&t. 63. V Gorici, v soboto dne 8. avgusta 1903. Tečaj XXXIII. Uhaja trikrat m teden r Šestih JzdanJIh, in sioer: vsak torek, četrtek in sobote, ijatranje i«. danje or>dne, večerno Udanje pa ob 3. uri po- poldne, in staise z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prejemam* ali v Gotici na dom pofiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt lata ........ 8 , 40 . . , 1*70 Posamične Številke stanejo. 10 vin. ¦ ¦ . • :» Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah tn sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravnifitvo v Gosposki ulic 5tv. 11 v Gorici v«GoriSkt Tiskarni. A.„ Gabrioek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroHla brez dopotlaae naročnine te ne oziramo. Oglasi I* posla*!«* "o raounijo po petHJ-vrstiir če tiskano l-krat 8 kr., 2-k*at 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. LavrU. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. CpravniStvo s? nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, »optgl a..; se poSUjaJo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravnlStvu. »PRIMOREC« Izhaja neodvisna od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 1-60. *Booa» in «Primoreo» se prodajata v Goriol v to* bakarai_8ob.warz-v- Šolski ulioi «u JellerBitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami Lavrenčič nn trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra »Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Na shod naših akademikov! .Narod brez 6ol je narod brez bodočnosti*. Trd boj bijemo na našem političnem in kulturnem polj«. Za vsak košček pravice se moramo posebej boriti dolgo časa, in še le, ako prvim nevspehom sledi še vstrajnejša borba, dosežemo kaj malega. V temeljnih državnih zakonih so nam res zapisane pravice, iz katerih se sveti na čelu njim jed-n a k o p r a v n o s t — ali luč te jednako-pravnosti je obrnjena le proti Nemcem in Lahom, nas osrečujejo z njeno temno stranjo.-Vsi državljani so jednakopravni, tako se modro deklamira izza katedrov, aH jednako-pravna sta v naši državi le Nemec in Lah, mi pa smo »raja*. Da se dvigamo proti krivicam, ki se nam gode, je le umevno. Gorje narodu, ki se ne bran i, je zaklicJ te dni toli proslavljanj nemški pisatelj Rosegger. Ne dvigamo se proti Nemcem in L.hom iz sovraštva, ne vodi nas v boju proti vladi nikako pretirano čutstvo, marveč se poslužujemo le dovoljenih sredstev, da doscžomo Ž njimi plemeniti namen, da pridemo do jcdnakopravn« >sti, da bomo deležni vsr-lt pravic in dobrot, s katerimi se obsiplje naše sosede, Nemce in Lahe. Naš namen je, dvigniti naš narod v naši državi do tiste veljave, katera mu gre po njega nadarjenosti, zgodovini, zvestobi, izkazani v tako veliki meri na bojnih poljih, ki so premočena s stovensko krvjo, in po poziciji na jugu... V naših bojih zavzema med prvimi mesti prostor boj za šolo. Ta boj i našimi drugorodnimi nasprotniki je najhujši. Naši neprtjatelji vedo, da s svojo šolo nam največ škodujejo. Zato pa se trudijo prav v to svrho, da bi dosegali čim več Šol, v katerih bi vcepali v nežna srca naše mladine tuje čute, sovražne lastni krvi, in v katerih bi docela zatrli naš jezik. Janičarjev nam je rodilo tako potujčevanje lepo število, in jani-čarji so najhujši bojevniki v nadaljevanju takega nečednega boja. Zato pa je naš boj za šolstvo svet, to je boj, ki mora nam pred vsem ogrevati srca, toliko z narodnega kolikor s stališča izobrazbe. Le izobražen narod more ostati dandanašnji na površju, le iio- brazen narod more igrati dandanašnji kako važnejšo vlogo na svetovnem pozorišču, le izobražen narod more računati na bodočnost. V to pa potreba pred vsem — šole. Preres-nieen je rek: Narod brez šol je narod brez bodočnosti. Goriški Slovenci smo prestali že hude boje za šolstvo. Ti boji Se niso končani, marveč prav v današnjih časih stoji med prvimi točkami dnevnega reda teh bojev boj za mestno slovensko šolo v Gorici, boj za slovenski višji gimnazij v Gorici, in skupno z vsemi Slovenci se potegujemo za slovensko vseučilišče v našem središču, v beli Ljubljani. Z lani so ti naši boji, zlasti oni za slovensko ljudsko šolo v Gorici. Še sedaj je nimamo l Pač lam doli Podturnom stoji gnila Katinellijeva vojašnici, h katere so premestili vojake, ker je poslopje nezdravo, ter naredili prostor — slovenskim otrofiičem! V nebo vpijoča krivica! Tako barbarsko se še ni nikjeri postopalo s slovensko deco. Naš gimnazij je monstrum srednješolskih zavodov, ki bije v obraz našim narodnostnim in krajevnim razmeram. Kako se dela tam z našo mladino, smo že ob raznih prilikah razsvetlili, Kake težave treba premagovati slovenskemu učencu s tujim jezikom pod tujcem-profesorjem, ki nima srca za nas, tega ne bomo tu popisovali. To ume prav le tisti, ki je okusil tako srednješolsko vzgajanje, kakoršno se ne--girje-m-ntršeni gimnnziju v Gorici. In kadar skonča naš srednješolec svoje nauke, mora v svet na vseučilišče. Na Duna>, v Gradec!Kar jih pohaja v zlato slovansko Prago, so pač med brati, ali drugodi pa jih smatrajo le za vsiljive tujce, in obilo nepritik morajo prestati. Vseučiliške študije so drage, in še toliko dražje v tujem svetu l Naši akademiki so izbrali jutrišnjemu shodu jako srečen dnevni red, ker so postavili nanj gori označene tri točke. To so res naša pereča šotska vprašanja, za katera se moramo bojevati v prvi vrsti. Veseli nas, da so sklicali naši akademiki ljudski shod prav s takim dnevnim redom, veseli nas, da so stopili na dan, da povzdignejo svoje glasove skupno z nami za toli teptane naše šolske pravice. Vidi se, da bije v tej naši akade-miški mladini toplo domoljubno, slovensko srce, in vidi se, da vzrastejo iz njih možje, ki bodo ob strani naših sedanjih prvobori-telje sodelovali v svetem narodnem boju 1 V njih vidimo nove sveže moči za bodoče čase 1 Rojaki 1 Somišljeniki! Slovenci v mestu 1 Pohitimo jutri na shod naših akademikov. Prostrani Katarinijev vrt naj bo poln občinstva iz vseh naših slojev. Prihitite vsi, da skupno z našimi visokošolci povzdignemo glas, da hočemo svoje šoleznaSim u č n i m j o z i k p m. Takih šol nam je potreba, ker šola je podlaga vsakemu napredku. Narod brez šol je narod brez bodočnosti. Mi pa računamo na bodočnost, zato pa dvig-ninio jutri mogočen glas, da se bo čul do najvišjih mest, glas: Slovenskih Sol rahtofaino! Novi papež. Po hudem boju je dal konklave končno svetu papež a v osebi beneškega pB»riji>rha Sarto, ki si jo kot papež nadel ime Pij X. Ne Rampolla ne Vanutelli ne Gotti, nikdo izmed onih, na katere se je kazalo v prvi vrsti, da so »papabili*, ni izvoljen, ampak izvoljen je kardinal Sarto. Hud boj seje bit v Vatikanu, in sveti Duh je imel dosti opravila, da so bojujoče se stranke končno odnehale ter se je zedinila večina za beneškega patrijarha. Sedaj torej imamo papeža, in neizrečeno veselje vlada po katoliškem svetu radi tega, kakor namreč pišejo klerikalni listi. Ne vemo, v koliko je to veselje pristno in v koliko ponarejeno, vemo pa, da se je ob izvolitvi beneškega patrijarha papežem pojavilo prav sumljivo veselje med Lahi v naših deželah. To veselje se ne zrcali iz kakega verskega ali pobožnega čulstva, ker je osiro-čena cerkev dobila zopet nezmotljivega poglavarja, nič takega ni v tem veselju, marveč gleda iz njega ostra politična ost, naperjena proti Slovanom. Laški