IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVI N E
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNI K«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRT-NUTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK UDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. H ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SB NE HONORIRAJO.	//
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAZNBJSB VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KRALJA PBTRA TRG 8. TELEFON 35-25. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. //
XXIV. LETNIK
ŠTEV. 7—8
V LJUBLJANI, 1. APRILA 1941
Živel kralj Pet er O.
Dne 27. marca 1941 rano v jutru smo zvedeli za veselo novico, da je naš mladi kralj Peter II. Karadjordjevič sam prevzel vodstvo države v svoje roke in izdal naslednji proglas:
Srbi, Hrvati, Slovenci!
V teh težkih trenutkih za naš narod sem se odločil, da prevzamem v svoje roke kraljevsko oblast. Kraljevi namestniki, ki so razumeli moje upravičene razloge, so podali ostavko. Moja zvesta vojska in mornarica sta se mi takoj stavili na razpolago in že izvajata moja povelja.
Pozivam vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo okrog prestola. To je najzanesljivejši način, da se v teh težkih prilikah ohranita red na znotraj in mir na zunaj.
Mandat za sestavo vlade sem dal armijskemu generalu Dušanu S. Simoviču.
Z vero v Boga in bodočnost Jugoslavije pozivam vse državljane in vse oblasti v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine.
Beograd, 27. marca 1941.	PETER	II.
Vzhičeni smo dali duška zgodovinskemu trenutku in ljubezen, zvestoba in verna vdanost so bile močnejše nad vsakdanjim težkim in napornim delom slehernega, ki čuti, da so mu svoboda države in naroda ter ljubezen do vzvišene vladarske rodbine Karadjordjevičev najbližja in najpomembnejša. Zapustili smo svoje delavnice ter s pomožnim osebjem hiteli v vrste navdušenih manifestantov, da tako izpričamo svoje veselje in odločno voljo varovati in braniti naše najdražje. Brez razlike stanu in deljenih prepričanj smo stopali v vrstah množice tudi mi obrtniki s svojim naraščajem in pomočniki. Odpadli so vsi predsodki, prenehala so vsa nesoglasja, duše naše pa so prekipevale nad radostjo tega velikega trenutka.
Danes mora biti država nam vsem nad vse! Prav vsaka druga stvar, pa naj se nam zdi kot poedincem še tako važna, mora stopiti v ozadje.
Zavedamo se, da so to dolžnosti slehernega državljana naše velike in ljubljene Jugoslavije. Na njenih tleh smo zrasli in tu hočemo živeti in umreti. Ponosni smo, da smo si zgradili svojo domovino z lastnimi žrvtvami, ali tako jo bomo mogli vzdrževati le tedaj, če bomo ostali v svojih domovinskih čustvih verni klicem naše domovine.
Mi obrtniki lahko doprinesemo mnogo dobrega in naša volja mora biti odločna vztrajati in pomagati pri nadaljnji zgraditvi naše domovine. Imamo na čelu države potomca slavnega in junaškega rodu
Karadjordjevičev, za katere vemo, kako visoko so znali ceniti svobodo in neodvisnost. Le v svobodi nam je nadaljnji razvoj in napredek tudi obrtnikom zagotovljen, zato smo tem iskreneje pripravljeni na vse žrtve, ki bi jih morali doprinašati za našega gospodarja in vodnika.
Nastopil je čas, da v obrambo naših domovinskih dolžnosti zastavimo vse sile in da bo delo po naših delavnicah prinašalo uspehe, ki jih danes v teh časih potrebuje naša domovina.
^ Odkritosrčnih src in z vročo ljubeznijo pozdravljamo mi obrtniki našega mladega vladarja v trenutku, ko prevzema vodstvo države v lastne roke ter iskreno prosimo vsemogočnega Stvarnika, da bi ga čuval pred vsako nesrečo in ga oblagodaril s popolno modrostjo in državniško spretnostjo, da bi nas vodil in zastopal dolgo vrst let.
Živel kralj Peter II.!
Naj živi velika, svbodna in nedeljiva Jugoslavija!
-Slovenskemu obrtništvu
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani je poslala naslednjo brzojavko:
Prežeti najgloblje vdanosti in velikega domoljubja pozdravljamo slovenski obrtniki Vaše kraljevsko Veličanstvo in Vam ponovno izražamo svojo globoko vdanost, danes, ko prevzemate v svoje roke vodstvo naše ljubljene in svobodne Jugoslavije. Iskreno želimo, da Vas v tem težkem poslu spremlja božji blagoslov, ljubezen in zvestoba naša pa sta z Vami.
Ob zgodovinskem trenutku, ko prevzema vodstvo države v svoje roke naš ljubljeni mladi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. Karadjordjevič, pozivamo vse slovensko obrtništvo, da se v ljubezni in zvestobi strne okrog našega mladega vladarja. Usoda naše močne in velike kraljevine Jugoslavije naj nam bo prva skrb in ljubezen do nje naj nas bodri v delu za njeno neodvisnost. Z ljubeznijo, vdanostjo in ponosom podpirajmo našega kralja, da si trajno očuvamo svobodo svoje domovine pred vsakomur in četudi za najdražjo ceno.
Živel kralj Peter II.!
Živela svobodna in nedeljiva Jugoslavija!
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani.
Aktualna obrtniška vprašanja
STALIŠČE MINISTRSTVA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO DO VAŽNIH OBRTNIŠKIH VPRAŠANJ
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je odgovorilo na resolucijo, ki je bila iznešena na zasedanju zborničnega plenuma dne 8. decembra 1940 v Beogradu. Ker je tudi ljubljanska Zbornica predložila ministrstvu za trgovino in industrijo slične predstavke z ozirom na resolucije, ki jih je sprejelo na svojih zborovanjih slovensko obrtništvo, smatram umestnim, da obrtniško javnost seznanimo s stališčem ministrstva trgovine in industrije. Zlasti bo obrtništvo zanimalo stališče, ki ga zavzema ministrstvo glede § 221 obrtnega zakona in glede obrtniškega zavarovanja kakor tudi glede preskrbe obrtništva s sirovinami in pripomočki za proizvodnjo. Stališče ministrstva pa je naslednje.
1. Izdelava enotnega načrta za razvoj in napredek našega gospodarstva je poverjena novo ustanovljenemu ministrstvu za prehrano in bo ministrstvo trgovine in industrije o priliki sodelovanja pri izdelavi tega načrta zastopalo interese in zahteve obrtništva.
2. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo in dostavilo predsedstvu ministrskega sveta osnutek uredbe o Svetu za gospodarsko politiko, ki predvideva sodelovanje predstavnikov gospodarskih organizacij v koordinaciji poslov kakor tudi v dajanju mnenj o vseh zakonskih projektih, ki se nanašajo na gospodarstvo.
3. V kolikor bo prišlo do uredbe, se bo dala prilika gospodarskim organizacijam, da stavijo svoje konkretne predloge za revizijo veljavnih zakonskih predpisov, ki spadajo v pristojnost tega ministrstva.
4. Ministrstvo se trudi za nabavo gospodarstvu potrebnih surovin, polizdelkov, in da se obrtništvu zasigura zadostna količina istih. Težkoče, ki so nastopile zaradi današnjih izrednih prilik, so težkega značaja in mora obrtništvo tudi samo v lastnem interesu na primeren način organizirati nabave svojih pripadnikov ter se v tem cilju priporoča osnovanje central za nabavo in razdelitev obrtništvu potrebnih siro-vin, kot so to že izvedle obrtne zbornice na področju hrvaške banovine.
