Analiza
našega gospodarjenja 73
i
7
ENOTNOST — SOLIDARNOST — POVEZANOST — UGLED
Zaključni račun je obračun dela in gospodarskih prizadevanj ter je kot tak tudi mejnik, ob katerem se »pretehtamo in preštejemo« ter presodimo o svoji uspešnosti v preteklosti in o svoji pripravljenosti za prihodnost.
V	zadnjih treh letih smo uresničili vse strateške gospodarske cilje, ki smo si jih zastavili v tem obdobju po nastanku podjetja EMONA.
V	letu 1971 smo konsolidirali integrirano podjetje. Dosegli smo tudi prve uspehe pri likvidiranju virov izgub. Te izgube smo v naslednjih letih postopno zmanjševali tako, da bodo skladno z našimi predvidevanji najpozneje v letu 1975 poslovale prav vse naše TOZD s pozitivnim finančnim rezultatom.
V	letu 1972 smo si zadali cilj napraviti naše podjetje likvidno, rešiti problem obratnih sredstev za solidno finančno poslovanje ter povečati svojo poslovno solidnost in ugled. Tudi to smo dosegli.
informator
glasilo delovne skupnosti • emona | Ijubljana leto 5	marec 1974	št. 37
Izpolnili smo tudi naloge, ki smo si jih zadali za preteklo 1973. leto. Do temelja smo uveljavili vse tiste spremembe glede dolžnosti in pravic iz samoupravljanja v združe-
Velika
nagrada
Krivcu
Visoko mednarodno pri-j-ianje za pospeševanje '"etijstva je za letošnje 'eto prejel direktor TOZD . r®šičereja Ihan tovariš Lucijan Krivec.
Za nami je tudi že javna razpravo o kongresnih dokumentih: o osnutku resolucije VII. kongresa in uvodno poročilo. Organizacije ZK so v javni razpravi o teh dokumentih izhajale v oceni lastne prehojene poti — idejnopolitične, organizacijske in akcijske usposobljenosti. Ob tem zapisu, zlasti pa ob dejstvu, da so organizacije ZK v razpravi o kongresnih dokumentih ocenjevale lastno dejavnost, moram ob tej priložnosti nekoliko osvežiti delovanje le-teh.
j ^adzorni odbor nagrad j stus von Liebig iz ZRN 6 sklenil letošnjo visoko cJznanje podeliti inž. Kriv-Nagrada je namenjena , sPeševanju evropskega ^^'jstva in se podeljuje
ako leto enemu nemške-'nu s
^ ln enemu inozemske-agronomu. Direktor
Sran prašičereja si je na-a° zaslužil s posebno g^imi storitvami pri Iz-lj^ anji in vzdrževanju ve-hjoe9a obrata za proizvod-^ svinjskega mesa. Na-^QJencu iskreno čestita-*,ahln Ponosni smo, da je našega kolektiva!
•	Formirana je interna banka, ki je poskusno obratovala že v zadnjem tromesečju leta 1972, »uradno« pa je zastavila delo 1. januarja 1973.
•	Sprejet in podpisan je sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Emone na temeljne organizacije združenega dela v njegovi sestavi (razdelitev premoženja).
•	Izvedene so volitve v
nem delu, ki so jih narekovala ustavna dopolnila in teze nove ustave. Istočasno, ali prav zato, smo tudi povečali uspešnost svojega dela in gospodarjenja. Rezultati preteklega
Pred VIL kongresom Zveze komunistov Slovenije
Slovenski komunisti bomo na kongresu položili obračun svojega dela med VI. in VH- kongresom. Obračun tega obdobja ne bo skromen, saj se je v tem obdobju, zla-sti pa še po pismu tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ — zveza komunistov Slovenije Potrdila kot edina sila, ki je sposobna utirati pota nadaljnjega napredka. Za ZKS je bijo to obdobje značilno v naraščanju idejnopolitične in družbene moči, idejnopolitične ofenzive in njene revolucionarne obnove. To obdobje je potekalo v prizadeva-niih zveze komunistov in drugih socialističnih sil za nadaljnjo revolucionarno pre-°i>razbo gospodarskih in družbenih odnosov ter za njihovo oblikovanje v celovit sistem.
Komunisti v Emoni smo že v začetku leta 1972 predlagali takratnemu delavskemu svetu podjetja, da imenuje posebno komisijo, ki naj prične z delom v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil in pričeti z borbo, da »upravljanje v imenu delavca« zamenjamo z »upravljanjem delavcev samih«. Vedeli smo, da je to pričetek procesa, ki terja maksimalno angažiranost komunistov in drugih socialističnih sil v podjetju in izven njega. Zato tudi ni bil slučaj, da
Uresničevanje ustavnih dopolnil
Minilo je leto dni, odkar so predstavniki zborov delovnih ljudi Emone podpisali samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Emona Ljubljana. Podpis sam je pomenil uzakonitev ustavnih dopolnil (sedaj že nove ustave) in začetek uresničevanja teh določil v vsakodnevni praksi.
samoupravne organe TOZD in podjetja:
a)	volitve v delavske svete TOZD in v zbor delegatov TOZD;
b)	volitve v odbore za medsebojna razmerja v združenem delu;
c)	volitve v odbore za varstvo delovnih dolžnosti;
d)	volitve v organe samoupravne delavske kontrole TOZD in podjetja;
Nadaljevanje na 2. str.
smo soglasno podprli naš slovenski CK v prizadevanju, da se takratna organiziranost ZK v Ljubljani na čelu s tedanjim mestnim vodstvom zamenja. Rezultat te akcije ni izostal, danes lahko smelo zapišemo, da je ZK v Ljubljani, njenih občinah in osnovnih celicah našla samo sebe, da se je ponovno organizirala tako, da je akcijsko in idejno mobilna in da se je pri svojem političnem delu vrnila med delavski razred. S tako preusmeritvijo v idejnem, organizacijskem in kadrovskem smislu, je imela bistveno prednost v borbi za uveljavitev ustavnih dopolnil.
Ustanavljanje TOZD in v tej zvezi opravljenih političnih akcij ne morem naštevati, ker jih je bilo nešteto. Tudi ves proces ni tekel brez zapletljajev in hotenj redkih posameznikov, ki so hoteli zadržati staro, preživelo obliko poslovne organiziranosti. Pri tem so bile lansirane parole, da razbijamo enotnost poslovne organiziranosti, koncentracijo in moč kapitala in še vrsto drugih, da ne omenim teženj po dezintegracijah, zavajanju delavcev in manipulaciji z ljudmi.
Proti vsem tem pojavom smo se odločno uprli ob podpori večine delavcev. V marsičem smo uspeli, v nekaterih primerih pa tudi ne. Toda nismo obstali, vemo kaj hočemo, kaj zahteva od nas delavski razred in kaj hočemo vsi skupaj: graditi in dograjevati naš samoupravni socializem.
Tako usmeritev in pot bodo potrdili in začrtali tudi slovenski komunisti na svojem VII. kongresu.
Franc Žunko
leta nam zagotavljajo sposobnost, da bomo z dodatnimi sredstvi iz kreditov lahko normalno obnovili osnovna sredstva in uresničili tisto razširjeno reprodukcijo, ki so jo TOZD programirale za leto 1974. To pa pomeni ustrezno podlago za našo nadaljnjo gospodarsko okrepitev.
Rezultati preteklega leta so celo tako dobri, da nam je z njimi uspelo skoraj v celoti zaceliti odkrušek Perutnine in Alpko-merca, kolikor naj bi se poznal na kateremkoli od bistvenih elementov in rezultatov.
Uspešni torej smo bili. Nikakor pa nas ta občutek ne sme uspavati. Pred nami je še trda in strma pot do resnično trdne, trajne, enotne, skratka gospodarsko zdrave in proti vsemu odporne organizacije združenega dela naših TOZD. Z dosedanjimi rezultati smo komaj šele obuti za to pot. Sedaj jo bomo morali še prehoditi, saj nam na tej poti nihče ne zagotavlja prevoza z žičnico.
Menim, da si bomo morali v letu 1974 predvsem prizadevati:
—	da čimprej in čim bolje uresničimo vse tiste interese, zaradi katerih so se TOZD združile v podjetju EMONA,
—	da zagotovimo največjo funkcionalnost v poslovnih in drugih razmerjih med TOZD,
—	da delujemo z vsemi silami za nadaljnje zniževanje stroškov, za večjo storilnost, za boljšo poslovnost in da delujemo z vsem tem in z drugimi gospodarskimi prizadevanji za večji ostanek dohodka, ki nam je potreben za hitrejši razvoj in boljši osebni standard.
S tem bomo dali našemu geslu:
enotnost, solidarnost, povezanost, ugled, tisti neomajni temelj, ki ga te pomembne besede potrebujejo, da ne bodo samo besede.
V dneh, ko slavimo razglasitev nove zvezne ustave in nove ustave naše republike, naša delovna skupnost s ponosom slavi že prvo obletnico samoupravljanja in gospodarjenja na temeljih in po načelih iz teh ustav. Poročilo o rezultatih poslovanja v letu 1973, ki ga imate pred seboj, je prvo poročilo o skupnem zaključnem računu TOZD podjetja EMONA. Preden je bil sestavljen ta skupni zaključni račun, so
(IMadalj. na 6. str.)
RAUL CASTRO V MAKIMARKETU — Kot gost predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je našo državo obiskala partijska državna delegacija republike Kube. Delegacija je pod vodstvom drugega sekretarja centralnega komiteja KP Kube, prvega podpredsednika vlade Kube, ministra za narodno obrambo in divizijskega majorja Raula Castra dva dni zadržala tudi v Sloveniji. Med obiskom Ljubljane so si gostje ogledali Maximar-ket ter se dobro uro pogovarjali z vodilnimi predstavniki Emone.
Praktična realizacija ustavnih dopolnil
Nadaljevanje s 1. strani
•	Imenovani ali izvoljeni so kolegijski izvršilni organi TOZD in podjetja.
•	Vsi navedeni organi so konstituirani in njihovo delo po letu dni je utečeno.
•	Komisija za pripravo splošnih aktov in za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi je v tem času pripravila za razpravo in sprejem dopolnjeni in prečiščeni tekst samoupravnega sporazuma o združitvi. Po razpravah v vseh temeljnih organizacijah združenega dela je bil sprejet decembra 1973, verificiran na zboru delegatov TOZD in ponovno podpisan pa 26. decembra 1973.
•	Istočasno je komisija pripravila, dala v razpravo in sprejem tudi statut podjetja in vzorčni statut TOZD. Tako postopoma urejamo vso interno zakonodajo, ki mora biti prilagojena novim pogojem in novi organizaciji podjetja.
•	Po dokončno razrešenem vprašanju Gozdarstva so v teku še zadnje priprave za vpis v sodni register.
Temeljne organizacije združenega dela v podjetju Emona imajo veliko prednost, ker imajo za seboj že kar leto delovanja nove organizacije. S spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma smo marsikaj uredili in popravili kot je narekovala praksa. Tudi v bodoče bodo potrebne spremembe splošnih aktov, vendar ne več tako celovito, kakor je bilo to potrebno sedaj.
V leto 1974 je Emona stopila z dokaj čvrsto organizacijo, z že dokaj vhojeno samoupravno organizacijo ter z zadovoljivimi dohodki v TOZD. Dohodek daje izraz solidnosti podjetja ter socialne varnosti zaposlenih. Vsekakor je začetek boljši od lanskega in od nas samih je odvisno, če bo tudi zaključek takšen.
Če bomo dosledni pri izvrševanju vseh zastavljenih nalog, predvsem pri realizaciji gospodarskega načrta in nadaljnji uveljavitvi v samoupravnem sporazumu o združitvi sprejetih načel, potem lahko z gotovostjo pričakujemo uspešen konec tudi letošnjega leta.
Janko Velikonja
Odmev: ni res, da je res!
