložba v vašo prihodnost
OTOVCI« DBNO HNANORA EVROTSKA VNI|A
Evopvt socialni *lad
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Oper**) razvoje nov#) Studgskih programov Poslovna mhrmanka inTurizem dolno knanara Evropska unja in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Opečnata se Izvaja v okviru Operativnega programa razvoja doveSkči virov 2007-2013 tazvope priortele 3>Razvq OoveSkih virov m vselrvtjaajskega oCentar: prednostne usmerčve 3 3 »Kakovost, konkurončnosl m odzivnost visokega Šolstva«
Celje • Ljubljana . Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj » Slovenj Gradec
Kredit za Dober začetek!

V Banki Celje smo za mlade pripravili ugoden kredit, ki ga lahko dobite tudi zaposleni za določen čas. Najvišji znesek je 5.000 €, doba odplačevanja pa do 2 leti.
Preverite na www.banka-celje.si
banka celje
www.banka-celje.si

VISOKA
GOSPODARSKA
ŠOLA
Vabimo vas k vpisu v
visokošolski strokovni studijski program
SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO
(izredni študij) v študijskem letu 2013/14 Znanje, ki ga boste lahko uporabili!
Zaposlitvene možnosti naših diplomantov so odlične, saj je poklic diplomiranega in ženirja strojništva že več zadnjih let izrazito deficitaren.
Zakaj se splača študirati pri nas preverite na: www.vgs-ce.si ali na tel, št. 03 428 79 00
Predavanja potekajo v prostorih Šolskega centra Celje, Pot na Lavo 22, Celje.
MEHANIZACIJA
® ŽA
RECIKLAŽA
GRADNJE MARGUČ Z VAMI ŽE 35 LET
BETONARNA
/CT
NIZKE GRADNJE
VISOKE GRADNJE
jLJtlSK'
NA VSA LATEX LEŽIŠČA
VSA POSTELJNINA!
MARIBOR	.	..	aUt
l*tOv«( 47 podPobcgem WWW.p0Stell3.C0m 0prtirniuj( I5A n*Hudm|,
Tri (02) J)! $8 10	Tet (01)42512 90
GOTOVINSKI POPUST
tmnD a OTn'ii v a
MODRA ŠTEVILKA
080 14 99
Pooblaščen krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH. 8RAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL. ESAL...
Za vaš dom nudimo:
-	tesarstvo
-	krovstvo
-	zelene strehe
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelavo nadstreškov
-	polaganje gips plošč
DOMO FINAL,
Ivan Robačer s.p., Ul. bratov Jančarjev 11 a, Vojnik gsm: 041 756 668 fax: 0592 23668 e-mail: domofmal@t-1.si
Bronasti
pokrovitelj
16-letke
0
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE d.o.o. SLOVENSKE KONJICE
V skrbi za okolje!
I
RADIA! ROGI/A
d.o.o.
Nudimo vam veliko izbiro keramičnih ploščic, sanitarne opreme, vodovodnih instalacij ter ogrevalne tehnike po ugodnih cenah. Obiščite nas v našem salonu na Kidričevi 6, kjer vam bomo z veseljem svetovali In naredili tudi 3D izris. Vabljeni!
*. KULTURA BIVANJA
vaš partner za suho gradnjo.
konkurenčna in široka ponudba materialov za pregradne stene in strope,
stenske obloge, požarne stene, akustične strope
kakovostne blagovne znamke mavčnih plošč, izolacij, profilov,
štukatur, orodja za montažo
strokovno svetovanje in tehnična pomoč
dostava blaga in dvig z avto dvigalom
atesti za materiale
garancija za izvedena dela
Tapro Grosist d.o.o., PE Celje, Kidričeva 6. Tel.: 03 491 22 11, Mobi: 041 659 547 Splet: www.tapro-grosist.si
SEBA d.o.o. CELJE, Lava 9a CELJE, tel: 03 425 70 10; www.seba.si
W	7^"	===■ 1 i
	
geph
Branko Čepin s.p.
Zadobrova 88, 3211 Školja vas
IZDELAVA TLAKOV STROJNIH OMETOV IN FASAD
Tel.:03/ 780 63 60 GSM:041/ 630 976
OTVORITEV NOVE TRGOVINE
V PETEK, 14.06.2013 OR 9:00 URI
(v bivši stavbi Fegy - tel, d.o.o.
po domače “Pr Olčjek”) na Arclinu 21, ŠKOFJA VAS

Alkohol je v našem življenju velikokrat sopotnik. NIKOLI prijatelj!
Policijska postaja Slov. Konjice, Zdravstveni dom Slov. Konjice in Radio Rogla svetujemo:
Če piješ alkohol, ne vozi, pokliči taksi!
Gradnje Leskovar, Alojz Leskovar s.p. Marke čica 20 2317 Oplotnica
2RADNJE OBJEKTOV
poslovnih objektov proizvodnih objektov industrijskih objektov skladiščnih objektov trgovskih objektov stanovanjskih objektov
■rjff

•	Adaptacije objektov
•	Rekonstrukcije objektov
•	Sanacije objektov
•	Zunanje ureditve
•	Parkirišča
•	Gradnja in obnova cest
•	Oporni zidovi
•	Propusti
•	Krovsko kleparska dela

Romihova ulica 75, Slov. Bistrica Telefon: +386 (0)2 843 05 50
+386 (0)2 843 05 51 ______ j
Fax:	+386 (0)2 843 05 52
Email: info@pohorje-tours.com
Ko potovanje postane užitek l
NORA ZABAVA V GARDALANDU,
odhodi vse sobote od 22.6.2013 do 31.8.2013 ter v četrtek, 15.8.2013 ■ CENA- 63 Fl IR DUNAJ IN ŽIVALSKI VRT, odhod 25.6.2013 ter 26.10.2013; Cena: 35 EUR POLETNE POČITNICE V PENZIONU ADRIA HAUS POSEDARJE,..polpenzionska namestitev v apartmaju ze od 31 EUR po osebi /dan (na voljo so apartmaji različne velikosti).
Najboljše za vaš dom!
Okna Hohler
PVC OKNA IN VRATA HOHLER
^ ZIMSKI VRTOVI, SENČILA BLATO 28
3210 Slov.Konjice TEL.: 03 759 33 30 Fax: 03 759 33 3 1 GSM:041 697 1 29
INFO@OKNA-HOHLER.SI
-HO-HL^R
PVC
OKNA IN VRATA ZIMSKI VRTOVI SENČILA
www. OKNA-HOH L.EZFZ.SI
NEPREMIČNINE
MOJ DOM d o o
www.nepremicnine-mojdom.si
PRODAJATE ALI KUPUJETE: STANOVANJE,
HIŠO, ZEMLJIŠČE,... ?
Tel.: 040 209 960, 03 752 31 15
vaš zanesljiv partner pri poslovanju z nepremičninami; prodajamo več kot 250 nepremičnin!
V OPTIKI VAM NUDIMO:
STROKOVNO:
-	pregled vida, ki ga opravi zdravnik okulist za očala in kontaktne leče
KVALITETNO:
-	širok izbor korekcijskih okvirjev in korekcijskih stekel
-	kontaktne leče in čistila priznanih proizvajalcev
-	sončna očala z vso potrebno zaščito in modnih dizajnov
-	sončna očala z dioptrijo po naročilu
ZANIMIVO:
-VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL
POSEBNOST	www.optika-t6rz3n.si
-	lasten brezplačen parkirni prostor za stranke
Optika ‘Teržan je pravi nas[ovfzM[obcrwnds.vet^ za osterpogCeMnfmMtcrrizgCeif.
rile fi ilBtd
iSši i"i i f- :
i L J |.r«5s£lS_.i unm
UGODNO:
- konkurenčne cene
<Ptikk
0^aor:bnTčkaasS^^^i|
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja novo!
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
•	trgovec
•	ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov
najem predavalnic
www.abitura.si
mvptjrvvi
r■* rj.i\ p \	I >\
TRGOVINA
www.trgovina-g7.com E-pošta: tomaz.gorsek@trgovina-g7.com
		L
2,40€		
		
		-
3,70€		►

SLOVENSKI
DIMNIK
TLAKOVCI KOGRAD IGM
9,99€ /m2
tmm
~7~rcyow'/7£3 G7 cJ.o.o.,
Spodnje* Strin n/g«? 16. 3206 S tria n/gg
03 5762 377 //>/	0^-7 672 666
\/S^ OO ~7—EEž/\sIEE=L-^Jj*\ OO -S "T-
LEIK»'S'
RADI Al ROG IfA
iiint r hun
NAJEM VSEH VRST PLOVIL
051 328 854
www.procharter.si
PRO CHARTER
r
Poslušaj Radio Rogla tudi preko:
n
♦SIOL: 651 ♦Turnšek: 99.2 ♦kabelski programi: Rogaška Slatina: 99.2, Slovenska Bistrica: 95.7. V
PRAH IZOBRAŽEVALNI CENTER
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA
VPISI V ŠOLSKO LETO 2013/2014 Izobraževanje odraslih
. LOGISTIČNO INŽENIRSTVO • LOGISTIČNI TEHNIK • VOZNIK


Sola vožnje - avtošola - nadpovprečni uspeh AKCIJA »A«, »B«, »C« kategorija
Varna vožnja - voznik začetnik - izbris točk Koda 95 - podaljševanje - poklicni vozniki . Voditelj čolna - GMDSS__________________
INFO: 03 819 19 80, 051 33 99 88 Več na www.prah.si
r
\ * Bodite j zmagovalci ■ svojega življenja

■:-K
"J Danes še varno v našem objemu, jutri že samostojno ob prvih izzivih, kijih prinaša življenje. Z Investicijskim zavarovanjem Fleks za mlade boste pravočasno poskrbeli za varno in uspešno prihodnost vaših otrok.
triglav
iprot Ifeml
tEUS - & eek polete
Zfa M16-lstki!
V ,
po narečjem
Poišči v svojem kraju ves junij
NOVI FIAT FIČO
iz Tehničnih pregledov Avto Krka
in modro rumene hostese 16-ietke Radia Rogla.
Novi fiat fičo nate čaka na tehničnih pregledih Avto Krka po vsej Sloveniji, tokrat bo prevažal hostese 16-letke Radia Rogla,ki ti prinesejo vabilo in družinsko vstopnico za Terme Ptuj.
ava
«<a G&gjfei
opiast
OPLAST
3210 Slovenske Konjice
BENCINSKI SERVIS
Tel. 03/ 757 20 90
trgovina, bar Opiast, avtopralnica, prodaja plina
$vež, Kremast, okusen sladoled, s prelivom po vašem okusu.
Samo na bencinskem servisu
Oblast, Tepanje.

i* NEVEST

Po pričevanju Lojzeta Skaleta ni bilo šrange za nevesto že precej časa.
Obešanje perila mu ni šlo.
Naučil seje novih veščin.
dejstva Ssepa
Vaško jedro
„Pod lipo" je simboličen kraj. Že od davnine je tu stičišče vaščanov ob raznih priložnostih. Tja so hodili vaščani zajemat čisto pitno vodo za vaška gospodinjstva, kmetje vsako jutro in zvečer napajat živino, žene in dekleta so tam prala perilo, ob jutranjem svitu so se tam zbirali kosci, ob nedeljah so vaščani rekli kakšno gospodarsko o tem in onem, ob toplih poletnih večerih so tu prepevali lepe domače slovenske pesmi... Tako je tam nastala marsikatera zanimiva zgodba, rekla se je marsikatera resna beseda, pobotale so se vaške pravde in nastajale so nove ljubezni.