5. Pospeševanje javnih del v svrho zaposlitve gospodarstva ne spada v pristojnost tega ministrstva, radi tega naj se zbornice obrnejo s konkretnimi zahtevami in predlogi na ministrstvo javnih del.
6. Kar se tiče zahtev, da se obrtništvu omogoči večjo in pravilnejšo udeležbo v dobavah in delih za potrebe narodne obrambe, naj se zbornice obrnejo neposredno na ministrstvo za vojsko in mornarico. Ministrstvo bo gledalo, da v smislu devetega poglavja zakona o obrtih zavaruje ugodnosti za pospeševanje domačega dela pri teh delih in dobavah.
7. V pogledu fiskalne obremenitve gospodarstva se zbornice naprošajo, da doprinesejo ministrstvu konkreten predlog, ki se bo preizkusil in dostavil ministrstvu financ.
8. V vprašanju likvidacije SUZOR-ja in prenosa delavskega zavarovanja na avtonomne ustanove naj se zbornica obrne s konkretnimi predlogi neposredno na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
9. O vprašanju kartelov je ministrstvo že dostavilo zbornici detajlirano
obvestilo pod IV št. 40230 od 19. nov. 1940. Temu obvestilu ministrstvo dodaja, da so zaradi rigoroznega postopanja kontrole cen pri kartelih gotovi karteli že likvidirani, mnogi pa stoje pred likvidacijo. Pri tej priliki ministrstvo prosi zbornico, da ista predloži konkreten materij al o cenah kartelov, za katere smatra, da so pretirani.
10. V pogledu obvez službodajalcev iz § 221 obrtnega zakona za preskrbo službo jemal cev, ki so pozvani na vojaške vežbe, proučuje ministrstvo s sodelovanjem ostalih zainteresiranih ministrstev to vprašanje in se trudi, da se bo na primeren način rešilo.
11. Kar se tiče uvedbe socialnega zavarovanja obrtnikov, meni ministrstvo, da danes niso prilike za izvedbo tako velike socialne reforme. To stališče potrjuje tudi mnenje mnogih obrtniških organizacij, zlasti z ozirom na nova
O odpisu zaostankov na banovinskih dokladah
Dne 28. novembra lanskega leta je Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani naslovila na Kraljevo bansko upravo predstavko v zadevi odpisa zaostankov na samoupravnih dokladah po uredbi M. S. št. 1667 z dne 22. decembra 1939.
Z ozirom na to našo vlogo smo nedavno dobili od cenjenega naslova rešitev, ki se glasi:
V pogledu pristojnosti za rešitev vprašanj, ki se tičejo samoupravnih doklad na državne neposredne davke, je razlikovati med oblastmi, ki take doklade uvajajo, in onimi, ki doklade pobirajo. Med samouprave, ki majo pravico uvajati doklade na državne neposredne davke, spadajo:
1. občine, ki po § 95 zakona o občinah in § 116 zakona o mestnih občinah morejo za kritje svojih potreb uvajati doklade na neposredne državne davke, posredne davke (trošarino) in takse.
2. banovine, ki po § 61 zakona o banski upravi smejo uvajati in pobirati doklade, pristojbine (takse), samostojne davke in prispevke v denarju ah v naravi.
3. zbornice za TOI, ki po § 1 zakona z dne 2. julija 1930 smejo odmeriti doklado na osnovni davek -od dohodka podjetij in poklicev.
Tudi iz § 163 zakona o neposrednih davkih izhaja, da smejo samoupravna telesa samoupravne doklade na neposredne davke sama odmerjati.
Iz dejstva, da smejo samoupravne doklade na neposredne drž. davke uvajati, pa sledi, da tudi samouprave same odločajo o vseh materij alno pravnih vprašanjih, ki se tičejo davčne zavezanosti, oprostitve, odpisa itd. svojih doklad. Državna finančna oblastva bi bila za reševanje teh samoupravnih finančnih vprašanj pristojna le, če bi obstajali o tem izrecni predpisi. Teh pa ni. Če se država odreče svoji pravici, da pravomočno odmerjene davke pobere, ne more ta njena prepoved posegati v pravice samoupravnih ustanov.
Po § 23 zakona o organizaciji finančne uprave pobirajo samoupravne doklade, kolikor je to predpisano s po-edinimi zakoni ali z naredbo ministra za finance, davčne uprave. Te vršijo potem takem za samouprave zgolj računsko službo. Zato so one kompetentne, da odločajo le o računskih sporih, kolikor zadevajo njihovo poslovanje.
Glede vprašanj materij alno pravne prirode, osobito o vprašanju odpisa do-
Tri leta imamo v Ljubljani banovinsko poklicno svetovalnico in o tem delu in uspehih smo dobil gosposko opremljeno in natančno sestavljeno poročilo. Vsekakor vsebuje poročilo poleg suhih podatkov tudi vrsto lepih in koristnih pobud, zato naj nekatere izmed njih povzamemo vpouk vsej javnosti.
Najvažnejša v življenju je poklicna izbira, pri njej pa odloča naključje, je rekel Pascal. Čas je, da pričnemo zlasti Slovenci varčevati s svojimi skromnimi silami, ki smo jih doslej zapravljali na vseh področjih, kakor da bi bili najbo-
bremena, katerim bi bili obrtniki izpostavljeni v pogledu plačevanja članskih prispevkov in drugih daajtev. Zbornica še sedaj proučuje vprašanje, katere premije bi bilo potrebno odrediti, da bi se to zavarovanje kar najbolj uspešno izvedlo. Ako zbornica smatra, da je to vprašanje nujno in neodložljivo in liP se moralo rešiti čim preje brez ozira na sedanje prilike, potem se zbornici svetuje, da skliče konferenco vseh zbornic v državi posebej zaradi tega vprašanja. Ta konferenca naj bi še enkrat vzela v pretres celotno vprašanje in ves materijal, ki je z njim v zvezi ter zavzela dokončno stališče. Ako bo za to stališče večina obrtnikov, je ministrstvo pripravljeno, da prične proučevati to vprašanje v cilju, da izvede na podlagi zakonskih predpisov socialno zavarovanje obrtnikov.
klad pa morajo po teh izvajanjih odločati samouprave same.
Čeprav govori uredba M. s. št. 1667 le o državnih davkih, dovoljuje kraljevska banska uprava glede na določilo § 63 zakona o banski upravi, da se na posebno prošnjo dolžnika odpiše tudi zaostanek na banovinski dokladi, če so podani pogoji iz te uredbe t. j.
1. da je po tej uredbi odpisan tudi zaostanek na državnem davku,
2. da bi izterjava zaostanka na banovinski dokladi pomenila gospodarski propad dolžnika,
3. da zaostanek ni večji od predpisa na,banovinski dokladi za leto 1938.
Davčni zavezanci, ki smatrajo, da bi utegnili doseči odpis zaostanka na banovinski dokladi, naj torej vložijo prošnjo na bansko upravo s kratko obrazložitvijo. Prošnja mora biti kolko-vana z banovinskim kolkom za 10 din.
