m......1
List slovenskih delavcev v Ameriki
30.
HM&
Samo Mjmk
Med rešenimi samo ena, zsssh.
Anion lliiss. edini r«?sf»ii Slovene«-.
Strašni boji za prostore v rešilnih čolnih.
r
lla I i f a s, N. S., ti. julija. Veliki francoski parnik ,,La Bour-g«»gn.''4, k ter i je 2. julija ob lOtih zjutraj odpljul iz New Vorka je 4. julija ob 5. uri zjutraj trčil skupaj z angleško jadrnico ,,Cromartyshire" kakih <►<) milj od HabI« ških otokov iti s** takoj potopil.
Iz prve k a j i t«* s*- ni rešil nihče. Kapitan Deboncle in vsi častniki izvz^'insi blagajnika in treh mašini-stov s«) utonili.
Imena rešenih potnikov kakor do Beda j znano so:
Potniki 2. razreda. Lacas^.* A. !». iz Plainville, N. J. tarasso Mr- A. D. iz Plainville, N. J. Ali>ert Gaidot, Antoiue Ocbard.
<	KvaUl—,Charl- - Libre. J a<;ties liar-1 carat. <>tto Zniz>-r. Liicieu Borland, Patrick McKrovn. B. <b>r-man.
Potniki :i. razreda.
« "lie au. A i t nil. Nie las. S. Stiflano, Antoine Conibatovie. ; Vpan Bonchy, Antoine Lu«>i,N4 _r Veopoulic, Jacob Matkovich, Joseph Stuk. Joseph llichmang, Bor-rat.i—, Eugene Hurra!, lVm-cette, 1 Cristophe Brumus. Antoine Zucko, j "Louis Dopant". Anton fi u s s, £r-1 nest Delmott. Jop. Rollier. Tonni Grail. Thomas Mavatesim*, Isaak Tanjuis, Edward Gorges, August! Boss, I»< rguin, Kied HyJler, Henry j
<	'arlevato, Gustiuo Nicolas, I)omi-nicoBranguo,IVllegruiui Pampani. j Kallai Elkon. Adolf AHer, Mihael John Millerceri. Berthoueri Adria-no, Frank Klenek, Aug. Satoris,— Gaspariso, Charles Antonio, Carlos Kassel Zurrich Matteo, Michellini, John I la chid, Demos Heroh, Anno Bongade, K<)nn»' Lucia —Hekto-mičh, John K<»urr.	-h
Iv atastrofa.
Kakor kapitan Henderson pripoveduje ladija ..Cromartyshire-* V noči od nedelje na ponedeljek! vozila z ne popolno razpetimi jadri, ker je bila gosta megla. Ob pi»tih zjutraj mho slišali naenkrat žvižganj' parnika v bližini in kakor se nam dozd« valo, od leve strani. Na enkrat pa smo videli skozi meglo obris velikega parnika komaj za dolgost ladije pred seboj. V nastopnem trenutku pa je že treščila y,Cromartyshire* ob parnikovo stran, kar je prouzročilo veUko luknjo v bližini strojev. Parnik si je tako rekoč zapičil skoraj ves prednji del naše ladije v svoje trebušje, ali takoj smo '^.i izgubili v gostej megli izpred oči. < 'uli smo znamenja, ko je parnik klical na po m č, toda videli ga nismo več. Se le pol ure pozneje zagledali smo dva čolna napolnjena z r< sonci veslati proti nam. Vzeli smo j;h na krov in še ! le tedaj zvedeli velikansko nesrečo. Ostali smo na mestu in rešili še mnogo ljudi. Popoludne je prišel parnik ,,Grecian*4 kteri je potem | našo močno poškodovano ladijo! vlekel v Halifax.
Na ,,1'ourgogai" so večinoma še vsi potniki spali, ko ste ladij i treščili skupaj. Vse je drlo v divjej zmešnjavi na krov. Naenkrat so bili rešilni čolni prenapolnjeni z ljudmi. Prvi čoln napolnjen večinoma s ženami se je razbil ob Indiji, k>-r ni imel veslov, vse ženske so utonile. Ko se je ue-sn^na iadija čedalje hitreje utapljala, je mnogo ljudi poskakalo v
morje, skušali so plavaje doseči rešilne čolne, ali kar si bodi za kar bi se prijeli. Ko se je ladija pogreznila, nastal je strašanski vrtinec, kteri je vse v bližini plavajoče potnike potegnil seboj v globočino. Ko se je voda pomirila, je prišlo na mah kakih 2<>0 človeških trupel na površje.
Nek rešeni potnik pripoveduje o pretresljivih prizorih takole: Možje en se kakor besni borili za prost' fo v čolnih. Poživinjenci odrinili so slabotne ženske in jih podrli na tla. ali pa tudi kar naravnost v morje. Kdor je bil močnejši, i:. - je rešil. Bili so strašni obupa joči trenutki. V enem čolnu je bilo -10 žensk, ali zmešnjava je tako bila splošna med mornarji, da niti • •den ni roke stegnil, da bi bili spustili čoln v morje. Ženske, klerim je bila rešitev že tak blizo so utonil«*. ko seje ladija pogreznila. Posebno brezobzirno so ravnali Italijani, kakor krvoločne zveri so drli proti čolnom, z noži pa so klali svoj« bližnje, kt* ri so jim bili na poti Groza in trepet pred gotovo smrtjo je bil tako strašen, da nob« -no človeško bitje ni moglo druzega misliti n^go kako bi se rešilo.
Prizor na vodi je bil šestrašnejši. Mn< go osob jo plavalo okoli i in -ku-alo se prijeti za prenapolnjen čoln ali za kak plav kjer je bi-že polno ljudi, toda brez usmi-j-Mija jih » dbijali z ve-!i in dr o-
vi nazaj v m rje, v gotovo pogubo. Ilil je velikanski boj za življenje, brez milosti, močnejši so zmagali slabotne.
JSek potnik je bil priča presun-Ijivega prizora, o kterem takole pripoveduje: ,,Videl sem zginiti v valovih celo družino obstoječo iz pe-
I	rili os b. Oče S * i bil morda rešil sel..' in /eno, toda odrašeni otroci so s • ga obupno oklenili. Vseh pot se y- skupno pogreznilo. Etiacih prizorov jo l • i I o mnogoštevilno ali kdo jih je opazoval? Nedvomljivo pa jo, da je mnogo mater sklenilo življenje poleg svojih otrok. Vsaj je bilo na ladiji 17«» žensk, ali samo ena je ostala pri življenju, rešil jo jo njen lastni mož.
Rešeni potniki pravijo, da moštvo ladije v nobenem oziru ni spol-nilo svojo dolžnost. ("a^tniki in moštvo so kazali jako malo poguma, o strogem redu in zavednostim kar nič govoriti. Drugače l»i morali več potnikov rešiti. Dalje obdol-žujejo m< rnarjo. da so z drogi i*i vesli bili ]>o glavah potnikov, kteri so se obupno prijemali res že prenapolnjenih čolnov. Da nekteri celo pripovedujejo, da so mornarji odrezali ti ve vrvi. za ktere se jo držalo več žensk.
Slovenci smo izgubili vsled vtop-ljenja parnika ,, La Bourgogne" ža-libog dosti naših rojakov, ktere vse obžalujemo, posebno pa jo nam napolnilo srce tuge zguba vrlega, zna-čajii'-ga in občečislanega čast. gospoda
ANTONA HODNIKA, ki. ri se ji' za časa njegovega tukajšnjega bivanja zelo vsem priljubil, kteri so ž njim občevali. Gospod
II	o d n i k je bil še mlad, a zelo nadarjen duhovnik ; svojo novo mašo je služil pred tremi leti na Calu-metu ; izšolal se je doloma na Kranjskem. deloma v Ameriki. Vedno je ljubil svoje stariše in jim bil v podporo ; zelo je ljubil svoj stiskani narod in mu vedno želel boljše bodočnosti ; bil je zvest podpornik našega lista in tudi sem in tja kaj pistil; zelo čislan je bil med Slovenci v Miehiganu in priljubljen med rojaki na Calumetu, kjer imel dobrega prijatelja v osobi čast. gospoda Marko Pakiža. Pokojni gospod Anton Hodnik je bil nekoliko časa tudi v Marquetti kot tajnik pri mil. g. škof u Jak. Vertiuu.
4
I -f
iP
4 ♦
J
#
j in "Liga, 1898.

t REV. ANTON HODNIK,
^	žrtev na utopljenej „La Bourgogne".
4>
.ijL ■ _ _ 2l;. - ^ ^ ^ | ' - f'iifc > štk, - fi j-.
