*' i^tiochlSbl. k. k. Hofbibliotliek, SS%4- „Soea" izhaja vsak fietvrtck in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrfc leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri .,j>o-slanicak" se piacuje za navaduo tristop-no vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ ;, „ » 2 » Za vece drke po prostoru. Wieu V Gorici, 4. novembra 1876. Jf^iH^^o^r (ilasilo slovcnskcga politicncga drustva goriSkcga za brambo narodiiili pravic. Powmezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov t Gorici v tobakarniei v go-sposki nlici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". NaroCnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor , Dolenec v Gorici. — Rokopisi sene ' vracajo; dopisi naj se Wagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-moznim so narocnina«nifca, akoia ogla-se pri urednifctvu. Volileem velikega posestva. Nas narod jo pokazal pri zadnjih volitrali za malo posestvo, da vi'finoiua vendar razumi, kako vazm* so volitvo v dcz. zbor in kako po-trebua jc clisciplina pri volitvah, kajti volil jo one kandidate, katero je priporocalo pol. drustvo pSloga". Kdino na Krasusejereft nekoliko pre-drugacila, ker se jc g. Dolenec iz jako vaznih razlogov uze vec dni pred volitvijo odpovedal in je bil voljen g. dr. Abrarn, kateri bode gotovo odloeno stal na braniku in sc nic* nianj no po-tezal 7a nase pravice, kakor sc bodo drugi po Slogi priporogeni poslanci. Zadovoljni sinemo torej biti z izidom zad-njih volitev in pohvaliti prosti narod na GoriS-kera, da se je|boljse in bolj narodno vedel, nego nckateri gospodje, ki so kot znaui jntriganti naj-prej Gorico proti SoCi osuovali, potom Gorico zapastili in za nSlogotf delali ter m odlikovali kot takozvani „AnsgleiehsmajerjiK, zdaj pa proti temu druStvu delajo na vse kripljc. Narodnjak nij intrigant, ki je Se le potem pri mini, ic ga Jjudje posedejo na prvo mesto, narodnjak nij moz veternjak, kipolen napulia danes temu, ju-tre onemu ponuja, kar nij v njegovi lasti, slab narodnjak in brezvesten je splob vsak, ki seje neslogo raej narod v najvaznejsali trenutkih; mi poznamo one mo2e in jih bomo odslej strogejSe opazevali; kajti na,4a dolznost je, da narod va-rujemo in branimo pred takimi eksistencami. Opominjamo torej danes prav resno one gospode, naj ne skodujejo, de uze nofiejo koristiti, naj ne bodo tako zeljni gospodarsfcva in naj ne mislijo, da brez njih se ne sme nie zgoditi na Slovenskem, Ce so se odtegoili poStenemu delu, naj ne na-suvajo drugim narodnjakom trnje na strmo pot, na kateri je Hie marsikater hraber delavee one- LISTEK Tovarii "Wt>x»tlisliLi. (Boveat iz nenolko-francosk© vojne) (Slobodno po nemSkem.) (Dajje.) HI. §tiri mesci bill so potekli od teh dogodeb in s Casom se je zaboravilo vse to, kar se je bilo prigodilo pri Maiijinem hrastu. V Oberbihltt ginil je dau za dnevomf ne da bi setbilo kaj posebnega dogodilo in le stoprv pred eiiim tedawin bilo je zopet niuogo govo-ricenja med va§Lani. PovocI k govorjenju dajala je naglo se Sirefa novica; da se vojna bliza s Francozi. To se ve, da so bivalci v Ob. meuili, da je ta le bosa, toda prav kmalu so morali spoznati, da temu nij taka; kajti v Unterbihlu, ki je le^al 2e onstran meje, skli-cevali so ze odpustniki (urlaubarji) in revervisti, pri-prave na vojno so se delate; pa tudi pisma, dohaja-jofia od sinov vojakov naznanjevala so, da se take priprave ne delajo samo v U., auipak 2e po vsej de-zelit Z veliko bitrostjo so se razvijali dogodki, x ko je bil na vsezadnje m 12 dui potem v Uutb. pred GlaSerjevo hiSo voija in klic kraljev bavarskemu ob-ciostvu naznanjen, nij uikedo vec dvomil, da se res vojna ule bliza. mogul. Posebno pa moramo nas narod opozoriti na take narodnc krte zdaj pred volitvijo velikega posostva. NaSi goriski Italijanfiifii m si lctos vmislili, da hoPojo enega svojili vriuiti v slovensko veliko posestvo, hodili so uze nckateri ageutje tc klikc po slovenskili vaseli in nagovarjali velike posestnike, naj volijo nekega gosp. Luzenbergerja, moza, katcrcga nc pozna noben Slovenec; in ki tudi v mestu ne slujc kot kaka posebna luc.— Zdi se nam, kakor da bi se boteli g. Italijaueiei iz nas norca delati. Vendar pa noeemo in nc smemo prezirati nevarnosti, katera nam preti posebno 7, ozirom na nckatcre narodnjakc, kateri bi menda raj Si paktirali z Italijanciei ncgo se „Slogo". 2alostno pa resriifino: naS narod se ne more otrcsti proklctstva needinosti, naso narodno rcfi spodkopujojo lastni sinovi, ker pri nas ho6c vsakdo nokaj ukazati in nikdo so ne pndvrcLi rad sklcpom veein; ti slovenski nezniot-Ijivei podobui so onim poljskim ^labtCiiem, kateri so imeli veto, pa z lijim pokopali poljsko nckdaj tako mogo6no kraljestvo. Glede na to, da so knieCki volilci votili po-polnoma korektno in se odlikovali v izpolnjeva-nju svojc narodno dol2nosti} glede na to, da se je pri zadnjib yolitvah pokazalo, da imamo mej scboj jako nevarnih ljudi, ki spodkupujejo narodno Slogo in sledujifi glede na veliko nevar-nost, da nam vslcd nesloge v lastnem taboru Italijani ne vrinejo enega svojili in nas sopet potisnejo nazaj za mnogo let ter nam poSkodu-jejo vso naso setev, ki nasje stala velikanskega truda, glede na vse to: klicemo Vam, velikim posestnikom, ki