Slovo staremu letu. Leto 1884 umira. Kmalu utone v preteklosti. Ozrimo se ob konci nanj za slovo. Obetalo je sprva sploh malo, a doneslo veliko več, kakor smo se nadejali in tako je letina povprek boljim prištevati. Priraslo je vsega nekaj; zrnja prav lepega in sadja pvav '¦'cliko Ljudje ao posebno od alednjega dobili lepih denarjev iu ai precej pomogli. Bodi hvaia ]?ogu za ves blagoslov, ki ga je letoa nam naklonil. Kraljestvo božje na zemlji, sv. katoliška (/Prkev, napredovala je zlasti v Ameriki, kder je bil velik cerkveni zbor, v Airiki, Avstraliji, Indiji, mej protestanti na Nemškem; papež Leou XIII je cerkvene razmere uredil naSvi carskem, v Belgiji, akušal Cerkvi mir nakloniti na Nemškera, Ruskem. Znamenita je njegova okrožaica zoper aedanje autilfriste, freimaurerje, ki posebno na Italijanskem, Francoskem in v Belgiji razsajajo, tudi v Avstriji ae po robu stavijo, najbolj s pomočjo lokavih Judov. Veliko preganjanjo trpijo katoličani na Kitajakem, kder jih zavoljo vojske s Fraucozi ailno sovražijo. V oarednjej Afriki pa je Malidi prizaneael katoliškim misijonom. V politicnem oziru je znamenita tricesarska zveza, katero so trije eesarji: avstrijski, nemški in ruski bili sklenoli na sliodu v poljakih Skjernevicah, da Evropi ohranijo mir. Prebivalatvo množi se v Evropi silno, oderuštvo in liberalno gospodarstvo izaesava delavne stanove in kupiči denarjev v peateh pičlega števila izvoljencev, Valed tega airi se siroraaštvo, narašča grehita in hudobija, neti fl,ezadovoljnost; rodijo obupni nihilisti, anarhisti, praktičui neverci in bogatajilci, ki hočejo z revolverjem in dinamitom priboriti človeštvu drugi red ali prav za prar še hujši nered. Tako bilo je letos povsod toliko socijalističnik niftorov, zlooinstev. pravd in obaodeb. Veliko ljudi pa se je izaelilo iz Evrope in tudi vlade evropake ao začele v tujih delib aveta iskati novih zemljišč, da obilico ljudstva odpravljalo. Na Italijanskem umrlo je veliko tisoč ljudi gladu (bolezen Pellegra je glad). Ni čuda tedaj, da je tudi kolera silno pobirala medlo ubožno ljudstvo na Italijanskem, Francoskem in Spanskem. V Avstriji vladarila sta grof Taaffe, pri nas še precej mirno, in Tisza na Vogerskcm, ki pa je imel dovolj sitnob zavoljo Judov in Hrvatov. Znameuito je, da so letos dodelali Arlsko železnico, potem železnico v Sarajevo in Beligrad. Nemško-liberalna stranka je liudo razsajala pa je vidno opešala. Zastonj ti'oši denar, zahman rogovili šulvcrein, jalov je vea napor v njihovih pojudenih in podmitanih novinali, prazuo vse kričanjo njihovo v državnem zboru. Potrle ao jih zlasti zadnje deželnozborske volitve: propali so v Predarlskem, Tirolskem, Salcburškem in gornjera Avatrijskem popolnoma. Na Stajerskem so zmagali, ker so nekde pomoči dobili, katere še niti vredjii niso. Slovani v Avstriji krepko napredujejo duševno in gmotno. Dokaz: česko krasno gledišče v zlati Pragi, pomnoženo število časopisov, galerija slik v Zagrebu, alovenske posojilnice; rastoea književna vzajemnost. Kako mogočno da je mej Slovenci začola pojavljati se narodna zavest, to nam svcdočijo zadnje volitve na Koroškem in Stajerskem. Celo uže zapuščeni, ubo°i Korošci so s tremi poslanci prodrli in btajerski Slovenci smo v rea besnej volitevskej borbi aijajno zmagali. povaod na kmetih. in v dveh mestih. znatno glaaov si pridobili, posojilnice. sadjerejsko in hmeljarsko društo, Slovensko društvo, Sokol. pevsko društvo in domojlubi vseli atanov delali so pogumno in vspešno. Največ trpel pa je gotovo naš nSlovenski Gospodar" v tem letu; vendar tudi to najhujšo borbo je srečno prestal. Konečno bodi še izrečena najiakrenejša zahvala vsem. ki so naš list kakorkoli podpirali in širili. Slava in hvala jim! Vsem dobrim Slovencem pa želimo: Veselo novo leto!