^ ^ ^ p	v? t" "T" 5	T
Po preteku s. dem let si j*1 želel, angleščine, da se lahko zgovorijo obiskati preljubo svoje roditelje in brez tolmača. Nihče rešenih pot-ljubljeno domovino, a osoda mu je nikov ni bil na krovu ko ste ladiji pr-črtala račun in mu odkazala trčili skupaj. Vsi ]»a pravijo, da hladan grob v glob<«činah morja, sunek ni bil hudo močan in misli-1 kj= r je našel tudi velikansko družbo, jo, da se nekteri še prebudili niso. '
Dalj.- so utonili ,,La Bour-j Koliko časa je preteklo od kritične-gogne":	ga treuotka ko ste ladiji trčili sku-
paj, do osodepolnega, ko se je „La %iurgogT*sL' jaregreznila, jo mnenje ^	' vijo 113 q'o
Ana M i h e 1 č i č, doma iz Drage, bivala nekaj let v Brooklvnu, služila111 s t tudi ne-
N. Y., kjer je kaj prislužila, doma zapušča osemletnega sina, tukaj pa žaluje za njo nečakinja, soproga rojaka Frank Starina.
Marija Hrovatin, z dvojimi otročiči iz Forest Citv, Pa., namenjena v Borovnico. Ta žena je bila vdova in se vračala domu, nje mož je tukaj umrl, a tudi ona našla smrt v morju iti vsa družina daleč od doma umrla.
Matevž D o b e v c, iz Forest City, Pa., namenjen v Borovnico, bil je oče Marije Hrovatin.
John Ž 11 i d a r š i č iz Canons City. Colo., v Soderšico.
Anton Ž n i d a r š i č, iz Canons City, Colo., v Sodražico, bila sta bratranca, Anton Znidaršič je pri nas nakazal 2000 gl., sam nase in bodo to svoto dobili pravni dediči.
M. Somrak iz Pueblo, Colo., v Ponikve.
A. K reč iz Pueblo, Colo., v Pott i k ve.
I.Jakše iz Pueblo, Colo., v Semič.
J. K p p i e li iz St. Vincent, Pa*
Poleg teh pa tudi Hrvatje:
John Kežma, Jožo Stuk, Jure Jurišič, Ante Kurabatovič, Josip Bogich, Ante Katič, Mato Zurič, Stil' Sučič.
Slovencev rešil se je samo Anton Rus iz Monongah, \V. Ya., n~| menjena v Krko.
Dalje je na „La Bourgogne" ponesrečilo več duhovnov, med njimi Rev. A. K e s s 1 e r, župnik cerkve na 125. ulici in šest redovnic iz M on t real a.
Kaj očevidci pripovedujejo o grozni nesreči na morju.
Boston, 8. julija. Danes zjutraj so dospeli sem rešenci od ponesrečenega parnika ,,La Bourgogne". Se enkrat so pregledali vse imena in prešteli osebe. Na svoji zadnji vožjni je imel parnik 714 oseb, 552 jih je utonilo. Od 164 re-šancev je bilo 12 potnikov iz druge kajite, 47 iz medkrovja in 105 mornarjev. Rešeni potniki so mnogovrstne narodnosti: Švicarji, Francozi, Nemci, Italijani in-Arabci. Le malo jih je, kteri so vešči toliko
a je pretek-
zelo različno. Nel
15 drugi zopet trdijo, lo 30 do 35 minut.
Jako važna je izpoved treh Francozov, kteri so delali pri premogu v no trajnih prostorih. Pravijo, da je stroj obstal in pet minut po sunku se je udrla voda h kotlom, zaman so skočili k Besalkam, ker je voda vedno hujše drla in ognja po-gasuila. Hipoma so vse vrata zaprli, toda zastonj voda je vodno hujše drla. Stroj je žvižgal in naznanjal najhujšo nevarnost. Vse je planilo navzgor, 15 jih je zaostalo in utonilo. Ko smo prišli na krov so rešilni čolni že odveslali. Poskakali smo v morje in se pozneje rešili v čolne.
Na prav čudvovit način se je rešil nek živinorejec iz Oregona. Vstal je zjutraj po navadi in šel na krov, ali kako se je začudil, ko je zagledal splošno zmešnjavo. „Kaj pa je?" vpraša nekega častnika. ,,Nič£<, mu odgovori oni. Videl je kako so si drugi privezovali rešilne pasove in je tudi storil enako. Pri-drenjal seje zdrugimi osebami obojega spola v rešilni čoln, toda zastonj so čakali, da bi jih mornarji spustili v morje. Vbi razun priče so utonili. Dalje pravi priča, da je kapitan ves zbegan hodil po poveljniškem mostu in samo kričal in klel. V enem čolnu bo odrinili sami mornarji od ladije. Ladija seje vedno bolj nagibala proti enej strani, krov je bil skoraj navpik. Ko se je pogreznila, vzdignil se je zadnji del visoko v zrak. Vrtinec je potegnil čoln z našo pričo in drugimi vred v globočino. Ko je zopet prišel na površje, borili bo se vse na okrog možje, ženske in otroci z valovi.
Rešeni pripovedujejo, da se mornarji niso vedli samo sebično in surovo, ampak naravnost živinsko, lahko bi bili rešili še mnogo potnikov, toda gledali so le nato kako bi hitreje spravili v varnost svojo ljubo osebo. Ako je to istina, da so pehali slabotne ženske in nedolžne otroke, v morje samo da so sami dobili prostor v rešilnih čoluih. Ako so porezali vrvi, za ktere so držale z smrtjo se boreče osebe, ako-
ravno jih isto ni oviralo, potem je le želeti, da bi jih zadela najojatrej-ša kazen. Dolžnost mornarjev je naj prvo rešiti življenje potnikov, ne smejo jim odvzeti niti desko niti vrv, za ktere bo se prijeli. Da v tem žalostnem slučaju mornarji niso nikakor storili Bvojo dolžnost, jasno kaže okolnost, da se je primerno tako veliko število mornarjev rešilo v primeri neznatnem številu rešenih potnikov. Mnogo vpliva v tej zadevi bode tudi imel kraj kjer se bode vršila preiskava zoper obdolžene mornarje in le bati se je, da preiskavo ne premeBte kam, kjer bi se krivi mornarji odtegnili zaslu-ženej kazni.
Rojak Anton Rus (ne Jože kakor smo v poslednjej številki poročali) je doBpel z drugimi rešenimi v petek ob ^5. uri v New York in nas obiBkal, ter popisal grozen prizor na ,,La Bourgogne" pri vtopljenju, kar omenimo v prihodnji številki. Rus je danes odpotoval z drugimi rojaki z ,,La Touraine ' čez Havre na Krko (a ne na Krško) ; koža na glavi se mu lupi, ves obraz je tak, kakor bi dobil eolnčarico, po morju je plaval tri uri?, da je dospel na mali plav, od ure zjutraj do 6. ure popoludne so bili vedno v smrtni nevarnosti, a ob tem času je dospel parnik „Grecian" in rešil jader-nico in rešene otete ljudi. Anton Rus je pri nas prenoči) in nam pripovedoval podrobnosti. Več o tem prihodnjič.

Pijani vojaki.
Pred Santiago, 5. julija. Častniki mornarnice razpravljajo strahoto moderne vojske. Kakor očevidci priprosto pripovedujejo se hujši groznosti bitke in neznosnega trpljenja ubogih Bmrti žrtvovanih ljudi niti najbolj živa domišljija slikati ae more.
Španski vojni vjetniki enoglasno potrjujejo, da je moštvo, predno je šlo v boj, ali bolje rečeno v gotovi pogin, dobilo veliko preveč žganja. Sedaj se je pokazalo, kaj je bilo vzrok ljutem in besnem bojevanju španskih vojakov. Naši pa so le prezgodaj hvalili navdušenoBt Spancev.
Vojne vjetnike premenili
WaBhiugton, 6. julija. Ge neral Toral, španski poveljnik v Santiago je pripravljen našega poročnika Hobsona in tovariše za druge španske vojno vjetnike pre-meniti. Kakor poznejša poročila naznanjajo, bo Hobsona in tovariše že premenili, za jednega španskega kapitana in sedem mož.
Potopljene španske ladije mislijo vzdigniti.
Pravijo, da bi Be splačalo križar-ke „Cristobal Colon", ,,Almirante Aquendo" in ,,Infanta Maria Teresa" vzdigniti. Začeli bo že pripravljati vse potrebno, in vsaj poskusiti hočejo, ako ae bode dalo rešiti še kaj vrednostnega.
Priča boja.