SRANCA
Povorko je zaustavila šranga.
Soočenje z domačini
Ženinu Bojanu na koncu ni preostalo drugega, kot da Se pogaja z vaškimi fanti. Na koncu je ceno zbil na Piškavih 200 EUR, nevestina Priča pa je navrgel še nekaj Petstotakov nenavadne barve in oblike, ki so se jih fantje zelo razveselili in zatlačili za klobuke. Skupaj s° prežagali šrango in svatovščina je nadaljevala svojo pot, najprej do ipavčeve hiše, nato pa še do cerkve Sv. Helene.
Fantje so se poslovili od svoje domačinke.
»Šranga je v naši vasi po osemdesetih letih ponovno zaživela,« nam zaupa Lojze Skale. Pravi, da je bila ta ena najlepših, kar so jih kdaj izvedli na Javorju. Pohvalil je tudi fante, ki so z navdušenjem sodelovali. »Ustvariti lepo in zanimivo šrango ni enostavna zadeva. Treba je veliko materiala in truda,« nadaljuje Skale. Izpostavil je tudi družine Tanjšek, Kosaber in družino Jožeta Artnaka mlajšega, ki so se še posebej angažirale.
»Kam le čas beži...«
Šentjurski folklorniki so pripravili presežno obletnico Abrahama, croto:zoranSoršak)
Šentjurski folklorniki.
So praznovali Abrahama - začetki folklorne dejavnosti v Šentjurju segajo v leto 1963.
Piše: Eva Rožanc
Vse prehitro mine čas ... Bliskovito je minilo tudi 50 let, odkar so se mladi, nadobudni plesalci spopadli s prvimi koraki ljudskih plesov. Folklorni ples in oblačilno kulturo je mladim v Šentjurju med leti 1963 in 1978 predstavila Nuša Vrečko, takratna strokovna mentorica skupine, ki pa se je svojih prvih folklornih korakov naučila pri Akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani. Nadalje je vodstvo skupine prevzel Drago Jančič, kasneje pa Branko Oset.
Folklora 63
Da pa ples resnično zleze pod kožo, in da veselje do plesa ostaja tudi v bolj »zrelih« letih, so dokazali folklorniki, sekcija Folklora 63, na svojem veličastnem jubileju v soboto, 11.5. Da folklora v mestu Šentjur in okolici ni pozabljena je ponovno potrdilo tudi navdušeno občinstvo, ki se je v ta namen tudi zbralo v dvorani kulturnega doma.
In kakšni so folklorniki 50 let kasneje? Predvsem bolj odrasli, vsekakor pa ne stari. Da imajo še vedno dovolj plesne kondicije in volje za učenje, so dokazali že med samimi vajami, saj so pred jubilejem trdo trenirali. Plesne korake sta budno spremljala tudi
Nuša Vrečko in Drago Jančič. Ves trud pa je bil poplačan z odzivom med samim koncertom in po njem. Tako polni dvorani kulturnega doma in takšnemu odzivu gledalcev v Šentjurju že dolgo nismo bili priča. Dvorana je dihala s plesalci, prenašala temperament in vzdušje.
Od Koroške do Šumadije
Za začetek so si folklorniki izbrali primorski ples iz okolice Trsta, »Stu ladi«, s katerim so gledalce povabili na ples. Plesne značilnosti meščanskih vplivov se kažejo predvsem v njegovi gracioznosti in občutku, ki ga morajo plesalci imeti pri izvajanju posameznih plesnih figur.
Nadaljevali so s spletom plesov iz Bele krajine, kjer so predstavili tudi izročilo Zelenega Jurija in značilno plesanje v kolu. Bela krajina je prednjačila predvsem po pevskem vložku, kjer pa so se folklorniki tudi izkazali tudi kot odlični pevci. Preskok v pokrajino na avstrijskem Koroškem, Rož, so prikazali člani Folklornega društva, ki so s plesom
na odru uprizorili šege in navade ob poroki.
Ker pa so folkloristi v preteklosti plesali tudi plese s področja bivše Jugoslavije, ti tudi niso izostali. Predstavili so se s plesi iz Šumadije in Glamoča. Slednji je med gledalci požel precejšen odmev, saj so se morali predvsem fantje izkazati s plesnimi sposobnostmi. Na tem mestu jim lahko samo čestitamo, vsak dodaten komentarje povsem nepotreben.
Tudi k slovenskim pokrajinam so se vrnili, nikakor niso pozabili na kostumiranje, z narodnozabavnega vidika najbolj prepoznavno gorenjsko nošo. Ta je najbolj bogata, saj vsebuje, poleg boljšega in cenovno dražjega blaga, tudi posebna pokrivala in dodatke (sklepance), ki nošo naredijo očem bolj privlačno.
Plesne igre
Med elemente ljudskega plesa sodijo tudi plesne igre: fantje so se za svoje plesalke morali precej potruditi, ni namreč samoumevno, da bodo plesale kot bodo sami žvižgali. Tisti, ki v igrah
ni bil najbolj spreten, mu ni preostalo drugega, da je zaplesal z metlo. Poleg tega sta bila v gorenjskih svatbenih plesih izpostavljena dva lika, Lenčica (Alenka) in Janez. Lenka je na oder priplesala s pogačo na glavi, Janez pa z značilno gorenjsko majolko, ki jo je prav tako nosil na glavi.
Šentjurski folklorniki se gledalcem niso prestavili sami, program so namreč dodatno popestrili še Šentjurski muzikantje in mlad, nadobuden harmonikar, lan Jakončič. Za prihodnost šentjurske folklore se nam vsekakor ni potrebno bati. Prav tako pa seje v vlogi pozvačina gledalcem predstavil Drago Jančič.
Verjamem, da so marsikoga izmed gledalcev zasrbele pete med spremljanjem dogajanja na odru in v dvorani. Druženje se je nadaljevalo s sproščenim klepetom, obujanjem spominov in seveda, plesom. Vsekakor pa iskrene čestitke folklornikom ob njihovem jubileju in pripravljenem koncertu.