se veeinoma pristevate k slo* venski inteligenciji; ne zaostajte za prostim kmefikira volileem, ampak pokazlte svetu, da se v resnici smete priStevati mej evet naroda, ne Vsi mladenci v U. so 2e zapustili oeetovske hi§e, in marsiktera niati je bridko plakala po svojem „Ja-nezu", kateri je odromal na bojno polje. Bivalci v Ob., katere je vezala z Ijtidmi blilnje vasi ne sarao familijarska vez ampak tudi sorodstvo, omilovali so odsr6no nesrefine mladenice blilnje vasi. Pa nobeno sree nij bilo tako bojeSe kakor —* Milkino, Od onega kobnega dn6 v gozdu nij videla ve5 Franja. En mesee pozneje izve, da je pristopil pro-stovoljno v Regensburgu vojakom. Zelo se je pre-straSila zaradi tega, vendai* je slutila, zakaj se je hotel Franjo za dalj easa domovine ogtbati. Se ve, takrat nij mislil le nikedo resno na vojno, a temu nij bilo dolgo tako, ker zacelo se je precej govoriti: vojska je gotova. Milka je bila vneinalem strahu za ^ivenje svojpga dragega Franja, Bog ve, kako se mu bo go-dilo v vojni? Tudi Jakob, Gla^arjev sin iz Unterbihla, pokli-can je bil kot odpustoik v vojake. Dau njegovega odhoda dobila je Milka sopek, v katercm je bil skrit listid na kojem so stale besede: „Odpusti mi I* Drugega dne pa je prinesel Jurijfie, pastir iz TJnterbihla veselo novico za deklico, Franjo je svojim starSem pisal malo easa pred marSem in v pismu bilo je nekaj vrstij tudi njej namenjenih. Pozdravljal je v listu Milko, daja jej upanje, da jo utegne §e srecno videti ter jo naposled prosil, naj se ga vedno spo-minja, ^e tudi mu francoske krogla sree prodere. Milki se gorke solz6 udero na lktifi, na katerem je bilo to pisauo in Vse dolge noOi kle4ala je pred poslusajte intrigantov, domacili in ItalijancSidev, kajti eni iu drugi hocejo Skodovati naSemu na-rodu, in priditc po mogofiosti vsi k volitvi j Co pa jo kedo zadrzan, poSlje naj nam, all pa odboru nSlogc" pooblastilo, katero mu bode izrocil kak zaupni mo2 drustva „SlogaK; vsi oni volilci vc-licega posestva, ki bodo priSli osobno volit, pa naj sc oglasijo dan volitvo dne 11, t. m. ob 9. uri zjutraj v gostilnici Faiferjovi, kder jih bode odbor „SlogcK pricakoval in bo & njiml iKitaiijciio pomenil n volitvi, u^c zdaj pa naj so varujojo, da jib kedo no provari in naj nikakor nc pasijo na drugc nasvete, ncgo na ono, katere jim bode dalo drultvo BSlogaM, ki vestno skrbi, da bodo slovenski narod castno zasto-pan v prihodnjem de^. zboru, Volilci velieega posostva! f eiavna jo Wla, dosti truda stala jo pridobitev, vsled katore i-mamo mi Slovenci 8 svojo poslancc velicega posestva, glejte, da no zgubimo to dragocono pra-vico po lchkoini§Ijenosti in da nam ne podcroto to, kar snio tako tezko sozidali. No odtegujto se torej volitvi, vsak naj voli, ali osobno ali s pooblastilom sledecc po odboru »Slogeu postav-ljene kandidate, kateri so se vsi pismeno in ustmeno zavczali, da bodo vodno postopali edino in neustrasljivo v intcresu nasega naroda in po nacelih na§ega dru§tva, katerega naloga jc, bra-niti narodne pravice, kolikor jih narod ima do-zdaj in pridobiti mu se vse one pravice, katere mu grejo po naravi kot svobodnemu narodu. Kandidatje za veliko posestvo so slede^i: 0, dr. 'Alex. Rojic, zdravnik in pos. v Gorici, n A. Malnid, vel. posest. in lupan v Kanaltt, „ Daniel Godina, vel.pos. in^upauvAjdov§ciui. bozjiin razpelom ter prosila Boga, naj jej ljubljcnca variijc. Ko je doSlo nazuaiiilo o prvej bitki in zniagi nemskft vojske in ko so va§6ani, tega veseli, na go-rah onostran meje ogenj za^gali, rosno je bilo §e bolj Milikino oko, in bilo jej je tako, kakor bi jej bil kedo povedal, da med sto in sto padlimi je tudi nje Franjo! Med temi trajajocJini in trdimi srenirai boji tt* pali sti lici nesrecnici. Preje tako svitli ocesi izgubili sti svoj lesket in Milka je bila le kakor sanjajoca med budecimi. Strijc Tone je paL opazil spremembo deklicino, vendar nij o tern dolgo casa niLesa spregovcril, da si je bilo citati na njegovem celu, da nij zadovoljen, da se deklica ^alosti. Zakaj je molcal, tega ne vemo. Bilo je konec meseca avgusta; mnogo je bilo govorjenja, kako srecno se bojuje nemSka vojska in kako st nie bliza Parizu, ko nekega dne nepiicako-vano strijc Tone stopi v sobo Milieno. Deklica je sedela pri oknu in givala iu soke, ki so bile na njenih trepalnicab, kazale so dovolje jasno, kaki obcutki jo obbajajo. Strijc Tone bil je vvzadregi in nij vedel, kako bi zacel i njo pogovor. Casopis pa katerega je imel v rod, reSi ga takoj iz zadrege. OilkasljaviSi se prienc. „1,u stoji u^e zopet o nekej bitki, katero so Nemci dobili, a bilo je straSno mesarjenje — znabiti so se tudi fantje Uuterbiheljski tarn Vrio sponesli. Milka je miruQ posluSala, a niti ocesa nij odve-nila H delft, Jngoslovansko bojiSce, ! Slutnja, katero smo izrazili v naSej zadajej §te- | viHri, vresnicila se je popolnem, kajti zares bill so se | fe 22. in 23. t m. prav Jjuti boji roej Serbi in Tar- | ci pri Djunisu v moravskej dohm. lz turskega vira do&la so bila porocila, da so Turci vzeli Djunis in ˇso serbsko vojsko razperSMi, mej tem ko so Serbi j terdili, da so bili Tuvci 23. t m. pri Djunisu pobiti is nazaj verzeni. Resnicno bilo je pa na vsem to, da so Turci zares naskakovali Djunis ter da so