Dunaj, 6. julija. Avstrijska križarka „MariaThereBia" je dospela včeraj v Kingston z begunci iz Santiage. Križarka je bila priča pomorske bitke pri Santiago. Pravi, da ata bila sovražna brodovja samo 1500 jardov narazen. Po bitki je kapitan Ripper, poveljnik avstrijske ladije prosil Sampsona dovoljenja neoborožene ptujce iz Santiago na ladije spraviti, kar se mu je tudi dovolilo. Angleški, avatrij-ski in nemški konzuli so še v Santiago.
Bitka pri El Caney.
Pred Santiago, 5. julija, čez Kingston 6. julija. General Lawton poroča o bitki pri El Caney med drugim Bledeče: ,,Treba j tudi opomniti b posebnim poud om na to, da smo napadli sovra a, kteri je bil zavarovan v trdn . si-danih hišah, ozidje je več čevljev debelo, povrh vsega tega pa še za hrbtom varno zavetje mogočnih trdnjav. Sovražnik se ni preje ga-nol iz mesta, da je bil skoraj do zadnjega moža ubit ali ranjen. Generalov adjutant je rekel, da bode naskok amerikanske vojne pri E1 Caney ostal kot vzor napada pešcev na utrjeno mesto v vojskini zgodovini.
Tudi zadnja vojna ladija
Corverovega brodovja uničena.
Kingston, 6. julija. Špansko križarko ,,Reina Marcedes", zadnjo ladijo Cerverovega brodovja, je zadela ista osoda, kakor druge vojne ladije španske armade. V noči 4. )uiija jo je uničilo naše brodovje in sedaj leži razbita ob obrežju blizu Morro Castle; jambori in dimnika še molijo iz morja. Ni Še znano, ali je hotela križarka res uiti, ali pa ako bo jo hoteli Spanci v ožini vhoda luke potopiti poleg naše „Merri-mac" in tako pot v luko našemu brodovja še bolj izdatno zapreti. Kmalu po polunoči bo naši mornarji zapazili špansko ladijo pri ožini luke. Le nalo trenotkov pozneje razsvetljevali bo žarki električnih luči na uaših ladijah ves zaliv kakor bi bilo po dnevi in amrtoo-nogne krsgifo)«? gn ■ ygjjn Bgi sko ladijo. Ako je ,Reina Mercedes4 kaj streljala, ni znano, pač pa ao obalne baterije močno streljale na naše brodovje. Velika granata je zadela vojno ladijo ,,Indiana", prebila steno in se v spalnih prostorih razletela. Ker je pa bilo moštvo n« nogah in na svojih proatrih, ni bil nihče ranjen. Boj je trajal le nekaj minut.
S h after v zadregah.
Pred Santiago čez Kingston, 7. julija. Naša vojna je na nasipih pri Santiagi še ravno tako navdušena, kakor je bila za čaea, ko se je izkrcala. Toda ne da se tajiti, da je vojna v kritičnem položaju, kaj lahko bo pripeti, da se Bedajne navdušenje kmalo spremeni v občno nezadovoljnost.Vojaki trpe pomanjkanje, nimajo niti zadostno živil, niti streljiva. Vojna ni zadoati močna, da bi premagala Santiago, ker ima premalo topničarstva.
Shafter je zahteval, da bi v na 50.000 mož zvišali, druga more vzdržati sedaj ne pozicije; n more niti naprej, niti mu ne kaže
Vsi zdravniki
priporočajo
SUPERIOR STOCK
PIVO, ker vedo da ni drugačno nego dobro.
Zahtevajte samo to pivof a nobeno drugo!
Prodaja se povsodi.
BOSCE SKEWING CO.,
LAZE LINDEN, • - XIGH.
Entered as second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office October 2. 1893
,,GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko —,
za pol leta..............$ 1..—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ „ „ pol leta . . . . „ 2.50, , „ „ čatrt leta ..... 1.25.
,Glas Naroda" in
izhaja vsako sredo
soboto.
Za oglase do 10 vrstic s» plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in oso bi i ost i se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Ciosimo, da ho nam tudi prejšnje bivališče naznani, ila hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite jaslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
nazaj. Vojaki so primorani prebiti ves čas v rovih, kjer bo vedno izpostavljeni sovražnim krogljam. Najhujše pa nadleguje vojaku sedaj dež, eidaj pekoče soince, posebno pa kli-matična mrziica. Toda vse bi še bilo, ako bi ljudje le zadosti jesti i neli, ali na stotine jih je, kteri v 4^tih urah ne dobe druzega nego kavo in snhor. Tudi tobaka manjka vojakom, kterega hudo pogrešajo. Pred va«*m pa manjka vojakom pripravnih ležišč, kjer bi si zamogli odprtčiti od izvanrednega truda in napora.
Več topničaretva je edino kar bi Amerikancem pomagalo naprej. Imajo sicer še nekaj težkih topov, ktere pa radi pomanjkljivih priprav niti izkrcati, niti na hribe pri mestu dovesti ne morejo. Španci imajo v Santiago najmanj 150 dobrih topov, A meri kanci pa nimajo več nego 16 malih.
' ffflin)»»onoVv6" orodfjVjTPse p» tttdj ne more izpostaviti velikej nevarnosti, ako bi skušalo udreti vluko. Vsled velike daljave Morro Castle ne morejo priti do živega, ako bi se pa pomaknilo brodovje bližje, niso vstanu topove spraviti v tako lego, da bi zadeli visočine. Nekaže tedaj druzega, kakor čakati, dokler ne! pride zdatna pomoč.
Spancem gre v Santiago veliko hujde nego oblegaj oči m Amerikan-cem. Pomanjkanje in Btiska je v mestu prikipela do vrhunca, prebivalstvo prosi voaške oblasti, da bi se podali. Vojaki uhajajo posamezno in v oddelkih čedalje bolj po-gostoma.
Prebivalci v Santiago pričakujejo naskok vsaki dan, 12.000 do 15.000 jih je te ubežalo iz mesta. Možje, žene iu otroci, Portugalci, Francozi, Angleži in Nemci. Sedaj taborijo na prostem polju ali v gošči ker bližnjih vaseh ni dovolj prostora.
rab ros t v bolnišnicah. Siboney, 6. julija. Več nego 600 ranjen.h je bilo tukaj obvezanih oziroma operiranih. vrečjidel ranjencev jo sedaj na potu proti severu in v lazaretih je zopet dovolj prostora. Strežnice rudečega križa po bitki 2. julija celih 48 ur niso imelo nič počitka. Ranjenci so prav rabro prenašali hude bolečine, kar zastopniki ptujih vojn posebno občudovali. Enoglasno priznavajo, <!* evropski vojaki rane in trpljenje ne prenašajo tako mirnodušno, kakor Amerikanci.
Sramotno.
Port Antonio, 7. julija. Shafterj«'V veliki lazaret v središču * ojue je v usmiljenja vrednem po-ložaju. Ko bi amerikansko ljudstvo \ idelo kako se ranjencem tukaj go <Ji, gotovo bi razkačeno protest -v al o.
Lazaret obstoji samo iz nekaj šotorov. Samo dva šotora sta velika toda napolnjena z ranjenimi Kubanci. Amerikanci leže v malih i-otorih. Večina ranjencev, pa leži *rostim nebom na dežju in večkrat po cele dni, ker ni
pripomočkov pri rokah, da bi ranjence vsaj do Siboney prepeljali, kjer je zadosti prostora. Toda niti
zdravniki, niti višji častniki nočejo sprejeti dobre nasvete v tem oziru. Ko je nek časnikar menil zakaj ne bi pohajajoči Kubanci napravili za ranjence šotore iz zelenih vej, so ga OBorno zavrnili češ naj se briga za c.voje lastne zadeve.
Cervera poroča.
Vjetemu španskemu admiralu so
dovolili poslati generalu Blanco v Havani brzojavno oficijelno poročilo, ictero se takole glasi:
Višjemu vojnemu poveljniku v Havani!
Vsi d Vašega povelja odpljul sem včeraj iz Santiago de Cuba z v»em brodovjem. Toda v nejedna-kem boju s trikrat večjo močjo, je bilo vse moje brodovje z ognjem uničeno. ,,Teresa", „Viscaya" in „Oquendo" jadrali so na breg in ,,Coh>ii" je ušel. Amerikanci so ga dohiteli, moral Bern se podati. Tor-pedovki ste se potopili. Ne vem koliko mojih ljudi je padlo, gotovo jih je 600 in mnogo je ranjenih-Moštvo Be je prav hrabro bojevalo, kar tudi sovražnik navdušeno pri-poznava. Poveljnik „Viseaye" seje podrl z svojo ladijo. Moštvo je zadovoljno, ker tako plemenito ravnajo ž njim. Med mrtvimi je Villa-mil in mislim tudi Lazaga: Caucas in Kiilate sta ranjena. Zgubili smo vse, zaradi česar smo zelo poparjeni.