Letni koncert kresničk
Vokalna skupina Kresnice je v Kulturno-gasilskem domu v Gorici pri Slivnici pripravila tradicionalni koncert - tokrat že 15. po vrsti. Že drugo leto jih vodi Marija Počivavšek. Pevke so za svoj koncert pripravile poslušljiv program, ki sta ga zanimivo povezovala Saša Užmah in Alen Petek. Voditelja sta se vživela v vlogi zaljubljencev, ki se odpravljata na koncert kresničk. Izkazala se je tudi solistka sopranistka Maja Blaj.
Scenarij in vezni tekst pa sta
pripravili predsednica društva Saša Jagodič in Nuša Ver-dev. Gostje večera so bili pevci moškega kvinteta 11 Divji, ki so svoj, drugače odličen nastop, začinili še s posrečenimi glasbe-no-igralskimi vložki. Po koncu koncerta so pevke za poslušalce - bilo jih je okoli 100, pripravile pogostitev, ki so jo pripravile same in njihove družine. (J. G.)
Vokalna skupina Kresnice je izvedla svoj 15. letni koncert.
P
Deseta obletnica
10 let. Folklorno društvo Sveti Stefan letos s ponosom praznuje okroglo obletnico. Prvič seje predstavilo na odru sv. Ane v Babni gori na blagoslovu konj leta 2003.
Piše Milenka Blaževič Foto: Milenka Blaževič
Idejna pobudnica in tista, ki je »zakrivila«, da so se plesalci organizirali, je bila domačinka Milena Razpotnik, živeča v Ljubljani. Od takrat se skupina dobiva tedensko na vajah. Tako se je leta 2003 tudi registrirala kot Folklorno društvo Sveti Štefan. V društvu je aktivnih 9 parov in dva harmonikarja. Njihov moto je razvijati folklorno dejavnost in prikazati ljudsko izročilo širši javnosti. Družijo jih vrednote, kot so družabnost, prijateljstvo in ljubezen do plesa in petja.
Nastopi doma in v tujini
V teh letih so člani izvedli številne nastope v okoliških
krajih in na domačih prireditvah ter se udeležili medobmočnega tekmovanja. Nastopih so širom po Sloveniji in tudi v tujini. Tako v Makedoniji kot na Hrvaškem, kjer je pobrateno društvo Folklorno društvo Češka beseda Zagreb.
Leta 2010 so uprizorili igro »Sv. Štefanska ohcet po starem«. Besedilo je napisal Karel Artiček.
»Bilo je ogromno resnega in trdega dela, a s trdno voljo in z vztrajnostjo smo uspeli. Med drugim seje uradno poročil par, kije v igri igral nevesto in ženina. Zahvalil bi se vsem, ki ste nam pomagali v vseh teh letih,« je povedal predsednik društva Martin Slatenšek.
Na praznovanju so nastopili: Folklorna skupina Mestinje, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu, Mešani pevski zbor Gerečja vas pri Ptuju, Vaški kuharji in Štefanski fantje ter Ivica Bukač iz FD Češka beseda Zagreb. Pravo presenečenje je bil nastop 85-letne Milice Presiček, ki je z igranjem na frajtonarico požela dolg aplavz. Na koncu so podelili priznanja. Srečanje prijateljev je ob dobri hrani in kapljici trajalo še dolgo v noč.
Naj živi prijateljstvo, so se strinjali vsi.
Zaključna prireditev in predstavitev narodnih noš bo 10. junija ob 11. uri na OŠ Franja Malgaja.
Malgajeve! o Evropski uniji
Čutim Evropo. Učenci so EU spoznavali na drugačen način.
Piše: Jure Radišek
Projekt Čutim Evropo -učenje evropskih vsebin v podeželskem okolju v šolskem letu 2012/2013 teče pod vodstvom Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kakor tudi v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom. Projekt je del programa Vseživljenjsko učenje, in sicer podprograma Jean Monnet -informacijske in raziskovalne aktivnosti za »učenje EU v šoli«.
Spoznavanje EU
V okviru projekta so učenci OŠ Franja Malgaja na zanimiv in inovativen način spoznavali Evropsko unijo ter jo približevali svojemu lokalnemu okolju. Poseben poudarek je namenjen
poglobitvi znanja ter krepitvi pozitivnih stališč o Evropski uniji. V okviru projekta so bile izvedene najrazličnejše evropske vsebine, ki so jih vključili v šolske dejavnosti.
Učenci so tako spoznavali države in glavna mesta EU in pred šolo postavili smerokaz glavnih mest EU. Spoznavali so njihove skupne in ne tako skupne značilnosti, se učili himne EU, v esejih so kritično razmišljali o EU, njenih vrednotah in o odnosu med EU in Slovenijo, zasnovali so kratko dramsko igro o evropski zgodovini, ki jo bodo uprizorili na zaključni prireditvi, v likovni delavnici pa so ustvarjali na temo narodnih noš v državah EU.
0 aforizem
Kdor veliko dela, malo govori. Kdor malo dela, malo govori. Kdor nič ne dela, je svetnik.
GMT TRGOVINE,	*a£5
»	I r tedna
VSE KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU
Ko se pokvari /ekleni konjiček, je potrebno hitro ukrepati. Pomagajo nam lahko le strokovnjaki. Pravi naslov je podjetje GMT Murska Sobota s poslovalnicami po celotni Sloveniji. 70.000 rezervnih avtodelov na zalogi je garancija, da zadovoljijo še tako zahtevne kupce.
Avtodeli za vse vrste jeklenih konjičkov
GMT je vodilno trgovsko podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s prodajo rezervnih in karoserijskih delov za vse tipe osebnih vozil. Poleg avtodelov pri njih najdete tudi motorna olja, avtoplašče, akumulatorje in dodatno opremo. Podjetje je lastnik in uradni zastopnik ter pooblaščeni prodajalec motornih olj in maziv znamke BP, Castrol in Aral.
Iz malega raste veliko
V podjetju GMT so ponosni na svoje skromne začetke. Ti segajo v leto 1992 v Mursko Soboto. Danes, dvajset let kasneje, se je majhno družinsko podjetje razvilo v vodilno domačo trgovino na področju prodaje avtodelov in motornih olj. Več kot sto zaposlenih v šestnajstih maloprodajnih enotah po celotni Sloveniji se je zavezalo k strokovnosti in prijaznosti, kar je skupaj z doslednim uresničevanjem potreb kupcev, veliko izbiro in ugodnimi cenami, vodilo podjetja že od samega začetka. Njihovo odličnost je prepoznala tudi strokovna javnost ter jih nagradila s prestižno nagrado za hitro rastoča slovenska podjetja. 2011 z bronasto in 2012 s srebrno gazelo.
Vse v 24 urah
Uspeh podjetja pa ni prišel čez noč. Trdim temeljem za bodočo rast je kljubovala odločitev, da postavijo stranke in njihove potrebe na prvo mesto. Na zalogi imajo več kot 70.000 artiklov, rezervnih delov priznanih proizvajalcev iz tujine, ki skupaj z več kot 150 dobavitelji zagotavljajo velik asortiman, kvaliteto blaga, zmerne cene in možnost dobave izdelkov v 24-ih urah.
Z vet kot 70.000 rezervnimi avtodeli na zalogi boste v prodajalnah GMT zagotovo našli vse, kar potrebujete za vaš jekleni konjiček.
Hitro in učinkovito
Recept za uspeh podjetja GMT pa ni le hitrost. Temelj uspeha je končno zadovoljstvo strank, hiter odziv na tržne potrebe, strokovnost zaposlenih, kvalitetni dobavitelji ter širjenje maloprodajne mreže in blagovne znamke z lastnimi sredstvi
I
I
I
Tudi v celjski poslovalnici so ponosni, da so del družine, ki je bila že dvakrat nagrajena s priznanjem za hitro rastoča podjetja, gazelo.
GMT d.o.o., PE AVTOPLUS, Geji 36, 3000 Celje Tel.: 03 426 42 60, Fax: 03 426 42 65,
E mali: celje@gmt.si Odpiralni čas:
Pon.:-pel.: 7.30-19.00, sob.: 8.00-12.00
Poslovalnico GMT lahko najdete tudi v modernem poslovnem objektu v Rogatcu.
GMT d.o.o., PE Rogatec, Celjska cesta 41 a, 3252 Rogatec, tel.: 03 819 08 20, fax: 03 819 08 21, e mail: rogatec@gmt.si Odpiralni čas:
Pon.:-pet.: 8.00-17.00, sob.: 8.00-12.00
POSEBEN POPUST ZA VSE BRALCE CELJANA, NOVIC, ROGAŠKIH NOVIC, BISTRIŠKIH NOVIC IN ŠENTJURSKIH NOVIC.
30% POPUST ob nakupu metlic brisalcev Champion.
Samo v trgovinah GMT!
foto Troti/f AS
Regijske igre Specialne olimpiade celjsko-koroške regije
Skoraj 500 pohodnikov se je podalo po poteh turistične osmice.
Pohod, z mlajem, konjeniki in veselico
Po poteh turistične osmice. Na Svetem Stefanu so se na pot podali že dvajsetič.
Piše: Vid Aužner
Na Svetem Štefanu je bil zadnjega aprila že 20. tradicionalni pohod po poteh turistične osmice. Zbralo se je rekordnih skoraj 500 pohodnikov iz vseh koncev in krajev. Pohod pod okriljem KS Sveti Štefan in društev ni bil zahteven in je bil primeren za vse generacije pohodnikov. Zbrali so se pred gasilskim domom, kjer so dobili vsa navodila in štartne številke na kartončkih, ki so na koncu veljali tudi v žrebanju za lepe nagrade. Predsednik Sveta KS Sveti Štefan Jakob Romih je najprej pozdravil vse udeležence in jim zaželel prijetno ter varno pot do cilja. Med pohodniki je bilo moč opaziti tudi Danijela Artička, enega izmed pobudnikov takšnega pohoda.
5 konjeniki
Ob lepem sončnem vremenu so se podali na pot proti Babni Gori, kjer je bil tudi prvi krajši postanek in nato nadaljevali pot do Šentjanža. Posebnost letošnje turistične osmice so bili konjeniki, ki so se v Lekmarjah pridružili pohodnikom. Ti so imeli pripravljen mlaj, ki so ga skupaj s spremstvom pripeljali do Svetega Štefana, kjer so ga ročno na star način tudi postavili.
Sledila je veselica ob ognjemetu, kresu ter plesu ob zvokih ansambla Toneta Rusa. Sledil je še žreb štartnih številk, ki so jih dobili pri vpisu. Prva nagrada pa je bila izlet na Dunaj, ki je pristala v rokah tamkajšnjega domačina.
Veselo in zabavno med več kot 1.200 obiskovalci se je nadaljevalo še pozno v noč. »Pričakovali smo veliko ljudi, a ne toliko. Zato še enkrat vsem hvala, posebno društvom, ki so sodelovala pri organizaciji in izvedbi pohoda ter zabave,« Romih ni skrival veselja in ponosa.
Dvajsetič. Jubilejne regijske igre športnikov z motnjami v duševnem razvoju so bile v Šentjurju.
Piše: Jure Godler
V soboto, 18. maja, so se v šentjurskem Športnem parku odvile že 20. regijske športne igre celjsko-koroške regije za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Specialna olimpiada beleži svoje začetke leta 1988, ko so bile ustanovljene 4 ekipe v celotni Sloveniji, danes pa je njihovo število naraslo na več kot 80. Svetovni olimpiadi so se pridružili leta 1990. Specialna olimpiada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi njihovih družin in programov. Slednji s tem ohranjajo psihofizične sposobnosti in vsesplošno socializacijo. Slogan specialno-olimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu."
250 športnikov
V Šentjurju jih je pripravil Varstveno-delovni center Šentjur
-	enota Šentjur v sodelovanju s Specialno olimpiado Slovenije, in sicer za celjsko-koroško regijo. Iger se je udeležilo 16 ekip - 250 športnikov in njihovih trenerjev. Tekmovali so v atletskih disciplinah: v teku, skoku - z mesta in z zaletom, metu žogice, košarki
-	elementi košarke - in nogometu
-	elementi nogometa.
Prisotne je pozdravil podžupan
Robert Polnar, zapela pa je Teja Leskovšek. »Regijske igre so podlaga za državne igre, omogočamo pa tekmovanje čim več športnikom in čim širši populaciji. VDC Šentjur na državnem nivoju vedno dosega dobre rezultate, dve leti nazaj pa smo imeli tekmovalko tudi na svetovnih igrah. Svetovne igre bodo letos v Los Angelesu v ZDA,« je povedal direktor VDC Šentjur Leon Štemberger. Med gledalci je bilo moč opaziti našega olimpijca Henrika Planka. Po končanih tekmovanjih je sledilo druženje z zabavo.
Šentjurčani imamo tudi med osebami z motnjami v razvoju odlične športnike.
D
Razglednica iz leta 1918, poslana Francu Colograncu v Šmarje
Pri Jelšah.
ŠENTJUR NEKOČ IN DANES noffie
Pogled na Blagovno s krožiščem danes.
BESEDA JE VAŠA
HO JUNIJ 2013
urednistvo@sentjurskenovice.si
Prometna problematika v Zgornjem trgu
Stanovalci. Vozniki parkirajo, kjer se jim zazdi.
Piše: Jasna Romih
Kljub na novo urejenem parkirišču malo pod Gostiščem Jug še vedno večina svoje jeklene konjičke pušča na cesti v Zgornjem trgu. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo o poznavanju cestno-prometnih predpisov voznikov ter njihovi prometni kulturi.
Ni intervencijske poti
Vozila, parkirana na cestišču, namreč ovirajo vozila, pa tudi druge udeležence v cestnem prometu. Vse do take mere, da se lahko le sprašujemo, kako bi lahko intervencijska vozila sploh dostopala, ko bi bilo to potrebno. Prost prehod je nemalokrat celo tako ozek, da z gasilskim avtomobilom ni niti prevozen. To potrjujeta tudi dve vaji gasilske intervencije, ki jih je PGD Šentjur izvedlo v času nedeljske maše od 9-10.00 ure zjutraj. Anton Kukovič iz PGD Šentjur je pojasnil, da je bil ugotovljen onemogočen ter otežen dovoz večjim intervencijskim vozilom. Na to problematiko je opozoril tudi redarje v času županovanja mag. Štefana Tisla, ko je prejel odgovor, da okrog sakralnih delov ne smejo opravljati svojih nalog. Omenjene problematike se zavedajo tudi v kabinetu zdajšnjega župana mag. Marka Diacija. Občina ima namreč že pripravljene načrte za celotno
Rešitve
Nekatere rešitve prometnega režima v Zgornjem trgu bodo narejene že kmalu, vendar si na Občini Šentjur želijo, da bi se občani bolj posluževali bližnjih parkirišč in na ta način manj prometno obremenjevali trg.
ureditev prometnega režima v Zgornjem trgu, in sicer v sklopu projekta Urejanje Zgornjega trga v mestu Šentjur - 2. faza, katerega skupna vrednost znaša 701.689,42 evrov. Ta celostna ureditev naj bi zagotovila boljšo prometno pretočnost in tudi večjo varnost.
Prekršek
V namen ugotovitve, zakaj vozniki svoja vozila parkirajo na cesti, smo jih o slednjem povprašali. Prednjačili so odgovori v smislu »pozni smo«, »saj tudi drugi tu parkirajo«, »saj je le za čas maše« ipd. Ti razlogi seveda niso objektivni, pa tudi ustavitev in parkiranje vozil je po 65. členu Zakona o pravilih cestnega prometa prepovedano, od 1. 7. 2011 pa velja za prekršek.
Po mnenju Martina Kumra, pomočnika komandirja PP Šentjur, so se občani navadili na omenjeno prepovedano ravnanje, pri čemer je mnenja, da bi bilo najbolj smiselno, da dokler se ne uredi prometni režim, poskušajo parkiranje urediti redarji z opozorili ter napotitvijo na urejeno parkirišče.
Vendar je po besedah Božidarja Rezarja iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva to zelo težko, saj je redarjev premalo. V osmih občinah delujejo skupno štirje, kar pomeni, da ne morejo vsako nedeljo, kadar je tovrstna največja problematika, delati prav v Šentjurju. Ampak vsekakor na terenu že opozarjajo, pa tudi še bodo. Nad parkiranjem je zaskrbljen tudi župnik Vinko Čonč: »Človek ne ve, kaj storiti. Tako kot povsod, je to odvisno od osebne kulture voznikov. Nekaterim je težko iti teh par metrov s parkirišča pod gostiščem Jug tako do cerkve kot do gostišča Jug ... Verjetno bo potrebno večkrat opozarjati in vzgajati. Smo že in še bomo.«
A če je vzrok za parkiranje na vozišču hitenje, se nekaterim k maši tako mudi ali pa še pogosteje h gostilni Jug, da parkirajo kar
Novo parkirišče pa sameva.
pred cerkvijo. Tega se zaveda tudi župnik Vinko Čonč: »Prav zato nismo uredili asfalta na tem mestu, ker se nam zdi za malo, da bi župnija plačevala ureditev za goste lokala.« In čeprav bi bilo prav, da bi lahko pred cerkvijo parkirale invalidne osebe, izgleda, da te solidarnosti s strani drugih voznikov ne gre pričakovati. Avtomobili so namreč večkrat tudi tako gosto parkirani, da ni mogoč niti prehod z vozičkom. Za rešitev tega bo najverjetneje poskrbela kar župnija sama s prepreko.
Policisti in redarji bodo pričeli z delom
Neuporaba parkirišč in napačno parkiranje je očitno Šentjurčanom pisano na kožo, pri čemer ne moremo mimo dejstva, da je napačno parkiranje
dopuščeno že skoraj dve leti. A obetajo se spremembe. Kljub temu, da obstaja skoraj nična verjetnost, da boste na vetrobransko steklo vozila prejeli nalepljeno kuverto z napisom »obvestilo redarstva«, bo PP Šentjur pričela opravljali nadzor in kontrolo v smislu preprečevanja prekrškov po ZPrCP. Upajmo, da bo ozaveščanje do dokončne ureditve prometnega režima dovolj in da ne bomo v tem času priča kakšnemu neljubemu dogodku, za katerega bodo pristojni vsekakor morali prevzeti odgovornost.
0 aforizem ____________rioffie
Sem pesimist, ker mislim, da je naša politika slaba. Če bi bil optimist, bi vedel, da je to res.
Do parkirišča čez prehod za pešce
Križišče. Do ustrezne in varne ureditve je še daleč.
Piše: Jasna Romih
Marsikdo od občanov se sprašuje, kako je možen oziroma dovoljen uvoz ter izvoz na parkirišče ob športnem parku ter tamkajšnje parkiranje. Vozila namreč zapeljejo ob uvozu ali izvozu na prehod za pešce, kar je prekršek, prihaja tudi do nezmožnosti upoštevanja
Še brez nesreč
Zaradi neustrezne ureditve do sedaj še ni bilo prometnih nesreč, kar pa ni nobeno zagotovilo za prihodnost. Situacija je še posebno zaskrbljujoča, ker prehod za pešce, na katerega zapeljejo vozila, v večji meri uporabljajo otroci.
signalizacije križišča, navsezadnje pa je ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu.
Vožnja »na pamet«
Uvoz oziroma izvoz iz omenjenega parkirišča ni ustrezno urejen, kaj šele v skladu s standardi. S tem, ko je parkirišče ob igriščih sedaj po novem še utrjeno z odpadnim asfaltom, voznikom daje občutek, da uvoz očitno ni sporen ter ga zadnje čase še bolj množično uporabljajo. A problem, ki ga povzroča neurejen priključek, lahko nekega dne privede v prometno nesrečo.
V skladu s 3. členom Zakona o policiji, z nalogami, ki jih ta opravlja, bi vsekakor morali policisti izvesti nadzor. Vendar ga še niso, saj gre po njihovem mnenju za utečeno zadevo, ki se je marsikdo poslužuje. Glede na to, da še ni bilo zabeleženih prometnih nesreč zaradi omen-
jenega problema, se sklepa, da vozniki dobro in ustrezno precenijo vključevanje v križišče.
Po besedah pomočnika komandirja PP Šentjur Martina Kumra je potrebno k tej problematiki pristopiti celovito in najprej urediti ustrezno prometno signalizacijo, nato pa glede na to signalizacijo morebiti kaznovati. Vsekakor pa Kumer priznava, da gre za nevaren uvoz in izvoz iz parkirišča, zato upa, da ju bodo na Direkciji RS za ceste uredili v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji.
Ustrezna ureditev
Na Občini so nam pojasnili, da so v preteklem letu že izdelali projektno dokumentacijo celovite ureditve križišča pri športnem parku oziroma križišča regionalne ceste RI-234, odseka 1476 in Ulice Skladateljev Ipavcev. Predvidena naj bi bila izgradnja levih
zavijalnih pasov in prometnih semaforjev na omenjeni lokaciji. Omenjena projektna dokumentacija pa naj bi zajemala tudi ureditev omenjenega parkirišča pri športnem parku.
Ker pa gre za regionalno cesto, je ureditev priključka možna le s pridobitvijo pozitivnega soglasja upravljavca ceste, torej Direkcije RS za ceste. Čeprav bo del sredstev ob realizaciji namenila občina, je sama izvedba pogojena z zagotovitvijo finančnih sredstev iz državnega proračuna. Soglasja za priključek še Direkcija RS za ceste ni izdala, a je že bilo zaprošeno zanj. Iz PP Šentjur so nam sporočili, da so že 29. 5. na direkcijo naslovili obvestilo o dopolnitvi prometne signalizacije v omenjenem križišču. Kot kaže, občina načrtuje ureditev križišča, pa čeprav je še trenutno bolj kot ne vse pri načrtih. Kdaj bo prišlo do ustrezne ureditve, pa je odvisno tudi od financ.
Takšnih scen, ko morajo pešci bežati pred avtomobili, je dnevno precej.
on m® (^ogtjdUo l^MDOO [MM1A,
Poslušanost (doseg) izmerjena med vsemi prebivalci občin:
Šentjur, Dobje, Kozje, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Slov. Konjice, Store, Dobrna, Bistrica ob Sotli, Zreče, Vitanje, Vojnik, Slov. Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica.
					