ne-koliko pozicij Serbom vzeli vendar pa ne celega Dju-jrisa. Bili so se tedaj prav hudi boji celib 6 dni in vspelu, katere so desegli Turci, je bila pridobitev Yelicega Siflegovca in Gredetina in nekojih pozicij pri djunisu, MisUl jf vsakdo, da bodo po teh hudih bojib Turci kakor navadno zopet 14 dnij mirovali in da nastopi nekako nedogovorjeno preroirje, ali temu »ij bHo tako; kajti Turci so vsaki dan Se vedno na-padali Serbe pri Djunisu, 28. t. m. poskusili so z ve-ami silami vzeti Serbom Djunis, 2&, t. m. posrecilo se jim je pa napadsi v naskoku z v&erai svojimimoc-mi, Djunis dobiti v svojo oblnst. Hurvatovia uraak-nil so je proti KrnJevcu z jednim oddelkom in usta-vil se je stoprav pri Gaglovi na poti mej Djunisom in KruSevcem; Cernajev obemil se je pa z ostalo voj-sko proti Deligradu. Turci skusajo sedaj tudi cez Moravo pri Adioveu in drugod in 4anes imamo uze porocila, sicer le iz turskega vira, da so Turci vzeli v naskoku Aleksinac ter da uze tudi Deligrad bom-bardirajo. Kako ljut je bil boj za Djunis spricuje nam velika izguba turska, katera se ceni na 10.000 moz mei tvib in ranjcnih; za scrbske izgnbe §c se nic ne ve. Drugod na serbskem bojiseu vse rairuje, samo pri Javorji na Ibarju skusali ho Turci uze zopet generate Novoselova nazaj na Serbsko potisniti, kar se jim pa nij posrecilo, temvec izgubili so Se nekoliko svojih pozicij; p;i Zajcarji je baje padei poveljnik ti-rnolki serbski vojski Medvedovski v nekej nu«lej bit-ki. Danasnja porofila pravijo, da nameravajo Turci tudi na Drini povsod ofenzivo poprijeti in naravnost proti Belgradu marSirati. Iz Belgrada poroca se, da so dobile vse reserve povelje odpotovati na bojuo polje. 0 Despotovicu cujejo se vedno kaka ugodna porocila, ceravno so Turci uze davno proglasali, da l)e-spotovicevih cet nij veC v Bosni. Ba§ dancs dosla porocila pravijo, da je Despotovic dospel do Skopelj (Dolnji Vakuf) na cesti mej Travnikom in Livuiin in da je ber2kone dobi v svojo oblast Razni oddelki Despotoviceve vojske Stejejo skupaj nad 5000 mo2 in imajo sedaj vso severo-zahodno Bosno do Baujaluke in spodaj do Skopelj v svojih rokah. Iz Cernegore poroca se, da se je Dervi§ pasa u-maknil iz Spuia in Podgorice cez Mala Hoti proti ju-gu, pustivsi v imenovanih krajih dobre posadke. Tedaj je res, da se od juzne strani Cernogorcem nij ni-Cesa vec bati; sedaj bodo pa gotovo mahali po Muk-tarji in gotovo zapode vse Turke iz Hercegovine ter se zdruzijo z bosuiskhm ustasi pod Despotovicem. Terdnjava Niksici, znana iz hrcegovske ustaje, uda se y kratkem casu Cernogorcem, kajti posadki primanj-kuje potrebnega ziveza in pomoci nij se jim nadejati od nikodar. Sicer se poroca iz turSkega vira, da je NikSicem poslal na pomoS Muktar pasa 8000 moz z obilnim iivezem, a prasanje je, ce bodo mogli prodre-ti skoz uze znano duzko sotesko (Presjeko) do Nik-Sicev; kajti tam stoji in je uze caka nad 4000 her-cegovskih ustaSev in dva batalijona fernogorskih ju-nakov. Dopisi. Strijc Tone se nezadovoljen popraska za uho ter nadaljuje po tem: „Jakob je svojim star§em pisal, in naznanja, da je na cuden naLin bil reSen iz smrtne nevarnosti,...on te pozdravlja, Milka." Deklica povzvigne po teh besedah glavico iz 2a-lostno-resno de: nHvala Vam, strijc, da ste se sami semkaj po-trudili sporoditi mi njegov pozdrav... pa, Bog ve, da bi mi bilo ljubSe, da bi se me Jakob ne spominjal!" Strijca Toneta, kateri je bil uie tako jezovit. po teh besedah koj gnjev popade. »Hudirja, uze zopet ta prevzetnostl" kridi jezno W>ko vzdignivSi, „in zakaj, lc povej mi, noce§ nW ve-deti o Jakobu?...on je Glaiarjev sin, ima lepo po-sestvo in je fant, da je kaj. Tebi pa se zmerom roji po glavi Franjo: te prijatelj tihotapski!K Milka, katera je do sedaj nepremekljivo sedela na svojej stolici, vstane naglo s stola in se obrne proti razsajajoceinu strijcu, doCimnjeni bledi lici mala rudefoca polije, BStrijc", refie s tresocim glasom, nvi me k lju-bezm do Jakoba ne moretc siliti. Franja pa ne pu-stim zrairjati, ni od vas ni od nikogar drugega I* Strijc Tone stal je kakor okamenel pred Milko; ne bil bi verjel, da se bo upala tako energicno zal Yrwti ga. V Gorici, 2* novembra. (Izv. dop.). Voli-tev dezelnih poslancev — nasi mestni patres conscripti. —Kakor znano, bila je v Gorici preslo nedeljo volitev dveb dezeluih poslancev za obcine goriSkega okraja. Voljena sta bila Dr. Jo-sip Tonkli s 67 in France PovSe, prof, kmetijstva, s 69 glasovi, mej tem ko sta Dr. Josip Abram in Fa-ganel dobila prvi 42 in drugi 43 glasov. Vie na vse jutro volitvenega due dohajali so voliki v mesto in kakor blisk raznesla se je bila novica, da dclujejo in agitujejo nekateri mozje za Dr. Abrama in Fa-ganel-a. Vsled tega, ami se samo po sebi, da niso tudi Slozani rok kiizetn derzali, ampak da so tudi oni storili, kar jim je disciplina in narodna cast vele-vala. Cudiii se je bilo res, kako naenkrat pred vo-litvijo nastopi na pozorisce nek hud tukajsni lahon, katerega je sicer rodila slovenska mati, kar je pa on uze davno pozabil, ter htiucc se Slovenca ag^tiral na vso nine za kandidata nasprotne stranke. Kako se derzne tak clovek vmeSati se v nase naroduc stvari in mej na^imi posteiiinii natodnimi mozmi razpor ua-prav|jati ? Mislimo, da je bilo