Cervera".
I'red Santiago, 7. julija. Ubežniki iz Santiage zagotavljajo} da se general Linares in mestne oblasti pričkajo zaradi podaje mosta. Linares neče o podaji nič slišati, ker se boji za Bvojo čast in da ne bi zgubil dobrega vojaškega ime-no. Mestne oblasti pa glasujejo za podajo, ker hočejo mesto ohraniti nepoškodovano.
Danes popoludne so postavili na gričih 9 možnarjev, še druzih 16 pa ravno spravljajo sem iz Baiquiri.
Grozen pogled.
Pred Santiago, 6. julija. Vojni poročevalci so si danes ogle-dali podrtijo španske križarke ,,Vi-šcSTa1^ UornjTlirc
Ponos ameriškega broclovja pred Santiago.
pali. Od Shafterjeve vojne je bilo 122 mož od španskih krogel j ubitih, 623 ranjenih in 92 jih pogrešajo.
Santiago se ne more vzdržati.
PlayadelEste, 7 Vsako uro pričakujejo, da se bode Santiago podalo. Shafter je pisal španskemu poveljniku kako nespametno bi bilo nadaljno prelivanje krvi. Spanci ne morejo imeti nobe-
cev). L. 1503 je Ovanda z 300 vojaki udaril v pokrajino, kjer ga je kazikinja prijazno sprejela. Hlinil se je, da hoče pokazati španske vojne vaje. Zbralo se je mnogo ljudstva pred kazikino hišo. Na
dano znamenje so Španci obkolili julija.
! hišo in z golimi meči jeli udrihati po neoboroženi množici. Atiaca-ono so zvlekli iz hiše in potem obesili, hišo pa so zapalili in vsi zvesti podložniki kazikinje so v
ognju poginili. Ko so Spanci pod-no upanje z bojevanjem kaj doseči. jarmiIi točni del otoka Higuey Tudi nadškof je prosil generala je bil Las Casag pričujHČ Q špau.
Blanco naj posadki dovoli Santiago! skih grozovitostih pripoveduje ta-
izročiti sovražniki.
i
Bode li mir? Časniki so začeli vedno bolj pogosto pisariti o miru, kajti ne samo Španija in Amerika 8e zanimate
kole: „ Videl sem kako je na stotine domačinov poginilo v plamenu, druge pa so Španci na kosce razsekali. Kadar so Španci pri-hruli v kako vas, poklali so v
posestnikom plantaž in rudokonov. Vlada je sicer pripisovala, da se mora z sužnji človeško ravnati, in da se ima njihovo delo plačevati. Ker pa vlada ni določila kaka plača se ima sužnjim delavcem dati na dan, bili so kmalu žrtev nesramnega odiranja brezvestnih gospodarjev. Neusmiljeno so jih priganjali k težkemu delu pri slabi in j;tko pičli hrani. Kakor Las Cas:;s pripoveduje, so španski gospodarji ločili za vselej žene od njenih mož. Slednjim so nalagali najtežja dela, dajali pa jim niso druzega živeža nego korenine in zeliša. Žene so pri morali delati na polju težka dela, dostikrat so jim nakladali do 100 funtov težka bremena, ktera so morale včasih celo sto ur daleč vlačiti. Vsied truda in slabe hrane
zato, marveč tudi vse druge oblasti. btBUOsti žensko, otroke in starčke; j usahnilo je mleko v prsih nesreči
morili so ljudstvo brez usmiljenja in na stotine otrok je lak-
Pravijo, da bi morala Španija sama	JJUUHLV"	usmujm.ja m na stotine otrok je lakote po-
prositi za mir brez posredovanja ilJ inkomur	prizanesli. Ka- ginilo v materinih naročjih. Možje
kake druge oblasti. Amerika bila Zlke 80 še bolJ neusmiljeno mučili ; hi žene so morali delati kakor nepripravljena skleniti mir pod na- privezah 90 jih ua leseue ražuje, ma žival, njih telesa so bila vedno slednjimi pogoji:	! pod ll->ian «anetili °Sei,j iu Jih P°" ' pohm ran. Uboge sužnje pa je po-
1.	Španska vojna ima takoj za- C*aB1 toko	pekli, dokler niso leg krvoločnega ravnanja kristja-pustiti Kubo, da si Kubanci brez j v grozovitih mukah zdihnili duše. nov, še trpinčil glad. Zgoraj orne-ovir zamorejo vrediti novo vlado. \ldel sem sam, kako so Spanci pet njeni pisatelj pripoveduje, daje
2.	Odstop otoka Porto Rico Zjed. Kazikov 111 druzih Indijancev se posestnik rudokopov ua Kubi do-državam.	" žgah' VlJ"J ~em 66 mnogo druzih bil v delo 300 Indijancev. Čez tri
grozovitostij na kak krvoločni na- mesece jih je le še 30 .»stalo pri življenju: drugi so v rudokopih pogi-mu je vlada
veški hudodelec Živega vtaknil v peč in spekel. Ker so vežna vrata tudi po noči odpsta, mislijo, da ga je kaka ptuja osoba prinesla ponoči na dvorišče.
Umirajočega je pretepal.
V	četrtek zjutraj okolu 2. ure je našel policaj Cusack pred hišo št. 506 zapadna 26. ulica 551etnega John Phvea nezavestnega. Kakor so sploh policaji uavajani je tudi ta pričel moža s kolom po nogah tolči, posebno po podplatih, ker vse to ni nič pomagalo in ni vzrirami-lo nesrečnika, je poklical ambulanto, ali pred no je ta dospela, je mož vzdihnol svojo dušo.
Ker ui sine I na Kubo.
V	sredo se je v Flower Hill hotelu v West New York, N. J., ustrelil nek mož, in v četrtek ga je njegova žena reklamirala češ, da je nje mož Valentin Vence, stanujoč na \V. 134. ulici v New Yorku. Žena je povedala, da je bil nje mož član 71. polka in hotel iti na Kubo. kar mu je ona ubranila. Vence je pričel od jeze pijančevati, a v sredo zjutraj jej r»'kel, da ga ne bode več videla živega. Ta je bil pač prismojen!
Zlodejski čin.
liiizo 20 osob je bilo v Nordway Lake, Maine, zastrupljenih po ,,1'a-riser Griiii", kteri strup je bil v zavoju, tehtal pol funta in se nahajal na dnu vodnjaka na posestvu Emerson Kilgore. Ta vodnjak je bil na trgu vasi in vodo iz njega je rabilo 20 družin. Voda je slabo dišala in bila ueužitna, zato je gospod Kilgore pustil vodnjak očistiti in pri tem so našli strup. Strup je bil položen na kos pavole, oba konca sta oila z nitjo zvezana, iz tega sklepajo, tla je to zlodejstvo pro-uzročila ž.-nska roka. Pravočasno odkritje strupa, kteri se še ui dobro stopil, je pripomoglo, da ni nesreča večja postala. Vse zbolele osobe bodo kmalu okrevale nihče ni umrl.
3. Odstop postaje za premog naj®
Kanarskih otokih Zjed. državam. ( 4. Zjedinjene držav1 bi zasedla
j čin so Indijance morili".
Ko je Pizarro udri v Peru, skušal
nili. Vkljub temu
ornji Krov ladije bo valovi popolnoma odtrgali. Povsod je bilo videti strašno razdjauje. Poleg in pod topovi leže mrtvi mornarji in pomorščaki. Na zadnjem delu <rova je med zrušenimi topovi in upognjenim železjem cele kupe trupe], nkolo podrtije pa plava oprava -panskih častnikov in moštva.
Hob so n in tovariši prosti.
Washington, 7. julija. Danes je došlo vojnemu oddelku poročilo, da so poročnika Hobsona in tovariše zamenjali za špauske vjet-nike enake šarže.
Filipine, dokler nu bi bi.li Prat&lii Je uaJPrvo Inka (Zelnika) Atah- dala še 300 druzih sužnjev. V treh vojni strom--- * *	dobit^s^o^^^ dol-|a)t štirih mep^v.b j^Laa Lism »-j.
Toda malo je upanja, da bi trmoglava Španska sama prosila za mir, še manj pa, da bi sprejela zgoraj uavedeue pogoje.
Špansko gospodarstvo, i.