	' m		11 mm		
Vir: Mediana, CATI in CAWI, obdobje: januar do vključno april 2013, moški in ženske, 10 do 75 let, velikost vzorca 584 oseb.
Rogla	Aktual Štajerski val Radio 1	Ra Slo 1	Val 202	Center
©ado® [RtoGghk j® Ssujjdmlk] on® 1 imMhflo UmM m pfljiltbiDJsteB
KRONIKA
7HI JUNIJ 2013
jUI uredni5tvo@sentjurskenovice.5i
Francoskega državljana je pri lovljenju pobeglih psov zbilo kombinirano vozilo. (Foto:pceceije)
Ceste terjale še eno smrtno žrtev
Neslana šala?
Šentjur, 26. 4. - Občan je prijavil sum, da mu je nekdo nasul pesek ali sladkor v rezervoar traktorja, da ne vžge. Po čiščenju dovodnih cevi je traktor normalno zvozil.
Mejaški spor
Dramlje, 27. 4. - Zaradi pedi zemlje med zidanicama sta se sprla vikendaša. Bilo je tako hudo, da je prišlo do groženj s smrtjo.
Ata ni plačeval
Šentjur, 28. 4. - Oškodovanka je naznanila, da oče njenega otroka ne plačuje preživnine. Ovadba je romala na okrožno državno tožilstvo.
Grafiterji
Šentjur, 28. 4. - Neznanci so ob koncu tedna na občinski stavbi in kulturnem domu popisali in poškodovali fasado. Poleg kazni bodo morali obiskati še pouk slovnice.
Pobeg mu ni uspel
Šentjur, 29.4. - Patrulja je ustavljala voznika kolesa z motorjem, ki je z vožnjo nadaljeval po travniku, kjer je padel. Pri nadaljevanju bega je trčil v policijsko vozilo in se lažje poškodoval.
Pijanca izločili iz prometa
Planina, 30. 4. - Policisti so bili obveščeni o pijanem vozniku, ki je napihal krepko preko dovoljene meje. Istega dne so na Planini ustavili še enega pijanca za volanom.
Najprej psa, potem še lastnici
Vodule, 4. S. - Po pretepu med psoma, se je vžgalo še med lastnicama. Pri tem je ena drugo močno udarila po glavi, tako da je druga iskala zdravniško pomoč.
Cipresar
Šentjur, 7. 5. - Nekdo je okoli parcele nove stanovanjske hiše odtujil 30 cipres.
Hribovski denarničar
Planina, 10. 5. - Na Bohorju je neznanec iz dveh vozil odtujil denarnici, oškodovanca pa sta mu
Šentjur, 17. 5. - Nekaj pred 4. uro zjutraj se je na AC pri počivališču Zima zgodila huda prometna nesreča. Nesreča se je zgodila, ko je voznik kombija, 21 letni državljan Francije, na uvozu na počivališče trčil v parkirano tovorno vozilo. Po trku pa so se iz kombija, ki ga je vozil Francoz, razbežali psi, ki jih je prevažal. Neuradno naj bi jih
Zbil motorista
Šentjur, 18. 5. - Do prometne nesreče je prišlo na lokalni cesti skozi Šentjur, na križišču, kijev fazi rekonstrukcije, pri Mercatorju in Petrolu. V nesreči sta bili udeleženi
S ponedeljkom, 3. junija, je v veljavo stopila drugačna organizacija dežurne službe na šentjurski policijski postaji, ki bo poslej občanom na voljo vsak dan od 6. do 18. ure. Med 18. in 6. uro bodo vsi klici občanov avtomatsko preusmerjeni na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje. Prav tako bo tja urejena povezava iz domofona PP.
Za reorganizacijo dežurnih služb
voznik skušal poloviti, pri tem pa je neprevidno stopil na AC, kjer ga je zbilo drugo kombinirano vozilo, ki je pripeljalo po prvem trku. 21-letni francoski voznik je na kraju nesreče zaradi hudih poškodb umrl. Za tem sta trčila še dva tovornjaka, ki sta se skušala izogniti prometni nesreči. Zastoj, ki gaje povzročila nesreča, naj bi bil dolg 8 km.
eno osebno vozilo in eno motorno kolo. Reševalci nujne medicinske pomoči so dve poškodovani osebi odpeljali v bolnišnico v Celje. Sodelovali so tudi gasilci PGE Celje.
so se odločili zaradi optimizacije delovnih procesov in racionalizacije dela. S spremenjeno organizacijo dežurnih služb bodo omogočili večjo prisotnost policistov ne terenu. V nočnem času so namreč beležili malo direktnih klicev in še manj obiskov občanov. Odslej bodo policisti, ki so do sedaj opravljali naloge dežurnih na policijskih postajah, opravljali naloge na terenu.
delo olajšala, ker sta imela v njih še PIN-kodi, tako da je zlahka dvignil gotovino.
Kje se bo vozil?
Proseniško, 13.5. - Nekdo je občanu z vozila, ki mu je potekla registracija, odtujil tablici.
Ogenj nad jezerom
Rakitovec, 13.5. - V požaru brunarice je objekt skoraj v celoti zgorel.
Odnesli soji ure
Planina, 14.5. - Neznanci so v okolici naselja vlomili v hišo v času, ko je starejša gospa delala na polju in odtujili starejše ure.
Žeja bila le izgovor
Planina, 15. 5. - Pri oškodovanki se je zglasilo več oseb temnejše polti, ki so jo spraševali za staro železo in prosili za vodo. S tem so jo zamotili in ji odtujili prihranke.
Preglasen hov-hov
Šentjur, 20. 5. - V enem od stanovanjskih blokov je stanovalce motil pasji lajež, zato so preko predstavnika hišnega sveta podali prijavo.
Zaradi grunta v prepad
Šentjur, 23. 5. - Lastnik zemljišča je kosil travo po svojem zemljišču, ki pa si ga lasti tudi soseda. Ta je prišla do njega in pričela kričati nanj, ga dvakrat močno stresla in potisnila preko 12 metrov visokega podpornega zidu!
Pacač
Šentjur, 26. 5. - Nekdo je z barvo popisal fasado železniške postaje in povzročil za 300 škode.
Žganja ne bo
Jezerce, 26. 5. - Neznani storilec je odtujil bakrene žlebove in bakren kotel za žganjekuho v vrednosti 500 EUR.
Nasilna zaradi žeje
Šentjur, 27.5. - V lokal v bližini mesta je prišla mlajša ženska, ki je bila močno pod vplivom alkohola, dodatne doze pa ji natakarica ni privoščila, kar je gostjo raztogotilo, da je na drugo stran posredovala s klofuto.
Na križišču pri Mercatorju in Petrolu bodo kmalu stali
semaforji. (Foto: PCE Celje]
Dežurna služba na PP Šentjur
ZDRAVJE
■71 I JUNIJ 2013
J I I urednistvo@sentjurskenovice.si
Čistoča rok je pomembna
5. maj je mednarodni dan higiene rok, od leta 2009 je ta dan namenjen opozarjanju ljudi na skrb za higieno rok. Zelo pomembno je, da si roke redno umivamo, s tem poskrbimo, da z rok odstranimo številne bakterije ter viruse, ki lahko, če jih vnesemo z rokami v usta, nos, na druge sluznice ali ranjeno kožo, škodujejo zdravju.
Prej, ko je klop odstranjen, manjša je možnost za okužbo
Na prisesanega klopa ne nanašamo olja niti ga ne vrtimo v krogu, saj vse to le pospeši prehod bakterij v naš organizem, le čim prej ga odstranimo s pinceto.
Lymska borelioza.
Ta bolezen je razširjena po celotni državi, s številom primerov na prebivalca se celo uvrščamo v sam evropski vrh.
Svetuje: Marko Einfalt, dr. med.
Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo določene vrste borelij (bakterij), katere prenašajo predvsem klopi. Prizadene več organskih sistemov; na začetku se pogosto kaže z migrirajočim eritemom na mestu vboda klopa, kasneje pa z okvaro živčevja, srca, sklepov in kože. V Sloveniji je ta bolezen razširjena po celotni državi in je relativno pogosta; s številom primerov na prebivalca se uvrščamo v sam evropski vrh. Naravni rezervoar bakterij so predvsem gozdni glodavci, poleg njih pa tudi domače živali in ptice. Pojavnost bolezni je pogojena z aktivnostjo klopov, ki je največja v toplejših mesecih, seveda pa tudi s splošnimi klimatskimi razmerami, zato lahko pri trenutnem trendu segrevanja ozračja pričakujemo vedno večjo incidenco borelioze.
Neznačilni simptomi
Potek bolezni lahko razdelimo na dve fazi. Za prvo je značilna kožna sprememba, kjer se okoli mesta vboda klopa po 2 do 30 dneh pojavi rdečina, ki na sredini bledi in se širi navzven. Zelo pomembno je, da gre bolnik čim prej k zdravniku, ki mu lahko v primeru značilne spremembe brez kakršnihkoli nadaljnjih preiskav predpiše antibiotično terapijo v trajanju od 5 do 14 dni (odvisno od izbire antibiotika), ki je zelo učinkovita. Dobro je vedeti, da običajna alergična reakcija kože, ki se pojavi takoj po klopovem ugrizu, ni
znak za boreliozo. V primeru, da okužba ostane nezdravljena, lahko bolezen preide v napredovalo fazo in več mesecev ali celo let po okužbi povzroča resne težave, prizadeti so predvsem koža, živčevje, srce, oči in sklepi. Pogosti so neznačilni simptomi, kar oteži prepoznavo bolezni, pa tudi zdravljenje je mnogo zahtevnejše in bolj invazivno.
Proti boreliozi še ne obstaja cepljenje
Za razliko od klopnega menin-goencefalitisa (KME) - virusno obolenje, ki ga prav tako prenašajo