Šola kontra služba
Zbor delovne skupnosti šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani je dne 20. 2. 1974 razpravljal o članku, ki ga je napisal Emonček na podlagi izjav tov. Pavla Godca, direktorja TOZD maloprodaje, in meni, da je v članku mnogo netočnosti in napačnih stališč, zato prosi, da objavite naslednje mnenje našega zbora:
šola ne upošteva določila omenjenega pravilnika. Šola torej nima »svojih pravil« igre, temveč se ravna po veljavnih predpisih.
Ravno tako šola ni ni-
je v celoti organizirana samo v družbenem sektorju. Pa tudi zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Ur. list SRS št. 26/70) ne po-
Nevedni Emonček
V članku »Šola kontra služba«, objavljenem v zadnji številki Informatorja, se je Emoneček obrnil proti šoli in pri tem zagrešil nekaj nevednosti, ki jih je treba popraviti.
Najprej pravi, da imamo na Šolskem centru za blagovni promet v Ljubljani okrog 500 vajencev. Resnica pa je taka, da ima celotna Emona 570 vajencev, omenjeno šolo pa obiskuje 362, od tega iz TOZD Maloprodaja 198 učencev. Ostali se izobražujejo in pripravljajo za kvalificirane prodajalce, kakršni so potrebni sodobni trgovini, v Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in na Reki.
Prvi nevednosti Emonč-ka sledi še druga, zapisana v stavku, da vsak vajenec, ki se šola, prejema mesečno po 450 dinarjev, pri čemer da dela samo 5 mesecev na leto. Resnica pa je taka, da so z vajenci sklenjene pogodbe za celo leto (12 mesecev!) in da jim za ta čas pripada mesečna nagrada v višini 200 dinarjev, če obiskujejo I. letnik, v višini 250 dinarjev, če obiskujejo II. letnik in v višini 300 dinarjev, če obiskujejo III. letnik. Z nagradami je potrebno plačevati še prispevke, in sicer za zdrav-
stveno zavarovanje 27,00 dinarjev, za invalidsko zavarovanje 4,50 din in za nesreče pri delu 5,00 din, vse seveda mesečno. Iz navedenih podatkov ni posebno težko izračunati dejanske obveznosti do vajencev.
Stvar pa lahko tudi obrnemo in jo približamo temu, kar je povedal Emonček. Upoštevajmo, da vajenec dela praktično (učenje najbrže ni delo?) samo pet mesecev na leto in izračunajmo njegov zaslužek za te mesece. Ta znaša za vajenca v I. letniku 567,60 din, v II. letniku 687,60 din, v III. letniku 807,60 dinarjev. Presenetljivo kaj? Saj je vendar jasno razvidno, da je vajenec najcenejša delovna sila, ne pa finančno breme, kot bi hotel vedeti Emonček.
Pritoževanje, da zadnja leta sprejemamo po 120 do 150 novih vajencev velja v prvi vrsti za I. 1973. Lani smo jih zares sprejeli 150, vendar zaradi potreb, zato, ker je leta 1972 odšlo nenavadno veliko kvalificiranih delavcev. Da
je bilo temu res tako, kaže tudi podatek, da smo lani sprejemali vrsto nekvalificiranih ali pa za drugo delo kvalificiranih delavcev za prodajalce v naših trgovinah. Med drugim smo sprejeli 22 kvalificiranih frizerk, jih poslali na enomesečni uvajalni seminar in jih nato takoj razporedili na delovna mesta. Sedaj obiskujejo te delovne moči tečaj za prekvalifikacijo, nakar bodo šele pridobile poklic kvalificirane prodajalke.
Še besedo o tem, kdo je prepovedal učencem delo v času prakse, šolski center za blagovni promet v Ljubljani prav gotovo ne, kot misli Emonček. To se je zgodilo po naročilu Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki je leta 1971 izdal nov pravilnik o šolskem koledarju (Ur. list SRS, št. 27/71) in v 8. členu določil: »V času, ko traja pouk, učenci ne smejo biti razporejeni na praktični pouk v delovnih organizacijah oziroma pri zasebnih obrtnikih.« Tu bo torej moral Emonček urediti stvari, če so napačno urejene. Če se pa to ne bo zgodilo, bo ostalo pri starem, pa naj komu godi ali ne.
Milica Zupančič
Naš šolski center ni po lastni odločitvi prepovedal, da se učenci »oglašajo na delo« v času, ko so pri teoretičnem pouku, temveč je to določba 3. odstavka 8. člena pravilnika o šolskem koledarju (Ur. list SRS 27/71), ki pravi: »V času, ko traja pouk v izmeni, učenci ne smejo biti razporejeni na praktični pouk v delovnih organizacijah oziroma pri zasebnih obrtnikih.«
Slednje določilo smo začeli izvajati po 25. seji Skupščine mesta Ljubljane v letu 1971, kjer je bila izrečena ostra kritika, da
koli prepovedala praktičnega dela v času teoretičnega pouka, temveč je obvestila svoje učence, a delovnim organizacijam je poslala okrožnico št. 1221 z dne 6. 10. 1961, da je praksa po veljavnih predpisih odpravljena.
Nadalje opozarjamo, da termin »vajenec« ne ustreza današnjemu času, saj je bila uredba o vajencih razveljavljena 1965. leta. Na 12. seji v letu 1968 pa je svet za trgovino Gospodarske zbornice SRS ugotovil, da je vajenski sistem preživel, ker ni bil primeren za trgovino, ki
zna naziva vajenec, tern' več samo naziv učenec. Po izjavah tov. Godca mora imeti delovna organizacija v času, ko so učenci pri pouku, za vsakega učenca nadomestnega delavca. Iz tega izhaja, da učence še vedno obravnavate le kot delovno silo-Navajate, da vas vsak šolar velja skoraj 1000 dio na mesec. Iz naše dokumentacije (izjave) ugotavljamo, da so nagrade za učence 1. razreda 200 diR' za učence 2. razreda 250 in za učence 3. razreda 300 din; prispevek za invalidsko in zdravstveno zavarovanje pa je 36,50 dU1 in 4,50 din, kakor navajat® v članku. Učenci tudi nis° sedem mesecev odsotn' od praktičnega pouka, tern' več so 7 dni manj kot pet mesecev v šoli, medte®1 ko jim po zakonu letno Pri pada 6 tednov počitni® Skupno število učencev-ki so na praksi v vaši de lovni organizaciji, je okroO 330, to je 17% od ceM' nega števila naših uče® cev.
Članek v vašem časopj su nas je zelo presened -saj smo doslej imeli s W dravsko službo vaše lovne organizacije ved zelo dobre stike in oC*n°0 se in smo skušali ved®^ ugoditi vsem želja®1 ^ okviru veljavnih predpis in naših možnosti.
Di<;
Ferdo Šešek, dipl-
Naš obisk: Raul Castro se rokuje z našimi predstavniki
SLON, star 420 let
Skromen zapis ob visoki obletnici hotela
LJUBLJANA, februarja — Če povsem izvzamemo pravkaršnjo uradno otvoritev (glej pod proslave) lično in moderno preurejenega hotela Slon sredi prestolne Ljubljane, na kateri je njegov prvi samoupravljalec Janko Havliček z besedo podelil priznanja vsem, ki so to zaslužili, sodi hotel Slon brez dvoma med tiste ljubljanske go-stinsko-hotelske hiše, pred katerimi smo dolžni sneti klobuk z glave.
ZDRAVO, PREDSEDNIKI!
Zakaj? če že ne zaradi njegove častitljive starosti in obletnice, ki jo bo praznoval letos ali prihodnje isto (posredi je stvar dogovora), potem zaradi prislovične solidnosti, ugleda, renomeja in vseh superlativov (glej pod slovenske presežnike), ki si jih povsem upravičeno nadeva — in ne nazadnje za-rsdi tega, ker premore v Svoji sredi vrsto gostin-sko-hotelskih predsednikov, kot so predsednik jugoslovanskih hotelirjev,
za besedo prvega moža, ki sem ga srečal. To je bil Avgust Fekonja, glavni šef strežbe, ki je imel v svojem skromnem prostoru z oddajanjem prostih miz prav tačas polne roke dela pravzaprav stolov — za pustovanje. Zamikalo me je že, da bi pristavil svoj stolček, toda povpraševanje za ta slovenski vseljudski praznik je bilo zares preveliko, premogoč-no.
Mojster Avgust praznuje dvanajstletnico dela v Slonu. Na moč podobno
Avgust Fekonja
,ePrav ex — Janko Havli-ek kot direktor — Anton lajnar, šef kuhinje kot rredsednik združenja ozi-,^a sekcije jugoslovan-, 'h kuharjev z bogato ate kolajne) mednarod-:0 rePutacijo, predsednik ,^9oslovanskih barmanov c Mednarodni veteran s Jankovič, kot mojster 2 °ie9a poklica, in ne na-np7nie mojster Faflik, kot q f0nani predsednik ju-slovanskih hotelskih ko-emialnih direktorjev, Vs° h k* Je skratka O. K. z cjg zornih kotov, kar za-g-)79 trgovske posle in na-hv i	nai k° dovolj
D a e. hotel Slon se je že k°s|3vil in se bo še, ta-
29odov' b° V počastitev I^bljar
Zona . u v Puua5l'lev lju, 0vinske obletnice po
obl ^ans'<ih ulicah njegovo tUcjetnico navzven objavil pr ! pravi pravcati slon v 1 osebi, kar pa je manj-pa Poslovna skrivnost. To lo c6 oedvomno zgodi-Prv ° k° Ljubljano obiskal T0d' ^čji mednarodni... a' o tem kdaj drugič.
Na
hove
Pustno soboto zve-Sem hote zašel v Slo-
Prostore ter poprosil
kot njegovi predstojniki ne skriva svojega ponosa nad firmo, ki se ima s čim pohvaliti.
»Ne bi bil toliko časa tu v Slonu,« pravi, »če ne bi bil posredi tako dober kolektiv. Naša hiša je bila ves čas v obnovi (adaptaciji). Kljub temu pa je kolektiv z dobro voljo prebrodil vse težave.« Prav tedaj naju je zmotil gost, ki si je zaželel rezervacijo za pustni večer — sam za sebe. Ustreženo.
DESET LET GRADNJE
»Da, letos smo gradili in zgradili, je nadaljeval moj sogovornik in zaprl železno blagajniško skrinjico. Emona kot naše vrhovno podjetje nam je pri tem vsestransko pomagala. S pomočjo integracije pred tremi leti smo kot hotel veliko pridobili. Kar je res, je res. Sami si ne bi mogli tako pomagati: gre za povečanje dohodka, obnovo, povečanje.«
Mož je bil doslej jugoslovanski prvak v pogrinjkih, in sicer na zagrebški
prireditvi IHOGA72. V zadnjih desetih letih je odnesel štiri zlate in tri srebrne kolajne za pogrinjke, in sicer na slovenskih go-stinsko-turističnih zborih. Čestitamo! Nikdar namreč ni prepozno, če je dober namen.
PRVA KUHALNICA
Anton Strajnar, šef kuhinje v hotelu Slon, enajsto leto zaposlen kot prva kuhalnica, mojster dobre, dietične in diabetične kuhinje, je človek, ki se stalno izpopolnjuje, napreduje in nikdar ne miruje, saj je konec koncev predsednik sekcije jugoslovanskih kuharjev, ki so v evropskem in svetovnem merilu že večkrat pokazali in dokazali, kaj zmorejo, hočejo in ne nazadnje tudi znajo in zmorejo.
»Naša kuhinja je zastarela, pravi prepričano. Kadrovski problem je naslednja težava, s katero se otepamo že lep čas. Zastarela oprema, slabi delovni pogoji, preslabo zračenje itd. Za naše potrebe je v kuhinji potreben zelo širok spekter znanja. Lani smo predelali za 340 starih milijonov dinarjev materiala za potrebe delikatese in hotela kot takega. Vse to smo naredili s štirimi ljudmi, ki imajo komaj dve leti kuharske prakse in z dvema vajencema oziroma pripravnikoma. Hotel Union je ta čas sicer predelal za 100 milijonov S-din več hrane,
vendar z 19 ljudmi, kar pomeni vsaj trikratno premoč!