listi ne morejo prehvaliti preteklosti novega papeža, ki jim je bil kot beneški patrijarh »i 1 piecolo papa d e 1-V A d r i a t i c o*, radi tega, ker se je ka- zal neizprosnega nasprotnika slovanske liturgije. Beneški patrijarh se je živo zanimal za gibanje Lihov v naših deželah, katero stremi za tem, da se iztisne iz naših cerkva slovanska lilurglja popolnoma, sprejemal je de-putacije LhIiov iz Istre in Dalmacije ter storil za nje v boju za odpravo slovanske liturgije, kar mu je bilo mogoče, Posebno značilen jo slučaj, ko je sinoda krške škofije pod pred-sodstvom dr. Mahniča sklenila uvesti glagolico v razne cerkve ter so se prebivalci občine Oser temu proti vili; takrat so prosil; ti pro-tivniki beneškega patrijarha za podporo glede na prošnjo, katero so bili poslali v tem pogledu v Vatikan. Patrijarh Sarto jim je to z veseljem ob'jubiI ter jim pisal pismo, v katerem pravi, da bo ves srečen, ako jim bo mogel kaj pripomoči v t o pravično svrho. Umevno, da je Saito ljubljenec naših Lahov in umevno njihovo veselje, da je postal ,il piecolo papa deli' Adriatico* pravi papež v Rimu. Saj pričakujejo od njega, da ugodi popolnoma njihovi zahtevi po popolni odpravi Blovansko liturgije, in to pričakovanje je z njihove strani popolnoma umevno, kajti ako se je brigal za te reči že kot ,il piecolo papa deli* Adriatico1', je gotovo, da stori lahko še več kot pravi papež. Iti ne verjamemo, da bi bil sv. Duh nanj toliko vplival, da bi bil ob pristopu k papeškemu prestolu spremenil svoje nazore v tem pogledu, marveč je naravneje, da ostane nasproti slovanski liturgiji po naših deželah in po Dalmaciji tak, kakoršen je bil v Benetkah. Sicer ga slikajo kot dobrega in simpatičnega moža, ki si je pridobil dobro ime in popularnost tam, kjer se je gibal, ali dobrega slovesa si ni pridobil med avstrijskimi Jugoslovani, ker je stal trdno in zvesto na strani Lahov, ki nam delajo krivico v vsakem pogledu, ter je celo podpiral krivico, katero nam delajo glede slovanske liturgije. To stoji, to je neizpodbitno! Z »to pa je ostudno tisto klečeplazenje, katero videvamo po naših klerikalnih listih, ki kar kipijo gorečnosti, da imamo zopet novega papeža ter ga proslavljajo in kujejo v zvezde, kakor da bi bila kdo ve kaka sreča za nas, kakor da je padla Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Stenklewlei. — Posl. Podravski. iDalje.* Nakrat se raznese po vsej krajini novica, da so Križarji zavzeli in oplenili staropoljski Santok, darovan 8?oje dni Johanitom. Novi veliki mojster Uirik je nalašč od§el v Marburg, ko so dospeli tjekaj poljski poslanci, da bi mu čestitali k izvolitvi, in kateri je bil napovedal, da se s poljskim kraljem ne sme več obče-y&tt v latinskem marveč v nemškem jeziku, ter tako j^no pokazal, kdo da je. Krakovski dostojanstveniki, *" so potihoma spodbadalik vojni, so mogli sedaj po-kazati, da veliki mojster Križarjev javno podpira vojno i*\ da dela taka razžaljenja poljskega naroda, kakoršnih niso delali veliki mojstri niti takrat, ko je križarska roo6 bila v resnici mnogo večja nego poljska. . Nekako pa so si mirnejši in izkušenejši dostoj-niki križarskega reda nego je bil Ulrik, oni, ki so poznali Vitolda, prizadevali, da bi si ga naklonili z darovi in g prilizovanjem, presegajočim vsako mero. Podobno priUzovanje je bilo moči najti le v onih časih, ko so rimskim cesarjem doprinašali žive žrtve ter so se njim na čast zidali templji in oltarji. »Naš red ima dva dobrotnika,« so klicali, ter se priklanjali Vi-toldu, kot jagiellovemu namestniku, »prvi je Bog, drugi pa knez Vitold. Radi tega je vsaka Vitoldova beseda "i vsaka njegova želja sveta slehernemu Križarju!