Najbolj učinkovita je preventiva
Najbolj učinkovit ukrep proti boreliozi je preventiva, ki se začne pred odhodom na področja, kjer lahko pričakujemo prisotnost klopov (gozdovi, travniki, tudi mestne zelenice). Priporočljiva je uporaba repelentov proti mrčesu, svetlih oblačil, na katerih hitro opazimo klope, po prihodu domov pa tuširanje in temeljit pregled celega telesa (še posebej poraščenih delov) ter sveža oblačila.
Če odkrijemo prisesanega klopa, nanj ne nanašamo olja, ga ne masiramo ali vrtimo v krogu, saj vse to le pospeši prehod bakterij v naš organizem. Klopa s pinceto čim prej odstranimo, tako da ga primemo čim bližje koži in izvlečemo. Če pri tem rilček ostane v koži, ga več ne poskušamo odstranjevati.
klopi in je pri nas endemično, proti boreliozi še ne obstaja cepljenje. Na drugi strani pa za okužbo z virusom KME ne poznamo vzročnega zdravljenja, kot so pri boreliozi antibiotiki, zato se vsem, ki se večkrat nahajajo v naravi, priporoča cepljenje proti KME.
oloženo na srce novice
Potovalna driska nastane zaradi uživanja hrane in pijače, kije najpogosteje okužena z bakterijo Escherichia coli. Preprečimo jo lahko z umivanjem rok, uživanjem olupljenega sadja in termično obdelane hrane, pitjem ustekleničene vode, pijač ne hladimo z ledenimi kockami in zob ne umivamo z vodo iz vodovoda.
Nina Kovačič, mag. farm.. Celjske lekarne javni zavod. Lekarna Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur.
aforizem
Kako je to mogoče ? Zoki in J J v isti stranki. Oba v ZOS-u (Stranka odstavljenih Slovencev).
CELJSKE LEKARNE
\Ječ za uaie zdt
ravje
Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.sl
tel./fax.:03/545 1870
www.trakom-slo.com
snmE
radio rog la dopoldne z vami v službi
alenka
vodušek
Radio Rogla. Kjer je
v
Štajerska na 1. mestu
www.radiorogla.si TOClIa
Pri zdravljenju s krioterapijo ohladimo del telesa. 5 tem upočasnimo loklani pretok krvi. (foto:Daruvansketopilce)
Oblika zdravljenja s pomočjo nizke temperature
Krioterapija. Učinkovita in preverjena metoda za zmanjšanje otekline, bolečine, mišične napetosti in omejitve v gibljivosti sklepov.
Piše: Tjaša Mlakar, dipl. fiziot., spec. ortopedske medicine in manualne terapije za hrbtenico
Ohlajevanje tkiva, ki je strokovno poimenovano krioterapija, spada med postopke, ki jih pogosto uporabljamo v fizioterapiji. Organizem se na aplikacijo hlada odzove z vazokonstrikcijo oz. stisnjenjem žil, zato se zmanjša lokalni pretok krvi, upočasni se metabolizem in poveča se viskoznost krvi. Poznamo različne tehnike, kako telo ali del telesa ohladimo na želeno temperaturo. Mednje spadajo masaža z ledom, namakanje v hladne ali ledene kopeli in nameščanje različnih ledenih oblog v obliki hladilnih vrečk, obkladkov in hladilnih razpršil.
Uporabnost
Učinek krioterapije je blagodejen predvsem pri akutnih mišično-skeletnih poškodbah z bolečinami in oteklinami (zvini, zlomi, udarnine, operacije), pri mišičnih krčih in pri obravnavi miofascialnih bolečinskih točk. Poleg medicinskega področja zajema uporabnost krioterapije tako športno kot tudi lepotilno
in negovalno področje. Pogosto se uporablja kot kriomasaža, kjer poleg fizioloških učinkov ohlajevanje izkoriščamo tudi za učinke masaže.
Kontraindikacije
Potrebna je tudi previdnost pri izvajanju krioterapije, saj ima napačna uporaba lahko celo nasprotujoč učinek. Med samim postopkom ne sme priti do pekoče bolečine, trganja in analegezije oz. izgube občutka za bolečino. Obravnava naj bi trajala do pojava hiperemije ali nekaj minut pri uporabi tehnik za hitro zmanjšanje temperature. Najnovejša metoda za ohlajevanje tkiv je hilotera-pija. Gre za krioterapijo s posebno napravo, ki nadzira ohlajevanje tkiv in omogoča kontinuirano in zmerno ohlajevanje tkiv, kar ima številne prednosti. Takšna terapija je bistveno bolj varna, saj pri tem ne more priti do nastanka omrzlin, izvaja se lahko bistveno dlje časa, tudi po več ur.
dejstva novjče
Vsestranskost
Krioterapija ima pozitivne učinke na mnogih področjih, vendar sta potrebni pravilna uporaba in tehnika. Zaradi hitre in enostavne dostopnosti jo lahko koristimo zelo pogostokrat, kar lahko velikokrat olajša in zmanjša čas rehabilitacije ali poškodbe.
»Športne igre so zasijale v polnem pomenu. Pripravili smo zagotovo najboljša turnirja v košarki in malem nogometu. Odziv udeležencev je bil odličen.«
Gašper Andrinek, organizator Športnih iger
organizirali tradicionalno športno prireditev.
Piše Saša Rečnik Foto: Jure Godler
Maj je vedno poln takšnih in drugačnih športnih prireditev in turnirjev, tudi letos ni nič drugače. Šentjurski športni park vsak vikend gosti kakšno tekmovanje, igrišče za mali nogomet ob petkih in sobotah diha za ligo malega nogometa. Študentje so tako tradicionalne, že 16. Športne igre letos prvič organizirali v nedeljo, 19. maja. Čeprav vremenska napoved najprej ni bila najbolj obetavna, se je šentjurski športni dan, kot so študentje sami poimenovali prireditev, razvil v ene bolj uspešnih in obiskanih Športnih iger v zadnjih letih.
Najboljše dvojice v badmintonu:
1.	mesto: Povverteam (Uroš Lorger in Dejan Travner)
2.	mesto: Chuck Norris (Sandi Nikolič in Rok Sitar)
3.	mesto: Duo S (Simon Mastnak, Sandi Gaber)
Najbolši balinarji:
1.	mesto: Šentjur - moški
2.	mesto: Šentjur - ženske
3.	mesto: Slivnica
Zapakirali že 16. Športne igre
ŠKMŠ. Študentje
Košarkarji so bili boj za vsako žogo.
Turnirji dobro obiskani
Turnirji na Športnih igrah so se začeli ob 10. uri, zadnji gol v nogometu so zabili okoli 17. ure in za las ušli plohi. Fantje in dekleta, ki so bile tudi tokrat v manjšini, so se pomerili v malem nogometu, košarki, badmintonu, tenisu, namiznem tenisu in balinanju na igriščih v Športnem parku Šentjur in v Telovadnici šentjurskih olimpijcev OŠ Franja Malgaja.
Aktivnih tekmovalcev je bilo več kot 150, z gledalci se je vseh udeležencev čez dan nabralo krepko preko 200.
Konkurenca med tekmovalci
je bila tudi tokrat velika, še posebej »močan« in najbolj obiskan je bil turnir v košarki, je povedal Gašper Andrinek, ki je letos prevzel vodenje prireditve. Na turnir v košarki se je prijavilo 11 ekip. Veliko zanimanja je bilo tudi za mali nogomet, sodelovalo je 8 ekip. Dobro obiskani so bili tudi ostali turnirji, pri čemer velja izpostaviti namizni tenis. Vsi tekmovalci so prejeli tudi priložnostno majico in golaž za potešitev lakote. Za glasbo sta skrbela DJ Bojzl in Quicker Balance, prireditev je povezoval komik Tom Costo. Nekaj pogumnih tekmovalcev se je prijavilo tudi na Party triatlon kot posebno in najbolj zanimivo disciplino Športnih iger.
Šentjurski balinarji in balinarke so suvereno zmagali.
aforizem
novfce
Če mešaš drugje, se ti doma vse prismodi.
dejstva hd^ce
Rezultati:
Najboljši nogometaši:
1.	mesto: Gostišče Bohorč
2.	mesto: Estudiantes ŠKMŠ
3.	mesto: ŠMD Blagovna
Najboljši košarkarji:
1.	mesto: Info point (Tilen Rap, Jernej Teraš, Gašper Sevšek, Aljaž Brodnjak)
2.	mesto: Ju-hu-hu (Tomaž Jereb, Sebastjan Črešnar, Andrej Jezernik, Matej Mandelc)
3.	mesto: Dard (Dejan Čater, Denis Čater, Robi Gobec, Andrej Jagar)
Najboljši dvojice v tenisu:
1.	mesto: Tibor Orač in Dare Vouk
2.	mesto: Joži Hernavs in Rok Gradišnik
3.	mesto: Jager Ivan in Maks Mulej
Najboljši namizni tenisači:
1.	mesto: Bojan Gradišnik
2.	mesto: Peter Gomzej
3.	mesto: Igor Turk
V položaju za skok v tretjo ligo
Ekipa Matjaža Šnabla ima resne možnosti za napredovanje v višji tekmovalni rang.
dejstvanovjce
Drsalnica in druge cvetke onemogočajo futsal ligo
NK Fosilum Šentjur.
Nogometaši so pred zadnjimi tekmami Štajerske nogometne lige v položaju, ki jim omogoča pogled v višji tekmovalni nivo.
Piše: Bogdan Rahten Foto: Jure Godler
Zaradi kazni ekipi Pesnice, ki so jo kaznovali z odvzemom šestih točk, ker nima dovolj mlajših selekcij, se je stanje na vrhu lestvice spremenilo. Šentjurčani imajo v zadnjih treh tekmah za nasprotnike najprej ekipi iz spodnjega dela lestvice, v zadnjem kolu pa je na vrsti srečanje s Šalečani, s katerimi si trenutno delijo vrh. Trener Matjaž Šnabl pravi, da si v klubu želijo uspeha, ker menijo, da to izboljšalo odziv mladih po treniranju, prav tako pa pred zadnjimi tekmami svari: »Upam, da bomo zadnje tekme odigrali pametno in mirno, saj imamo slabe izkušnje z zadnjimi na lestvici.«
Pregled rezultatov:
11.5.: Tehnotim Pesnica: Fosilum Šentjur 0:0. Gostovanje pri vodilni ekipi se je končalo z del-
dejstva novice
Razpored
1.6.	: Fosilum Šentjur: Slovenj Gradec
8.6.	: Lenart: Fosilum Šentjur
15.6.	: Fosilum Šentjur:
Šoštanj
Lestvica:
1.-2. Šoštanj in Fosilum Šentjur 36, 3. Žalec 34, 4. Marles hiše 34, 5. Pesnica 32 (-6), 6. Radlje 31, 7. Peca 29, 8. Pohorje 28, 9. Lenart 18, 10. Sl. Gradec 16, 11. Kovinar Tezno 14, 12. Paloma 12.
it vij o točk. Šentjurčani so imeli nekaj več priložnosti, a so ostale neizkoriščene, po drugi strani pa je ekipa zelo zbrano odreagirala v fazi obrambe.
18. 5.: Radlje: Fosilum Šentjur 2:0 (2:0). V samem uvodu so imeli gostje tri zrele priložnosti, zatresla se je tudi vratnica. Agresivnejši Korošci so dobesedno razredčili šentjurski igralski kader in po začetniških napakah v obrambi, kljub odlični predstavi vratarja Sitarja, dvakrat zadeli že v prvem polčasu.
22. 5.: Fosilum Šentjur : Kovinar Tezno 3:2 (1:1); 1:1 - Miha Belak 24.', 2:2 - Rok Kmetič 53.', 3:2 - Demir Džaferovič 75.'. Predzadnja ekipa je pokazala, da je treba vsakega nasprotnika vzeti resno, Šentjurčani pa so imeli na Mariborčane slab spomin še iz jeseni. Po izboljšanju predstave v drugem polčasu so domači tehtnico prevesili na svojo stran, žal pa se je poškodoval prvi strelec ekipe Džaferovič.
25. 5.: Pohorje : Fosilum Šentjur 1:2 (0:1); 0:1 - Miha Belak 34.', 0:2 - Rok Kmetič 58.'. Črno-beli so vseskozi nadzorovali dogajanje na igrišču in si priigrali prednost, ki so jo Rušani sicer omilili, vendar je koncentracija gostov ostala na ravni, ki ni dopuščala izgube točke.
Nevarno. Igranje malega nogometa na mokrem igrišču je nevarno početje.
Piše: Bogdan Rahten Foto: Jure Godler
Na novem igrišču z umetno maso v šentjurskem športnem parku so se v okviru igranja futsal lige, ki se ji priključuje vedno več ekip, nakopičile težave, ki ob dežju, kakor tudi npr. ob obilnem prašenju, postavljajo pod vprašaj igranje na na pogled sicer lepem objektu.
Ob padavinah namreč igrišče postane prava drsalnica in kar kliče po poškodbah. Za namenček je odvodnjavanje narejeno tako, da voda odteka le na eno stran, kar pomeni, da se zadržuje na površini bistveno dlje, kot bi se ob izpeljavi kanalet na vseh straneh. Masa na igralni površini odstopa, saj sama dela niso bila strokovno opravljena itd.