Tolmačenje Kraljevske banske uprave smo vzeli kajpada na znanje. Pri tej prilike naj navedemo doslovno (določilo § 63 odstavek 3 zakona o banski upravi z dne 7. XI. 1929, Službene novine broj 261 — CV ex 1929), ki pravi: »Banovinska doklada na neposredne davke in državno trošarino deli v vsem usodo državnega davka, odnosno dt-žavne trošarine.«
Z ozirom na gornje določilo § 63 zakona o banski upravi se nam vidi, da se tolmačenje banske uprave pri rešitvi naše vloge ne sklada z gornjim določilom § 63 zakona o banski upravi. Davčna uprava namreč, ki je izvedla odpis državnega davka, bi prav za prav morala že avtomatično odpisati tudi na odpisani državni davek odpadajočo banovinsko doklado. Odpis sam je imperativna dolžnost davčne uprave same, katero bi morala izpolniti iz lastnega nagiba. Napačno je tudi, da se postavlja banska uprava na stališče, da je odpis doklade vezan na kak pogoj. Zakon ne pozna nikakega pogoja, ki bi opravičeval bansko upravo presojati upravičenost na odpis na kak rok. To presojati je bilo upravičeno le državno finančno oblastvo glede državnega davka, ne pa tudi banska uprava, glede banovinskih doklad. Kakor hitro je državno finančno oblastvo odločilo, da odpiše državni davek, ni prav nobenega zakonitega razloga, da se ne bi odpisale tudi banovinske doklade, ki odpadejo na odpisani državni davek.
Merodajni činitelji naj bi se čim-preje zavzeli za to, da se zakonita določila upoštevajo v celoti ter preprečijo različne razlage in tolmačenja istih.
gatejši narod. Kaj delamo s svojimi ljudmi? Spomnimo se na našo polpreteklo zgodovino: na Cankarja, Ketteja, Murna, Kosovela, na največje, ki so kdaj živeli med nami in pri 20, 30 letih umirali, zagrenjeni in zapuščeni po slovenskih cukramah. Pomislimo na Jermane in Ščuke, na ideailste Kačurje, na številne naše izseljence, na črnošolce, padarje	na
vse tistenoki svojih sposobnosti v danih razmerah niso mogli uveljaviti in so zaradi tega vsak trenutek prihajali v nasprotje s svojo okolico: odhajali so
od nas ali pa so se zagrenjeni in zapiti talentje ugonabljali po krčmah
Odveč je seveda misel, da more poklicna posvetovalnica, še zlasti če deluje v skromnem obsegu naenkrat postati odrešenica in poboljševalka vsega naroda. Pač pa lahko stori marsikaj koristnega. Pri nas se se večina mladine odloča za poklic brez strokovno utemeljenega nasveta. Po naključju gre ta naprej v šole, drugi za čevljarja, ta za tovarniškega delavca, oni za trgovskega učenca, ko bi bilo vse to morda narobe prav. Zato si komaj polovica naše mladine izbere svoj pravi poklic. V spoznavanju potrebe pravilnega izbiranja poklica v dobi, ko ni na svetu večjega mesta, ki bi ne imelo poklicne posvetovalnice ali psihotehničnega instituta, smo tudi v Ljubljani dobili tako ustanovo. Dne 14. januarja 1938 je kr. banska uprava poverila delo v poklicni svetovalnici dr. Vladu Schmidtu, ki se je po študiju psihotehnike in proučevanju poklicnega svetovanja v tujini vrnil v Ljubljano. Dne 15. februarja 1938 je bila nato podpisana banska odredba o ustanovitvi poklicne svetovalnice in posredovalnice, £i ima zdaj svoje prostore v II. nadstropju poliklinike na Aškerčevi cesti. S šefom dr. Schmidtom sodelujeta poklicni svetovalec prof. France Brenk, ki je prav tako študiral v tujini, ter gdčna Majda Kavčičeva, ki je bila izbrana izmed 10 kandidatk za to mesto na osnovi psiho-tehnične preizkušnje.
Naloga poklicne svetovalnice, nad katero bedi poseben kuratorij, ni samo v tem, da pomaga z nasveti. Koristiti mora tudi tistim, ki vanjo iz kakršnega koli razloga ne zahajajo,'"predvsem pa onim, ki so za nasvet prosili, pa zaradi premajhne delovne kapacitete svetovalnice niso mogli priti na vrsto.
, Razpredelnica izkazuje, da je v teku treh let bilo skupno 589 obiskov in sicer 428 fantov in 161 deklet. Poklicna svetovalnica seveda sodeluje z učitelji, da opozarjajo učence na pomen, možnosti in vidike pravilne poklicne izbire. Pri tem jih seznanja z načeli in ftsled-ki svojega dela. V ta namen sd'1 bila predavanja na učiteljskih zborovanjih in na pedagoških tečajih. Poleg različnih člankov v dnevnem časopisju je poklicna svetovalnica pripravila skupno 22 predavanj in objavila 26 sestankov. Pri reviziji poslovanja poklicne svetovalnice je komisija kuratorij a ugotovila, da kontrola poklicnih nasvetov, ki so bil dani na podlagi preizkušenj v letu 1938 in 1939 potrjuje pravilnost poklicnih nasvetov v nad 90 odstotkih.
Tipiziranje in normiranje v naši državi
Potreba" po široko zasnovani'Specializaciji, tipizaciji in normalizaciji je bila splošno priznana za celo vrsto izdelkov že pred časom. Večinoma uspešna prizadevanja strokovnjakov na teh področjih so vplivala zelo blagodejno. Tako pri fabrikaciji kakor pri konsumu so bili doseženi uspehi, ki so v mnogočem posplošili rabo najrazličnejših proizvodov, ki bi sicer ne mogli preiti tako hitro v vsestransko uporabo. Tam, kjer normalizacija in tipizacija prinašata pocenitev izdelkov, je najprej spoznan nje ugoden in priporočljiv vpliv. V današnjih težkih prilikah vojnega gospodarstva seveda ne moremo in ne smemo pričakovati takega pocenitvenega vpliva normalizacije. Pač pa upravičeno stavimo v normalizacijo nado, da nas očuva od pretiravanja v pogledu poslabševanja izdelkov v vseh panogah. Izkustva poslednjih mesecev nas uče, da bomo morali v marsikateri panogi gospodarstva mnogo popustiti na dosedaj uobičajenih normalnih pogojih tako glede blaga kakor glede izdelkov. Tolerance so seveda potrebne iz razlogov višje sile, ki bi jih iskreno povedano lahko imenovali vse prej kot načrtno gospodarstvo, radi dopustitve iz-nenadenj, ki so nastopila v pogledu pre-skrbovanja do malega vseh potrebščin od najosnovnejših živil pa do najtežje dobavljivih rudnin in drugih surovin. Ne smemo pa dopustiti, da bi se zaradi nastalih težkoč zadovoljili z vsakršnim še tako slabim izdelkom. Naša normalizacija mora tedaj stremeti za tem, da ne dopušča nobenega razvrednotenja, pa
tudi ne nobenega prevrednotenja. Izdelki morajo biti kontrolirani in normirani tako, da služijo svojemu namenu v pogledu varnosti in v najboljšem dosezanju smotra, kateremu naj služijo, časi, v katerih živimo in katerim gremo še nasproti, so najugodnejši za spekulacijo na račun odjemalcev, ki hote ali ne, morajo sprejeti vse, kar jim ravno nudi izropani trg. Temu položaju moramo priti v okom z izgrajeno organizacijo, v kateri hočemo vsak po svojih strokovnih sposobnostih sodelovati v korist naroda, v očuvanju ugleda stroke in v namenu vzdržati kvaliteto, pa čeprav pri tem posežemo po omejevanju količin, ki naj bodo na razpolago.