Antonova žena je zaposlena v Slonovi analitski službi. Tudi ona je mojster kuharskih umetnosti, zato ji mož doma prepušča prvo besedo pri loncih in kuhalnici.
V konicah je v Slonu po 24 ur neprekinjenega vrenja, kuhanja. Medtem ko drugi počivajo, to je redno ob vseh praznikih, se kuharji najbolj potijo. Kuharji so danes vsaj v ZR Nemčiji najbolje plačani ljudje, saj dobe po 2500 do 6000 DM na mesec, kar pa je v primerjavi s kuharjem Ludvika XIV. prava malenkost, saj je zaslužil v letu dni toliko kot današnji nemški kuhar v desetih letih!
Po nepotrjenih pravilih (škoda), sodi kuharska umetnost med sedem umetnosti na tem svetu, ki jih oziroma jo pri nas znamo še vse premalo ceniti, posebno kar zadeva umetnost dietične, diabetične in moderne prehrane.
Lani novembra in decembra je bil seminar o dietični prehrani za šefe kuhinj slovenskih hotelov. Sodeč po seminarski nalogi delavci iz bolnišnic še zdaleč niso bili kos kuharjem iz hotelov, kar dokazuje preskromno izobrazbo le-teh.
Sekcija jugoslovanskih kuharjev (630 članov) prireja marca v Rogaški Slatini tečaj dietične kuhinje. Gre za tehnologijo in specifiko dietične kuharske umetnosti, ki jo kuhar specialist zmore in obvlada samo skupaj z zdravnikom specialistom.
»Kar zadeva zdravje (tudi shujševalne kure), se problem začenja v kuhinji, ne pa v ustih,« pravi Anton Strajnar, »še posebej, če imaš opravka z več boleznimi pri istem gostu.
Pa dober tek in kaj več prihodnjič.
Emonček
Anton Strajnar
ujmi iiu: g
inmrim
H rt \\
r
* f *
l 1 Tuf
’ * £ f 1	* '
Sobota
v Supermarketu
OBISKALI SMO A ETAŽO, PREHRAMBENI DEL, IN SE POGOVARJALI Z DEKLETI IN ŽENAMI, MEDTEM KO SO MOŠKI MOLČALI
LJUBLJANA, februarja — Zadnjo soboto v najkrajšem mesecu leta — februarju — smo, pravzaprav sem, obiskal prehrambeni del Supermarketa, oziroma A etažo te naše trgovske hiše z namenom, da bi se pogovoril z dekleti in ženami, ki so v večini, kako delajo, kaj jih tare, kakšne želje imajo in podobno. Kot moški pa sem nehote najprej trčil na svoje, ker sta (dva moška seveda) oziroma delata takoj pri vhodu v ta del Supermarketa.
Prvi z znakom mercedes v gumbnici, ki skrbi za to, da naši obiskovalci in kupci ne ostajajo brez ključev, je bil sila molčeč, češ da je še prezgodaj, da bi se hvalil ali karkoli kritiziral. Priložnostni kupec in stari znanec mi je (oziroma mu je) priskočil na pomoč, češ da gredo ključi najbolje v promet poleti, ne pa pozimi, in da sem si za intervju izbral napačen čas. Poleti, da, ko ljudje na debelo izgubljajo in posojajo ključe, ko gredo na dopust, počitnice, skratka, ko sprežejo. Tudi mož zraven, ki ekspresno popravlja čevlje, ni bil pri besedi, kot se reče, ker bojda zdaj tudi ni tisti čas, ko ženske na debelo in drobno izgubljajo glave in pete ...
STANOVANJE ŠT. 13
Mihela Rismondo jz
Smlednika, ki je že deseto leto Emonka, se »otepa« s stanovanjem. Saj sem prav povedal, mar ne? Zdaj za 74. leto je na prednostni (glej pod prioriteto) listi in ni vrag, da bi ne dobila tistih pet milijončkov (starih seveda) posojila. Izmed 13 prosilcev (verjamem, da gre za srečno številko!) med 230 uslužbenci Supermarketa, kolikor jih je ostalo od lani, je letos sedem novih.
Mihela ima dva otroka (dve in šest let stara), ki ju mož vsak dan vodi v škofjeloški vrtec, ker je v Loki zaposlen, prav tako pri Emoni, in sicer v »Novem svetu«, ki si ga oba
zakonca želita ustvariti tudi zase in za svoje gnezdece. Srečno!
Mihaela Rismondo
Marija Paškulin, doma iz Radoviče v Beli Krajini, o kako nerada se je pustila fotografirati, je »smeno-vodja« oziroma lepo po slovensko povedano vodja izmene v samopostrežnem delu Supermarketa. Ima zelo pestro in hvaležno delo: kuhinja, bife (ne buf-fet!), samopostrežna trgovina itd. Če česarkoli zmanjka, takoj posreduje, telefonira, zahteva, skratka ukrepa. Zdaj, ko so se (so jih) plače (avgusta) popravile navzgor, je kar v redu. »Zdaj nimam kaj,« pravi. »In: mož je dobil stanovanje, prej je bilo bolj na tesno.«
Nadaljevanje na 4. str.
Sobota v Supermarketu
Nadaljevanje s 3. strani
limo nekaj več prostega časa?!«
Stj
D
Marija Paškulin
PROSTA SOBOTA POPOLDNE
Nada Žlajpah je prodajalka. Največ je na blagajni. Tudi 18 tisočakov, k sreči starih, je že morala plačati, ker ni bilo vse v redu. Eden je bil, ki je odnesel naročilnico. Lump!
»Zelo rada delam v trgovini, ker me to najbolj veseli. Zaslužek je še kar v redu. Največ dela imamo ob petkih in ob sobotah tam okrog ene ter od osme do devete ure zvečer. Da, podobno je kot v kavarni Evropa, ko ljudje čakajo na avtobus. Smo kot nekakšna avtobusna postaja. Kaj se res ne bi dalo kaj spremeniti? Zelo dobro je, kadar nam ob konicah pomagajo vajenke. Zakaj ne bi ob sobotah po eni uri preprosto zaprli trgovine? Tudi prodajalci si kot drugi delavci že-
Nada Nered, ki je sicer po srcu za red, je kuharica v samopostrežnem delu Supermarketa, delavka z desetletnim stažem v podjetju, je tista »čarovnica«, ki te dni (oj ti pust, okroglih ust) že štirinajst dni zapored speče po 800 krofov na dan (po 3 din) z dvema pomočnicama.
»Sem zelo zadovoljna, pravi malce prizanesljivo, kot da to ni čisto res. Imam, vložila sem prošnjo za posojilo, za dograditev hiše. Za dva milijona (stara) sem zaprosila. Zidava (z možem) na Pijavi gorici. Moj mož je tudi zaposlen pri nas — pri Emoni. Šofer je na Šmartinski. Nekaj (števnega) sva že dobila — jaz enega, mož štiri milijone. Imava dva otroka, ki sta v prvem in četrtem razredu. Varuje ju tašča.« Kakšna sreča, da imamo tašče!
NAGRADE ZA PRISOTNOST
Marija Kratohvil, šefinja A etaže je bila. bolj pri besedi, zato sem bil toliko bolj vesel. Zaposluje 65 ljudi, med njimi največ deklet in žena ter še štiri vajenke oziroma vajence povrhu. Glavni problem: prepogostno izostajanje z dela, o čemer smo že pisali in se pritoževali, pa se še bomo. Posredi so otroci, bolezen pa še kaj: preveč preračunljivosti in premalo zvestobe. Z drugimi besedami povedano: premalo delovne discipline in zavesti, da je medsebojna solidarnost, delavska solidarnost tisto, kar
omogoča boljši zaslužek, delo in in ... Pa brez zamere in očitkov, da sejemo parole.
»O stimulaciji oziroma nagradah za prisotnost na delu smo že veliko razpravljali,« pravi Marija. »V okviru trgovine se dogovarjamo in razpravljamo, kako in kaj, vse z namenom, da bi bilo čim manj izostankov z dela, kar nam povzroča neljube težave.
Kaj naj bi se hvalili? Nasploh je naš kolektiv enoten, dobro se ujemamo. Tudi kar zadeva osebne dohodke, smo zdaj kar primerno nagrajevani. Promet je zadovoljiv, ni pa predober. Pozna se, da kupna moč kopni. In po-
Ivanka Valič
Nada Nered
nudba? Mesa je zdaj na pretek. Nekoliko se še zatika pri konditorskih izdelkih, kot so boljši bonboni, čokolada itd., ker gre veliko tega blaga v izvoz.«
MAMICA, ČAKAM TE!
Da, medtem ko se drugod že počasi začenjajo boriti za štiridnevni delovnik, delovni teden, se prodajalke (pretežno so matere in gospodinje) otepajo tudi s sobotnim delom. Šola, dom, družina. Vsaj v soboto popoldne bi bile rade proste, če že zaradi drugega ne, zaradi družine, moža, ki je prost. Je že tako, vzgledi, naj si bodo taki ali drugačni, pre-radi vlečejo.
Nada Žlajpah (desno)
Ivanka Valič — MAMICA, POČAKAM TE TUKAJ — je parola oziroma napis, ki označuje vhod v trgovino oziroma Supermarket, edini trgovski otroški
prijem. Zgodi se, da otroci, ko pride mamica (sem in tja tudi očka, na primer jaz), otrok noče domov, čeprav je mamica nakupila poln cekar dobrot.
To je naš vrtec pred Supermarketom. Vsaka delovna minuta v njem je izpolnjena s trdim delom. Marsikdo tega ne zna ceniti, niti oceniti. Ženi v
njem sta zadovoljni in se ne pritožujeta, čeprav imata dela (otrok) čez glavo dovolj, kljub temu pa jih imata nad vse radi. Zaslužita si vsaj naš »Hvala lepa«, če že nista povsem vzeti gori kot prosvetni delavki, temveč bolj kot »nad« čistilki, kakor pravi prva med njima.
Emonček
Naše perspektive do leta 1978
Načelno razvojni program za to obdobje ne predvideva sprememb sedanje poslovne dejavnosti TOZD Trgovine na veliko, zajema pa razširitev proizvodne dejavnosti — praženje in pakiranje blaga. V programu imama povečanje skladišč, hladilnih komor ter obnavljanja transportnega parka, preureditev menze in še kaj.
vrtec v vesoljni Ljubljani in naši republiki (če ne celo državi nasploh). Ivanka in njena sovzgojiteljica sta ženski, ki dnevno sprejmeta po 100 do 110 otrok, ko mamice zavijejo v naš Supermarket. Ko bi imel jaz kaj besede (dobro, da je nimam), bi, o kaj ne bi vse storil. Toda, preidimo k otrokom. Takole dvajset do petindvajset hkrati jih pride v ta vrtec brez primere pri nas. Zračenje je problem otroške sobe — problem za sebe. Denar? Nobenega pretiravanja, prosim.
»Mama, kaj si mi kupila?« so najbolj pogostna vprašanja malčkov, ki »prezimijo« tod. Da, so tudi stalni otroški obiskovalci, ki so navajeni in razvajeni, da jim vzgojiteljica bere pravljice, jih uči brati, pisati itd., skratka enkraten primer otroškega varstva, ki mu ne najdemo para kjerkoli pri nas. In to — zastonj. Zares dober
Program proizvodnje zajema povečanje kapacitet pražene in pakirane kave, povečanje zmogljivosti sodobno pakiranih sipkih živil kot so riž, kava, sladkor itd., razširitev izbora predpripravljenih jedi, modernizacijo skladiščenja in mehanizacijo transporta. Program predvideva po izvršeni rekonstrukciji za 60 % povečano proizvodnjo do leta 1980. Dnevna kapaciteta pražarne bo znašala okoli 10 ton v eni izmeni na 2 pražilcih, mesečna proizvodnja pražene kave pa okoli 20 ton. Tudi skladiščni prostor za to proizvodnjo se bo povečal na 2560 m2 od sedanjih 1500 m2. Finančna sredstva, ki so potrebna za to investicijo, znašajo skupno 7,293.800 dinarjev. Večja zmogljivost bo terjala tudi več delovne sile in sicer 102 zaposlena, kar je za 13 več od sedanjega števila.