Teniške novičke
Tudi tenisači so bili eni tistih, ki so komaj čakali, da zaradi podaljšane zime končno pričnejo z dejavnostmi na prostem. V šentjurskem športnem parku za igrišča Teniškega kluba Šentjur tudi to sezono skrbi Anton Poštrak.
Začela so se tudi različna tekmovanja. TK Šentjur ima tudi letos ekipo v vzhodni skupni 3. teniške lige, v prvem kolu pa so bili s 4:1 poraženi
Nezadovoljstvo ekip
Zaradi tovrstnih razmer je med ekipami veliko nezadovoljstva, prvaki Loški Hopsi pa so pred časom celo napovedali izstop iz lige. V letošnji sezoni sta bili deževni kar dve tretjini petkov, ko igrajo drugoiigaši, in tretjina sobot, ko so na sporedu tekme v prvi ligi.
Na ostalih igriščih v občini, razen na Ponikvi, kjer je umetna trava, nobeno igrišče ne premore nadstreškov za igralce, kar je minimalni pogoj za selitev tekmovanja drugam.
Vodja tekmovanja Franc Plošnik je na občinske službe naslovil apel za ureditev razmer. Še najraje bi videl, da se igrišče preplasti z asfaltom, s cenejšo in funkcionalnejšo podlago, kar so iz Društva za mali nogomet Šentjur predlagali pred samo investicijo.
v Hočah. V Veteranski sotelski teniški ligi je naše območje številčno zastopano. V skupini 1 nastopata ekipi Šentjur 1 in Ponikva, v skupini 2 pa Gorica, Planina in Šentjur 2.
Na dnevu slovenskega tenisa v Ljubljani so barve TK Šentjur zastopali Žiga Kovačič, Klemen Tašner in Tajda Zalokar. Najbolj uspešen je bil Žiga, ki je zmagal v kategoriji do 11 let.
Ob dežju je novo igrišče zaradi drseče podlage neprimerno za igranje.
Novakoviča zasuli s ponudbami
KK Tajfun. Dolgoletni trener svojega morebitnega odhoda ni niti potrdil niti zanikal.
Piše: Bogdan Rahten
Pretekla sezona je bila je ena najbolj uspešnih v klubski zgodovini. Trener Damjan Novakovič jo je za Šentjurske novice pospremil z naslednjimi besedami: »Začeli smo v spremenjeni postavi, saj so nas zapustili statistično najboljši igralci Travis Nelson, Patrick Rembert in Igor Marič. Njihova mesta so zasedli povratnik Stanko Sebič, Mike Venezia in Emir Zimic. Ekipi se je priključil tudi mladi Timotej Cuk. V celotni ligi smo igrali z največ domačega kadra, saj so v prvi peterki načeloma začenjali štirje doma vzgojeni igralci. Pripravljalne tekme so bile obetavne, a na začetku lige smo padli v formi in v začetku decembra po petem porazu v Škofji Loki bili praktično izločeni iz borbe za ligo za prvaka. Ekipo je takrat okrepil izkušeni Primož Brolih, ki je pripomogel k rekordni seriji devetih zmag v klubski zgodovini. Vmes smo se na zaključnem turnirju pokala Spar prikazali v odlični luči, v prvi tekmi z lahkoto ugnali hit prvenstva - ekipo Maribor Messer in po odlični borbi v polfinalu izgubili s kasnejšimi zmagovalci Unionom Olimpijo. V ligi za prvaka smo bili konkurenčni, do konca bili v borbi za polfinale, a zaradi medsebojnih rezultatov nismo uspeli, čeprav smo imeli isto število zmag kot četrtouvrščeni. Sedaj se vršijo akcije podaljševanja pogodb, nato bomo videli, v kakšni zasedbi bo šentjurski klub začel sezono 2013/14.«
Sprememba na trenerskem ntestu ni izključena, čeprav na naše neposredno vprašanje iz klubske pisarne oz. od njega odgovora nismo prejeli. Vsekakor 46-letni strateg iz Rogaške Slatine goji ambicije, ki bi presegle dosedanji nivo dela.
Reprezentanca U20
Del te zgodbe je tudi vodenje reprezentance do 20 let, ki bo Prvo pripravljalno tekmo v okviru priprav na evropsko prvenstvo v Petek, 7. junija, odigrala prav
Zadaj z leve: Robert Ribežl [trener], Gašper Gaberšek, Matija Cehnar, Aljaž Novak, Klemen Pegane, Metod Mecilovšek, Jan Golčar in Kristijan Košak [trener]; spredaj z leve: Luka Knez, Urh Planko, Marsel Kolar, Rene Trupej in Nejc Mulej.
Zadaj z leve: Robert Ribežl [trener], Tomaž Zupanc, Matija Cehnar, Aljaž Novak, Gašper Gaberšek, Klemen Pegane in Kristijan Košak [trener]; spredaj z leve: Martin Esih, Nejc Skoberne, Andraž Vorina, Žan Žurič, Klemen Bolčevič in Tim Erjavc.
v Šentjurju. Njegov pomočnik je Šentjurčan Dejan Mihevc, ki bo jeseni v vlogi glavnega trenerja Grosuplja jeseni debitiral v slovenski članski košarki. Naloge tehničnega vodje opravlja še en Šentjurčan, in sicer bodoči zdravnik Tadej Jug. Pri pripravah ženske članske reprezentance Boštjan Kočar sodeluje kot pomočnik selektorja, fizioterapevt pa je Gregor Zdolšek.
Kadeti in mladinci še naprej v 2. SKL
Končale so se kvalifikacije za uvrstitev v kadetsko in mladinsko prvokategorniško tekmovanje. Kadetska vrsta je bila na obeh tekmah slabša od izjemno kakovostnih vrstnikov iz Rogaške
Slatine. Mladinci so bili boljši od ekip iz Slovenskih Konjic in Nazarij, medtem ko so na odločilni tekmi v Laškem izgubili z Zla-
torogom s 67:80. Vsekakor je v obeh zasedbah nekaj igralcev, ki se znajo v prihodnosti enakovredno vključiti v člansko vrsto.
Vse nared za 14. Zalokarjev memorial
V petek, 7. junija, bo ponovno ekipa Šentjurja 2000 organizirala že 14. Zalokarjev memorial, ki se bo odvijal v Športnem parku Šentjur, v primeru slabega vremena pa v telovadnici OŠ Franja Malgaja, s pričetkom ob 18. uri. V prvi tekmi se bosta pomerili med sabo ekipi Šentjurja 2000 in Sevnice, v drugi tekmi pa veterani Ponikve in Šentjurja. Za veterane ne bo več zaigral Janko Zorko, ki je preminil po hudi bolezni. »Spominjali se ga bomo po
izredni borbenosti, tovarištvu in priljubljenosti,« pove Danilo Razboršek in doda vabilo: »Vse, ki še spremljate košarko generacij Šentjurja vabimo na Zalokarjev memorial.«
Na to tekmovanje se ekipa Šentjurja 2000 že pripravlja in bodo vse do takrat imeli tudi redne treninge. Po uspešni sezoni in osvojitvi 5. mesta v Ligi brez meja stopajo v naslednjo sezono malce kadrovsko osiromašeni, saj se bo poslovilo nekaj igralcev.
38. pohod po poteh KS Ponikva
Po pohodu seje zelo prilegel golaž.
Pohod. Udeležilo se ga je 250 krajanov.
Piše: Gašper Andrinek
Na Ponikvi so letos drugo nedeljo v maju zabeležili že 38. tradicionalni pohod po poteh Krajevne skupnosti Ponikva. Pohod, ki je iz leta v leto prešel v svojevrstno rutino in je obvezni del družabnega dogajanja na Ponikvi, se je kot vedno začel pri OŠ Blaža Kocena Ponikva, kjer so se prve ekipe z zanimivimi imeni začele zbirati ob 8. uri zjutraj. Najmlajši udeleženci so navadno najbolj zagreti in so tako prvi krenili na pot. Najprej do Okrepčevalnice Pr' Gobe, kjer je bila prva kontrolna točka z metom na koš. Potem pa so se napotili v smeri Razborja, do Lutrja in Slatine. Med potjo so se obiskovalci preizkusili med različnimi tekmovanji na kontrolnih točkah, ki so jih pripravili krajani vaške skupnosti Hotunje, Turistično-olepševalno društvo Ponikva, Društvo prijateljev mladine Ponikva ter
gasilci in lovci. Tudi cilj je postal tradicionalen, čeprav je bil večkrat prestavljen drugam, kar pa se ni prijelo. Tako so udeleženci zaslužen golaž, ki so ga pripravili člani PGD Ponikva, pojedli na Lovskem domu Ponikva.
Torta za 300 evrov
Na cilju je bilo kot vedno poskrbljeno za zabavo in pijačo, ki so jo pripravili člani Lovskega društva Ponikva. Druženje so popestrili tudi devetošolci OŠ Ponikva, ki so organizirali srečelov z bogatimi nagradami. V obvezno atrakcijo pa sodi tudi zaključna dražba torte, ki jo je za okoli 300 evrov uspešno prodal »licitator« Miha Kundih. Denar od srečelova in dražbe bo zaključni razred osnovne šole porabil za zaključni izlet na Primorsko. Predsednik KS Janko Pušnik je povedal, da je zadovoljen z udeležbo, saj se je pohoda udeležilo preko 250 krajanov. »Lepo vreme nam je omogočilo druženje do poznih popoldanskih ur,« je še povedal.
Atletinja Šentjurja zmagala še na ekipnem DP
Po nastopu na domačem mitingu v Šentjurju in osvojenem tretjem mestu med članicami v teku na 1 km je atletinja AK Šentjur
Mojca Centrih [levo) je zmagala v teku na 3 km.
Mojca Centrih (na sliki levo) naslednjega dne nastopila še na ekipnem mladinskem DP Slovenije v Ljubljani in zmagala v teku na 3 km. Na tej tekmi sta nastopila še dva šentjurska tekača na srednje proge. Oba sta prvič nastopila v teku na 1500 m, Nejc Ogrizek je osvojil 7. Mesto, Tanja Kopinšek (na sliki desno) pa 10. mesto.
® aforizem	novice
V Šentjurju ni korupcije. So le stanovanja v Ljubljani, eksotična potovanja in znižanja ali zvišanja komunalnega prispevka.
Brez vrhunskih rezultatov
Atletski miting. AK
Šentjur gaje pripravil že desetič.
Piše: Jure Godler
Atletski klub Šentjur je soboto, 11. maja, na atletskem stadionu v šentjurskem športnem parku organiziral jubilejni 10. atletski miting - Šentjur 2013. Zaradi slabega vremena in zastojev na cestah je na štart prišlo bistveno manj atletov, kot jih je bilo prijavljenih. Čast mitingu so reševali predvsem domači najmlajši atleti. Zanimivo je tudi dejstvo, da so na tekmovanju sodili domači sodniki Društva atletskih sodnikov Šentjur - večinoma sestavljeni iz nekdanjih domačih atletov.
Rezultati
Povzemamo nekaj rezultatov šentjurskih atletov. V teku na 600 m je v članski kategoriji Nejc Ogrizek dosegel šesto mesto. Med članicami se je bolje odrezala Mojca Centrih, ki je v teku na 1000 m dosegla tretje mesto. Mesto slabše se je v teku na 300 m uvrstila Tanja Kopinšek.
Bistveno bolje so se odrezali mladinci do 16 let. Državni prvak v krosu Ambrož Amon je v počasnem teku na en kilometer suvereno zmagal, v neprehudi konkurenci teka na 60 m pa sta drugo in tretje mesto osvojila Filip Lupše in Žan Sotošek. Lupše je drugo mesto osvojil tudi v skoku v daljino z razdaljo 5,32 m. V dekliški kategoriji je za las zgrešila medaljo v teku na 60 m Neža Švajger, kar pa ji je s tretjim mestom in skokom 4,41 m uspelo v skoku v daljino.
Pionirji
V pionirskih kategorijah do 14 let
Državni prvak v krosu Ambrož Amon je z lahkoto zmagal v teku na 1DOO metrov.
dejstva riov?ce
Atletski mitingi
V Šentjurju so postali tradicija in Šentjur je že dolgo vpisan na seznam krajev, kjer je doma atletika. Nenazadnje od tu izhaja več znanih trenerskih in tekmov-alskih imen v tem športu, ki so v preteklosti dosegli pomembne rezultate, ne le v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Ponašamo se tudi s prvima športnikoma - atletoma, ki sta nastopala na olimpijskih igrah Henrikom Plankom in Martino Ratej.
je bila udeležba precej močnejša. V šprintu na 60 m je zmagal mladi šentjurski atlet Jernej Lah s časom 8,20 s, Jan Bezgovšek pa je pometel s konkurenco v metu vortexa. V tej disciplini je medalja za las ušla Anamariji Zore in Maji Planko. V kategoriji do 10 let je četrto mesto v teku na 200 m zasedel Alex Gajanič. Vsi tekmovalci so po koncu mitinga dobili tudi zasluženo malico -špagete in mesno omako.
)Tojnkos.p. ffkiderl
'Ml m