to clovefie poslano na-vlasc od tukajSne ultraiahonsiko svojati, katera ima svoje shajalisce v gosposki ulici, kajti tje zahaja in mej njiroi se vedno nahaja ta narodui oJpadnik, Ce bi se upal kje drugod kaj tacega delati, posvetili bi mu s pestmi. Pri tej volitvi bil je tedaj nas naiod ceptjen v dve strauki, in kedo je vsemu temu kriv. Poznamo nekateie, pa jih nocemo imenovati, sjamo vedo naj, da mi tudi vemo, kje in kod so delovali. Le to moramo opomeniti nasim eitateljetn, da so pio-tiagitatorji, ne vsi, pa nekateri, pri obcoem zboru drustva Sloge z obema rokama glasovali za kandida-turo Dr. Toiiklija in prof. Povseta, da so pa pri volitvi biii glavni voditelji v nasprotnem taboru, Drugi so ob svojem Casu mnogo prigovarjali, naj se skle-na Sloga mej narodnima strankauia, a na dan volitve pokazali so, da jim jc sloga le na jeziku ne pa v poStenem, niozatem srei. Nasprotna stranka rekrnti-rala je svoje priverzence iz vipavske strani, Kihen-berga in po vecini tudi iz Kanalskega in vlovila je til pa tam Se kak glas po velikauskcj agitaciji. Naj-b(dj smo se cudiii itiheiiberLanoin videti jih mej >ia-sprotniki Sloge. Vsem tem res ne moramo vedeti hva-le, ce ne za to, da je iwSa zmaga sijajnejSa, ker smo ravno imeli protivnika, katerega smo morali premaga-ti in smo ga tudi vkljub velikanske nasprotue agita-cije prcmagali. Tembolj moramo pa pohvaliti nase vr-le Brice iu mej njimi posebno Se stverjanskega ^upa-na g. Leonard ten, kajti vsi Brici stali so kakor en moz za priporocenca Sloge; tudi Dornberzani obnasali so prav verlo. Sploh naj bode izrecena s tem vsem o-nims ki so giasovali pri volitvi za Siogina kandidata, najtoplejsa zahvala. Na Tolminskem zmagala sta tudi kandidata, katera je bila postavila Sloga. Borba je bila prav huda in voljena sta bila Anton Gorjup z 72 in izidor Pa-gliaruzzi z 30 proti 35 glasovom, katere je dobil dvor-ui svetovalec Andrej Winkler. S to zmago sine se zares Sloga ponasati, k$yti kedor pozna tolminske razmere, imel je le malo upanja, da proderemo z na-simi kandidati; s to zmago prelomljen in uuiLen je menda za vselej vsegamogoCni tolminski upljiv, kajti za prihodnje odprejo se nasim tolmiuskim prebival-cem le se bolj ofi, da je treba voliti drugace, nego jim svetujejo Tolminci, kateri dobe za svoj trud m a-terijalno hvalo, malo ali pa celo nic volivci. Za sijajno zmago gre v prvi versti hvala g. Ignacij Ko-vaticti, zupanu na mostu in tolmiubkemu notarju g. Juvancicu; skoraj vsi cerkniSki volivci razun dveh, Deklica je mislila, da bo sedaj strijc se huje zatei razsajati, a temu je bilo drugaLe. Kake minute casa zre nepremakljivo v Milkino zarece lice, potem se pa obrne ter zapusti sobo ni besedice zinivsi. Gotovo nij bilo brezi nioci na njega deklicino vedenje. Bilo je za dosta casa zadnjikrat, da sta mej sabo besedico spregovorila. Strijc Tone gledal je na to, da nij odslej druge besedice z Milko crhnil, kakor ravno, kar je bilo potrebno giede gospodiujstva. Deklica je bila tega le vesela, vsaj je nij vec muCil z opombami o njenej sr&uej bolesti. Prve dni v septembm svetili s>o se zopet ognji na gorskih vrhih okoli TJnt., in pokanje moznarjev je nazna&jalo svetnoznani dan pri Sedanu, katerega due se je francoski cesar z vso svojo vojsko moral vdati Nemcem. Velikim in razveseljivim novicam slediie so pa br2 pisma, donasajoce v ne malo druzin zalost. Jakob, Glazaijev sin, je bil v bitvi pri Sedanu tezlso ranjeu iu je lezal v bolni§nici. Se huje je bilo sporocilo o Frairji. Hrabrega fanta rauili so Francozje pri nekej tepezki; br^ potem je bil pogre-San. Ali je Francozom v roke prisel ali v vojskinem hrupu osamljen na nezoanem mestu umrl, o tem je bilo vse negotovo. Novica, o zalostnej osodi Franjevi. raznesla se je takoj po celej yMi, \n priSia je kmafo tudi Miiki katera sta zavezana, volili so Sloginega kandidata. Dobio derzali so se Volcani in BovLani in §e mnogc druzih volilnih mo2, NajslabSe obnasali so se pa6 Ko-tarji, ki so le iz osebne merznje glasovali proti Slo-ginemo kandidata. V se2anskem okraji voljena sta bila Fr. Mahor cic in Dr. Abram; Slogin kandidat Viktor Dolenec odstopil je nekaj dni pred volitvijo od svoje kandi-dature iz postenega menenja, da on ne Seli, da bi se mej verle KraSevce trosil prepir in razdor, kar h mnogo, mnogo Skoduje. Tedaj bedarija je, ie kedc tako govori, kakor tukaj§nji italijanski „Isonzott, dL je napravila Sloga v Sezani fijasko. Mi vemo gotovc boije, kako so, stvari stale in kako sedaj stoje, pa ni, nam treba na veliki zvon obeSati, kar nij nikomui drugemu nic mar. V GradiSki volila sta se Dell Torre in plem Dottori. Za volitve v Gorici izvoljena sta kandidati grof Coronini in Dr. Maurovich, ce se Goricani Le; noc ne premislijo in ce ne postavijo kacega dvuzegi kandidata mesto dr. Maurovicha. Za kupCijsko zbor nico postavljen je baron Hitter; drugi pa ne bode kakor smo v zadnej ste v. omenili, vitez Pauletig, ke: not.i mandata sprejeti, ampak beizkone g. Gasser vendar pravi Isonzo, da se poleg Gasserja fte dva dm ga potegujeta za drugi mandat kupcijske zbornice. Ka kor znano, bil je dosedaj zastopnik kupcijske zborni ce v dezelnem zboru dr. Deperis, a sedaj ne bodi vec voljen, ker je izgubil zaupanje. Bad pa venda pride v dc2elni zbor, ker turn mu miga kot dezelue mu odborniku, ce sploh pride zopet v de2elni odboi letnih i200 gld. in te bi nemara tezko pogreSal. 