Nadalje zahteva naša dejavnost povečanje skladišč in izboljšanje tehnologije dela v skladiščih. Količinsko dosega letni promet že približno 130 tisoč ton in se letno povečuje za 10 %. Ker že občutimo pomanjkanje skladiščnega prostora, moramo pridobiti v naslednjih letih vsaj po 1000 m2 novega skladiščnega prostora letno, da bomo lahko
uspešno izvajali adekvatno količinsko povečanje pi-0' meta. Še letos bomo p°' stavili novo volumensko montažno skladišče za pr®' hrambeno blago, za kar je že izdana lokacija, izdelani glavni načrti in zaprošena izdaja gradbenega dovolj6' nja ter predvidena sredstva. Sproščeni prostor bomo porabili za razširite'/ in povečanje gotovinske prodaje blaga. Za pridobitev nadaljnjih 4000 m-skladiščnega prostora nimamo ustrezne lokacij6 na področju naših obje^ tov, zato moramo proučit1 možnosti pri naših sosedih (SAP). Prav tako bomo morali rešiti vprašani6 lastništva zemljišča v iz" meri 4000 m2, ki pa je les podjetja Tehnika. Tam se' daj stoji mehanična delav niča in embalažna lop3' Glede zemljišča kaki 6000 m2 na nasprotni str6 ni šmartinske ceste, kj6 so začasno postavljene Pr' vatne garaže in parkir prostor za naše zaposleof' je potrebno reševati m6 nost za pridobitev ze Ijišča na nivoju podjetja-
POPRAVILA V HLADlLN|Cl
V hladilnici so se P°^,
vile pomanjkljivosti, in . a cer: dviganje tal in sla izolacija. Za odpravo
avk j
• d«"
pomanjkljivosti je bil iz ■
lan predračun za popra
Nadaljevanje na 5-

Naše perspektive do leta 1978	Zlata rezerva za vsak primer
Razgibano in nemirno življenje zahteva od nas, da pripravimo vse potrebno za primer, če bi se iz kakršnihkoli razlogov znašli v izrednih razmerah.
Nadaljevanje s 4. strani
jo in sanacijo, ki potrebuje investicijsko vsoto 6,867.411 din, ki jo moramo zagotoviti, čeprav se istočasno vodi tožba na Gospodarskem sodišču na-pram izvajalcem za povrnitev nastale škode.
Del skladiščnega oz. manipulativnega prostora v objektu hladilnice bomo preuredili v hladilne komore za sadje in bodo grajene za temperaturo —2° C. Predračun potrebnih sredstev znaša po dosedanjih cenah 2,853.500 dinarjev. Za to bodo v 5 letih potrebna investicijska sredstva v višini ca. 17,000.000 din.
Transportni park, ki šteje 82 vozil in 2 prikolici, je treba obnavljati, ker je letna obraba 20 %. To pomeni vsakoletno nabavo 10—14 vozil v vrednosti Preko 2 milijona do 3 milijone din. Prav tako je Ireba dopolnjevati viličarje letno do 500.000 din.
To je uvodna misel lil. Celjskega predkongresne-9a Programa, ki so ga komunisti OZK TOZD — trg. I19 veliko sprejeli na svo-l®m rednem sestanku 6. 2. 974. Pisali smo že o nji-0vem uspešnem delu in je, da se seznanimo njihovim novim akcij-'m programom, ki jasno ukazuje uspešnost v do-edanjem delu ter pravil-
°st začrtane poti za naprej.	^
uvodni moto tega gorama nakazuje osnov-Predkongresno aktiv-i°st te OOZK v ideološki ubrazbi komunistov in adih delavcev in ta je ugramirana s študijem i, m v obdobju februar—
mmj
Že v letu 1974 imamo v programu preureditev restavracije za delavce, ker je sedanje poslovanje menze neprimerno, saj je lokacijsko razbita na treh mestih z majhnimi kapacitetami. Adaptacija novega, večjega prostora bo s potrebno opremo vred znašala 800.000 din.
V zvezi s pomanjkanjem električne energije je potrebno, da si nabavimo ustrezni agregat, ki bo zadostil naši najnujnejši potrebi po električni energiji. Zato je predviden Diesel agregat 750 KVA s potrebno instalacijo v vrednosti 1,700.000 din. Prav tako bomo povečali sedanjo telefonsko centralo, kar nam je omogočeno z vstavitvijo novih direktnih linij. Investicija bo zahtevala 200.000 din.
DODATNO ŠOLANJE
Kadrovski razvojni program predvideva ustrezno pridobitev kadrov z dodat-
ter bistvo delegatskega sistema.
Komunisti v tej OOZK menijo, da mora biti prav mladina tista, ki se bo postopno uveljavila na družbeno političnem, partijskem in strokovnem ter samoupravnem področju in zato v navedenem programu sprejemajo za mladinski aktiv naslednje naloge:
—	čim večja udeležba mladincev pri izvajanju ideološkega programa članov OOZK;
—	dopolnilno izobraževanje mladih delavcev, da bi čimprej pridobili ustrezno strokovno in šolsko izobrazbo;
nim šolanjem delavcev, ki že zasedajo delovna mesta in nimajo ustrezne izobrazbe, z izrednim šolanjem kadrov, ki ne zasedajo teh delovnih mest, pa imajo voljo do študija in strokovnega izpopolnjevanja ter s kadrom od zunaj in pa s politiko štipendiranja.
Skupna investicijska sredstva za uresničitev takšnega razvojnega programa do leta 1978 znašajo približno 50,000.000 din, poleg tega pa so predvidene še investicije za stanovanjsko izgradnjo za to obdobje v višini 5,800.000 dinarjev. Obstaja tudi dodatni predlog, da bi gradili novo regalno skladišče površine 10.000 m2, dosedanje regalno skladišče pa uporabili kot dopolnilno volumensko skladišče. V tem primeru pa bi se investicijska sredstva seveda povečala za nadaljnjih 26 milijonov din.
—	povečanje športne, kulturne in delovne aktivnosti v okviru mladinskega aktiva in sindikata;
—	organiziranje poučnih izletov, proslav, partizanskih pohodov ter srečanj z ostalimi mladinskimi aktivi podjetja »Emona«.
Sprejemanje novih članov v vrste ZK je obveza vseh komunistov in prav tisti mladi delavci, ki bodo najbolj aktivni v izvajanju navedenih točk programa, bodo sprejeti v ZK ob dnevu Emone 10. 4. 1974.
Vrsta mnenj ter pripomb, ki so jih komunisti v tej OOZK dajali že lani in letos glede kadrovske
Mnogo je lahko vzrokov, zaradi katerih jutri ne bi mogli nakupiti hrane. Ali ste kdaj pomislili na to? Zavarovali ste se proti vlomu, požaru, imate domačo lekarno, zavarovanje z zalogo živil pa ste zanemarili.
Iz izkušenj ni težko predvidevati, da bi morebitna vojna ali elementarna nesreča povzročila težave v proizvodnji in transportu. Preskrba iz rezervnih zalog, ki jih hrani država, bi bila le delno mogoča. Zato naj tudi v našem gospodinjstvu postane ustvarjanje zalog stalna navada. Ustrezna, pravilno načrtovana zaloga bo za vas in vašo družino varnostni dejavnik, ki ga morda doslej niste dovolj upoštevali. Zaloga je potreba današnjega časa in izraz
politike v TOZD, je sedaj izoblikovanih v tem akcijskem programu in to predvsem v pomladitvi strokovnih in vodstvenih kadrov, pri čemer mora OOZK doseči dominantno vlogo. Razširitev delovnih mest v pojmu reelekcije ter upoštevanja moralnopolitičnih kvalitet teh kadrov je ena od važnih sugestij samoupravnim organom pri uveljavitvi demokratičnosti kadrovske politike v TOZD.
In ne nazadnje; komunisti so kritično analizirali ekonomsko stanje v svoji TOZD ter pregledali perspektivnost obstoja, pri čemer so sklenili, da bodo ob potrjevanju letnega obračuna sklicali posvet z vsemi vodstvenimi in strokovnimi kadri ter dali samoupravnim organom sugestije pri programiranju dela TOZD v tekočem in naslednjem letu.
Na vprašanje, če je samo članstvo ZK dokaz mo-ralno-političnih kvalifikacij za odgovorna in vodstvena delovna mesta, daje program jasen odgovor s sklepom:
»Takoj moramo odpraviti pojave stihijskega kadrovanja ali celo kadrovanja za štirimi stenami, s čemer se dopušča možnost kadrovanja ljudi, ki nimajo ustreznih strokovnih in moralno-političnih kvalitet. Pri tem kaže razčistiti, da družbeno-politične kvalitete ne pomenijo le članstva v ZK, temveč odnos posameznika do razvoja druž-beno-ekonomskih odnosov, samoupravljanja, naše zunanje politične in ekonomske orientacije, skratka, odnos do idejnih izhodišč in programa ZK ter načel, zasnovanih na novi ustavi.«
sodobne preskrbe ter pripravljenosti na vse primere.
VRSTE ZALOG V GOSPODINJSTVU
Osnovno zalogo hrane
predstavljajo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, mast in olje, sladkor, žitarice in moka, zelenjava in sadje. To hrano potrebujemo vsak mesec sproti.
Za primer elementarnih nesreč ali vojne potrebujemo enotedensko zalogo suhe hrane, ki ji dodamo živila za posebno prehrano dojenčkov in bolnikov.
Zaloga mobilne hrane
nam bo koristila v primeru evakuacije prebivalstva in mora zadostovati za dva dneva.
Zaloga pitne vode je
prav tako potrebna za življenje kakor zaloga živil, določen del jo lahko nadomestimo z drugimi pijačami.
NAKUPOVANJE
V začetku meseca lahko kupimo vse obstojno blago za en mesec in sveže blago za en teden. Vsak naslednji teden dopolnjujemo zalogo s svežim mesom, sadjem in zelenjavo.
Zalogo suhe in mobilne hrane nabavimo v treh obrokih, da porazdelimo stroške. Hkratna sta prvi nakup zaloge suhe hrane in nakup osnovne zaloge v
prvem tednu prvega meseca. Drugi in tretji nakup zaloge suhe hrane opravimo obenem z nakupom osnovne zaloge hrane v prvem tednu drugega oziroma tretjega meseca. Od četrtega meseca dalje bomo kupovali samo osnovno zalogo živil. Živila iz
dopolnilne zaloge moramo porabiti, preden jim poteče rok trajanja. Pri nakupu za naslednji mesec bomo hkrati nabavili še tista živila za dopolnilno zalogo, ki smo jih v prejšnjem mesecu porabili.
Poleg varnosti, ki nam jo zagotavljajo stalne zaloge v gospodinjstvu, je pomembno tudi to, da si s sistematičnim in planiranim nakupovanjem zalog prihranimo čas, trud in denar ter hkrati zagotovimo pravilno prehrano.
sjl Politika socialističnih i, do religije, cerkve in ^ erikalizma; ‘
l/" razvoj delavskega in sionističnega gibanja v
jn~~~ burba socialističnih tji- k urounističnih sj| v
Priprav""8^ Ju9oslaviii v v*(T av za vstajo in pre-m oblasti po II. svetov-n' vojni;
pr^ slovenski komunisti m republiškim in zvez-n kongresom ZK; ustava SFRJ in SRS
KJE ZMANJŠATI ŠTEVILO ZAPOSLENIH?