V pogledu poskusov normiranja raznih izdelkov pri nas imamo že nekaj slabih izkušenj. V elektrotehniški stroki je pred časom povzročila veliko negodovanja na hitro sestavljena uredba o izdelavi in uporabi električnih vodnikov in izolimih cevi. V gradbeni stroki smo imeli priliko pred leti opazovati slično negodovanje ob uveljavljenju novih opečnih norm. Tudi poslednje norme, izdane že po novo usnovanem jug. nacij, komiteju za normalizacijo, niso bile izdelane tako, kakor bi si to v interesu stvari želeli, in niso niti predhodno predložene vsem članom tega komiteja v svrho izjave soglasja. Ti in slični primeri nam narekujejo imperativno zahtevo po normalizaciji v normiranju. Predvsem ne smemo dopuščati improvizirane normalizacije na hitro roko. Naša prizadevanja v pogledu normalizacije pač morajo biti hitra, toda nikakor in pod nobenim pogojem ne na hitro roko, ali pa celo enostranska. Normalizacija je le tedaj koristna in dobra, kadar po enakih merah ščiti in prizadeva tako proizvajalca kakor porabljevalca. Radi tega se morajo vsi posli okoli normalizacije vršiti z dosledno odkritosrčnostjo. V mislih imamo objavljanje osnutkov za norme in končnega teksta izdelanih norm, kakor so odobrene po zakonsko predpisanih činiteljih. V tem pogledu mora vladati absolutna jasnost in moramo v ta namen v naprej določiti in poznati načelne smernice, ki jih doslej nismo imeli prilike niti slišati, še manj pa videti napisane kot generalen program. Vsa tozadevna prizadevanja v pogledu dosezanja dobrih rezultatov radi koristi stvari same niso doslej naletela na pravi odziv.
Prečkajte in shranite
Dnevno se dogaja, da najdejo finančni organi pri obrtnikih nekolkovane ah nezadostno kolkovane račune. Naravno je, da ti organi takoj na licu mesta sestavijo zapisnik, davčne uprave pa pričnejo s postopkom katerega konec je vedno kazen, in to težka kazen — 50-kratni iznos manjkajočih kolkov.
Mnogo je gospodarstvenikov, ki se ne strinjajo z takim tolmačenjem davčnih oblasti in so se postavili na to določeno stališče. Račun, ki je morda v resnici premalo kolkovan sem jaz kot kupec nekega blaga prejel od prodajalca po pošti. Prodajalec je tisti, ki je ta račun pisal, ga kolkoval in edino on je tisti, ki ga je izstavil in je torej povsem napačno, da jaz kot kupovalec, ki na tem računu nisem v nobenem pogledu sodeloval kar naenkrat plačam veliko kazen.
Taki gospodarstveniki so vlagali pritožbe in ko so bile iste zavrnjene so se poslužili tožbe na upravno sodišče. Upravno sodišče je pred kratkim rešilo eno takih tožb, v kateri je pri tem I vprašanju postavilo pravo stvar na pravo mesto in odredilo, da pada krivda za nezadostni kolkovani račun na tistega, ki je račun izdal. Prinašamo najvažnejši del te razsodbe in če bo kdo izmed čitateljev v sličnem primeru pozvan pred davčno oblast naj da v zapisnik isto obrazložitev.
»V drugi in tretji točki tarifne postavke 34 zakona o taksah predpisana je obveza kolkovan j a računov pri izdaji kakor tudi kazen za nekolkovanje v odrejenem znesku. Iz tega sledi, da so za nekolkovane račune odločilne odredbe tarifnega postopka 34 in člena 56 pravilnika o taksah in da se ne morejo spremeniti predpisi člena 51 zakona o taksah, ki odreja, da za nekolko-van račun odgovarja tisti, ki je lastnik računa torej tisti, ki ima račun pri sebi ali pri katerem ga finančni organ najde.
O odpisu zaostankov na banovinski dokladi
Najvažnejša v življenju je poklicna izbira
Po drugi razlagi tarifnega postopka 34 in točke 6 člena 56 pravkar naznačenega pravilnika pa pade obveza kol-kovanja in uničevanja kolkov na izdajatelja računov. Z ozirom na to je izdajalec računa tisti, ki je taksni obveznik in je kot tak odgovoren za ne-kolkovane račune v odrejenem znesku in se ima edino on obsoditi po tretjem odstavku tarifnega postopka 34. V tem odstavku ni predvidena subsibiama odgovornost izdajatelja računa, pa za ne-kolkovane račune tudi ne more biti odgovoren tisti, pri katerem se najde ne-kolkovan odnosno nezadostno kolko-van račun. To ni razvidno iz odredbe zakona in pravilnika o taksah, ker v
istih ni niti imenovan trenutni posestnik računa. Ker pa tožilec ni izdal ne-kolkovanih računov ne more biti obsojen po tretjem odstavku tarifnega postopka 34 zakona o taksah.«
To razsodbo je izdalo Upravno sodišče in vprašati se moramo, če je tako, a, da je tako'nam jamči kvaliteta sodišča, ki je razsodbo izdalo, zakaj se med gospodarskimi institucijami ne najde nihče, ki bi podvzel korake in mere, da se protipredpisna praksa davčnih oblasti že enkrat ukine in da se uvede predpis, da je dolžnost finančnega organa le ta, da popiše najdeni nekolko-vani račun in se ima postopek izvesti proti tistemu, ki je račun izdal.
Paragraf 219 zakona o obrtih
Zbornica za TOI je prejela številne resolucije, ki so obravnavale § 219 zakona o obrtih. Tudi Zveza obrtnih društev za dravsko banovino je vložila na Merodajne najvišje oblasti resolucije glede krivičnega tolmačenja § 219 zakona o obrtih. Obrtni Vestnik si je dosti prizadeval, da bi prišlo do razčiščenja v tolmačenju §§ 219 in 221 zakona o obrtih.
Na svoje ponovne predstavke, ki jih je vložila Zbornica ministrstvu za trgovino in industrijo, da bi s primernimi odredbami omogočilo, da bi sodišča v dravski banovini določb § 219 zakona o obrtih ne uporabljala tudi za primere, kadar je delavec ali nameščenec vpoklican na vojaško vežbo, je sedaj prejela razpis II št. 41214-40, ki se glasi:
V zvezi z vlogami Zbornice št. 20773 z dne 24. oktobra in 11. novembra 1940 se sporoča, da je ministrstvo za trgovino in industrijo razmotrivalo postavljena vprašanja in smatra, da se odredba § 219 zakona o obrtih ne more tolmačiti za slučaj vpoklicev službojemal-cev na vojaško vežbo. Za ta slučaj velja samo odredba § 221 zakona o obrtih, kar je razvidno zlasti iz odredbe člena 10. uredbe M. s. št. 1029 z dne
7.	julija 1940 o reguliranju službenih odnosov za slučaj pozivov službojemal-cev na vojaško dolžnost.