Vojska med Španijo in Zjedinje-nimi državami je opozorila ves omi-
gotrajnem razgovarjanju je Atah
nalpa skleni! predlog Pizzarov sprejeti. Podal se j** namreč zaradi na-daljuega sporazum Ijenj a v Caja-malco in sicer brez oboroženega
del več nego 7000 otrok umreti, kterih sta riši so delali v rudokopih. Ob prihodu Špancev na Haiti je bilo na otoku l,U0o.000 prebival-_ cev; 1. 1508.jih je bilo 60.000,1. z sprem- 1511 samo 14.000; 1. 1535. pa j - ži-
spremstva. Ko je Inka stvom dospel na omenjeni kraj, je i velo samo še 500 Indijancev prvot-dominikan-c Balverde pozdravil | aega rodu. Manjkalo je tedaj zelo d oŠ leče in v daljšem govoru raz- delavcev domačinov. Naseljenci so
in
pravljal skrivnost sv. Trojice, prvi greh v paradižu, odrešenje, o pra-
kani svet na vedno bolj propada- vici apostolske cerkve in k sklepu, jočo Španijo. Naravno jako obla-godarjena dežela se je provspela po kratkem razvitku do prve vrste evropskih držav. Toda akoravno so se zakladi obeh polovic sveta iz-
Ko so Hobsou in tovariši dospeli iivali v Španijo, je dežela vsled be-
v naš tabor so jih Amerikanci bra- da8te politike svojih vladarjev,
tovsko in navdušeno pozdravljali; vedno bolj opustoševala in obo-vsakje hotel prvi podati desnico ževala. Vsi poznejši poskusi ža-vrlim možem. Ilobson ve malo po- lostno stanje zboljšati so večjidel vedati o svojih skušnjah v španski spodleteli. Zaostala Španija se ne sužnosti, zagotovlja pa, da so Špan- more meriti s kapitalistično moč«
nim nasprotnikom. Španska politika pa ni samo prouzročila razpad v materini deželi, marveč tudi vstaje na kolonijah. Zaslu-Washington, 8. julija. Kakor žila pa je Španija tudi osodo, da se se tukaj zagotavlja, sta se general m0ra sedaj odpovedati gospodar-.ShafVr in admiral Sampson spo- stvu tudi na zadnjih kolonijah, razumela, da hočeta danes opolu- kjer je od začetka do konca nepra-dne Santiago skupno napasti.
:i ž njim iu njegovimi tovariši pri jazno postopali.
P o d a u j e Santiago blizu.
Sampson bode z velikimi topovi streljal čez hribe na mesto. Sploh pa je občno mnenje v vojnih krogih, da se bode Santiago preje podalo predno pride do odločilne bitke. Tudi ima baje Shafter povelje čakati tako dolgo, da mu doj-de poslana pomoč, in da so vsaj oblegalui topovi razpostavljeni.
Santiago je zgubljeno, akoravno general Toral, poveljnik španske posadke pravi, da hoče mesto braniti do zadnjega moža. Brodovje je uničeno, posadka sestradana, mesto popolnoma obkoljeno po višinah pa pretijo smrtonosna žrela amarikanskih topov. Deželske oblasti bo tudi že mesto zapustile vkljub prepovedi vojnega poveljnika.
V lazaretih pri Si bony seje do sedaj zdravilo 1052- ranjenih, 200 mož je še sed:ij tam. Kubanci so 100 trupel španskih pomorščakov, ktere je morje vrglo na suho, poko-
vilno in neugodno gospodovala.
Pri osvojitvi kolonij je Španija prt;lila mnogo nedolžne krvi. D|i ne g"vorimo tu v tako imenovanih pravičnih vojskah, omenimo le n<?-kaj slučajev, s kako grozovito krutostjo in podlo prekanenoBtjo so Španci podjarmili Indijance. Iz
61
med z:ihodnoindiških otokov so naj prvo osvojili otok Haiti. V okraju Jaragua imenovanega oto :a je skazoval kazik (načelnik) in »o njegovej smrti tudi soproga Ar caona Špancem vedno po korščin^. V kljub temu je tedanji deželni o lastnik Ovaudo vedno dobival ročila o namerjanju splošne vstafc. Kaj nevrjetno pa je, da bi se bi ia sploh kdaj kaka vstaja spletal i. Da bo bili Haitičani miroljubni n Špancem pokorni nedvomno pj j-poznava Las Casas (rojen 1. 1774 v Sevilli, postal je duhoven in piifi d 1. 1798 v Ameriko; kakor pravi o je on bil začetnik suženjstva zamo
da je Indija od lioga namenjena v dar Španiji. Ko se je Inka predr-znil izreči nekaj dražljivih U sed. je zakričal užaljeni menih: ,,Zgrabite jih!" Nato so planili Spanci na neoboroženo spremstvo, med tem ko je Pizzaro sam držal Inka, kajti hotel ga je dobiti živega v pest Neovirano so Španci morili preplašeno množico, ktera je napravila v smrtnem strahu tako gnečo, da je del mestnega obzidja podrla. Skozi lukno jih je mnogo ušlo na prosto polje, toda konjiki so jih dohiteli in posekali. Le malo jih je ušlo OBodi; še nad dva tišoč os^b so pomorili. Ko so Španci postali gospodarji v deželi, začeli so delavske moči Indijancev tako ožemati, da se je začelo število prebivalcev hitro manjšati. Začetkoma so Španci skušali na Haiti sami delati, toda kmalu so Bprevideli, da tropničemu podueblju niso kos. Zato je vlada španskim naselnikom odločila Indijance, kteri bi jim morali pomagati bodisi iskati zlato, ali pri delu na polju. Rudokopi so donašali že prva leta precej dobička; 1. 150G. bo pridobili iz zlatih rudnikov 40.-000 nuč zlata. L. 1535. je bilo' na Haiti 23 velikih mlinov za sladkor, kar kaže kako močno je bila že ta krat razvita ta obrt. V
dobili 1. 1508. kralj vo dovoljenje, prebivalce bahanskih otokov na Haiti prepeljati. Vsied tega pričelo se je pravcato ropanj** sužnjev, kt»-ro je skoraj popolnoma zatrlo pr-votuo prebivalstvo na Bahainali.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
Zloeinstvo ali nesreča ?
Pred kletjo neke hiše na 25). cesti g New Yorku, so našli truplo lepo oblečenega moža. Ležal je na obrazu, iz ust, nosa in ušes mu je tekla kri, nogo je imel zlomljeno in čre-pinjo prebito. Iz pisem, ktere s.> našli pri ponesrečencu sklepe jo, da e Frank H. Molten iz Skowhegan. Maine. Radi okolnosti, da pri prav dobro oblečenem možu niso našli ne ure, ne denarja, ali kake druge vrednosti sklepajo, da je bil umorjen in oropan. Policija pa se kakor navadno opira nu priljubljeno tuo-rijo, da je mož v pijanosti padel (čez stopnjice pred kiet in se ubil.
Truplo v smeteh.
Na ladiji, ktera vozi smeti iz New Yorka so našli truplo nekega moža. V kljub skrbnih preiskav ne morejo dognati odkod, iu kdo da je po-
nesrečenec. Meso je po obrazu in prvi po-; tudi po životu ua mnogih krajih lovici šestnajstega stoletja je živelo ' oglodauo. Kako drugo poškodovana otoku blizo 12.000 Špancev, kte- nj0 na truplu ui poznati ri so se pečali večinoma s poljedelstvom in rudokopstvom. L. 1503. je bilo 6.000,000 pešat kraljevih dohodkov. Da bi bilo pa mogoče 12,-000 Špancev preživeti in da bi poleg tega še kaj za kraljevo krono ostalo, naložili so Indijancem več in bolj napornega dela. Razdelili so jih v čete 50, 100 itd. in jih prepustili
Grozni umor.
Na dvorišču neke hiše v New York u so našli otroci v cunje in papir zavito truplo malega deteta. Truplo je bilo 14 dni »tarega dete ta ženskega spola. Pečeno je bilo enakomerno po vsem životu, zato zdravniki menijo, da ga je nečlo-
-'lutriia sla\ uost.
A l to n a. Pa., 7. julija. V malej naselbini Millhall se je nekemu ^stofiiiiiu^sk'Qffi &pttaoG"gltib£i gonk'-
lo. Tam oš nji prebivalci so vprizo-
rih slavnost vsled dospelih zmagovalni i vt'fti in v ta namen razvili novo ameriško zastavo. Prot» stan-tovski pastor je imel patrijotičen govor, a hkrati je ta ameriški Španec Williams po imenu zakričal: ..Vi ste lažnjivee!" Takoj so ga prijeli okolu stoječ' in ga pošteno pretepli, j o tem so ga vročekrvni domoljubi odvlekli v gojzd, namazali s ka tramom in kurjim perjem »bsuli, t«*r mu še par prav gorkih založili. I'bogi Williams je komaj u bežal svojim mučeni kom v hribe.