V TOZD Maloprodaje Ljubljana so veliko razpravljali o novi sistemizaciji delovnih mest. Med pripombami je bil tudi pomislek kolektiva Emona marketa na Celovški 163, kjer je bilo ukinjeno mesto mesarja sekača. Ob tem primeru so razmišljali takole:
»Naš kolektiv se s to ukinitvijo delovnega mesta mesarja sekača ne strinja in prosimo, da situacijo še enkrat dobro preverite in razmislite, če je res pravilno in potrebno, da bi naša mesnica obratovala samo v dopoldanskem času z enim mesarjem, popoldne pa naj bi bila zaprta, ker drugega mesarja ni.
Cilj našega kolektiva je, da postrežemo čim več potrošnikov dobro in solidno v naše zadovoljstvo in ne nazadnje v korist celotne Emone. Mnenja smo, da bomo mi vsi skupaj v naši maloprodaji izboljšali rezultate tako, da se bomo vsi potrudili za dobro založenost v naših trgovinah, da bi povečali fizični obseg dela. To pa bomo dosegli le, če bi nam merodajni činitelji dobavljali dovolj blaga.
Poleg vsega navedenega sprašujemo tudi, ali se bo ob novi sistemizaciji zmanjšalo število kadrov, zaposlenih v administraciji? Zdi se nam, da je pri našem elektronskem obračunavanju vsega tega preveč in da ti visoki stroški presegajo zmogljivosti naše maloprodaje. Naj odbor za medsebojna razmerja delavcev v TOZD razmisli tudi o tem, kajti verjemite nam, da delamo v trgovinah po najboljših močeh in si prizadevamo v nadi za dober uspeh. Ob tem številu kadra, kolikor ga imamo, dostikrat delamo tudi več kot sedem ur dnevno. Strinjamo pa se, da se zmanjša število zaposlenih tam, kjer jih je v resnici preveč.«
Ivan Mekine
Predkongresni program komunistov na Šmartinski cesti
»Osnovna organizacija ZK v TOZD trgovine na veliko prehaja z letošnjim letom v Posebno obdobje predkongresne dejavnosti, upoštevajoč pri tem pozitivno ugotovi-tev, da je s svojim I. in II. akcijskim programom uveljavila trdnost svoje avtoritete ^od vsemi delavci TOZD, saj se je ves čas po pismu tov. Tita zavzemala za dosledno uveljavitev samoupravljanja preko vseh samoupravnih institucij, preko družbenopolitičnih organizacij in ne nazadnje z večanjem lastnih vrst. Celotna ZKJ hoče v svo-ii predkongresni dejavnosti predvsem povečati idejnopolitični vpliv na vse družbeno Ugajanje pri uveljavitvi nove ustave, pri čemer pa mora zvišati idejnopolitični in marksistični nivo svojega članstva ter strniti v svoje vrste vse tiste delavce, ki ta prodam smatrajo za svojega. Osnovni moto naj torej bo: osnovna predkongresna aktiv-n°st naše OOZK in vsakega komunista posebej je v čim popolnejši ideološki izobrazbi članstva ZK in ideološki pripravi mladih delavcev in samoupravljalcev na eventualni sPrejem v ZK, istočasno pa krepiti samoupravni mehanizem do takšne stopnje, da bo dosledno služil izvajanju nove ustave.«
Naša skladišča na Šmartinski
Milan Tomaž
Analiza našega gospodarjenja 73
ENOTNOST — SOLIDARNOST — POVEZANOST — UGLED
Nadaljevanje s 1. strani
strokovne službe sestavile 23 internih zaključnih računov temeljnih organizacij. Delavski sveti TOZD so o teh zaključnih računih razpravljali v dneh od 22. do 28. februarja in razporedili dohodek, ki so ga njihove TOZD ustvarile v letu 1973. Sklep Zbora delegatov TOZD o sprejetju skupnega zaključnega računa TOZD podjetja EMONA za leto 1973 bo torej predvsem sklep, s katerim boste ugotovili odločitve delavskih svetov temeljnih organizacij o razporeditvi dohodka, ki so ga ustvarile.
ELEMENTI SKUPNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA
Preden vam predlagam ta sklep mi dovolite, da vam sporočim bistvene elemente iz skupnega zaključnega računa in da vas opozorim na nekaj najpomembnejših podatkov v poročilu, ki smo vam ga predložili.
V	letu 1973 smo (brez Perutnine in Alpkomerca) dosegli celotni dohodek din 4.232.316.838.—. Po odbitku sredstev, ki smo jih porabili, da smo ustvarili tolikšen celotni dohodek, nam ostane dohodek v znesku din 371.615.349.—, ki je za 40 % večji od dohodka, ki smo ga ustvarili v letu 1972.
V	letu 1973 smo imeli dve TOZD, ki sta poslovali z izgubo v skupnem znesku din 1.753.930.—. To izgubo pokrivamo iz sredstev rezerv. Zaradi logičnega poteka nadaljnje delitve je treba za ta znesek povečati znesek doseženega dohodka tako, da pri nadaljnji skupni delitvi izhajamo iz sneska din 373.369.279.—.
Od tega zneska je bilo porabljeno za pogodbene obveznosti din 78.400.424 kar je za 102 % več kot v letu 1972. Največji del tolikšnega porasta gre na račun obresti za kredite (zlasti za kratkoročne kredite za obratna sredstva) in na račun provizij in drugih plačil za bančne storitve. Vendar je glede obresti realna primerjava na leto 1972 otežkočena s tem, da so v obrestih za leto 1973 vsebovane tudi obresti za interne kredite, ki so si jih v tem letu dajale temeljne organizacije med seboj.
Iz dohodka smo dalje plačali zakonske obveznosti v znesku 20.385.501.— din. Od tega zneska je bilo plačano 2.985.289.— din za davek iz dohodka TOZD, razlika v znesku 17.400.212 din pa se nanaša na druge zakonske obveznosti po občinskih, republiških in zveznih predpisih.
Za osebne dohodke smo v letu 1973 porabili din
189.759.296.— in za druge osebne prejemke dinarjev 6.635.957.—. Pri tem se mi zdi pomembno opozoriti na dejstvo, da smo pri dohodku, ki je bil za 40 % večji, porabili za osebne dohodke le 18 % več kot v letu 1972. To pomeni, da smo gospodarili dobro, saj nismo porabili več kot nam je dovoljevala dosežena rast dohodka, nasprotno, pomembno smo povečali vlaganja v sklade.
Temeljne organizacije so namreč vložile v sklade din 78.188.101.— kar je za 94 % več kot v letu 1972. Takšen dosežek je bil možen samo zato, ker so skoraj vse TOZD v letu 1973 dosegle boljši finančni rezultat kot so ga predvidele s planom.
TOZD Poljedelstvo-Gove-doreja, ki je predvidevala za din 2.008.581 — izgube, je uspela v svojih prizadevanjih toliko, da je zaključila poslovno leto le še s 924.438.— din izgube. Naša predvidevanja, da bomo tudi to dejavnost uspeli sanirati najpozneje v letu 1975, se bodo torej (ob solidarni pomoči vseh ostalih TOZD) zanesljivo uresničila.
V	gozdarski dejavnosti sicer ni bil dosežen tolikšen ostanek dohodka za sklade, kakršen je bil planiran na podlagi zmotnih izhodišč, vendar je tudi ta dejavnost uspela doseči 120.061.— din ostanka dohodka za sklade.
V	ostalih proizvodnih dejavnostih so rezultati zares razveseljivi. Posamezne TOZD so dosegle takle ostanek dohodka za sklade:
— TOZD Prašičereja din 5.627.896.— ali 19 % več kot je planirala,
— TOZD Močna krmila din 3.017.274.— ali 60% nad planom,
— TOZD Kooperacija din 912.992.— ali toliko kot je planirala, in
— TOZD Mesna industrija din 7,098.470,— ali 22 % več kot je planirala.
Posebej je treba opozoriti in v čast kolektivu TOZD Mesna industrija povedati, da so tej TOZD morale ostale TOZD še v letu 1972 pokrivati za din 2.259.559.— izgube.
Na podlagi vlaganj za intenzivnejšo in bolj racionalno proizvodnjo, ki jih nameravata TOZD Prašičereja in TOZD Močna krmila, lahko računamo, da bosta ti dve TOZD najmanj tako dobro uspevali še naprej.
Na videz majhno, relativno gledano pa zelo pomembno je izboljšanje finančnega rezultata pri TOZD Kooperacija, ki je leta 1972 še dosegla samo 274.530.— din ostanka za sklade. K temu je v veliki meri pripomoglo delovanje
Hranilno-kreditne službe EMONA, ki s kreditiranjem razvija zasebne kmetijske proizvodnje, krepi materialno oziroma poslovno bazo te temeljne organizacije, doprinaša pa tudi k obnovi in razvoju zasebnega kmetijstva v okolici Ljubljane in s tem odpira nove bližnje vire surovin zlasti za našo mesno proizvodnjo.
Tako kot z rezultati v proizvodnji, smo lahko zadovoljni tudi s tem kar so dosegle TOZD, ki opravljajo trgovsko dejavnost, posebej še, ker so poslovale v slabših pogojih kot kdajkoli prej.
Pri izvrševanju maloprodajne dejavnosti so TOZD dosegle takele finančne rezultate (ostanek dohodka za sklade):
— TOZD Maksimarket din 6.186.425.—
— TOZD Supermarket Ljubljana, din 4.935.890.—
— TOZD Supermarket Osijek din 1.717.865,—
— TOZD Trgovski obrat Koper din 1.284.983.—
— TOZD Maloprodaja EMONA din 9.193.324,—
Rezultati teh TOZD so boljši od planiranih, vendar je pri 23 % večjem prometu njihov skupni ostanek dohodka za sklade le za 13 % večji od tistega iz leta 1972. Gotovo je cela vrsta utemeljenih razlogov za upadanje stopnje akumulacije v tej dejavnosti (zamrznjene marže, rast stroškov za energijo, transport, delo, prodaja določenih nujnih prehrambenih artiklov brez zaslužka ali celo z izgubo itd.), vendar bo treba najti pota in možnosti, da nadaljnje upadanje zaustavimo, če v tem ne bomo uspeli, bo za dalj časa zavrt nadaljnji razvoj maloprodajne mreže, prizadet pa bo lahko tudi osebni standard ljudi, ki so v teh TOZD združili svoje delo.
Podobna je situacija tudi v TOZD Trgovina na veliko, ki je sicer dosegla 17.465.202.— din ostanka dohodka za sklade, vendar je to za 5 % manj kot je planirala. Pri tej TOZD je eden izmed vzrokov za nižjo akumulacijo tudi v popravkih finančnega rezultata zaradi odpisov terjatev, starejših od 90 dni. Zaradi teh odpisov ima ta TOZD iz leta 1972 in 1973 blokiranega že za 9.318.846.— dohodka.
Predvsem zaradi takih odpisov pa je bistveno slabši od planiranega finančni rezultat TOZD Zunanja trgovina, ki ji je ostalo za sklade 15.263.541 din ali 21 % manj kot je planirala. Zaradi odpisov terjatev, starejših od 90 dni v letih 1972 in 1973 ima ta TOZD blokiran dohodek v znesku 10.450.443 din.
TOZD Globtour, ki je zaključila leto 1972 z izgubo din 1.550.310.— je v letu
1973 kljub težjim pogojem poslovanja spet dosegla pozitiven finančni rezultat — za sklade ji je ostalo din 888.300.—.
Precej boljši je v letu 1973 tudi rezultat TOZD Inženiring, ki ji je ostalo za sklade din 467.479.—.
Vsi naši hoteli so prav tako dosegli pozitivne finančne rezultate. Razen Hotela Slon, ki je bil v rekonstrukciji ter je zato ob 935.258.— din ostanka za sklade dosegel slabši rezultat kakor v letu 1972 (vendar za 27 % boljšega kot so planirali), so vsi ostali naši hoteli dosegli več ostanka dohodka za sklade kot v letu 1972 vendar pa nekateri manj kot so planirali za leto 1973. Tako je ostalo za sklade:
— TOZD Hotel Riviera din 957.621.— kar je za 32 % manj kot so planirali,
— TOZD Hotel Slavija din 912.496.— ali 9 % nad planom,
— TOZD Hotel Evropa din 795.346.— ali 33 % nad planom,
— TOZD čateške Toplice din 1.567.887.— kar je za 5 % manj kot so planirali.