0 menili smo v zadnjem listu, da bode kandidiral v Kor minu, ce mu prepusti ta volilni okraj Bernardelli. Da nes moremo reci, da bode voljen sigurno v Korminu iu kaj bi ne, saj je za-nj agitiral in moledoval ne] visji goriSki duhovnik od hide to hiSe po Korminu Nemara d'i je tudi pridusal Kormince, da gotovo vo lijo h n d e g a k 1 e r i k a 1 c a dr. Deperis-a. V Cer viujanu ne kandidira baj6 baron Pino, ker je uze vo Ijrn v poreSki zbor v Istri. SliSi se, da kandidira tem kraji bivsi predseduik do/elne sodnije dr. Visin NaSi mestni ocetje poloiJili so svoje roke na pra vazno delo; oni hoccjo nainruc naso Gorico popolner italijansko napraviti; ne upaj-o se pa menda delo na enkrat ii'Acrsiti, ampak stavili so si sand obroke, katerih imajo spolniti svoj nainen. Dragi citatelji vedite, da od sedaj naprej ne smetc vec reci „Trav niku, ampak „piazza grande" se ve da le, ce vam j ljubo; mi vam niCesa ne svetujemo, ker vemo, da oh derzite staro ime Travnik, ker topoznajo slovenskii italijanski prebivalci nase grohje in tudi vsi drug tujci, nc pa italijanskega „piazza grandou, katerem se na§i slovenski kmetje nikdar ne privadijo. Na „Studenecu spaciii so na§i Abderiti menda v „borg Aquedotto"; spaOili pravima, ker hoteli so Studeue prevesti v italijauScino, a to se jim nij nic kaj dobr posreftlo, ker menda ne vedo dobro, kaj pomenja slovent>kem studeuec. Korensko ulico mo rate odslc naprej zvati „via Formica41. Da bi se le clovek n smejai temu imenu. Ghetto glasiti se mora odslc „via Ascoli" in ulica mesniSka „via Morelli". Ali s se druge premembe sklenili, tega ne vemo; ali t povemo mestnim ofietom, da s tem ne dosezejo sve jega narnena, dokler ne premenijo inieua Gorica. Be ditc radikalni, ce uze hocete kaj doseci. Davkoplact valci pa naj placujejo lepo posteno obol za obolom z te aspase" nasih mestnih ocetov, kateri bodo stali 90 gl.; habeant sibi v svojem rajskem veselji. Kaj pa j ueki vzrok in povod tem premembam? Nasi ocetj hocejo, da se govori sploh o Gorici kot itaiijanskei mestu; sedaj storjen je uze pervi korak. V drugei obroku slisali bodemo gotovo uze imeua „via Mazziui' avia Garibaldi", „via Cavour" in Se druga enaka i do u§es. Strijc Tone varoval se je, da nij besedic o tem spregovoril in je bil molcljivejsi od kedaj. Nek nedelje popoludue pa je priSla mati Franjeva v Obei bihel ter poiskala Milko. Obe sti gorke soke preU kali za zgubljeuim. Milka je nasla zdaj konLem clovesko sree, kater je z njeuim enako obcutilo Franjevo izgubo. (J. Volkov) Doli doli, krog B a 1 k a n a. Vrag zagauja se v Slavjana,-Mec nam kaze v „novi svet." Smert, sovrastvo, divja sila, Narod nam ne bo zdrobila; Se je §e junaStva cvet. Doli doli, krog B a 1 k a n a, NaSIa brata „velikana", Slava raste iz krvi I Cvetje plodno z Juga trosi, Dalec vihra m i r i s *) nosi: Na slavjanske vse strani. *> Miris, vonjava; slay. simpatijar potem porece vsakdo all si bode vsaj inislil, da smo | ne v Avstriji, ampak v blazeni Italiji iu to je uze nekaj. Eakor srao uie rekli, samo Gorico morajo potem se prekerstiti, da bode doverseno njihovo delo od znotraj in zvunaj. ___________ i- IZ Kanala, l. nov. (Izv. dop.) „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je bozjega" pravi bozja zapoved; ali mej tem ko se najde milosti pri Bogu, ne najde se je pri na§em davkarji. Komaj snio odpravili vojake, katere nam je bila davkarija poslala na eksekucijo, uie nam je zopet obesila ua vrat fi-nanene strazuike. Groza je videti, kako nasi vbogi kmetje letajo pred tem stiahom od hi&e do ki&e, da bi kderkoli staknili ali dobili na posodo potrcbue krajcarje, da bi zadostili tirjatvam davkarije. Vse proSnje pri davkarji za kratek milosten odlog bile so brezuspesne in kaj je bilo v tej zadregi poCeti? Pri-delalo se nij nicesa, kajti uze 45 let nij bilo take slabe letine, in ubogemu kmetu nij druzpga ostajalo v tej stiski, nego prodati to, kar je So imel pri hisi; pognati je moral svojo zadnjo kravico k mt sarju in jo prodati pol zastonj, da se je le iznebil nopriljublje-nega davkarskega gosta. Praftiuje je le ttedaj, s cnn se bode zivel nas kmet, ko je oddal edino to od liiSe, s tamer se je zivel, <5e uze nij imel uikakih pridelkov. Pa to nij se vse, Kaj bo drugo leto z niiAim poljem, ker ne bode potrebnega gnoja? Slaba prihodnost se nam kaze in ne vemo, kako bi si pomagali. Mislili smo dosedaj, da se pecajo uOitolji samo z odgojo in poducevanjem naSe inladiue, a varaH smo se, kajti naS poducitelj prodaja tudi vse Bolske po-trebnosti naSim ufeiicem in Se po visokejsi ceni, nego jih prodajajo na§i domaei tergovci v Kanalu. To je tem k'spravicnejsi, ko se nahajajo mej kanalskimi tergovci tudi taki, ki se pecjjo s prodajo skoro sa-mih solskih potrebnostij in si s tem toliko pridobijo, da nalozene jim davke poplafiajo in se skrom.. sta-lim dobickom sebe in svoje druzrae radijo. Co jeto nfciteljem dovoliti, naj se jim dovoli tarn, kder nij nobenega tergovea, pr< katerem se kupujejo solske po-trebScme, ne pa tam, kjer se nahaja uze tako prevec1 takih Stacttn. Ke manjka vefi druzega, nego da bi naS ucitelj