Medtem pa sta odredbi obeh navedenih paragrafov zakona o obrtih pri-vatnopravne prirode, zaradi česar so sodišča pristojna za reševanje sporov glede veljavnosti in tolmačenja teh zakonskih predpisov. Kot so sodišča pooblaščena, da sama ocenjujejo in tol-
mačijo one zakonske predpise, za katere smatrajo, da se imajo uporabljati v konkretnem sporu, tako za njih niso obvezna niti merodajna nikaka mišljenja, pojasnila niti tolmačenja upravnih pa tudi ne najvišjih oblasti. Zaradi tega tud,' gori iznešeno mišljenje ministrstva za trgovino in industrijo ne rešuje teh vprašanj. Da pa bi to mišljenje prišlo do izraza, zlasti, ker ministrstvo smatra, da je samo to stališče pravično in pravilno, je isto predložilo, da se take odredbe izdajo v uvodnem zakoniku za novi trgovinski zakon. V zvezi s tem je ministrstvo trgovine in industrije najprej predložilo, da se § 219 zakona o obrtih prvenstveno spremeni tako, da se od plače, ki jo je delodajalec po tem § dolžan dati svojemu delojemalcu, odbije ves znesek, ki ga delojemalec prejme na račun hranarine od ustanov delavskega zavarovanja. Nadalje pa, da se v prvem odstavku tega § doda, da se vpoklici službo jemalcev na vojne vežbe ne morejo smatrati kot zadržek odnosno razlog za ne-opravljanje službe brez svoje krivde. Razen, tega bo treba po predlogu tega ministrstva pri spremembi tega § voditi račun tudi o tem, da se odškodnina v,;slučaju zadržka opravljanja službe brez svoje krivde ne more od delo-i dajalca zahtevati v tistih primerih, ka-! dar ima delodajalec pravico zahtevati ! odškodnino za izgubljeno možnost zaslužka od tretjih oseb. Ker je vprašanje izdaje omenjenega uvodnega zakona aktualno, smatra ministrstvo, da se j bo tudi to vprašanje v najkrajšem času na ta način rešilo.
Krojači se bore s težavami
V Beli dvorani Uniona je bilo zborovanje Združenja oblačilnih strok, ki se ga je udeležilo nad 200 članov. Predsed. g. Može, ki je vodil tako lepo obiskano zborovanje, je v uvodu pozdravil zastopnike oblasti in pomočniškega zbora, nato pa je podal izčrpno poročilo o delu združenja v pretekli poslovni dobi.
Obširno je govoril o poslovanju združenja in težnjah njegovega članstva, ki ga je slab gospodarski položaj občutno prizadel zaradi podražitve blaga in primanjkovanja potrebščin, pa tudi zaradi manjše kupne moči potrošnikov. Delavnice obrtnikov so bile že hudo prizadete zaradi vojaških vpoklicev pomožnega osebja. Do skrajnih mej se je razpaslo tudi šušmarstvo, ki močno škoduje legalni obrti. Mnogo naročil je izostalo, ker so obrtniki zaradi izdatno zvišanih mezd pomočnikom podražili tudi cene svojim izdelkom. Tudi minimalne mezde niso bile določene v skladu s težnjami oblačilnih strok in je zato zlasti postalo pereče vprašanje zaposlitve mlajših pomočnikov. Na kraju svojega poročila je predsednik obdelal tudi davčno vprašanje in nelojalno konkurenco, nato pa je govoril o 501et-nici združenja in o njegovem notranjem poslovanju.
Tajniško poročilo je obsegalo notranje poslovanje. V njem so bili iznešeni tudi zanimivi statistični podatki.
V razgovoru se je k besedi oglasil gosp. Iglič, ki je pozval zastopnike pomočniškega zbora k skupnemu delu pri vzgoji dobrega in zanesljivega obrtniškega naraščaja, kajti brez kvalitetnega dela ne bo nikjer uspeha. Go-
vornik pa je opozoril tudi na nujnost zaposlitve mlajših pomočnikov in pomočnic, da bi se jim s tem nudila široka možnost za izpopolnitev v stroki. Opozoril je na težkoče, ki nastajajo prav zaradi pomanjkanja kvalificiranega delavstva. Njegova izvajanja so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje.
Iz blagajniškega poslovanja je bilo razvidno, da ima združenje zdravo imo-vinsko podlago. Njegova imovina znaša 183.000 din. Od tega denarja je 110.000 din naloženega za starostno zavarovanje, z obrestmi tega kapitala pa združenje podpira onemogle člane. Združenje izplačuje tudi posmrtnine po 1500 din za vsakega umrlega člana. Na predlog predsednika je bilo na zborovanju zbranih 1100 din za podporo vdovi in otrokom umrlega mojstra Jagra.
Na koncu zborovanja je podpredsednik g. Jelovšek poročal o ustanovitvi obrtne zbornice. Obžaloval je, da zbornica na zborovanje ni poslala svojega zastopnika. Predlagal in razložil je spomenico, v kateri so vsebovana vsa pereča vprašanja, ki teže obrtnika. Resolucija zahteva:
1. Ukinitev plačevanja mezd osebju, ki je aktivirano ali klicano k odslužitvi vojaške službe. Zakonodajalec je gotovo predvidel le normalne orožne vaje, ne pa razmere kakor so sedaj. Za obrtnika je to nezmogljivo breme, posebno ko sam ne prejema nobene podpore za časa vojaške službe, ostanejo pa vsi stroški in režija v njegovo breme.
2. Ukinitev plačila bolezenskega tedna. Za slučaj bolezni imamo OUZD, kateremu plačujemo ogromne prispevke in je dolžnost te institucije, da vzdržuje
in podpira delavstvo za časa bolezni.
3. Ureditev minimalnih mezd naj se določi ločeno za obrt in ločeno za industrijo. Upoštevati in omogočiti je treba zaposlitev mlajših in manj izvež-banih pomočnikov in pomočnic, kar je pri sedanjih mezdah nemogoče. Pripomnimo pa, da so v naši stojki za zmožne pomočnike mezde urejene s kolektivnimi pogodbami, katere so visoko nad minimalnimi mezdami.
4. Zbornica naj pokrene potrebno, da se zagotovi dobava potrebnih šivalnih potrebščin (sukanca), posebno iz tovarn naše banovine, ter da ne postanej o ti predmeti stvar spekulacije.
5. Nujno je potrebno, da se pristopi resno k ureditvi starostnega zavarovanja obrtnikov. Skupno z drugimi obrtnimi zbornicami naj se pripravi vse potrebno. Prezreti se ne bi smelo, da zavarovalni prispevki, katere plačuje še pomočnik, preidejo z njegovo osamosvojitvijo v fond obrt. star. zav.
6. Zbornica naj potom banske uprave posreduje pri vojaških oblasteh, da bi po možnosti samostojne obrtnike
nekoliko poprej obveščala o pozivu k orožnim vajam, da bi si mogli urediti vsaj najnujnejše zadeve za čas odsotnosti.
7. Najostrejše mere se naj podvza-mejo proti šušmarjem, katerih je ravno v zadnjem času radi visokih mezd ter zaradi tega povišanih cen izdelkom naraslo tako visoko, da resno ogražajo legalno izvrševanje obrti.
8. Pri davčni upravi naj se intervenira, da bodo pri plačevanju in odmeri davkov upoštevani obrtniki, kateri so klicani v vojaško službovanje.