V obračunu za leto 1973 se pojavlja poslednjič TOZD Vila Bled (z izgubo 829.491.— din), ki smo jo v tem letu po soglasni odločitvi vseh TOZD likvidirali.
RAZDELITEV DOHODKA
Del dohodka, ki je posameznim TOZD ostal za sklade, so njihovi delavski sveti razporedili tako, da je od skupnega zneska din 78.188.101.— razporejeno:
nih skladov ostalih TOZD. O razmerju, v katerem bodo pokrivale TOZD ta del izgube TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, naj bi se TOZD dogovorile v mesecu marcu. Zbor delegatov TOZD pa naj jim priporoči, naj se dogovorijo tako, da jo bodo pokrivale v so-
zalog nenadoma vezan, uporabljiv samo za obratna sredstva.
Kaj v številkah izraženo pomenijo za naše TOZD z zakonom odrejeni načini razpolaganja s sredstvi za sklade, nam povedo tele primerjave zneskov, ki smo jih morali:
1.	vložiti v rezervne sklade TOZD:
—	za leto 1973	4,893.250,— din
—	za leto 1973 (indeks 138)	6,757.699,— din
2.	posoditi skupnim rezervam gospodarskih organizacij:
—	v	letu	1972	2,050.103,—	din
—	v	letu	1973	(indeks	163,5)	3,352.350—	din
3.	posoditi nerazvitim republikam in AP Kosovo:
—	v	letu	1972	4,815.292,—	din
—	v	letu	1973	(indeks	184,5)	8,885.866.—	din
razmerju s sredstvi njihovih rezervnih skladov na dan 1. 1. 1973. Zbor delegatov naj jim tudi priporoči ali bodo prispevale za to pokritje s prispevkom v obliki posojila ali v obliki dotacije.
Izguba TOZD Vila Bled, ki je bila likvidirana s soglasjem vseh ostalih TOZD, se v znesku din 827.533,82 skladno z 2. odstavkom 64. člena in 73. člena sporazuma v združitvi pokrije iz razpoložljivih sredstev rezervnih skladov ostalih TOZD po ključu iz
2.	odstavka 73. člena sporazuma o združitvi.
Zdi se mi potrebno opozoriti na dejstvo, da smo glede dejanske upravičenosti do razpolaganja z delom dohodka, ki ga ustvarimo za sklade, zelo omejeni. Zakon nam predpisuje:
—	koliko moramo vložiti v rezervni sklad,
—	kako moramo pokrivati povprečne zaloge.
1.	v rezervne sklade TOZD
2.	v sklade skupne porabe TOZD
3.	za potrebe skupnih služb
4.	za poslovne sklade TOZD
6,757.699,— din 4,583.337— din 104.582— din 66,742.543— din
V breme poslovnih skladov TOZD je bilo treba po predpisih obračunati in plačati za leto 1973:
1.	posojilo za skupno rezerve
gospodarskih organizacij v znesku	3,352.350.— din
2.	posojilo nerazvitim republikam ter AP Kosovo v znesku
Iz sredstev, ki so jih razporedile v svoje poslovne sklade, so TOZD dolžne skladno z zakonom o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev nameniti za trajna obratna sredstva za pokritje 1/4 primanjkljaja teh sredstev glede na povprečne zaloge v letu 1972 skupno 34.415.141.— dinarjev. Seveda morajo poleg svojega dela obveznosti za pokritje tega primanjkljaja skrbeti tudi za sprotno pokrivanje porasta svojih zalog od 1. 1. 1973 dalje.
TOZD Poljedelstvo-Gove-doreja je izgubo dinarjev 924.438,58 do zneska din 231.964,15 pokrila iz razpoložljivih sredstev svojega rezervnega sklada. Za pokritje razlike v znesku din 692.474,43 pa se skladno z 2. odstavkom 64. člena sporazuma o združitvi uporabijo sredstva rezerv-
8,885.866,— din
—	koliko bomo posodili v skupne rezerve gospodarskih organizacij,
—	koliko bomo posodili nerazvitim republikam in AP Kosovo.
Glede 78.188.101,— dinarjev ostanka dohodka, ki so ga TOZD razporedile v sklade, so njihovi delavski sveti neodvisno odločili dejansko le o 4.583.337.— dinarjih, ki so jih vložili v sklade skupne porabe in o 18.659.499.— dinarjih, vloženih v poslovne sklade nad obveznostmi za posojili skupnim rezervam in nerazvitim republikam ter nad obveznostjo do trajnih obratnih sredstev za pokrivanje povprečnih zalog iz leta 1972. Torej samoo 30 % vsega kar so namenili za sklade! In še dobršen del teh sredstev postane lahko ob morebitnem prekomernem porastu
NARAŠČAJOČA VREDNOST ZALOG
V	zvezi z opisano problematiko smo občutljivi toliko bolj, ker smo se že in se bomo še bolj spopadali s problemom, kako zagotoviti dovolj trajnih obratnih sredstev za pokrivanje naraščajoče vrednosti zalog na eni strani in potrebna lastna sredstva za nujno normalno in razširjeno reprodukcijo na drugi strani. Leto 1973 sicer zaključujemo s presežkom trajnih obratnih sredstev nad povprečnimi zalogami v znesku 57.980.117 din. Glede na to pa, da so znašale naše dejanske povprečne zaloge v letu 1973 (brez zmanjšanja za določene kredite, ki se sicer opravi pri izračunu potrebnih trajnih obratnih sredstev za kritje zalog) din 331.038.000,— nam bo že 10 % porast cen v letu 1974 angažiral za pokritje zalog novih 33.104.000.-^ dinarjev. To pa pomeni, da tudi pri tolikšnem optimizmu glede stopnje inflacije lahko računamo le z nekaj več kot 20.000.000.-^ dinarjev sredstev razpoložljivih za lastno udeležbo v investicijah.
Le malo ali nič lahko vplivamo na Inflatorno rast vrednosti zalog. Gornja ra' čunica kaže, da bomo brez novih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva najpozneje v letu 1975 izčrpali vse rezerve, s katerimi še vežemo čedalje silnejši razpon med potrebami po obratnih sredstvih in nujo po redni obnovi in intenzivni razširjeni reprodukciji. Zato so ob današnjih pogojih gospodarjenj0 tako v proizvodnih kot v trgovskih dejavnostih tob ko pomembnejša prizade vanja za intenzivno gosp0 darjenje, ker nam eksteb zivnega ne dovoljuje < čas, ki nam je na razpele go za ukrepanje, niti 0 seg razpoložljivih lastn1 sredstev, niti cena kapit3 la, ki je na posodo.
V	poročilu, ki so ga t0^ variši delegati prejeli. vrsta podatkov o rezulta poslovanja TOZD in o n katerih posebno stroških in pogojih te-L
Iz nasl°v
poslovanja.
(Nadalj. na 8. s*
r.)
Prve zimske športne igre so za nami
Preložili smo jih na dan, ko je snežilo kot za stavo.
Na I. zimske športne igre smo se začeli pripravljati že v lanskem novembru. Zbrali so se člani odbora za šport in rekreacijo ter naredili načrt: k zimske športne igre bodo 26. januarja 1974 v Kranjski gori.
Priprave so bile v teku, naloge razdeljene. Tiskali So priznanja, vabila, tipka-sezname, naslove, zbira-'' nagrade in prosili za de-£ar- Ja, in za sneg. Vse je po načrtih, le snega ni in ni bilo. čakali smo do zadnjega, nato smo hočeš nočeš morali igre prelomiti. Datum emonske smu-carske prireditve v vele-s|alomu je bil največ odtisen od nadaljnjih sindikalnih tekmovanj, občin-skih in mestnih, želeli fnio^ namreč izbrati naj-n°Uše smučarje za ekipe,
' bi nas zastopale. Zato udi nismo čakali predol-9°. da bi sneg pobelil ranjskogorska smučišča, arnPak smo se na pobudo Soneralnega direktorja ebca odločili za tekmo-anje v avstrijsko-koro-r ern Nassfeldu. Sliši se ,6a malce zviška in »no-e'“' a v resnici ni tako. Naša turistična agencija obtour vozi z avtobusi z etnike vsako soboto in nede|jo v Nassfeld. Za
ret vOV0,ce ki,a tako koč vožnja preskrbljena, e9a zagotovo dovolj, r°ški ne večjjt |e sloves-j ob podelitvi nagrad 16 bi>a okrnjena.
nedeljo 17. februarja traj smo torej s Trga M °lm,ciJe krenili proti fei .^Nnam, kot se Nass-^ imenuje po naše. De-S|.,.n.e kaplje smo lahko
smn ' ^ zraku’ upali pa Pejv’ da nas bodo višje p'CakaH sončni žarki, že v sneto dolgo smo se Vanjah, pa so oblaki še pa a° trdno čemeli nad ziti i *5°tem ie začelo sne-Pe k- i2kazalo se je, da sigL,.' mogli naleteti na nje Vreme za tekmova-tekiv.SI<0da! Tebnično plat Sk q anJa smo zaupali niso ne2inki- (Mimogrede, Pron Se naibolje odrezali), neka? 80 skrajšali za jezo drur.-er'm in )e za korajžo reg lrn‘ Sneg je bil nam-sigL- siab. vidljivost še Prej88' sneži'0 j® kar na-
snfuoSQtarta Je zaPe|ial0 79 arJev, prijavljeni so
bili 103. Zaradi izredno slabih pogojev je vsa vratca do cilja uspešno prevozilo samo 56 smučarjev. Vrstni red po kategorijah je bil naslednji:
MOŠKI:
Kategorija A
1.	Juvančič Vili, 28,2
2.	Šorn Miha, 29,3
3.	Juvan Janez, 30,6
4.	Kralj Stojan, 33,9
5.	Krovatič Tone, 34,6
6.	Bizjan Vojko, 36,9
7.	Pogorelec Miran, 38,2
8.	Vodeb Peter, 38,4
9.	Kadivnik Miloš, 39,0
10.	Petkovšek Peter,
39,0
11.	Šambuh Igor, 42,0
12.	Legat Iztok, 44,0
13.	Ggorelc Bojan, 44,4
14.	Briški Cveto, 50,1
15.	Gerželj Rado, 51,8
16.	Petrič Ljubo, 52,2
17.	Ponikvar Mitja, 56,0
18.	Ilnikar Zlato, 67,6
Kategorija B
1.	Rojina Milan, 29,7
2.	Filiplič Janez, 35,6
3.	Demšar Stane, 38,6
4.	Tihelj Rado, 39,0
5.	Dreflak Franc, 46,2
6.	Kralj Igor, 55,2
7.	Zimšek Alojz, 58,7
8.	Vremec Andrej, 62,1
9.	Cigale Ferdo, 65,0
Kategorija C
1.	Ulčar Jože, 19,2
2.	Štirn Jurij, 20,0
3.	Cerar Miha, 21,0
4.	Selan Branko, 21,3
5.	Potokar Marko, 25,0
6.	Krevs Anton, 28,8
7.	Pielick Janez, 26,5
8.	Cvetek Janko, 29,4
9.	Kleindienst Aleksander, 37,6
ŽENSKE Kategorija F
1.	Rotar Iva, 21,5
2.	Benedičič Cilka, 22,2
3.	Žust Andreja, 24,8
4.	Urban Nada, 25,0
5.	Škerjanc Minka, 26,0
Kategorija E
1.	Milavec Marinka, 16,8
2.	Dobre Breda, 23,0
3.	Nosan Marija, 26,7
4.	Težak Mira, 27,0
5.	Mencinger Marjana, 27,0
6.	Kordelič Dunja, 33,4
7.	Verbinc Anča, 34,5
8.	Vokič Nataša, 41,1
9.	Ravnik Avgusta, 42,4
Kategorija D
1.	Sitar Darinka, 20,6
2.	Levičnik Milena, 22,8
3.	Pelc Marija, 23,5
4.	Pogorelec Andreja, 23,8
5.	Bižal Mirjam, 38,0
6.	Varoga Mari, 39,1
Po tekmovanju smo za vse, ki so štartali, ne le za tiste, ki so uspešno zapeljali skozi cilj, žrebali nagrade. Praktične nagrade so prispevale TOZD in nekatere so bile res mi-
kavne. Kdo se ne bi razveselil še enega izleta v Nassfeld? Ali dvodnevnega bivanja v Portorožu? Ali pa odojka? Tudi smučarska očala, palice, tehtnica niso kar tako!