U nekaj malih lesenih trobentic za male o-troke nakupil in prodajal, potem bode imel celo kra-marijo. Pa m nekaj o naseui podufiitelju. On zastopa v pravnih opravilih kot pooblaSenee, ceravno se na te svari toliko umi, kakor zajec na boben, kajti do se-daj je uze sreeno izgubit jcdno pravdo.Ali bi ne bilo bolje, da bi on bolj skrbel za podufovanje naie iol-sko mladtne in v tem posrremal naiega neutrudljivega ucitelja g. Zego, da se naii otroci vsaj tega ne po-zabijo, kar so v Mo seboj prinesli od svojili ljubljenih stariev. Toliko za sedaj in ce ne bodo bolje, na-tegnemo pa druge strune. gteviio 70. Folitidiii pregled. V Gorici, 4. nov. 1876. Na interpelacije, katerih jedno so bili sta-vili v nasem drzavnem zboru nemski poslanci na levi strani lesenjace, drugo pa moravski ceski poslanec Fanderlik in mnogo druzih poslancev iz desne strani zborniee, mej njimi tudi dr. Vos-njak, odgovorila je vlada na tak nacin, da je skoraj vse levienjake tako vzburila, da je mora! predsednik sejo koncati. Ministerski predsednik Cital je poslancem odgoror in kar jim je rekcl, bilo je gotovo na tanko in dobro premi§ljeno v porazumu z grofom Andrassy-jem. Besede pa, katere so nase nemske sanguinike v drzavnem. zboru tako hudo razjarile, niso bile namenjene nasim poslancem, ampak ogrskim, mladim pre-vroLekrvnim studentom v Buda-Pesti in drugod po Madjarskem. Eekel je namre$ ministerski predsednik, da ylada nema vzroka jemati ozir na vsakojake protivne izjave glede na§e politike v orijentalnem vprasanji ter da se zavaruje proti vsakim demonstracijam. Nasi nemski poslanci mislili so, da pravi vlada to njim, kar bi bilo res nialo preojstro in rogoviliti so bili zaceli tako reko6, da smo mislili, Bog ga vedi kak konfiikt nastanc vsled tega mej zbornico in na-Sim ministerstvom. Mi smo u^e v mislih videli, kako je spravljal vsak minister svoje malenkosti, da bi drugiin mozem, bolj modrim in pametuim od leve strani, ali kali, prostor naredili; ali pa da je zbornica razpuscena in se vsi poslanci na-pravljajo zopet v kraje, od kodar so prisli. A Nemec Nemcu oCij ne izkljuje, verujte nam. Nemec zagodernja in tudi kako prav greuko pove marsikaterikrat, a pogladi ga malo prilizljivo in zopet postane ti cisto krotek. Kako so ugibali, ali se ima adresa napraviti na nasega vladarja, ali pa debata osnovati na ministerski odgovor; in glej pomirivne besede ministerskega predsed-nika zadostovale so, da se je vzburjenim kri skoraj popolnem ohladila. Komaj so se odlo&li za debato, ker drugade bi se jim bil eel svet smijal in danes ravno pridnc se v drzavnem zboru debatirati o viadnem odgovoru na interpelacije. Mnogo govornikov vpisalo se jeizvsoh strank nase zborniee; iz desnice in opozicije grof Hohenwart, dr. Prazak, dr. Fanderlik, dr. Vos-njak, Pavlinovifi, Nabergoj in drugi. Prepricani smo, da kakor so ojstro in hudo se izrazali Nemci 6ez ministerski odgovor, ravno tako|krot ko bodo govorili danes. Dunajski Taglatt, ki je razburjene poslanec posluSal za koridorjem nase lescnjafce in le nckoliko besedij v svojem listu zabiljc^il, bil je konfisciran; radi tega ne smemo in ne moremo tudi mi nobene onih ojstrih besed citirati, da bi je smeli potem prilikovati tem, katere bodo v denaSnji seji govorili vkrotjnui Nwnci. (Ilcde na nesreCno serbsko vojskovanje zavkazal je mski car telegraficno niskemu po-slaniku Ignatijev-u v Stambulu, naj stavi viso-ki porti ultimatum glede prcmirja mej Berbijo in Turcijo in sicer, da more TurCija privoliti v I brezpogojno premirje, predno pretetfe 48 ur ter da mora turfika vlada zavkazati vsem svojim vojskam, naj brez obotavljenja obustavijo boje-vanje. 6e ne naj pa ruski posianik zapusti Ca-rigradz vsimsvojim oscbjem, Tur^ija ruske-ga ultimatnma nij hotela sprejeti in vojna, katero smo mi u^e izdavnega casa kot gotovo in neizogibno smatrali, pridne se v kratkem mej Turdijo in Rusijo. Saj je pa tudi res zadnji ias, da se mogofina. Rusija oglasi in juzne brate resi enacega unicenja po Turcih, kakor na Bulgarskern. Derby je ui6 intcrpeliral grofa Suvalova, ruskega poslanika v Londonu, radi neprifiakovanega ultimatuma in ta mu je odgovoril, da Rusija ne more niirno gle-dati, kako bi Turci Serbijo opustoiili in ponavlja-li one groznosti in divjosti kakor v Bulgariji. Dunajski Tagblatt misli, da nema Rusija toliko v mislih s tem pritisniti na TurSijo, kakor po-skusati Andrassy-ja, kaj da misli on in kam da meri njegova orijentalna politika. Tako tolmo-denje ruskega ultimatuma pomenja pad iz stva-ri popolnem norca se delati. Nem§ki der^avni zbor v Berolinu odperl se je s prestolnim govorom, v katerem pravi ce-sar nemski, da je politika nemska mirna in da bode Nemcija, dokler le mogode, gledala ohrani-ti mir in porazumljenje mej sosednimi der^ava-mi, da se pa bode v slu&tji kake vojske nem§-ka kri le tacas prelivala, 6e bi §lo za varstvo Nemcije ali nemskih interesov. Avstrija jc po nasem menenji uze porazumljena z Rusijo, in Anglija se tudi ne oglasi vec resno za Tur&jo, se man] bode se pa vojskovala brez zaveznikov proti Rusiji za gnjilo turgko carstvo; nadejati se smemo radi tega, da je Turcija z zavernitvi-jo ruskega ultimatuma odlofcila svojo osodo; iti bode morala iz Evrope tje, kjer nij kriscijanov, da jih ne bo mesarila in na kolce natikala. rujavel in kaze se, da je avstrijsk i? 13. in 14. sto-letja. Iz Tersta se nam piSe, da u2e nekoliko dnij taka hnda burja razsaja, da nij mogofie nicesa izkr-cati. ObCutljivo pomanjkanje petroleja nastalo je vsled tega, da ga nij dobiti niti pri najvecjem trgovcu-s petrolejem 10 sodcekov. ..'