Obrtna zbornica se naproša, da pod-vzame vse, da se te naše najnujnejše težkoče in predlogi na merodajnih mestih iznesejo in dosežejo rezultati, kateri bodo obrtnikom in tudi splošnosti v korist.
Med slučajnostmi so zborovalci razpravljali še o drugih vprašanjih, nakar je bilo zborovanje tega združenja, ki šteje nad 500 rednih članov, v najlep-škem redu po skoraj triurnem trajanju zaključeno.
Zakaj ne zbiramo odpadkov?
Ni dolgo tega, ko so listi objavili vest, da bodo morale naše tvomice ribjih konserv ustaviti delo, ker ne morejo ; dobiti materiala za izdelovanje konserv. Če se to zgodi, in verjetno se bo zgodilo, ne bodo zelo prizadeti samo naši ribiči in delavci v konservnih tovarnah, temveč tudi mi sami, ker bomo morali pogrešati ribje, a tudi druge konserve. Istočasno ko slišimo, da je v nevarnosti naša konservna industrija, pa po vseh hišah Jugoslavije mečejo prazne konservne škatle med smeti, kot da bi imeli teh surovin v izobilju. Ali je n. pr. res nemogoče predpisati, da dobi vsak novo konservo le, če prinese nazaj staro izpraznjeno konservno škatlico? Zelo mnogo tovarnam potrebnega materiala bi se moglo na ta način zbrati brez vseh težav. Tako pa se odpadki, ki so v današnjih časih draga surovina, ki se sploh nabaviti ne more, mečejo v smeti. Ali smo res tako bogati, dg mečemo stran material, ki ga moramo plačevati v devizah in ga še ne dobimo?
V drugih državah, ki so neprimerno bogatejše ko naša, se organizirajo velike akcije za zbiranje odpadkov. Pri nas takšnih akcij ne poznamo, temveč le akcije za zbiranje prispevkov, kakor da bi bile te najbolj plemenite. Za takšne akcije znamo vpreči tudi šolsko mladino, čeprav so te akcije najmanj vzgojne. Pri zbiranju odpadkov, ki bi predočilo mladini, kako ima vsak predmet, tudi že rabljen, svojo vrednost, pa
seveda mladine ne znamo in niti ne poskusimo angažirati.
In kaj se vse more doseči s takšnim zbiranjem materiala, naj navedemo za primer Švico.
V mestu Solothornu s 15.000 prebivalci se je v enem mesecu nabralo: 7250 kg papirja, 550 kg kosti, 520 kg cunj, 1280 kg konservnih škatlic, 800 kg kovin, 180 kilogramov črepinj, 12 kg ko-sitrskih tub, 526 steklenic. Koliko več bi mogli nabrati v Ljubljani.
Kaj vse so nabrali šolski otroci v Švici? V nekaj dneh je zbrala samo ena socialna ustanova za vpoklicane vojake 5000 kg staniola in 200 kg tub iz kositra. Otroci so imeli veselje z zbiranjem, ker so se mogli izkazati kot koristni državljani, spoznali so vrednost blaga in pri tem so še koristili celoti ter vpoklicanim vojakom. Pri nas pa imamo šolsko mladino menda le za prazne parade. Ne znamo ceniti vrednosti blaga, ne znamo tudi ceniti vrednosti mladine.
Še zelo mnogo bi mogli navesti o uspešnosti švicarskega zbiranja odpadkov. Tako so n. pr. v Baslu zbrali toliko kuhinjskih odpadkov, da se je mogla v okolici mesta svinjereja znatno dvigniti. Na kaj takšnega pri nas niti ne mislimo, pa čeprav že čutimo, kako zelo nam manjka surovin.
Seveda pa je treba vsako zbiranje tudi dobro organizirati, da bodo zbiralci nagrajeni in da se bodo zbrani odpadki res dobro uporabili. Vse to so v mnogih državah že izvedli.
Zakaj ne bi tega izvedli tudi pri nas?
Sprememba dobavnih pogodb po novi uredb! o državnem računovodstvu
že pomočnik finančnega ministra dr. Milan Horvatski je v svojem govoru po radiu v katerem je tolmači) nove določbe uredbe o državnem računovodstvu, opozoril na one predpise uredbe, ki omogočajo naknadno spremembo dobavne pogodbe, če spremenjene razmere in okolnosti povzročijo povečanje aii zmanjšanje prvotne pogojne vrednosti določenega posla za preko 10%. Nova uredba o državnem računovodstvu določa v I 163 naslednje:
Ako se zaradi spremenjenih razmer in okolnosti, ki se niso mogle predvideti v trenotku sklenitve pogodbe, pojavj potreba, da se pogodba spremeni ali razveljavi, se more to izvršiti samo po soglasju obeh pogodbenih strank. Sprememba ali razveljavljenje pogodbe se ne more zahtevati, ako se nanaša Izključno na povečanje ali zmanjšanje pogojene vrednosti posla do 10%.
Ako spremenjene razmere ali okolnosti povzročijo povečanje pogojene vrednosti za preko 10%, ima sopogodbenik pravico zahtevati, da se mu presežek preko 10% povrne ali da se pogodba razveljavi. če pa spremenjene razmere in okolnosti povzročijo znižanje prvotno pogojene vrednosti posla za preko 10%, tedaj bo nared-bodajalec zahteval, da sopogodbenik zniža pogojena vrednost za toliko kolikor presega 10%. če sopogodbenik na to znižanje ne pristane, sme naredbodajalec razveljaviti pogodbo, kolikor ni izvršena. Zahteva za spremembo ali razveljavljenje pogodbe se lahko vzame v poštev samo tedaj, če je predložena pred potekom pogodbenega roka. Odločbo o spremembi ali razveljavljenju pogodbenega roka. /Odločbo o spremembi ali razveljavljenju pogodbe izda pristojni naredbodajalec, ki je pogodbo sklenil. Ta odločba postane veljavna, če k temu da soglasje finančni mini-
ster pa predhodnem zaslišanju odbora za oceno državnih nabavk. V sestav tega odbora pridejo v tem primeru tudi vrhovm državni pravobranilec in po en član državnega sveta, glavne kontrole in kasa-cijskega sodišča v Beogradu, če vrednost pogodbe, ki se razveljavlja, presega 1 milijon din, ali če se s spremembo pogodbe angažira nov izdatek, ki presega 1 milijon din, je potrebno tudi soglasje predsednika in podpredsednika ministrskega sveta.
Pri razveljavljenju pogodbe v takem primeru država ne more zahtevati odškodnine na podlagi jamstva. Pogodbe, ki so odobrene z zakonom ali spreminjajo ali razveljavljajo samo z zakonom.
Podaljšanje pogodbenega roka
Izjemno od gornjih določba § 163 sme pristojni naredbodajalec na zahtevo sopo-godbenika podaljšati pogodbene roke za največ 30 dni, za kar je potrebno soglasje finančnega ministra. Zahteva po podaljšanju roka pa mora biti predložena pred potekom pogodbenega roka, in mora biti odločba izdana najkasneje v 20 dneh od dneva sprejema zahteve sopogodbenika. V primeru, da se pogodbena obveznost ne izvrši zaradi nepremagljive ovire (vis major) mora sopogodbenik zahtevo predložiti v desetih dneh od dneva, ko so nastopile te nepremagljiva ovira.