PRVO MESTO ZA EKIPO TOZD
ZUNANJA TRGOVINA
Ekipno zmago je zaslužila z najboljšimi uvrstitvami svojih tekmovalcev TOZD Zunanja trgovina in je prejela prehodni pokal, ki ga je izročil generalni direktor Franc Nebec. Drugo mesto je zasedla ekipa Globtoura, tretje pa ekipa delovne skupnosti skupnih služb. Tudi ti dve sta prejeli prehodna pokala. Sledila je ekipa TOZD Trgovine na veliko, nato ekipa TOZD Supermarketa Ljubljana, na šestem mestu je bila ekipa TOZD Maloprodajne mreže Emone Ljubljana.
Prvouvrščeni ekipi je lastnik žičnic v Nassfeldu

•'	, L
izročil še pokal v trajno last.
Med najbolje uvrščenimi smo izbrali 14 smučark in 25 smučarjev, razporejenih v 9 kategorij, za peto
sindikalno tekmovanje Ljubljane v veleslalomu. Tudi tam jim želimo dobre rezultate!
I. zimske športne igre so za nami, bolj ali manj uspešno! Upamo, da bodo naslednje že boljše.
ZMAGOVALKA
Ko smo se po truda polnem tekmovanju v veleslalomu — ker sem bil siten, mi je pripadla čast prvega vozača in »otvori-telja« proge za ženske in starejše člane — vsedli za mizo v »Alpskem domu«, je zavladala pričako-valna mrzlica, kdo je prvi.
Med najbolj nestrpnimi je bila Iva Rotar, TOZD Prašičereja Ihan, predvsem zaradi bratov, ki so ji zabičali, da je že čas, da je enkrat prva.
Takoj, ko smo pojedli, sem zaradi velike nestrpnosti vrgel levo oko čez rame računske komisije in »predčasno« ugotovil (sicer neuradno), da je v skupini E zares zmagala naša Iva z odličnim časom 21,6 sek. Krepko sem ji stisnil roko.
Tudi Avgusta Ravnik,
TOZD MP ni mogla pričakati uradne razglasitve. Njen čas: 42,2 in odlično deseto mesto... Pa prihodnje leto, na naslednji smučarski »olimpijadi« Emone kaj več.
V kategoriji »najresnejših« članov je prepričljivo zmagal Blejec Jože Ulčar, TOZD Zunanja trgovina z najboljšim časom, ki je tudi najbolj tekoče prevozil zanj prekratko progo. Le zakaj ni smel štartati med mlajšimi? Njegov čas: 19,2 sek.
Mamica in sin, ki sta gledala vožnjo moža in očeta, češ da ju zanima, kolikokrat bo padel, sta bila na vso moč razočarana in jezna, ko ga je vrglo tik pred zadnjimi vrati. Takoj je padlo nekaj hudih besed, češ da jima dela preveliko (smučarsko) sramoto.
PREKLIC VELJAVNOSTI HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV
Preklicujem veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
— Olga Gavanski, osebna številka 71514, je sporočila, da je 31. 1. 1974 izgubila hranilno knjižico št. 51359;
— Milena Krivokapič-Redžepagič, osebna številka 82354, iz E-marketa v Vižmarjih, je prijavila izgubo hranilne knjižice številka 65433;
— Anton Uhan, osebna številka 07815, zaposlen v Maximarketu, je prijavil iz-
gubo hranilne knjižice številka 86686;
— Stankovič Zlata, s št. 15636, iz enote Perutnina Zalog, je prijavila izgubo čeka za 160.— din, ki je bil izdan 1. 12. 1973.
Prosimo vsakogar, ki si lasti ali zagotovo ve, kje so izgubljeni dokumenti, da to prijavi na upravo Hranilno - kreditne službe Emone, Ljubljana, Miklošičeva 4.
Pazite na hranilne knjižice in čeke!
Ernest Krume
DVODNEVNI IZLETI V MALLNITZ
Za ljubitelje zimskega športa je Globtour pripravil mikavne dvodnevne izlete v Mallnitz v Avstrijo. Za soboto in nedeljo je cena samo 390.— dinarjev.
Z gondolo, ki v Avstriji edina pelje tako visoko, se povzpnete na 2.600 metrov nadmorske višine, kjer je smuka čudovita.
Morda pa se boste odločili za smučanje v Kaprunu? Za prvomajske praznike se lahko odpeljete z Globtouro-vim avtobusom ter od Mallnitza dalje z vlakom. Odhod iz Ljubljane je 30. aprila 1974, povratek pa 5. maja zvečer. Na 3.000 metrih nad morjem se boste lahko naužili bele opojnosti!
Bivanje v Kaprunu velja 1.750.— dinarjev, za mladež do 14. leta starosti 1.450.— dinarjev, za otroke do 10. leta pa bo treba odšteti samo 1.225.— dinarjev.
Zahtevajte vsakršne informacije v poslovalnicah GLOBTOURA!
PROMET BLAGAJNE HKS V JANUARJU 1974
		Dvigi	Vloge
1.	Supermarket	1,581.142,10	2,035.141,40
2.	Šmartinska	609.608,90	838.135,35
3.	Market Šentvid	34.430,00	27.541,90
4.	Market Zagorje	13.890,00	15.216,10
5.	Market Opatija	18.500,00	9.224,40
6.	SM Osijek	209.870,10	234.228,65
7.	Market Koper	140.970,00	175.759,50
8.	Prodajalna Stražišče	9.300,00	11.332,70
9.	Market Bled	14.352,80	16.242,00
10.	Market Litija	10.218,00	15.059,10
11.	Market Dol	10.150,00	13.730,00
12.	Market Vir	42.610,00	43.761,20
13.	Market Mengeš	23.480,00	38.949,00
14.	Market Kamnik	23.910,00	28.880,20
15.	Market Škofja Loka	8.050,00	9.723,00
16.	Market Sežana	19.333,00	22.924,60
17.	Market Jesenice	25.240,00	24.354,80
18.	Market Kranjska gora	47.510,00	54.745,10
19.	Market Nova Gorica	49.993,55	45.772,70
20.	Market Gornja Radgona	32.300,00	39.118,80
21.	Market Črnomelj	23.248,65	30.208,80
22.	Market Hrastnik	1.500,00	17.920,00
23.	Odkup. post. Vel. Nedelja	2.400,00	4.490,00
24.	Odkup, postaja Razkrižje	1.510,00	6.510,00
25.	Pred. Rijeka	28.310,00	34.960,00
26.	Pred. Beograd	20.710,00	12.340,00
27.	SM Maribor	60.172,05	70.267,00
28.	TMK	333.065,00	370.669,50
29.	MIZ	409.942,50	415.334,00
30.	Perutnina Zalog	153.252,20	242.326,20
31.	Prašičereja Ihan	316.524,00	308.967,45
32.	Govedoreja Domžale	81.395,65	160.896,10
33.	Kooperacija Ljubljana	37.931,90	61.461,60
34.	Kooperacija Kamnik	105.291,35	239.052,80
35.	Kooperacija Domžale	52.500,00	146.600,00
36.	Kooperacija Lukovica	7.700,00	32.084,00
37.	Perutnina Duplica	74.855,30	93.596,60
38.	Pršutarna Lokev	31.720,00	46.188,80
39.	Market Vodice	82.050,00	96.509,80
40.	Gozdarstvo Mengeš	41.770,00	41.164,60
41.	Uprava Miklošičeva	731.786,50	829.732,35
42.	MM	553.554,60	674.310,20
43.	Market Trbovlje	9.650,00	13.600,00
44.	Globtour Portorož	91.040,70	53.924,20
45.	Čateške toplice	233.864,70	242.737,90
	SKUPAJ I. 74	6,410.603,65	7,945.692,70
Presežek vlog v januarju je 1,535.089,05 din. Stanje hranilnih vlog 31. 12. 1973 je bilo 14,302.319,64 din, od tega znašajo vloge kmetov - kooperantov 1,780.382,40 Vodja HKS dinarjev.
Analiza našega gospodarjenja 73
ENOTNOST — SOLIDARNOST — POVEZANOST — UGLED
Nadaljevanje s 6. strani
skupnega obračuna in medsebojnega solidarnega jamstva imajo TOZD pravico in dolžnost, da se seznanijo s poslovanjem vseh ostalih TOZD. Nujno je, da v naslednjih dneh to v svojih TOZD tudi opravite. Z natančnejšo analizo rezultatov poslovanja v letu 1973 in okoliščin, v katerih so bili doseženi ter na podlagi presoje pričakovanih pogojev gospodarjenja, poslovanja in dela v letu 1974 in 1975, moramo namreč v kratkem času ugotoviti in določiti pravila ravnanja in ukrepe, ki jih bomo dogovorili kot svojo poslovno politiko za to obdobje. Le z dobrim in trdnim dogovorom bomo lahko uresničili skupne in posebne cilje ne glede na kakršnekoli težave.
NEKATERI PODATKI
Dovolite, da vsaj površno komentiram nekatere od podatkov v poročilu.
Izračun akumulacije in stopnje akumulativnosti po TOZD kažejo, da opravljamo pretežno take dejavnosti, ki so nizko akumulativne. Za podjetje je znašal v letu 1973:
—	delež dohodka za sklade v celotnem dohodku 1,87%,
—	delež dohodka za sklade in amortizacije v celotnem dohodku pa 3,11 odstotka.
Povprečna stopnja je torej zelo nizka. No vendar ne smemo zanemariti dejstva, da je prva povprečna stopnja za 51 % višja, druga pa za 22 % višja kot v letu 1972. To pomeni, da si v pogojih gospodarjenja po TOZD brez dvoma lahko zastavimo nalogo, da mora vsaka od naših dejavnosti dosegati najmanj tako stopnjo akumulacije kot jo v tej dejavnosti v povprečju dosegajo v Sloveniji.
V	poročilu je izkazano, da imamo na podlagi odpisov terjatev, starejših nad 90 dni iz let 1972 in 1973 blokiranega že za 23.537.035.— dinarjev dohodka. In vendar so TOZD planirale, da bodo tudi v letu 1974 odpisale še za nadaljnjih din 7.310.000.— terjatev. Menim, da je to nedopustno! Planirati moramo, in s sistematično izterjavo moramo tudi doseči, da bomo zmanjšali odpise najmanj za 9.000.000 din in za toliko deblokirali dohodek, ne pa da predvidevamo še nadaljnjo in še večjo vezavo našega kapitala in dohodka pri kupcih.
V	poročilu imamo tudi legitimacijo o tem, kako se držimo dogovorov. Za leto 1973 smo se soglasno in sporazumno dogovorili za določeno raven povprečnih zalog po TOZD. Iz poročila je razvidno, da je samo 6 TOZD dogovor
izpolnilo, vse ostale TOZD pa so dogovorjeno raven zalog presegle. Nujno je, da se za leto 1974 trdneje zavežemo za dogovorjeni normalni obseg zalog, saj je to eden od pogojev za racionalno gospodarjenje s sredstvi: vestno izpolnjujoč ta dogovor pa bomo varovali tudi svojo investicijsko sposobnost v obsegu kot nam je potrebno za uresničevanje naših investicijskih namer.