Vojni oddelki za Hawaj.
liar ris burg, Pa., 7. julija. l\.kaj s • zvedeli, da namerava vlada v Washingtonu v Camp Alger nahajajočo brigado pod poveljstvom generala Gobin, obstoječo iz S, 12. in 13 p. iuisylvanskega polka odpo-slati v Honolulu, da tamo vzdrži r^d in mir med domačimi in Japonci, ako bi ti utegnili kaj rogo-volili pri osvojenju tega otoka. Bri-gnda bodo baje že prihodnjo sredo odšla v San Francisco.
Pridružen je llawaja.
Washington, 7. julija. Mc-Kiuleyj.- danes podpisal resolucijo sjiede pridruženja Hawaja. Sedaj le šj potreba potrjenja od hawajskepa postavodajalstva iu potem zamorejo še le na otoku razviti ameriško zastavo. Admiralu Millerju je naročeno izvršiti to ceremonijo. Te dni odpljuje Miller s ,,Philadelphio" proti otokom.
Karlističiii napad.
Wash i n g t o n, 6. julija. Iz zanesljivega vira se poroča, daje bit pred kratkem storjnn poskus z di-namitom razstreljiti stanovanje španBke kraljice. Zločince so na trdnjavi pri Barceloni zaprli. Ale-jandra Argorano so utrelili, drogi pa so še v ječi. O vsem tem se v glavnem mestu ni nič vedelo. Mislili so začetkom, da imajo opraviti | z anarhisti, toda nadaljna preiska- " va je dognala, da so napad prouzro-čili Kari isti, kteri so nameravali . mladega kralja spraviti s jK)ta in

Orso.
(Prevod iz poljskega od Heurik Sienkiewicza.)
Poslednji dnevi jeseni bo v Anaheim, v malem -"**«tecu v južnej Californiji, dnevi veselja iu slav-noeti. Trgatev je končana in delavci iz vinogradov hite proti meBtu.
Zares lep pogled je na te ljudi, ker deloma ho Meksikanci, glavni del njih pa Cahnilla 1 udijauci, kteri pridejo doli iz divjih Bernardino hribov, da si pri trgatvi nekaj denarjev zaslužijo. Razidejo se po ulicah, ali pa j o trgih, kjer taborijo pod šotori, ali pa tudi pod milim nebom, vsaj ol> tem času je podnebji- vedno jasno in ni še hladno. To lepo mesto, ktero obdajajo gojzdi t. oljkami, ricinovimi drevesi in drugimi z južnimi sadeži, podaje sliko veselega gibanja sejmišča, kar nikakor ni v soglasju s tiho ravnino, ktera se razširja za vinogradi. Kadar na večer solnce zatone v globokem oceanu, j otem prižgo luči v mestu in zabava se prične. Zamorci igrajo in pojo, sem ju tja je tudi čuti ,,banjo". Meksikanci plešejo na razprostrti ,,poneha" njih priljubljen ples „bolero"; Indijanci se jim pridružijo; dolge,
C ar losu odpreti pot do pre-Nek mlad častnik je našel stavljeno bombo. Straže v palači pomnožili, posebno tam kjer je >il& osobna varnost kraljice pomanjkljiva.
Evropejske in drage vesti.
London, 7. julija. Madridski dopisnik „Daily Telegraph" je da-neB poročal: Kraljevska rodovina se je odločila, da ostane v Madridu. Miiršal CampoB bode tudi OBtal v stolnem mestu in se odrekel vsakoletnem bivanju na obalih morja. Ulice so po vojakih zasedene, dose-daj ni bilo resnih nemirov. Ljudstvo je včeraj priredilo ovac i jo generalu Weylerju in kričalo: „Po-litikarji so sovražniki naroda!"
I) u na j, 7. julija. V Budapešti so ravnokar prišli na sled zaroti, k t«-re namen je bil umoriti cesarja K ran Josipa. Zarotniki so baje trije socijalistieui delavci in tudi pod ključem, jeden teh je že celo priznal, da so nameravali cesarja z di-liamitom v zrak razstreliti pri njegovem prvem obisku Ogerske.
M a d r i d, 7. julija. „El Heral-da" izjavlja danes, da so proti generalu Fernanda Pri mo de Itivera, bivšemu višjemu kapitanu na Filipi nah vzdignili za tožbo zaradi tatvine javnih denarjev. Pozvedelo se je, da je ta fini višji kapitan ukral prav velike svote. Njegov sodrug j»* bil nekov senor Pater no v Manili. Tega je s tem pridobil k tatvinam, da mu je obljubil naslov vojvode in letnih dohodkov S20.-(NMK. Najboljšo kupčijo je delal z redovi in naslovi, za ktere so mu bedasti častihlepneži plačevali velikanske svote. Pozvedelo se je tudi, da jo poneveril onih $200.000, kt<T! so bili namenjeni vodjem vsta-šev za odioženje orožja. Pred kratic;n je imel ta general žrebati re-kruto za Kubo, a pri tem delalo tako velike stroške, da so ga morali odstaviti.
Peking, 7. julija. M. PaveloiV, ruski poslanik je kitajskemu .uradu vnanjih zadev naznanil, da bode Rusija prisiljena zasesti kitajsko pokrajino Ili Chili (v tej pokrajini .se nahaja tudi stolno mesto Kitaja, m«rsto Peking), ako bode dovoljeno angleškej družbi razširiti železuico proti severu.
Ta angleška družba je dobila dovoljenje graditi železnico iz Shan-liai-Kvan, a Rusija se upira na pogodilo Porth Artliurja, po kterej gre samo njnj pravica gradenja železnic v severnem delu Kitaja.
Avstrija pripravljeni posredovati.
Dunaj, 0. julija. ,,Neue Freie Press«-" poroča da seje papež zopet obrnil do cesarja Franca Jožefa in ga prosil, da naj kot katoliški vladar posreduj«- na korist Španije. Ceear s«* je i/rekel, da je pripravljen posredovati v zvezi dveh prijateljskih velevlastij.
tanke palice drže med zobmi, z rokami pa bijejo takt in kličejo: „Eviva". Taboriščna ognja plapolajo in gost dim se vzdiguje;
plesujoče je pa tudi videti na Benci kako premikajo brze noge. Okolu ogujn sedč naseljenci z svojimi lepimi ženami in hčerami ter ogledujejo to živahno gibanje.
Oni dan, kadar poslednje grojzde z nogami stlačijo Indijanci, je po navadi otvorenje Iliršovega cirkusa iz Los Angelos. Posestnik cirkusa je Nemec; njegova last je tudi zve-rinjak, v ktereni se nahajajo opice, pume, jaguari, afrikanski levi, slon in nekaj starih papig. Cirkus je imel napis: ,,The greatest attraction of the world". Calmillo da poslednji dime, ako ga ni že preje naložil v kakem saloonu za čašico whiskeya, a ni mu toliko zaradi divjih zveri — saj teh je dovolj v Bernardiuo gorah —, ne, zaradi jahalk cirkusa, zaradi atletov in glumačev ter drugih čuda, dit poslednje cente.
Gospod Hirš, posestnik cirkusa bi se gotovo ujezil, ako bi kdo hotel zagotavljati, da je njegov cirkus le dober za Meksikance, Indijanein Kitajce, in v tem bi imel tudi prav. Ne samo prebivalci v Anaheim, temveč tudi iz sosednjih mestec: Westminster, Orange in Los Niet'">s so prihajali k predstavam in te občudovali. Skozi Orange Street se je komaj preriti, toliko voz in bugi-jev se tam premika. Lepe, mlade deklice Bedijo na sprednjih sedežih, se smejejo in kramljajo, po prenapolnjeni ulici pa tako brezskrbno vozijo, da je marsikak pešec v smrt-nej nevarnosti. Spauske senorite iz Los Nietos upirajo svoj vroč pogled izpod čipkastih rut in mantlet; fartnarske žene so v njih najlepših oblekah in se ponosno opirajo na od solnca obžgano roko svojih mož, kteri so v velikem protislovju na-šarjenih žena, kajti ti imajo stare klobuke, višnjeve močne hlače, lla-nelaste srajce itd.