¦¦¦/*¦ Velik po^ar ~je bil v nedeljo vefier vRoeinJt blizo Kanala. Avcani onkraj So5e zapazili so prej« o* genj nego eami Rocinjci. Rako jenastal ogenj, tega so za gotovo ne v6; ber^konc so ga mali otroci zakriva-li. His nij zgorela nobena, temvefi pa klevov in sked* njev z vso spravljeno klajo za givino in tudi nekoliko razne ftvinc. Dobro, da je pihal veter na tako stran, na katero se nij mogel Siriti pozar, ker drugafie bi bil pogorel eel Rocinj. Pogorelcov menda nij bil nije-den zavarovan, kar je tem zalostnejSe, ker niso ietos Roflhijd skoraj ni6esa pridelali. Pri gafienji odlikovali bo se Avcani in Kanalci in tudi kanalski zandarji in miancui strazniki. Iz fitveijana—poleg Gorice se namptfteiZna-no vam je, kako voilo so jo obnaSal naS verli iupan Lconardie v nedeljo pri volitvi deielnih poelancov. Po-vedul jim jo odkrito vse v obraz, kar je Slo naSim na-Bprotuikoin. Cudno je bilo slisati od naSih naspt'otnl-kov cencauje o Mbotegirt. Zalostno dovelj, fie vl drugi protivniki uporabljate obrekovalna sredstva, da bi vo lilce preoberniU ua svojo stran. Vas pa prafiamo, ste postavili za Kanalce botego in je v njo ali spravill Razne vesti. Odbor narodno-politidnega druStva „Sloga« izrekuje najtoj!lejso zahvalo vsein narodnim volilcem, ki so kjub huai zakotni agitaciji volili po odborovem nasvetu priporofiene kandidate. Odbor narodnega politicnega druStva „Sloga.a Dr. Lavridevo groblje bilo je na dan vseh svetih lepo okinCano in po njeni so bili razprostreui trakovi, koje so bila poslala razna druStva k ujego-vemu pogrebu, Na vsi'h veruih du§ dan zapel mu je pa goriski oddelek Slavfiev nagrobnico „Jamica tiha." Iz KoroSkega pi§e se slov. Narodu, da so naSli blizo Stralisca na korosko gtajerski meji nedav-no velik loncen pisker, v katerem je bilo 20,000 sre-bernih vinavjev, ki so tehtali kakih 23 dunajskih fun-tov, Denar je dobro ohmajen, akorayuo nekoliko za* ter pribarautali njih glasove? Mi vemo iz gotovega vira, da so bili Kanalci skoz in skoz za nafia poslan* ca, predno so prisli v Gorico, a pri volitvi se je uze vldolo, da jib je moral nekdo vafiih v rokah imeti ter da jih jo tako obdelal i»yprcgovoril, da so kandidate vafie in ne nase volili. Tudi Stverjanccv ste se bill lotill, a livala nasemu verh>mu 2upanu izpodletela so vam vsa vaSaprizadovanja. A nal zupan nij se pokazal samo pri volitvi praveza moza, ampak storil je po volitvi Se drug vse hvule vreden Cln. Ha dan vseh svetib sklical jo col obfilnskl Huston v sejo in predlagal jo po obSinii razpravi velikih tsaslug verlega prof. Povseta za Stverjanskoobfilno, naj no voli nas prihodnji zaslopnik v dezelnem zbom za castiiega obcaua dtverjauskega, kar se je jedno-glas no qklcnilo brez nobenega ugovora. Potemskle-pu uagovoril je Se jeden ud ^upaustva zbrane obcln-ske zastopuike in jih pohvalil omenjaje, kako res lep in castitljiv cm so s tem napravili samim sebi v cast iu nasemu voljenemu poslancu, katerega so tudi 8 tem le §e bolj zavezali, da se spomni veCkrat na nafia Berda. S tem so res pokazali Stverjancaui, da znajo dastiti naSe zasluzene moze. Bog jih torej pogivi njih in nasega poslanca in Castiiega uda France Povseta I Tem ktatkim pa jedernatim besedain sledili so nav-duseni in groinoviti zivio-klici od vseh stranij, Iz Dornberga se namjavlja,da je bil g. France Povse v izredni seji obCinskega zastopa dornber* Skcga jednoglasno voljen za castnega obCinarja vsled njegovih velikih zaslug za povzdigo vinoreje V nasem kraji. Mi dostavljamo tem versticam samo to, da kedor casti svoje zaslu^ene mo2e, tadasti samega sebe in ^eleti bi le bilo, da bi se to iniSrjenje tudi po drugih krajih na§e grofije kolikor mogoie gidlo, kajti s tem poka^omo naSim narodnim protivnikom, da smo politicno zrel in korenjaSk narod. Ziveli to* raj verli iz zavedeui narodnjaci dornberSkil Vse naSe narodnike in prijatelja prosimo, naj nam ne zam<*njo in naj se ne hudujejo, da je nasa detiaSnja Stevilka tako pozno izfila. Nij nam bilo mogoCe vsled praznika vseh svetih in mnozih druzih prav nujuih narodnih stvari in cpravil o pravem Oasu list na svitlo dati. Umerl je due 31. oktobra popoludne tukaj v Gorici c. kr. rafiunarski oficijal tukajSne direkcije za gozde in grajScme Antoji Zuljan v 29 letu svoje starosti. Rodom Slovenec bil je vedno zvest sin majke Slave ter podpiral vsa narodna zapoCetja, kolikor je bilo v njegovi moii, On je bil ud vseh narodnih druStev tudi Slavcev, katerega goriSki oddelek mu je zapei v slovo milo nagrobnico. On je bil znacajen mo2 in radi tega ne le rjubljenec vseh narodujakov ampak tudi svojih nemfikih kolegov. Bodi mu zemljica lehka! glovanska fiitalnica v Terstu napravi doe 4, nov, 1876 koucert se sledeclm programom: 1. JENKO: „Na mora", mo§ki zbor. 2. CAMPANA: ,Blagi san«, eolospjeV od gospo-difine de Pickel. 3. GODEFROID: ^Molitva" (mediation) igrajo gosp. Engelhardt, Pollich in Trouve. 