Tako kot je v navadi že par let, vsebuje poročilo tudi podatke o stroških, za katere smo se dogovorili, da bodo še pod kontrolo. To so dnevnice, kilometrine, prevozni stroški, reprezentanca, reklama in propaganda. Delavski sveti TOZD in delavci na zborih naj še posebej pretehtajo tudi upravičenost teh stroškov. Morda bodo ponekod tudi odbori delavske kontrole ugotovili, da so določeni tovrstni stroški primerna snov za njihovo akcijo.
Pri obrestih se je vsekakor treba ustaviti. Rast obresti od kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva je sicer visoko (povečanje za 88 %) vendar je posledica zaželjene in potrebne konverzije kratkoročnih v dolgoročne kredite za obratna sredstva. Izredno visoko pa je povečanje obresti za kratkoročne kredite za obratna sredstva. Zunanjim posojilodajalcem so TOZD leta 1973 plačale 19.534.009.— dinarjev več tovrstnih obresti kot prejšnje leto. Iz naslova internih premostitvenih kreditov pa so si TOZD plačale med seboj še dodatnih 10.178.682.— dinarjev obresti, ki pa so kot strošek enih in dohodek drugih TOZD ostale v podjetju. Že tekom preteklega leta smo ugotavljali, da imamo v poslovanju preveč denarja. Deloma nas je v tak položaj pripeljalo to, da so TOZD lani prvič samostojno razpolagale tudi s finančnimi tokovi svojega poslovanja pa so zato terjale za poslovanje več kapitala kot bi ga ob racionalnem obračanju zalog in zlasti ob učinkoviti izterjavi dejansko potrebovale. Drug razlog za prekomerno najemanje tujih sredstev je bil v tem, da se je zaradi visokega internega kratkoročnega premostitvenega kredita (75.000.000,— din vračljivo v 6-mesečnih obrokih) TOZD Zunanja trgovina znašla v hudih finančnih škripcih, ki smo jih reševali z najemanjem eksternih kreditov ker interni bančni mehanizem še ni bil toliko utečen, da bi za ponovne premostitve optimalno koristili notranja prosta sredstva. Prevelika masa razpoložljivih sredstev je imela v letu 1973 za posledico to, da smo skrajšali vezavo obveznosti, medtem ko se je ve-
zava naših terjatev začela v drugem polletju ponovno daljšati.
Tolikšni stroški kapitala in prevelik obseg sredstev, ki so vezana pri poslovnih partnerjih in blokirana zaradi odpisov, so dovolj draga »enoletna« šola. Kot dobri učenci se bomo morali torej v letu 1974 potruditi, da dosežemo planirani 12 % večji celotni dohodek ne da bi povečali obseg eksternih kreditov in tako, da bomo racionalneje koristili za občasne premostitvene kredite notranja razpoložljiva sredstva TOZD. Istočasno bomo seveda morali bistveno skrajšati vezavo naših terjatev. Zato mora postati tudi dogovor o normalni vezavi terjatev eden od temeljev naše poslovne politike.
Investicijsko vzdrževanje je strošek, ki ga bomo morali začeti obravnavati nekoliko drugače kot druge stroške. V primerjavi z letom 1972 so se ti stroški ponovno zmanjšali, in sicer kar za 11 %. Res je to posledica naše akcije za varčevanje na vseh področjih potrošnje, vendar pa postaja tolikšno varčevanje pri investicijskem vzdrževanju že škodljivo. S takim ravnanjem, če bi se še nadaljevalo, bi si preveč oslabili materialno osnovo za doseganje dohodka. Postali bi podobni tistemu, ki je učil osla jesti oblance! Zato je pozitivno dejstvo, da TOZD za leto 1974 planirajo povečanje izdatkov za vzdrževanje od lanskoletnih din 8.432.292.-- na 13.952.525 dinarjev. Za primerjavo naj navedem podatek, da smo že leta 1971 porabili za vzdrževanje 11.246.000.— dinarjev, kar pomeni, da za letos planirani znesek ni pretiran.
Iz podatkov o stanju in odpisih osnovnih sredstev je razvidno, da so naša osnovna sredstva v povprečju odpisana 35 %. Pri posameznih TOZD se ta stopnja giblje od 9 % (Maxi-
Za nami so prve izkušnje pri organizaciji športnih iger v podjetju. Res je sicer, da smučarji še niso prišli čisto zares na svoj račun, saj je sneg komaj zdaj pobelil smučišča, vendar smo se odločili, da bodo poletne športne igre že na dan Emone, to je 10. aprila v dopoldanskem času.
Tekmovali bomo v teh: disciplinah: kegljanje, namizni tenis, košarka v ženski in moški konkurenci ter mali nogomet (verjetno le) v moški konkurenci.
Pri namiznem tenisu in
market) do 87 % (Trgovski obrat Koper). Nad 50 % imajo odpisana svoja osnovna sredstva še Kooperacija (55 %), Močna krmila (51 %), Mesna industrija (52 %), SM Ljubljana (72 %), Zunanja trgovina (51 %), Globtour (54 %), Inženiring (80 %), Hotel Evropa (65 %). Osnovna sredstva v uporabi delovne skupnosti skupnih služb so odpisana 71 %.
Eden izmed pomembnih podatkov o ekonomski sposobnosti TOZD je tudi podatek o tem, kako z amortizacijo pokriva svoje obveznosti za odplačilo glavnice iz dolgoročnih kreditov. Iz poročila izhaja, da 12 TOZD in skupne službe glavnico pokrivajo, 8 TOZD pa tega z amortizacijo po sedanjih obračunskih stopnjah v letu 1974 ne bo moglo. Izračunano za celo podjetje so obveznosti za odplačilo glavnic za din 2.208.294.— večje od planirane amortizacije. Menim, da je nujno treba sprejeti pravilo, po katerem morajo TOZD, ne glede na končni ostanek dohodka, določiti tolikšne stopnje amortizacije, da bodo z njo v celoti krile svoje tovrstne obveznosti. V obdobju, ko nam še manjka lastnih sredstev za investicije, je namreč malo verjetno, da bi katera od TOZD lahko posodila svoja sredstva drugi za kritje že nastalih obveznosti, saj bodo svoja morebitna prosta sredstva povezovale z drugimi TOZD predvsem za uresničenje tistih novih investicij, za katere so tudi same ekonomsko zainteresirane.
O zaposlenih in njihovem osebnem dohodku je v poročilu prav tako cela vrsta podatkov po TOZD in za celotno podjetje. Povprečno število zaposlenih se je povečalo od 5.207 v letu 1972 na 5.280 v letu 1973, torej za 1 %. Povprečni osebni dohodek za 182 ur dela, ki je v letu 1972 znašal 1.750.— dinar-
kegljanju bomo upoštevali rezultate posameznikov in ekip.
če bo število prijavljenih tekmovalcev veliko, bodo po potrebi predtekmovanja v soboto in nedeljo 6. in 7. aprila.
Vse natančne informacije o organizaciji ter poteku poletnih športnih iger Emone bodo prejeli predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij.
Želimo uspešne priprave vsem športnikom v Emoni!
Odbor za šport in rekreacijo
jev, se je v letu 1973 povečal za 18 %, tako da je znašal 2.073.— dinarjev. Primerjava je varljiva v toliko, ker smo po daljšem premoru šele v drugem polletju 1973 pomembneje povečali osebne obračunske postavke. Zato je prav, da primerjamo s povprečjem za leto 1972 tudi povprečni osebni dohodek v podjetju za 182 ur dela v II. polletju 1973. To povprečje namreč znaša že 2.279.— dinarjev.
Ko obravnavamo podatke o zaposlenih, smo vselej upravičeno pozorni tudi na njihovo nadurno de-
lo.	Delež ur nadurnega dela v vseh plačanih urah je v letu 1973 znašal 5,6 % in je malenkostno višji od deleža v letu 1972 (5,4 %). Delež nadurnega dela, ko-likršen pač že je, je verjetno v celoti posledica objektivnih okoliščin, saj iz leta v leto težje razrešujemo probleme, ki jih imamo zaradi pomanjkanja delovne sile, sezonske dejavnosti, nezadostne me-haniziranosti dela, absurdne zbirokratiziranosti evidenc za družbo in odvajanja vseh mogočih obveznosti do družbe itd.
INTERNA BANKA
Na zaključku še nekaj o naši interni banki. Ni majhna stvar podatek, da je že v prvem letu svojega delovanja ta banka opravila za TOZD plačilni promet v vrednosti din 3.446.512.627.— po prilivu in prav toliko po odlivu. V povprečni strukturi priliva so deležili:	gotovina z
28%, kratkoročni krediti z 21 %, kompenzacije z 16 %, virmanska plačila kupcev 26 % in razna druga vplačila z 9 %. Značilno za lanskoletni priliv je precejšnje povečanje virmanskih plačil kupcev, ki je posledica povečanja denarnih sredstev na žiro računih organizacij združenega dela zlasti v sredi lanskega leta. Delež gotovinskega priliva se je lani v relativnem smislu sicer zmanjšal, v absolutnem znesku pa je bil precej večji (1972: 775.734.000 — din; 1973: 935.044.321,— din), kar je tudi pomembno doprineslo k večji likvidnosti podjetja.
Povprečni mesečni znesek kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, ki jih je interna banka preskrbela temeljnim organizacijam pri eksternih posojilodajalcih se je gibal od 246.966.689.— dinarjev do 323.177.232 — dinarjev, celotno mesečno povprečje pa je znašalo 277.195.704 dinarjev.
S tem zaključujem svoje poročilo o prvem skupnem zaključnem računu TOZD podjetja EMONA.
Mitja Svetelj
DVA OPOMINA
•	Odbor za varstvo delovnih dolžnosti pri TOZD Trgovine na veliko je na svoji seji, dne 21. 1. 1974 sprejel sklep: Tov. MIHA-LEC FRANJO — šofer v sektorju transport, je kršil delovno dolžnost po 2. tč. člena 70 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja EMONA. Zato mu je Odbor izrekel varstveni ukrep, tj. javni opomin.
•	Odbor za varstvo delovnih dolžnosti pri TOZD Trgovine na veliko je na svoji 1. seji, dne 18. 1. 74 sprejel naslednji sklep: Tov. PEKLAJ JERNEJ — komisionar II. — spremljevalec v regalnem skladišču, je kršil delovno dolžnost po 3. tč. člena 70 in 4. tč. člena 71 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja EMONA. Zato mu je Odbor izrekel varstveni ukrep, tj. zadnji javni opomin.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem za izražena pismena in ustna sožalja. Posebno se zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici TOZD Zunanje trgovine za pomoč in pozornost!
Jaka Perjet
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se kolektivu iskreno zahvaljujem za razumevanje in pomoč ter izraženo sožalje-Adolf Lopatič, vratar
ZAHVALA
Ob nesreči, ki se mi j® pripetila na poti na delo 9. oktobra 1973, me je na polikliniko prepeljal tovariš Snoj iz sektorja V io se mu za to iskreno zahvaljujem.
Prav tako prisrčna hvala osnovni sindikalni organizaciji, ki se me je v času mojega tromesečnega bolniškega izostanka preko svojega člana spomnila z obiskom in novoletnim darilom.
Za tako človeška dejanja še enkrat prav lepa hvala!
Marija Salmič-
pakirnica
informator
glasilo delovne skupnosti- emona ijubU«08
Emona Informator — Izdaja komisija za informiranje Pr' zboru delegatov TOZD Izhaja enkrat mesečno " Ureja uredniški odbor: glav‘ ni urednik Jasna Novljan, odgovorni urednik Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajne, Zoro Subaši^* Miran Blaha, inž. Milan Br®* čika, Marko Potokar, Franc Žunko — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefpn 310-655. int. 212 — Tisk« Tiskarna Ljubljana.
Poletne športne igre Emone 10. aprila