Vse govori o predstavi cirkusa, ta ima vse dosedanje presezati. Veliki lepaki naznanjajo veliko čudo. Posestnik in vodja Hirš, sloveči umetnik z bičem, se bode z divjim, neukrotenim levom bojeval. Po sporedu ima skočiti lev na posestnika, a ta nema druzega v rokah, kakor bič v svojo obrambo. To je-dnostavno orožje se bode pri predstavi v njegovih rokah spremenilo v ognjeni meč in ščit. Ost biča bode liki kače klopotače grizla, kak >r strela je razsvetila in udarjala, razjarjeni lev bode zaman poskušal raztrgati glumača. Ali vse to še ni nič. Šestnajstletni Orso, amerikan-ski velikan, pol Indijanec, pol be-lopolten, bode šest osob, tri na vsakej rami, nosil po cirkusu. Po-leg tega je vodja ponujal 100 dolarjev enemu, kteri bodo Orsota zmagal v dvoboju.s pestmi. V Anaheim bo govorili, da bode v ta namen prišel iz Bernardino hribov sloveči borilec z medvedi ,,grizzlv". Bil je to lovec, sloveč zaradi svoje po-gumnosti in moči; odkar je California naseljena, je bil to prvi mož, kteri seje z velikimi medvedi boril samo z velikim nožem. Ta točka sporeda je najbolj vabila meščane iz Anaheim, ker ako bodo Orso, dosedaj najmočnejši človek, premagan, bode rešena slava Californije. Ženske so se zelo zanimale za točko sporeda, v kterej se je glasilo: „Or-bo bode na 30 čevljev dolgem drogu noBil malo Elso, takoimenovano „čudodelno dete". Ona jo najlepša deklica, kar se jih je kedaj rodilo. Akoravuo komaj 13 let stara, ponuja vodja 100 dolarjev vsakej deklici, brez razlike polti, ako zamore tej krasotici tekmovati v lepoti. Deklice v Anaheim so vihale nosove, ko bo to čitale in rekle, da se „ladylike" ni mogoče meriti, ali celo spuBtiti v tekmovanje z gospi-cami cirkusa. Vendar se je vsaka odločila za kratek čas zapustiti domač gugalni stol, da vidi kako se zadeva steče, ako se jej predstavijo sestre Bimpa. Obe sestri Bimpa, Refugia iu Marcedes ste tudi raz fini bugy čitale lepak. Nju obrazi niso kazali niti najmanjše razburjenosti, dasiravno sti vedeli, da so vseh očesa na nju obrnjena, navidezno prosč, da naj ohranite čast Californije in evetu dokažete, da
nikjer ne cvet6 lepše cvetke kakor so te dve Californičanke.
V lahnej obleki rožnate barve «o Bedele v s cvetkami okraSenem bugy u, bile so tako nedolžne in čedne ter popolnoma sveste svoje lepote. Jel i čudo, ako je bil ves Anaheim tako ponosen na te lepe Človeške rožice? Kdo je ona „Elsa" v cirkusu, ktera ju hoče nadkriljevati z svojo lepoto?
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
Iz Kansas City, Kans., se nam poroča, da je društvo sv. Petra in Pavla imelo volitev odbornikov, izvoljeni so bili: Andrej Boje, predsednikom; Janez Forlič, podpredsednikom ; Janez Brunski, tajnikom ; Janez Spicnagel, blagajnikom ; Peter Mihar, I. denamičar; Janez Bižal, II. denarničar ; Janez Kure, bolniški predsednik in zastopnik K. S. K. J.: bolniški odborniki ; Pavi Mihar, Frank Bende, Jurij Maurin in Jožef Kral; Jožef Dragoš, nadzorniški predsednik; odborniki: Juri Snelar, Janez Dr-žan ; Anton Drganc, predsednik zabavnega odbora, Jožef Majar in Janez Kobetič, odbornika; Peter Snelar, vratar; Frank Bojane, zastavonoša. Društvo štejo 50 udov.
* * *
V staro domovino so se podali: Anton Weis in Jakob Ma-jerlo iz Towra, Minn., v Črnomelj, a parnikom ,,Kaiser Wilhelm der (irosse"; BlažSkubic iz Wauk.'gan 111., v Peševco pri Ljubljani, z „\\'esternland"; Jožef Gorišek iz Bessemer, Pa., v Vrhpolje, s ,,Kai-serin Louise", Jernej Krašovic v Novo Vas pri Rakeku, Anton Boh na Polico pri Višnji Gori, Anton Papež v Žužemberk, vsi trije iz Glo-beville, Colo., Gregor Nebois sč ženo iz Springville, IU., v Ljubno; Janez Pirnat in Štefan Lušin oba iz New Comerstowna, O., k sv. Gregorju; Jožef Petrin iz St. Louisa, Mo., v Rečico na Štajersko, vsi iz ,,La Touraine".
* t *
Toča. V Moravčah in okolu
Litije je močna toča pobila. Ubogi kmetovalci!
* • *
Lastno mater umoril. V Zg. Pimičah v okraju Kranju ubil je bivši tovarniški delavec v Medvodah, Fran Burger, svojo
lastno mater na polju. —
* * *
Štajersko novice. Pogo-relo je Blažu Roškarič v Zgor. Ročici hišno in gospodarsko poslopje 1 Sumi se, da je ta čin storila hudobna roka. Škode je 500 gld., zavarovan je pri domači banki „Sla-viji", ktera mu bo gotovo pošteno izplačala zavarovano Bvoto ! — Pri Sentiljskem predoru pri Mariboru utrgal seje vsled dolgotrajnega deževja velikanski plaz ter zasul že-leznocestni tir. Skoraj ves teden so delali, da so zopet oprostili progo. Med tem časom marali so potniki iz vlakov izstopati, iti peš okolu zaBipa ter jih je še le na drugi strani sprejel vlak od nasprotne Btrani. Seveda je bila pri celem prometu vselej več urna zamuda.
Moč telefona. Nedavno je izginil v neki varšavski rodbini dragocen zlat prstan. Gospodar je sumil, da ga je ukradla njegova služkinja, kmetica z dežele, katera je šele pred kratkem prišla v Varšavo. Pozval jo je k svojemu telefonu, sam pa je šol v bližnjo slaščičarn ico, in od tam je po telefonu služkinji zapovedal, naj vrne prstan. Kmetica telefona še nikdar videla ni, miBlila je, da jo sam vrag straši ter zato tresoča priznala, da
je res ukradla prstan.
* * *
P r ejja eten trgovec. V Ma£-seillu je pred meseci zavaroval nekti trgovec pri znani banki jednegk svojih pomočnikov sebi v korist x& 600.000 frankov. K zdravniku pa ni poBlal njega, ker je bil že na smrt bolan, marveč druzega, povsem zdravega. Ko je kmalu natio bolni pomočnik umrl, pripravljena je bila zavarovalnica izplačati trgovcu denar. Pa v zadnjem tre-

i
otku je dobila od anonimnega do-ianika svarilo, naj ne izplača za-vane svote, ker jo je trgovec rekami. Sumi se, da je trgovca ovadil on i Človek, kteri je šel mesto bolnega pomočnika k zdravniku in *ato, ker mu trgovec ni hotel izplačati za njegov trud zahtevane svote. • * *
Oblak bo je utrgal v Bela-polanki v južni Srbiji in nastali so 'zato hipoma celi potoki, ki so dr-vili s tako silo, da so porušili več hiš in izruvali mnogo močnih dreves. Utonilo je 5 žensk in 4 otroci. Ob jednem seje vsula debela, toča, ki je uničila vso setev. Ubogi ljudje!
* * *
O boječ n os ti. Francoski pisatelj DugaB pravi, da so skor-t vsi ljudje v svoji mladosti boječi, marsikaterih pa ta boječnost vse življenje ne ostavi. Plahi so zlasti poeti, filozofi in učenjaki, dočim deševno omejeni ljudje navadno niso boječi. Znano je, da bo dušni velikani v praktičnem življenji strašno nerodni; marsikateremu izmej njih je velika tortura, kupiti
si novo suknjo ali par rokavic. * * *
Nemiri na turško-črno-gors k i m ei i postajajo nevarni ter se zna iz nj»h izcimiti še vojska, ako velevlasti ne posežejo vmes se vso odločnostjo. Albancev je zbranih na meji preko 20.000, kteri počenjajo vsakovrstna grozodejstva. Najbolj prizadeto je selo Berana, katerega prebivalstvo želi otresti turški jarem ter priti pod Crnogoro. V tem selu so Albanci pomorili mnogo ljudi ter Bkrunili dekleta in žene. Krščansko prebivalstvo v Be-raui in v obližju je na nogah ter je okolo 6000 mož pripravljenih preliti kri za svobodo. Črnogorska vlada je poslala dosedaj na mejo okolo 4000 vojakov in nekaj topni-čarskih baterij. Poveljstvo nad turškimi četami, katere naj ,,mirijo" Albance, prevzel je znani Edhem-paša. Seveda se Črnogorci kar nič ne zanašajo na odkritosrčnost Turške ter bo resno pripravljajo za vsak slučaj, akoravno je dal sultan nalog Edhem-paši, da strogo kaznuje provzročitelje nemirov ter v sporaz-umljenju s črnogorskim vojvodo Martinovičem poravna škodo, kar je sultan tudi naznanil knezu Nikiti
v laskavem pismu.