Sopogodbenik, ki mu Je rok podaljšan mora plačati v korist narodnegp invalidskega fonda za vsako dan podaljšanja, po-čenši od dneva, ko poteče pogodbeni rok. pa do dneva Izpolnitve obveznosti, 2%„, to je po 2 din od vsakih 1000 din vrednosti onega dela posla, ki ni bil izvršen v pogodbenem roku in za katerega je rok podaljšan, kolikor se vrednost tega dela lah-
ko določi, v nasprotnem primeru pa plača l po 2%0 od skupne vrednosti pogojenega ">o-Sla. Gornjega prispevka za narodni invalidski fond ne plača sopogodbenik, ki dokaže, da so ga ovirale nepremagljive ovire, ali da ga je ovirala neizvršitev pogobe od strani državnega organa.
Prevzem poslov
Naslednji paragrafi nove uredbe se tičejo določb o prevzemu izvršenih poslov posebni tričlanski komisiji. V primeru spora med sopogodbenikom in prevzemne komisije ima sopogodbenik pravico zahtevati razsodišče po strokovnjakih. Razsodiščno komisijo tvorijo trije člani, od katerih določi enega naredbodajalec, drugega sopogodbenik, oba pa določita tretjega člana kot predsednika komisije. Odločbe komisije strokovnjakov, ki se more nanašati samo na vprašanje, ali predmet pogodbe ustreza pogodbenim pogojem in o tem, da se na osnovi tega predmeta pogodbe sprejme ali zavrže, je obvezna tako za državo kakor tudi za sopogodbenika.
Člani prevzemne komisije, ki bi prevzeli pogodbene predmete, ki ne ustrezajo pogodbenim pogojem, morajo poleg kazenske odgovornosti odgovarjati pred glavno kontrolo za vse vsote, ki so bile na osnovi njihove odločtje izplačane odnosno se imajo izplačati.
Ce sopogodbenik izvrši posle v pogodbenem roku, vendar ga prevzemna komisija zavrže zaradi tega, ker v celoti ali deloma ne ustreza pogodbenim pogojem, tedaj sme prestojni naredbodajalec, če je to v interesu potrebe, ki se ima kriti, iz- j jemno odrediti po pristanku sopogodbe- i nika nov. rok za izpolnitev pogodbene ob- I veznosti, ki pa ne more biti daljši od 30 j dni. Ce sopogodbenik d|al posla, ki ne ustreza pogojem, »izvrši v podaljšanem j roku, tedaj mora plačati na vrednost tega ! dela denarno kazen, katere višina mora I biti določena v pogojih in ki mora biti večja nego 2%0 na dan.
Izjemno sme naredbodajalec odločiti, da se pogodba ne razveljavi in da se izvršeni posel sprejme tudi v naslednjih primerih:
1) če sopogodbenik ni zahteval podaljšanje roka in je posel izvršil po njegovem poteku in 2) ako je sopogodbenik pred potekom pogodbenega roka zahteval podaljšanje roka, ki pa ni bilo odobreno in je posel izvršil po pogodbenem roku. Naredbodajalec lahko v teh dveh primerih izda odločbo samo tedaj, če je posel v celoti izvršen po pogodbenih pogojih in če s tem soglaša finančni minister po zaslišanju odbora za oceno državnih nabavk. V teh dveh primerih pa je sopogdbenilc dolžan plačati za vsak dan zakasnitve denarne kazni v višini 5%0.
XIV. redna letna skupščina delničarjev Zanatske banice v Beogradu
V nedeljo dne 23. marca je bil v Beogradu XIV. zbor delničarjev Zanatske banke kraljevine Jugoslavije. Zborovalci z odobravanjem sprejeli poročila uprave, ki so ponovno pokazala v koliko korist in pomoč je obrtništvu ta njegova velika denarna ustanova.
V imenu slovenskih delničarjev je govoril g. Josip Rebek, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče ter ugotovil, da bi bilo odveč govoriti o gospodarskih prilikah v Sloveniji, ker se iste pač ne razlikujejo od težkih gospodarskih prilik drugih pokrajin v državi, ki so pač vsem dobro poznane. Skupno nosimo vse gospodarske težave in skupno branimo in bomo branili tudi našo državo in svobodo.
Predloženo poročilo banke je napisano strokovno in mi moramo biti z rezultatom dela v preteklem letu zadovoljni. Vsa pohvala gre upravi, ki našo banko v današnjih težkih časih vodi s tako lepim uspehom. Kot vsi vemo, je obrtno zadrugarstvo edina pot po kateri more obrtništvo razširiti svoje delo in povečati svoj uspeh. Prav je, da banka vodi širokogrudno kreditno politiko zlasti pri obrtniških, nabavnih, proizvajalnih in prodajnih zadrugah in prosimo upravo, da to svoje delo v tem pravcu še poveča.
Po pravilih našega zavoda daje banka kavcije in garantna pisma za licitacije, v katerih pridejo v poštev obrtniki. Naša banka daje garantna pisma samo za licitacije dočim za prevzemanje izlicitiranih del ne izdaja garantnih pisem odnosno vrednostnih papirjev. Obrtnik je torej z ozirom na to mogel dobiti pri svojem denarnem zavodu samo polovicoo od onega, kar je rabil, kar imelo za posledico, da se je moral za drugo polovico poslužiti drugih denarnih zavodov.
Z ozirom na novo Uredbo o državnem arčunovodstvu naj da ministrstvo trgovine in industrije tolmačenje, da se bo po pravilih našega zavoda lahko izdajalo tudi gamtna pisma za prevzemanje izlicitiranih del.
Za svoja izvajanja je žel g. Rebek Josip močno odobravanje.
Na vsa stavljena vprašnja in predloge, ki so se obravnavala tekom razprave je dajal pojasnila predsednik banke g. Milan Stojanovič. Z ozirom na pripombo, da v upravi banke sede dolgo vrsto let isti ljudje je predsednik pripomnil, da to ni stvar uprave, ampak delničarjev, ki volijo upravo s tajnim glasovanjem.
Občrii zbor je potekel v naj lepšem redu s ponovno zahvalo upravi za lepe uspehe in napredek.
Površna izobrazba
Vse vzgojstveno delovanje hoče s pomočjo kulturnih dobrin iz področja znanstva, umetnosti, gospodarstva in nravstvenosti izobraziti tako posameznika kot celoto. Vsakdo si želi in hoče veljati za izobraženega. Vprašanje spadaš li k izobraženim ali med neizobražene ljudi, dobiva v današnjem življenju iz dneva v dan večji pomen.