4. WENDLER: flVeierna" detverospev, 5. UMLAUF: „Radost in 2alost serca% igrajo na citrah gospodifine Mankofi in Maver. 6. JENKO: „Strunamw, solospjev od g. Vadna» 7. YQCHE&: „Ci^ni% moSki abor. Po koncerta plesna zabava. Z&cetek ob 8I/2 nri zvecer. Opom. Dozvoli se tudi vlazek vsakemu gospodu nedlana z drazmo, kteri dobije program. Bojanska ditalnica napravi dne 5. nov. 1876 .BESEDO* se sledecim sporedom: 1. Govor predsed-nikov 2. „Mlinar in njegova bcl% zaloigra v 5 de-janjih 3. Bruzbena zabava in pies. Zacetek ob 61/2 nri zveier. Nafie velike posestnike opozornjemo s tern, da bode volitev za veliko slovensko posestvo dne 11 HOV. v deSelni dvorani in §e ledrugidan 12. hot. zbor vseh posestnikov, nelesarao v e I i k i h, v mestni dvorani v nlici mestnega verta (Giardino pubblfco). Nadejati sejein prosimo vse na-fie narodne velike posestnike, da se v kolikor mogoCe muogein Sterilu udelezeprav gotovo volitve 11. t. ni., temvefi ko nam vclika navarnost preti od italyanske atrani, ki nam hote vriniti nam Slovencem take po-alance, ki nam niso in ne bodo nikdar povoljni; to je take, ki nemajo srca ne za na§ dnSevni in ne za nas materjalni interes. Tovaj se jedenkrat, narodm veliki posestniki pridite v obilnem stovilu U, noy. v Gorico in ne pozabite princsti sebo svoje volilnc li-8te, ker brez tega ne sme in ne more nikdo voliti. Prav tako prosimo vse one velike posestnike, katerim nij mogote vdeleiiti se osebno tc volitve, da nam (11-redniStvu SoLe ali pa predscdniStvu p 01. druSva Sloge) posljejo prav gotovo svojs pooblastilne liste in volilne liste. Na pooblastilih naj se ne pozabi podpisati velik posestnik, kakor tudi dve prifii in tudi kraja in datuma, kjer biva velik pose-stnik, naj se ne izpusti. Varujte se pred takimi, ki vasnemarajoprositizapooblastila, kijih pa popolnem ne poznate. Najbolje je, da jih posljete nam. Za trge in obrtnijske kraje je danes vo-litev v Tolminu. Sloga je za svojega kandidata po-stavila g. Ignacija Kovafic-a velikega posestnika pri Sv. Luciji na mostu. Kakor vsi dnigi poslanci, ka-tere je kandidirala Sloga, je tudi ta kandidat slovesno obljubil v nazocosti odbora Sloge, da bode veduo po-stopal v zmislu tega drustva ter na vso moe pospe-seval blagor naroda vedno glasujofi z drugimi narod-nimi poslanci po sklepih narodmga kluba. Ker si je g. Kovacic tudi uze nekoliko zaslug pridobil za naS narodni napredek, in ker je v gorah jako vpljivna in priljubljena osoba, nadejaino se, da bode gotovo voljen. I Prosilci, ki ne slnzijo v tem solskem okra- ju, naj vlozijo prosnje po Djim predpostavljenih sol skill oblastnijah. C. k. okrajni solsM svet v Sezani, dne 12. oktobra 1876. Poslanica. Nekateri veliki posestniki pisali so mi in me tndi osobno prosili, da bi jaz kandidiral v velikem poaestvu. Akopram je za-me najlepse odlikovanje ono, katero mi pride od naroda, se vendar za zdaj moram odpovedati taki fasti ia sicer, ker je mogoie, da bi narodu po moji kandidaturi nastala kaka Skoda. Vsem tistim svojim prijateljem, ki pa so hotel! dati meni svoj glas, zlvo priporoeam, da volijo prav gotovo po „Slogitf priporo&ene kandidate,'"kakorsploh priporo&am vsem slovenskim volilceni, da ne cepijo glasov, ker najmaoj^a needinost znala bi ikodovati narodu neizmerno. VIKTOR DOLENEC. Javna zahvala. Vsem p. n. gospodom, kateri so spremili rajn-cega raeunarskega oficijala Anton-a Zuljan-a k vedie-nemu poLitku, posebno S!avLevim pevcem za premilo nagrobno pesem zahvaljujo se uradniki c. kr. direkcije za gozde in grajscme. V Gorici, 3. nov. 1876. Razpis uciteljskih sluzeb. V sezanskeni soiskem okraju razpisujejo se S tem nciteijske sluzbe v sclskih ob&inah III. verste in sicer: v Skerbini, Repentabrn in v Rodiku. Dohodki ten sluzeb so doloceni v §§. 22 in 30 dezelne Solske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vlozijo svoje prosnje previdene s dokazom uciteijske sposobnosti in dosedanjega sluzbovanja naj dalje do 15.novembra 1876 pri doticnih krajnib solskih svetih. Vo&car Luigi Bader, degar firnia obstoja f Gorici uze tez 25 let, priporoca cast, gospodom 2up-nikom, kuratom in cerkv. administra-torjctn svojo zalogo voscewih pridelkov, katerih dobrota je btla pripoznana na goriski in terzaski razstavi se sreber-no svetiujo, na monakovski in na sve-tovni razstavi pariski in dnnajski s pohvalnimi pismi, in zagotovlja, da se dobivajo pri njem svefce iz pravcga voska po nizkih cenab. JOSIP CESCIUTTI cliletant umetnih ognjev| v Gorici, gosposka tilicd M. 149 ima veliko zalogo raznih raket in bengalidnih o-gnjev, dalje napravya v-sakovrstne umetne ognje z najvedo natandnostjo i po fabri§ki cent — m Najbolj§e svede za cerkev in naj-ccnejse dobc se pri g. Oroslavu Dolencu Y Ejubljaol, kateri ima n^e dobro znano tovarno za domace yosfiene izdelke v Ljub-ljani ip oddaja ve5ini cerkva po Slo-venskem svoje dobro znane C'isto vo-s^ene sve^e. Kot domac obrtnik pri-porofia se torej vsem 6. cerkvenim predstojnikom in 6. duhovsciiii sploh. ZA FOTOGRAFE. Popolnem cela in prav nova napra-va za fotografiranje je radi odpotovanja ij po, prav nizkej ceni na prodaj. Dotifina Jrpisma posiljajo naj se pod naslovom 0. m Ilipssich v DivaCi. ife Vaziianilo. Podpisani dovoljuje si naznaniti slavncmo obcinstvu, da ima zalogo