*
* *
Nevihta na Ruskem. V srednji Rusiji je bil strašen vihar, kateri je naredil veliko škode. V Miesvicu je podrl več hiš, vsled česar je bilo devet oseb ubitih in
več jih je bilo ranjenih.
* * *
M učen i k. V Montagutsk^m samostanu pri Barceloni je pred kratkim umrl misijonar Caharija Biurrum. Bil je na Filipinah, kjer so ga roparji vlekli v gore ter mu prizadeli neštevilno ran ; potem so ga pustili samega brez pomoči. Težko ranjeni misijonar je blodi1 sedem dnij in sedem noči j po gorah, potem je šele prišel v obljuden kraj. Ves ta čas se je živil o sadju in koreninah. Iz Manile so ga pre vedli v barcelonsko bolnico, kj^r j •
umrl vsled strašnih ran.
* * *
Andrfee in njegova tovariša 11. julija bode minulo leto, odkar je odplul Andree s svojima tovarišema, s Friinklom in Strindbergom v zrakoplovu na severni tečaj. Dva dni pozneje je poslal po golobu pismonoši poročilo, ki pa je bilo skoro brez vrednosti. Zato pojde izborna WWlmannova ekspedicija iz severne Amerike iBkat ga. Pred kratkim je izjavil poročnik Balduin, kteri se tudi udeleži ekspedicija, da kani ekspedicija iti kolikor možno daleč proti severu, ter da mora Andree biti le v Frana Josipa deželi. Ako ga tam ne najdejo — tako menijo vsi udeleženci ekspedicije, — potem se je ponesrečil, kajti nemogoče je, da bi bil v svojem zrakoplovu dospel v Sibirijo ali na Alasko.
Smešnice.
Otročje. Polde: „Ako kdo pisati nežna kdo pa potem podpiše spise?" — OČ9: „Trikrat se pe dkri-ža I" — Polde: „Ali tako tudi Judje stor£?"

Trgovska skrivnost. Kupec: ,, Po vej te mi kak razloček pa je med prvo in drugo vrsto kave?" — Komi: ,,Povedati Vam hočem... ali ostati mur« med nami! K prvej vrsti kave primešamo slabejo, k drugej vrsti pa med slabo, boljšo I"
Uga n o 1. A.: ,,Ima li tvoj pri-jateli Fric lepo pohištvo?" — B. : ,,Iu kako krasno!.... Kaj tacega si more le oni omisliti, kteri vse dolžan ostane!"



Odkritosrčno. A.: »Gospod doktor, kako bode zatoženi mogel dokazati, da sem osel?" — Odvetnik : ,,To nesmete za tako težko smatrati!"
,,N o v o š e g n i" fante. Oče: „Fante, fante, — nič se ne učiš računati in pisati 1" — „Ali oče, po-čemu pa imamo dandanes stroje za pisanje in računanje?"
Odvetniški govor. Zagovornik: ,, Za toženec je svojo dejanje prouzročil le v silobrani; ako no bi Bvojega napadalca ustrelil, ne bi danes v tej dvorani sedel, temveč na lastnem nagrobnem spomeniku!"
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $10.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošilja te v registrirana.
■ti
e je?
FRANK PERKO, po domače Pri-mec, doma iz Ambrusa, župnija Žužemberk; prod t» leti je bival v Leadville, Colo. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegove j sestri: Aua Te k a n č i č. Box 402, Aspen, Colo.
Naznanilo.
. Ako je komu pokojni Janez Skufca k:ij dolžan ostal naj t-> meni naznani in dokaže v teku'me seca dni.
FRANK PAPESH, 200S Ga In met Str.. Pihur -t. Micli
Talilo na naročilo. %
Vse častite gg. naročnike, kteri plačujejo list polletno ali četrtletno prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili in sicer naznanjamo, da bodo
„GLAS NARODA"
počenši s tem tednom izhajal
^ DVAKRAT NA TEDEN^
zato prosimo, da bi nam poslali za pol lota S 1.50, za četrt leta 75 centov. Celoletni plačniki pa naj nam M ago volijo doposlati še 50 centov, kar lahko v poštnih znamkah store.
Prosimo vse dosedanje naročnike, da bi nam zvesti ostali in list tudi nadalje podpirali, a poleg tega še agitirali med druzimi rojaki v na-ročitev, saj listje v istini dober in zasluži podporo. Vsak Slovenec, kteri zna čitati, bi moral biti naro-čeu na ,,Glas Naroda". Na delo rojaki!
List se bode zelo oziral na sedanjo vojno in donašal tudi slike ovojni in načrte. „Naprej !" bodi naše geslo!
Z veleštovanjem:
Uredništvo in npravništvo „<»LAS NARODA".
n^MMMMx^m^mnmmmmmmmmmm
| Mestna hranilnica ljubljanska
M obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g
M	l»o 4°lo	1
m
M K K
JU nost ali pa s posredovanjem „Glas Narooa'1.
brez odbitka novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav-
wtmmammmmmMS&
MAURIN &B ANO
418 Pine Sir., Calntt, Hleb.,
DOMAČA POGBEBMA
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega ru„r t v n š k e g a odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi tu krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo Bkrbeti za nobeno stvar v takoj priliki. Vso to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo /a k r s t e, poroke in dru^e prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
Maurin & Bano.
..Lk .lA-.-ia,. .nii;.,.....im.....Muh..
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika A
130 Greenwich Street, New Yorw
(v bližini tiskarne Naroda").
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in zeleziiiške listke
pe najnižjih cenah.
'•nn^u.jr^pir
ti*:**



JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glte-nim od naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz j'*kla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano iu prva poprava brezplačna
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIKT, m.
1



EDINI SLOVENSKI
FR.
»GLAS NARODA'
109 Greenwich Street,
posreduje
ZAVOD! &
New York,
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Parobrodne dražbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRVZBA, BREMNARSKI LLOYI), HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD
Francoska parobrodna družba
Coijapie Tu
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1WSBRIK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
16.	julija.
23.	julija. 30. julija. 13. avgusta. 20. avgusta. 27. avgusta. 30. septem.
17.	septem.
24.	septem.
Glavna agencija za Zjed. države • in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
La Bretagne La Navarre La Gascogne La Champagne La Navarre La Touraine La Normandie La Champagne La Touraine
Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
ceno in zanesljivo, dosedaj hmo odposlali že nad
poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave.
Pri večjih svotah in men ji vi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice.
iaslov
\ posleduj -m ča-u lovi naš. rojake z našimi kovertami ijudilovei, kteri govore poljski. slovaški, hrvatski in tudi kdo z lo slabo kaj slovanski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in odrejo, kar je že marsikdo ok isil.
ldio z napisom „(ii; 3 Aaroda .
, Kdor potuje raj bode previden, ker drugače ga žep
boli.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smo d k e.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-| HART in OBER PIVO.
__Dobro prenočišče za potnike.
Podpisani priporoča vaem Slovencem Bvoj krasno vrejeni
Hotel JFlorence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
UsioglLjisoo-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar j« v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
KNAUTH, NflCtiOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
„ Jjpoglcjc in izterjnje zapuščine in dolge ve.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, IVIich.,
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po inko ti i z k e j ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list.).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako ne mi gotovi novci. Money Order ali chek pošlje z naročijo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEE:
328- E. 70 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi
Spretni agentje se sprejme proti ugodnim pogojem
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin*za % katoliška % društva.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in
druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.

Posebnosti naše hiše so:
I talije (društvena znamenja).
Zasi ve, baudera, prepasnic« in redovni znaki.
S« bije,
rož nice,	/
čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
uar V Mi to .napravimo jnatanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje naša specijaliteta.
Ustanovljeno: New York, 18:3. Cincinnati,', 1660. Chicago 1887.
r
n A„l.liilb;,.| •ail.l.rLliu.....iJlli -...lin........... ^
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterein je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
, in na 15 kamnov samo
$15.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočani z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
R. MAT»ISON STR RET. t HH'AtiO. I M..
JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
z groeerijami. razno obleko, pon-dmo delalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za moške, ž<ns»ke in deca ; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; daljo svojo
L
v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za v&e črte in vse kraje Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vgem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
'Rojaki, podpirajte domačina !
m m

w m w w
-J
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zarnore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremJjeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 "komadov, veljajo Je $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem.
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor ^em zanj dal, boljšega ne bi dobil.
Rud. Pechauer.
Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO.,
P. 0. Box 1355.	45 Vesey Street, New York.
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemšk ga vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoba se siovenskemu občinstvu
za
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče aii se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na
m o ±3Zl. si30i3zLzcL0
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. I VAiV rOHBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. " Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Waluut Str.,
KANSAS CITY, /	MISSOURI. /