V atletskih disciplinah so se pomerili številni bodoči atleti.
• moj mojster
ndvjče
$
Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje?
Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 7 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR.
Zakup je za 10 objav.
»MODI«
Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z
vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p.,
Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03
571 80 80
GSM: 041 736 160
SERVIS, TRGOVINA Servis šivalne in likalne tehnike in trgovina vam nudita največjo izbiro novih šivalnih strojev in likalnih aparatov na enem mestu (PFAFF, ELNA, BROTHER), svetovanje uporabe strojev in rezervne dele za šivalne stroje BAGAT in ostale znamke. Popravilo vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov tudi na terenu. Hitro, poceni, kvalitetno. NOVO
-	šivalni stroji INNOVIS, ugodne cene, enostavna uporaba, veliko funkcij. Navodila in praktični prikazi na CD-ju. Darko Tratnik, s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Tel.: 03 710 31 44, 041 404 722.
ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p.
Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net
DOSTAVA, RAZVOZ,
UREJANJE...
Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče
-	ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih
• dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel
-	izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE
Posojila za zaposlene in upokojence
izplačilo gotovine takoj
tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00.
VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p.
Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinšek.milan@gmail. com
http://dom-prenova.si/
SLIK0PLESKARSTV0
-	FASADERSTVO
Kvalitetna izdelava izolacijskih fasad,
brezplačna priprava dokumentacije za EKO sklad, ugodne slikopleskarske storitve. Telefon: 041 672 337. Slikopleskarstvo Andrej, Miran Roškarič s.p.
Stanetova ulica 19, 3000 Celje
USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ - D. 0.0.
Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje.
Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si.
NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA
-	nerjaveči dimniki
-	povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi
-	montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže
Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. BUKOVI LESNI BRIKETI
premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800.
NEPREMIČNINE
8 Oddam garsonjero v centru Celja, na novo opremljena, bližina trgovin in parkirišča. Telefon 041 611 596.
B V Savudriji oddam apartma za 3-4 osebe od junija do septembra. Cena po dogovoru. Telefon 041 424 086.
3 Prodam trisobno stanovanje v Zrečah, 72m2, visoko pritličje, redno vzdrževano. Cena: 78.000 EUR. Telefon 041951391.
B Prodam nov enosobni apartma v velikosti 30 m2 (+ 8 m2 balkona) na otoku Pag (kraj Mandre), od morja oddaljen 120 m, popolnoma opremljen, vgrajena je grelno-hladilna klima. Apartma ima eno parkirno mesto. Cena: 52.500 EUR. Telefon 041 505 838.
B V pritličju večstanovanjske stavbe prodam dvosobno stanovanje z lastnim izhodom na vrt, 43 m2. Odlična priložnost za starejše osebe. Telefon 041 537 002.
•	Prodam starejšo podkleteno hišo v spodnjih Štorah z lepim vrtom, 320 m2. Ugodna cena. Telefon 041 340 696.
■ NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si,
040	209 960.
B V Podčetrtku - Aqualuni, ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Informacije na 041 355 756.
S Aqualuna - Podčetrtek: od maja do septembra oddam počitniško hišico z vključno 5 kartami. Cena na dan od 36 EUR pred sezono, v sezoni 70 EUR. Telefon
041	613 785.
11 Samostojno hišo v Škalcah v Slovenskih Konjicah, zgrajeno leta 1985, P+N, tlorisa 121 m2, parcela v velikosti 1029 m2, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 302 686.
3 Stanovanje v velikosti 63 m2, ulica Toneta Melive 10, Slovenske Konjice, v pritličju, neopremljeno, prodam. Cena 59.000 EUR plus stroški. Podrobnosti ob ogledu. Telefon 041 742 959 - Branko.
1	S 1. junijem 2013 oddam v najem stanovanje na Mestnem trgu 16, Slovenske Konjice, v velikosti 58 m2, četrto nadstropje. Cena najema 250 EUR. Telefon 051 325 019.
B 2-sobno stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 041 748 905.
•	1,5-sobno stanovanje na Kajuhovi
2	v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 064 160 663.
B Družinsko stanovanje v Bezini ob glavni cesti ugodno oddam. Telefon 041 666 201.
B Dve opremljeni dvosobni stanovanji v Zrečah oddam.. Telefon 041 666 788.
B V Pristavi oddam v najem opremljen gostinski lokal s teraso. Telefon 041 634 231.
B V Rog. Slatini oddam opremljeno garsonjero v zasebni hiši. Telefon 031 407 915.
1 V središču Rog. Slatine oddam opremljeno 3-sobno stanovanje z ograjeno ohišnico in po želji z vrtom. Telefon 031 296 263.
1 V hotelskem kompleksu Term Olimia
prodam ali oddam v najem poslovni pro-
stor v velikosti 32 m2. Telefon 041634 231.
6 V središču Rog. Slatine prodam starejše stanovanje v večstanovanjski stavbi, velikosti 72 m2, v pritličju, potrebno obnove. Cena je 850 EUR/m2. Telefon 070 833 737.
B Oddam opremljeno enosobno stanovanje v okolici Rog. Slatine. Telefon
040	468 526.
H V najem oddam trisobno stanovanje v Rogatcu. Telefon 031 251 502.
Prodam dve etažno ločeni stanovanji v središču Rog. Slatine, po zelo ugodni ceni 470 EUR/m2 in 580 EUR/m2. Telefon 031 679 213.
H Pri Sv. Filipu in Jakovu oddam apartmaje. Telefon 040 297 988.
M V najem oddam stanovanjsko hišo v središču Rog. Slatine. Telefon 041903 562.
VOZILA, DELI
ET^GolfMdv^lTAletmRoOlTs1™!
prodam. Telefon 031 577 993,041 898 566, kličite popoldan.
B Ranault Clio, 1,5 Dci, letnik 2003, prevoženih 147.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 344 765.
Prodam črn skuter, 125 m3, registriran do 16. junija. Telefon 5814 508.
STROJI, NAPRAVE
Pajek Sip ter skuter letnik 2008 prodam. Telefon 02 80 30 167.
B Gorsko kosilnico bes 630 ws max, pogon v oljni kopeli, in kosilni greben Europa prodam. Telefon 031 445 608.
S Traktor Tomovinkovič, Zetor, Ursus, IMT, Deutz in ostale priključke kupim. Telefon 041 680 684.
Samonakladalno prikolico Sip
Šempeter, 26 m3, Novi pionir ter 16 m3 NRP hribovsko original, prodam. Telefon
041	764 055.
B Traktorsko BCS rotacijsko kosilnico prodam in kupim mlado pašno brejo kravo ali telico. Telefon 070 419 631.
B Dobro ohranjen traktor Tomovinkovič 732, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 587 055.
Mlin za mletje žita s kamnoma, zraven dam trifazni motor, prodam. Prav tako prodam električne škarje za striženje ovc ali menjam za jagenjčka. Telefon 031 654 756.
B Malo rabljen trosilec hlevskega gnoja sip, na 4 pokončne valje, prodam ali menjam za drva. Telefon 040 65 77 51.
B Prodam samohodno rotacijsko kosilnico, vinogradniško dvotaktno, za 260 EUR. Telefon 041 794 155.
Kupim traktor zetor, ursus, univer-sal, dojc, štore, IMT, torno vinkovič ter ostale priključke, lahko v slabšem stanju. Telefon 041 678 130.
DELO
$8 Iščem delo (poučevanje matematike za osnovne in srednje šole, absolventka enopredmetne matematike). Telefon 031 756 339.
B S 1. 9. 2013 iščem varstvo za takrat 14-mesečnega fantka v okolici Šmarja pri Jelšah. Telefon 040 566 977.
B Iščem delo (pomoč starejšim pri urejanju okolice, pri košnji, urejanju živih mej...). Telefon 031 893 037.
v
Črka, zlog, beseda
Pogovor s Ferijem Lainščkom je vodila Simona Cizar.
Feri Lainšček. V tednu TVU je Ljudska univerza pripravila pogovor z znanim pisateljem o njegovi ustvarjalni poti.
Piše: Saša Rečnik Foto: Jure Godler
Vrnitev v Prekmurje je bila posledica zavedanja, da premalo piše, nam je zaupal avtor, ki ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. »Ne zanima me Prekmurje kot tako, bolj me zanima ravnica. Obstajamo ljudje z ravnice, ki čutimo nekako drugače. Prekmurje je neznaten delček te ogromne ravnice,« pove o svojem odnosu do ljudi z ravnice, ljudi ob reki, ki pušča sledove na dušah ljudi. Reka ima dvojno naravo, saj je na eni strani idilična in na drugi nevarna ter zahrbtna. Takšne so tudi zgodbe ljudi. Izpostaviti velja tudi majhnost
dejstva rioflče
Ni samo pisatelj
Lainšček ni le pisatelj, ampak tudi pesnik, dramatik, scenarist, soustvarjalec literarnih revij in avtor številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegov opus je zelo širok, piše za odrasle, mladino in otroke. Predvsem pa je zanimiv sogovorec, ki nosi veliko zgodb in anekdot.
človeka na ravnici, saj je nebo nad njo videti še večje.
Kako napisati roman?
»Pri ustvarjanju poezije gre pri meni za nedolžne lirične vzgibe, namen je pojasniti ljubezen v vseh njenih razsežnostih. Velikokrat je to povezano z mojim lastnim doživljanjem in je zelo intimno,« pove ustvarjalec o svojem ustvarjanju poezije, ki je šla direktno do bralcev in so jo dobro sprejeli.
Romanopisje je področje, ki se ga strokovnjak loteva načrtno in ima zelo visoke kriterije do pisanja romanov. Večkrat je slišati očitke, da piše predvsem o Romih, s čimer mu marsikdo dela krivico. Njegov odnos do njih je zelo intimen in izvira že iz rane mladosti, ko je odraščal v sožitju z njimi ob robu rodne vasi na Goričkem.
Roman ni mimogrede
Pisanje romana zahteva precejšnjo mero potrpežljivosti in tudi časa. Bistvo kakovostnega romana je idealno presečišče, kjer se sekata horizontala, ki je kontekst, in vertikala, ki je globina preko junakov. Pisanje je tako fizično kot čustveno zelo naporno, saj je bistvo literature v presežkih, ker drugače stvar izgubi smisel. Ustvarjanje literature je čudež in je povezano z dušo ter miselnimi procesi, saj ta presežek, ki dela literaturo, prihaja prav iz duše. Pisati je potrebno z notranjo pripravo, pošteno. Pravega recepta ni, je pa pisateljevanje po mnenju Lainščka ukvarjanje s samim seboj. Pomemben je proces, kako priti do sebe, ki je pri vsakem ustvarjalcu drugačen.
Karitas Šentjur
Obveščamo, da je Škofijska Karitas Celje začela akcijo zbiranja in razdeljevanja šolskih potrebščin za osnovnošolce in dijake 1. letnika srednje šole (za šolsko leto 2013/2014). V tej akciji aktivno sodelujemo s prijaznimi predstavniki osnovnih šol. Če mislite, da na šoli morebitna vaša težka finančna situacija ni poznana, sami poskrbite in prosite za pomoč. Naša ŽK Šentjur sodeluje z osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami: Dramlje, Šentjur - obe šoli, Slivnica in Šentrupert. Vsi, ki želite darovati nove potrebščine ali denarna sredstva za njihov nakup, jih lahko oddate na sedežu ŽK, v šoli ali pa nas za večje količine pokličete in se dogovorimo za prevzem. Za vsako pomoč bomo hvaležni.
V zadnjem obdobju se je bistveno povečal obisk tistih, ki so potrebni različnih vrst pomoči. Ker člani ŽK opravljamo prostovoljno delo, poleg vseh svojih drugih obveznosti, smo uvedli redno dežurstvo.
Peter Krč (ŽK Šentjur)
dejstva inbvTce
Naslov:
Župnijska Karitas Šentjur pri Celju
Ulica skladateljev Ipavcev 14 3230 Šentjur
Uradne ure:
vsak delovni ponedeljek od 10:00 do 11:00 ure, Župnijska pisarna - sv. Jurija Šentjur Telefon v času uradnih ur: (03) 749 17 20
Navihano v kavarni Center
Glasbeno skupino sestavlja pet mladih, razigranih deklet, ki so si nadele ime Navihanke in se tudi sicer vse ukvarjajo z glasbo. Ustanovitelj in idejni vodja deklet je Marjan Hercog. Leta 2001 je dobil zamisel za dekliški narodno-zabavni ansambel, ki bi se razlikoval od vseh dosedanjih skupin. Po malo daljšem počitku se je v Kavarni Center ponovno dvignila temperatura, saj so nas vendar zabavala sama dekleta. Sonja Hercog, Jasmina Šmarčan, Tamara Gobec, Maša Uranjek in Tanja Čretnik so
mlade in živahne punce, ki jim ne zmanjka energije.
Sledilo je še eno veliko presenečenje, ki so se ga najbolj razveselila dekleta, ki so se prišla zabavat. Med pavzo je mikrofone prevzela skupina petih fantov z imenom II divji, ki so zapeli nekaj Dalmatinskih pesmi. Manjkalo ni niti glasbenih želja in voščil za rojstni dan, saj ga je iz sobote na nedeljo imela tudi ena izmed navihank - Jasmina Šmarčan. Med samo zabavo si je trenutek za ples vzel tudi šef
kavarne Franci Žurej. »Želimo si še več takšnih veselic, saj gostite same dobre in zanimive
glasbene goste,« je bilo slišati od mnogih obiskovalcev po zaključku večera. (V. A.)
Fantje iz Vžiga so zelo aktivni in pripravljajo svoje nove skladbe.
Fantje muzikantje
Ansambel Vžig. Štirje fantje, ki pravijo, da se radi vžigajo za puncami, zato je takšno tudi njihovo ime.
Piše: Vid Aužner
Ansambel, ki prihaja iz okolice Šentjurja, je novo ime na narodno-zabavni sceni. Njihova povprečna starost je 16 let. Ideja za ime ansambla je nastala čisto po naključju po predlogu Žanove mame. Skupaj so začeli igrati v začetku lanskega novembra. V tem času so posneli že tri lastne skladbe. Ansambel sestavljajo: harmonikar in vodja Žan Bregar, basist Luka Pintarič, kitarist Rok Gajšek in vokalist Gašper Zupanc. Njihov prvi valček z naslovom Najina pravljica je bil posnet v studiu Bojana Lugariča, ki je producent mnogim znanim ansamblom. Skladbo je v celoti ustvaril sam Žan Bregar.
Druga njihova pesem je
dejstva rioflfce
Vžigovci
Vodja ansambla je harmonikar Žan Bregar, ki hkrati tudi ustvarja melodije, besedila in aranžmaje.
Fantje se poznajo že kar nekaj časa, ko še niso skupaj sodelovali. Razen Gašperja so vsi obiskovali glasbeno šolo in znajo poprijeti za več inštrumentov. Rok in Luka sta bila že prej v ansamblu Lunca, ki pa ni dolgo zdržal.
polka Fantje muzikantje, kjer opevajo sebe - muzikante, ki se radi vžigajo za dekleti. Fantje pravijo, da bo to polka za veselice. Tretji njihov valček V živo pa še lepša si, ki je zamisel avtorja besedila Matjaža Vrha, melodija in aranžma pa je delo Žana Bregarja, počasi že postaja hit. Letos se nameravajo udeležiti še kakšnega od festivalov, kot je Graška gora, in se tako pokazati širši publiki ter komisiji. Drugače veliko igrajo na raznih otvoritvah, obletnicah, abrahamih, veselicah in celo porokah. Vaje imajo v Radečah, od koder prihaja tudi vodja.
Nastopi
Ansambel bo letošnje poletje večinoma preživel na različnih narodno-zabavnih odrih. Morda jih srečamo na kakšnem od festivalov narodno-zabavne glasbe. Zagotovo se bodo vžigovci kmalu spet dobili skupaj in nas presenetili s kakšno novo skladbo, saj jim idej in novosti nikoli ne zmanjka. Radi bi naredili čim več skladb, ki bi bile všeč poslušalcem, da bi jih tako lažje sprejeli. Načrtujejo svoj lastni koncert, kjer bi predstavili svoj prvi CD. Razmišljajo tudi o prvem videospotu, a zaenkrat še nimajo dovolj finančnih sredstev.
® aforizem	ni
Sme nekaj nas, ki smo v kulturi, biti neodvisnih? Politika kaže smer, da uspeli bodo le odvisni.
Po prvorojencu še prvorojenka
Matevž Salobir.
Šentjurski DJ je izdal svojo prvo vinilno ploščo.
Piše: Anja Kovačič
Glasba, mešalna miza, nastopi pred razvneto publiko in neprespane noči. To je svet DJ-jev. Matevž Salobir, ki glasbenim množicam ritem narekuje že dvanajsto leto, je nastopal po večini slovenskih klubov kot tudi v tujini, pa zdaj svoj čas ob izidu prve vinilne plošče v Mengšu zapolnjuje s svojo življenjsko sopotnico in še ne enoletnim sinom.
Živi svoje sanje
Ko je konec leta 2000 kupil prvi set gramofonov ter nekaj vinilnih plošč, so se začele sanje, da bi postal t. i. diskjockey oz. krajše DJ. Prvič je vrtel vinilne plošče na prijateljevi rojstnodnevni zabavi, kjer je navdušil prisotne. Kmalu za tem, leta 2001, so ga povabili na šentjursko Bazenjenje, kjer se je prvič uradno in javno predstavil občinstvu. Svojo pot v svet glasbe je začel kot stalni gost v lokalu As, nadaljeval pa jo je v klubu Casablanca v Celju.
Poleg nastopov in produkcije si vsak mesec vzame čas in posname enourni set, ki ga deli med prijatelji ter na spletu. Izdal je remiks uradne himne enega največjih evropskih festivalov elektronske glasbe Street Parade v Švici, svoj stil pa ves čas prilagaja trendom, a se drži okvirov house glasbe. Njegove dejavnosti so takšne kot pri globalnih DJ-ih. To pojasni dejstvo, da je pri svojih letih že dosegel evropsko publiko, zadnja tri leta pa ima sklenjeno pogodbo s kultno belgijsko založbo Bonzai, ki narekuje trende elektronske glasbe zadnjih 20 let.
Vinilka
Med tem, ko se prodaja glasbe v digitalni obliki iz dneva v dan veča, so vinilne plošče skoraj izumrle. Te so najbolj popularne v svetu rock glasbe, v svetu elektronske pa je naklada nekoliko manjša, a
DJ Crocy - Matevž Salobir je izdal svojo prvo vinilno ploščo.
dejstva novice
DJ Crocy
V rodnem Šentjurju je od leta 1992 obiskoval in končal osnovno glasbeno šolo, kjer je igral harmoniko. Spomin na otroštvo v njem prebudi tudi željo po tem, da bi kdaj znal igrati klavir, kitaro in bobne. Skozi različna obdobja so ga spremljale številne glasbene zvrsti, a na koncu je našel tisti ritem, v katerem še danes bije njegova glasba. Crocy je svoj prostor pod reflektorji delil z mnogimi svetovnimi zvezdami, že 8 let pa se aktivno ukvarja z lastno produkcijo glasbe.
to ne pomeni, da jih strastni glasbeniki ne cenijo. Zbirko starih vinilnih plošč, na katerih se najdejo ritmi vokalnega ter Progressive housea, ki predstavljajo njegovo DJ-evsko zgodbo, je Crocy pred kratkim dopolnil še s svojo prvo vinilno ploščo. Izdana je bila konec aprila pri založbi Eyepatch Recordings, ki je ena izmed založb pod okriljem že prej omenjene založbe Bonzai. Na njej boste lahko slišali štiri skladbe, od tega je ena njegova avtorska.
® aforizem
Na otvoritvi razstave fotografij in dokumentov Tita je bilo veliko obiskovalcev. Še več bi jih bilo, če bi si vsi upali.
Ljubitelji rastlin z zelenimi prsti
Paradižnik. Gojenje rastlin kot hobi in strast.
Piše: Saša Rečnik
V Ostrožnem pri Ponikvi lahko na vrtu Marije Vodeb in njenega moža najdemo več kot 70 različnih vrst te rastline. Marija je iz hobija in ljubezni do rastlin skozi leta postala prava poznavalka paradižnika. Svoje znanje in pridelke z veseljem deli s prijatelji in z znanci.
Poznavanje in izkušnje
»Včasih so se semena sejala na njivo in naprej smo sadili »napuljene« rastline,« pove Marija o svojih začetkih. Zadnjih nekaj let, ko je že v pokoju, paradižnikom posveča še več časa, saj, kot pravi, lahko na internetu izve marsikaj in se pouči o marsičem. Tako je tudi del skupine, ki si na internetu izmenjuje izkušnje, slikovni material, mnenja in semena. »Neka sorta ne uspeva enako v vseh delih Slovenije, zato je izmenjava mnenj pomembna. Prišli smo že tudi do tega, da kakšno seme dobimo iz tujine in ga preizkusimo,« razloži Marija o pridobivanju znanj in semen. Meni, da je pomembno tudi zavedanje o pomembnosti gojenja rastlin, ohranjanja avtohtonih vrst in izkoriščanja zemlje za samooskrbo.
Niso vse sorte dobre
Lastnosti kakovostnega paradižnika so po njenem mnenju dobra rodnost, okus, in sicer bolj sladko-kisel, mesnatost oziroma to, da plod nima trdega jedra. Plod paradižnika mora biti tako za tako za oko kot po okusu privlačen, predvsem pa mora biti v našem okolju odporen na vremenske in druge pojave. Ko
dejstva ndffce
Paradižnik
izvira iz Južne Amerike, danes je priljubljena povrtnina tudi v drugih delih sveta. Obstajajo razne sorte paradižnika, ki se med seboj razlikujejo bolj po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih.
smo se sprehajali med 120 količki v Marijinem vrtu, bi lahko postali skoraj pri vsakem, saj vsako sorto rastline pozna do najmanjše podrobnosti. Rast, višina, okus, oblika lista, barve so informacije o vsaki rastlini, ki jih poleg raznoraznih, tako slovenskih kot tujih imen iz glave izstreli Marija.
Vse sorte najprej preizkusi. To pomeni, da goji najprej po en količek in če se po njenem mnenju rastline izkažejo za dobre, jih naslednje leto iz semen vzgoji v še več rastlin. »Letos gojim 50 čisto novih sort, od katerih bo morda le 20 takšnih, za katere bom rekla, da si naslednje leto zaslužijo več prostora na našem vrtu,« razloži, kako si vsako leto ustvari veliko ozimnico paradižnika. Verjetno je odveč, da še povemo, da je tudi prava strokovnjakinja pri pripravi jedi iz paradižnika, lotila se je celo priprave marmelade.
Najbolj popularni rdeči paradižniki
Obstaja veliko različnih sort paradižnika, razlikujejo se po barvi: od rumenih, oranžnih, rdečih, črnih oz. temno vijoličnih do pisanih. »Čeprav so kakšne druge sorte po okusu precej bolj dobre od klasičnih sort, je še vedno najbolj priljubljeno volovsko srce in se ljudje težje odločajo za njihovo gojenje,« pove Marija in doda, da komu tu in tam na skrivaj primakne kakšno sadiko druge sorte in je na koncu vedno navdušen. Njena najljubša sorta je avtohtona jugoslovanska, ki jo je pred leti prinesla z Raba in vedno dobro uspeva, obrodi ter je primerna za ozimnico. Vsako leto odkrije tudi kakšno novo sorto, lani je bila to »Chocolate stripe«.
Gojenje paradižnika
Za gojenje paradižnika je dovolj že lonec dobre zemlje, čas in ljubezen do rastlin. Marija pa pripomni, da je potrebno tudi nekaj žilice za rastline, da bolje uspevajo. »Ljudje malo iz potrebe, malo iz osebnega čuta do rastlin, vedno več sami pridelujejo zelenjavo. Pridelek ti ne daje le koristi kot hrana, ampak tudi osebno zadovoljstvo,
da si sam nekaj vzgojil. Vsekakor so tvoji pridelki bolj zdravi in naravni,« nam zaupa svoja opažanja. Čeprav je paradižnik trajnica, raste kot enoletna rastlina in je potrebno iz semena vsako leto vzgojiti novo sadiko. Na Marijinem vrtu ne najdemo nobenega hibrida. Hibridi so tiste rastline, ki so prilagojene
za velike plantaže in od njih ne moremo pridobivati semen, prav tako ni nobena rastlina gensko spremenjena. »Vse rastline, ki jih gojim, so avtohtone vrste, stabilne in vsako leto od njih pridobim seme, ki ga shranim za naslednje leto,« razloži in doda, da je gojila tudi že hibride, ampak ni opazila razlike v odpornosti.

NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
'W
NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO
bo f km it centra Šentjurja!
telefon: 03 74919 63	mobitel: 031413 390

ŠENTJUR
Cesta Kozjanskega odreda 87/a
JM0 VAS TUDI, DA V NAŠEM ORU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IDO 80 OSEB, PREŽIVITE JETNE TRENUTKE OB VAŠIH OSEBNIH PRILOŽNOSTIH!
m
g
0
0
0
0
OVEN (21. 3. - 21.4.)
Čeprav vas bo vleklo v družbo in si boste izmišljali vse mogoče izgovore, preidite od besed k dejanjem. Vendar naj delo ne postane vse, za kar si boste pripravljeni vzeti svoj čas.
BIK (22.4. - 20. 5.)
Svojih obveznosti se boste lotevali z veseljem, saj si boste za vse znali vzeti ravno toliko časa, kot je potrebno. Kljub temu, da vas mikajo novi izzivi, se poskusite malo zadržati.
DVOJČKA (21. 5. - 21.6.)
Nenadoma boste ugotovili, kako zelo lepo je biti doma, kjer vas obdaja toplina in razumevanje. Mesec poleg živahnega počutja prinaša tudi veliko erotičnega naboja.
RAK (22. 6. - 22.7.)
V	službi bo vse teklo kot po maslu, z vami bodo zelo zadovoljni, vi pa še bolj, ko boste videli svoje stanje na bančnem računu. Pazite, da kljub silni energiji ne boste pregoreli.
LEV (23. 7. - 23. 8.)
Pripravite se na to, da vas bodo razmere, v katerih se boste znašli, spravljale ob živce. Od vas pričakujejo eno, vi storite nasprotno, zato bo konflikt interesov neizbežen. Sprejmite kompromis.
DEVICA (24. 8. - 23. 9.]
Nenadoma vam samo trda delovna praksa in služenje denarja ne bosta več dovolj. Želeli si boste novih izzivov, novih znanj, ljudi, poznanstev. Širjenje lastnih obzorij vas bo zelo zaposlilo.
TEHTNICA (24. 9. - 23.10.)
Komaj lahko verjamete, da se vse odvija tako, kot ste pričakovali. Okoliščine delujejo v vaš prid, zato naj vaša vztrajnost ne popusti. Dokončajte, kar ste začeli in se ne pustite zavajati.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Razdražljivi boste in napeti, vendar se kljub temu ne odločajte na vrat na nos, vzemite si trenutek za premislek. Srečo boste našli v partnerjevem objemu.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
Zaposleni boste na vseh koncih in krajih, predvsem se lotevajte stvari, ki ste jih že začeli, nove načrte preložite v prihodnost. Izogibajte se velikim tveganjem in ostanite z nogami na trdnih tleh.
KOZOROG (22.12. - 20.1.)
V	upanju na dober zaslužek si boste postavili visoke cilje, zato boste pripravljeni veliko tvegati. Pazite le, da boste delovali korektno in pošteno do vseh udeleženih.
VODNAR (21.1. -19.2.)
Začeli boste dobre volje in družabnega razpoloženja, vendar bo položaj od vas zahteval veliko resnosti in pripravljenosti, s katero se boste morali odzvati. Z izzivanjem ne boste prišli daleč.
RIBI (20. 2. - 20. 3.)
Zdelo se vam bo, da je končno napočil vaš trenutek. Z argumenti boste nastopili pred nadrejenimi in si tako izborili boljši položaj. Odlikovala vas bosta odločnost in ambicioznost.
ffifepS
WWW.SENTJURSKEN0V1CE.SI
Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52.
E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik:	Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si
Dopisniki:	Bogdan Rahten, Gašper Andrinek,
Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Bogdan Rahten, Urška Godler Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561, Suzana Zorič 031 658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje.
Eetna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko Prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva.
Lektoriranje: Oblikovanje:
Oglasno trženje:
VICI
naših bralcev
Uradnik pride k zobozdravniku in pove, da ga strašno boli zob.
»Vzemite teh pet obrazcev, jih izpolnite ter se vrnite naslednji teden,« mu reče zobar.
Nepismena Angela se je vedno podpisovala s križem. Nekega dne pa je pri prevzemu nove odločbe na vročilnici naredila dva križa. »Kaj niste naredili en križ preveč?« jo vpraša šef.
»Ne. Poročila sem se in prevzela možev priimek.«
Gorenjec je obiskal vulkanizerja in mu izročil kondom.
»Dovolj imam tega popravila!« se je razjezil vulkanizer. »Ta kondom ima že deset flik in enajste ne morem dati nikamor več!«
»Saj ga nisem prinesel zato, da ga zakrpaš. Tokrat bi te prosil za centriranje, ker mi ga vleče navzdol.«
e
Slovenke, in sicer Štajerka, Gorenjka in Dolenjka so si izmenjale modrosti zakonskega življenja.
»Jaz sem svojemu možu prvi dan rekla, da si bo srajce likal sam. Prvi dan nič, drugi dan so bile tudi še zmečkane, tretji dan jih je pa sam zlikal,«je rekla Štajerka. »Jaz pa sem mojemu rekla, naj si sam pere perilo. Prvi dan nič, drugi dan tudi nič, tretji dan pa si je sam opral perilo,« je rekla Gorenjka.
»Jaz sem pa svojemu rekla, naj si sam kuha. Prvi dan nisem nič videla, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sem že lahko odprla desno oko!« je povedala Dolenjka.
Matični podatki UE Šentjur
Poročili so se:
Jaka Truden iz Ljubljane in Tjaša Salamon iz Stopč; Bojan Bračko z Grobelnega in Romana Mansutti iz Javorja; Tadej Jurkošek iz Marija Dobja in Gabriela Špan iz Celja, Andrej Dečman iz Šentjurja in Urška Žavski iz Šentjurja, Janko Podkrajšek iz Okroga in Martina Videnšek iz Loč.
Umrli so:
Cecilija Cunk iz Javornika, stara 80 let; Martina Štrukelj iz Brda, stara 65 let; Anton Kukovič iz Kamena, star 102 leti; Marija Kukovičič iz Tržiča, stara 88 let; Alen Bogdanovič iz Svetelke, star 22 let; Gerard Maurice Ferry Adrien iz Francije, star 21 let; Frančiška Romih iz Turnega, stara 56 let.
Na Titovi razstavi je bilo vroče. Zaradi tako velikega števila obiskovalcev, ki so se nagnetli v šentjursko galerijo.
Teden vseživljenjskega učenja je minil s skromno udeležbo. Povprečno si je 140 dogodkov ogledal nekaj več kot eden različen obiskovalec.

Pobratenje s srbsko Požego nikakor, kljub trudu, ne zaživi. Na poti na žalno slovesnost umrlega podžupana Požege je na Hrvaškem crknil tudi občinski Pajero. Delegacija pa je pot nadaljevala kar s taksijem.
A
Predsednik OZRK Šentjur je iznašel odličen način za preglednost suhoparnih poročil -pripravljavci naj uporabljajo v poročilu več slik.
Don Corleone se je oglasil na razstavi v Zgornjem trgu. Ker je zamudil, nismo ugotovili, če je prišel s strojnico ali brez.
Kaj hitro se lahko zgodi, da bo letos šentjurski bazen čez poletje zaprt. Razpis za upravljavca so Občinarji tako skrili na občinski internetni strani, da še sami ne vedo, kam.
Na spletnem mediju se je pojavila novica o kraji na pokopališču v Kopru. Zanimivo, da je fotografija pokopališča bila kar s šentjurskega britofa...
Na Ponikvi ni več paviljona! No, saj vidi se ga ne zaradi razraščenega šavja.
Novo kulturno-protokolarno darilo bo od sedaj naprej roža Jezusova krona.
Srečni nagrajenci majske številke so: Amalija Frece iz Šentjura, Marija Krajnc iz Šentjurja in Polona Arh iz Gorice pri Slivnici. Nagrade, ki jih poklanja Pizzerija osmica, Žnidar Istok s.p. boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Gostišče Bohorč.
Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 26. junija pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronski naslov urednistvo@sentjurskenovice.si.


Nagradno geslo:
I Ime in priimek: _
ŠENTJURS
kuhinja
Mousse iz črne čokolade in kave
Sestavine:
•	100 g temne čokolade (70 odstotkov kakava)
•	125 g mascarponeja
•	2 žlici rjavega sladkorja
•	4 žlice močne kave
•	2 del sladke smetane
Priprava:
1.	korak:
100 g temne čokolade nalomimo in stopimo nad vodno kopeljo.
2.	korak:
Penasto stepemo 125 g mascarponeja z dvema žlicama rjavega sladkorja. Dodamo štiri velike žlice skuhane močne kave in stopljeno čokolado.
3.	korak:
V drugi skledi stepemo 2 del sladke smetane v rahlo, ne povsem čvrsto kremo. Smetano nežno umešamo v čokoladno mešanico in naložimo v štiri skodelice za kapučino ali pecljate kozarce ter damo za nekaj ur v hladilnik. Preden postrežemo še posujemo z naribano čokolado.
V omejenih količinah je kakovostna črna čokolada koristna za zdravje, preprečevala naj bi mašenje žil, izboljševala pretok krvi in celo zniževala krvni tlak ter posledično zmanjševala tveganje za infarkt. Sicer pa so pretekle študije že odkrile številne pozitivne učinke črne čokolade na naše zdravje. Med drugim naj bi čokolada zato, ker je bogata z antioksidanti, zmanjševala tveganje za nastanek rakavih obolenj. Pomaga tudi pri lajšanju stresa, saj niža raven stresnih hormonov v telesu. Maske iz prave čokolade pa dodobra nahranijo
| Naslov: _ LE-pošta:
in negujejo kožo. Glikemični indeks črne čokolade je 25, kar je skoraj trikrat manj kot glikemični indeks mlečne čokolade.

nate čakam
AVTOCENTE?
■	Splošni pogoji nagradne igre “Odpelji me" so na voljo na spletni strani www.avtokrka.si
Novo mesto • Postojna • Šempeter pri Gorici • Tolmin • Nova Gorica • Ljubljana • Maribor • Šentjur • Lendava • Sežana
Krško
AKCIJA letnih pnevmatik in Alu platišč
VIIIKf!nIZEltSTYO - OBHOVH GUMI_
i>rot€ct mBm
Gaberšek Milan
KRESNA NOČ 22. 6. Ob 20h
TD Gorica pri Slivnici, Gorica 98,3263 Gorica
SLIVNIŠKO JEZERO
R4MM4