Današnja domača in šolska vzgoja je izgubila svoj pravi smoter. Ne samo duha, tudi voljo in srce je treba vzgajati. Da pa temu ni tako, je kriva površna izobrazba, ki obstoja v nepravilnosti in površnosti posameznikov, nezdravih vzgojnih razmerah in neurejenemu čtivu. Površnemu izobražencu manjka kritičnega presojanja za zdrav ustroj celokupne družbe. Nikdar in v nobeni družbi ne more uveljaviti svojega mnenja, ker ni njegova duševna prožnost zmožna premagati najpreprostejših sklepov, kaj še, da bi razumel paradoksno izvajanje svojih sosedov. Neki znamenit učenjak je ob neki pri-' liki izrekel tele besede: »Občevanje z ljudmi in vlikimi duhovi v preteklosti nas dovaja do spoznanja človeštva in sevta sploh.« Kako naj občuje tak duševni površnež z globoko mislečimi 1 ljudmi, ko pa niti ni zmožen pravilno, 1 previdno in samostojno presojati in ocenjevati dnevnih vesti v časopisih. Pomislimo samo, s kakšno naivnostjo nasedajo nekateri časopisnim senzacijam, kako radi si puste suderirati razne fraze, ki si jih tudi osvoje in jih ob vsaki priliki rabjo, ne da bi razumel niihovo pravo vsebino in pomen. Zlasti pri našem narodu opažamo v veliki meri razširjeno to bolezen. Tako je površna izobrazba vzrok, da se poslužujejo taki duševni postreščki besed, katerih obseg in vsebina sta jim nejasna ali celo popolnoma neznana pojma. Taki na pol izobraženci se mnogokrat opirajo na izjave avtoritativnih oseb, ne da bi sami kdaj premišljevali o njihovi istinitosti in pravilnosti. Te avtortete so zanje dovoljn vzrok, da jim kar na slepo verjamejo in njihove misli celo prevzamejo za svoje. Tako pridejo do
različnih naivnih utemeljitev in pred-i sodkov, ki niso v bistvu nič drugega, i kot nezadostno utemeljene sodbe, bo-‘ disi zaradi nepoznavanja dejstev ali pa zaradi permočnega prijetnega ali neprijetnega čustvovanja. Na take ljudi ljudi zlasti močno vpliva tako zvano javno mnenje in se na ta način ne ravnajo po svojem, temveč po tujem prepričanju. Površen izobraženec je samo orodje razuma brez srčne kulture, | ali pa le mehkužen človek golega soču-j stvovanja, na drugem primeru pa zo-! pet nekak človek železne volje, a ni-| kdar in nikoli človek, ki je vse temeljne dušvn sposobnosti nakomemo in harmonično razvil in pri katerem sta združeni ljubezen in moč, energija in ! nežnost, volja in mir, ponižnost in od-j ločnost. V večini slučajev je tak človek tudi brez trdnih načel in kaj hitro postane plen socialno nagonskega življenja, plen zlasti častihlepnosti in še mnogih drugih družabnih instinktov.
Zato je nujno potrebno, da se človek oslobodi od premočnih družabnih vplivov ter okrepi voljo za lastno delo. Le takšen bo lahko šel perko vseh slabih vplivov nemoteno svojo pot po lastnem prepričanju. Življenjska važnost, da si človek v hudem boju s svojimi strastmi sredi sveta v samem sebi i ustvari nekaj trdnega, da bo njegov na-! predek nzavisen od notranjih in zuna-i njih vplivov, ta živlejnjska važnost je I pri življenuj površnega izobraženstva izključena. Tudi v njegovo neurejenost se od časa do časa vrine misel po izboljšanju. Toda žal, v svoji zaslepljeni veljavnosti je že tako daleč, da ne loči več stvarnega dela od igračkanja. Manjka mu samozavesti in vere v sebe, ki bi ga dvigala v težkih dneh.
Če hočejo taki ljudje svoj greh popraviti, jih mora vzhajajoče sonce najti pri delu in v poznih urah, ko je v trdno spanje odeta že vsa okolica, se naj spravijo šele oni k počitku. To in edino el to jim zamore še pomagati.
Taksna obveznost
pri zaključnicah
Glede na kontrolo, ki io izvajajo finančni organi ie treba opozoriti vse interesente na določbe tarifne postavke 12. taksnega zakona, ki se tiče kolkovanja naročilnic. Kolkovati ie treba po tei tarifni postavki samo listine, ki izražajo kak trgovinski zaključek, t. i. trgovinsko pogodbo o kupoprodaji. ne glede na naziv listine (nai si bo »naročilnica«, »naročilni list«, »sklepno pismo« ali slično). Običajna pisma ali dopisnice, s katerimi stranke naročajo določeno, količino flaga. določenega kakovosti za določeno ceno. niso zavezane tei taksi, ker vsebujei take listine samo ponudbo za sklep kupoprodajne pogodbe in torei ne vsebuieio pismene sos'asne pravne volje dveh ali več oseb glede sklenitve kupoprodajne pogodbe. Na takšno obveznost pa ne vpliva ckolnost ali je listina. ki vsebuie tako kurooorodaino pogodbo podpisana samo od ene stranke, bo-
l ai&i samo od kupca ali samo od prodajalca. Ako se noleg izvirne listine izda istočasno tudi kopija take listine, ie taksi zavezani oni izvod ki je namenjen prodajalcu. medtem ko se mora na kooiii. ki ie v rokah kupca označiti, kie se nahaja taksirani izvcd listine.
Po dobljenih informacijah zavzemajo finančni organi ponekod stališče, da so> taksi zavezana tudi navadna pisma ali dopisnice. s katerimi stranke naročajo bia-go. čim prodajalec naročilo potrdi odnosno čim prodajalec naročilo izvrši. Tako stališče Da ni v skladu z zakonskimi predpisi. kajti taksna obveznost nastopi že onega dne. ko se v meiah naše države sestavi listina in ie treba že v tem času presoditi ali je listina zavezana taksi ali ne. Ce listina v tem času ni zavezana taksi, ne more taksna obveznost naknadno nastopiti. ker naknadno taksiranje ni predvideno v zakonu o taksah niti v taksni tarifi, niti v pojasnilih finančnega ministrstva. Ako listina ob izstavitvi ne izraža trgovinskega zaključka ne more naknadno dobiti takega značaia. Ako prodajalec zgoli potrdi prejem naročila, ne da bi pri tem navedel celotne vsebine kupoprodajne pogodbe, tako pismo še ne predstavlja pismenega izraza soglasne volje po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, zato tudi ne more s tem natopiti taksna obveznost po obstoječih predpisih.
Ker se prav sedai pri mnogih Dodietiih vrši taksna kontrola ie Zveza industrijcev opozorila finančno direkcijo na to pogreš-no tolmačenie s prošnjo, nai takoi izda svojim organom, ki vrše takšno kontrolo, potrebna navodila.
Kdor še ni plačal Obrtniškega koledarja, naj to stori takoj!
ZfltiATSKfi
SANKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ST. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZDAJA
garancijska pisma za licitacije.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki !
V vašem lastnem interesa Je, da vse svoje denarne posle Izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Dopisujte v
AGA-RUŠE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. — RUŠE
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 In 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter C se dobavlja s čistočo 99%, kar je za C tehniko avtogenega varjenja in re- £ zanja izredno velike ekonomične J= važnosti. Jekleni kisikovi valji se C morajo uporabljati le s pomočjo po- c sebnega redučnega ventila, -ki mera biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti Ima :
□ REDUČNI VENTIL »AGA-RUŠE« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULTRNIM P	VIJAKOM.
»»
OBRTNI VESTNIK“!
I	KREDITNO	bRMŠTVO	I
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje
ze
30
let posojila v tekočem računu, proti vknjižbi in poroštvUjjaiern leredita zmožnim osebam in tvrdkai^T/2^!
Urednik Anton Miklič. — Za uredništvo in konzorcij odgovarja Josip ReJMK.
Lastna denarna sredstva so znašala 31. dec. 1938 Din 3,256.940.64, varnostni zaklad Din 1,215.350.— rezervni zaklad Din 1,183.820___________________
arodna 1 rna« v Ljubljani (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.