*- Prosili so ga, naj glede" Drezdenka posreduje med njimi in poljskim kraljem ker so si mislili, da s tem razžali kralja, ako se predrzne kot podložnik svojega gospodarja soditi, in da bo njuno prijateljstvo skaljeno, ako ne za vedno, pa vsaj za dlje Časa. Ker pa so kraljevi svetniki v Krakovem vedeli dobro za vse, kaj se godi v Marburgu, radi tega je pozval Vitolda za posrednika. Križarski red je kmalu užalila ta izvolitev. Križarski dostojniki, katerim se je zdelo, da poznajo velikega kneza litevskega, ga še niso dovolj poznali, kajti Vitold ne samo da je Drezdenek prisodil Poljakom, marveč vidG, da to mora nekoč končati, je na novo zanetil vstajo na Žimudskem in jel križarskemu redu kazati Čimdalje groznejše lice, .ter pomagal vstašem z ljudmi, orožjem in hrano, doposlano mu :'z poljskih krajin. Ko se je to zgodilo, so spoznali ljudje po vseh krajinah ogromne države, da je odbila odločilna ura. In res je odbila. Ko so "sedeli nekoč stari Matija, Zbišek in Ja-gjenka pred grajskimi vrati v Bogdancu ter se veselili lepega in toplega vremena, je prijezdil nakrat pred nje na penastem konju nepoznan človek ter vrgel nekaj podobnega vencu, spletenemu iz vrbovine in vinske trte, pred noge naših vitezov in zaklical: »Na noge! Na noge !* ter odjezdil urno dalje. Oba viteza urno skočita po koncu. Bila sta jako gin jena. Matijčevo lice je bilo nakrat rosno in strašno. Zbišek je zdirjal, da je odposlal hlapce s tem poro- čilom dalje, ter se potem s plamtečim pogledom vrnil in zaklical: »Vojna! Vojna! Končno je Bog dal vojno!« »In sicer tako, kakoršne še doslej nismo videli,« doda Matija resno. Na to .zakliče služabnikom, ki tio se mahoma zbrali okrog svojega gospodarja: »Zatrobite na rogove s stražnega stolpa na vse: štiri strani sveta. Drugi naj odrinejo med kmete, z naročilom, da naj vsi, ki so sposobni za vojaško službo, pridejo v trdnjavo. Drugi pa naj priženejo konje in jih zaprežejo v vozove! Urno!» Njegov glas še ni utihnil in že so stekli služabniki na vse strani, izvršit njegovo zapoved, kar jim ni bilo nič težavnega, ker je bilo že vse pripravljeno: ljudje, vozovi, konji, orožje, strelivo in živež. Bilo je treba le osedlati konje, vsesti se na nje in odjezditi. Zbišek se obrne k Matijcu ter ga vpraša: »Ali morda vi ne ostanete doma?« »Jaz ? Kaj si neki misliš ?« »Postava ne zahteva, da se vdeležite vojne, ker ste že v letih, in Jagjenka bi imela varuha, ker bi ne ostala tu z otroki sama.« »Nu poslušaj me! Do svojih sivih las sem čakal na to uro.« In res je zadostoval pogled v njegovo hladno in resno lice, da je človek spoznal, da bi bilo tu sleherno odvračevanje zaman. Vrhu tega .pa je bil ta človek navzlic svojemu sedmemu križu še tako močan, kakor hrast, in roke je imel tako krepke, da je povsem lahko mahal tudi z najtežjo sekiro. Oborožen Od glave do pet res ni mogel skočiti na konja, toda tega ni mana z nebes med Jugoslovane, ko smo do- I bili za papefia — Laha, beneškega Laha, katerega smatrajo naSi L*hi svojim, no, ker je stal na njihovi strani v boju proti slovanskim vernikom katoliške cerkve glede slovanske liturgije! Sreča čez vse sreče! Novega papeža slikajo sicer za moža, ki bo vladal v znamenju miru, ki se bo bolj brigal za pravo delovanje cerkve, ter ne bode tak političen papež, kakorSen je bil Lev XIII., pravijo, da je proti tistemu krščansko-so-cijalnemu gibanju, s katerim so razkrojili zlasti nižje sloje človeške družbe, vse to in se marsikaj slišimo, ali o tem se ne more nič reči, to nam pokaže Šele bodočnost. Preteklost, kar se tiče nas, kaže papeža, kakor rečeno, protiraika slovanske liturgije, ki je podpiral tiste življe v naših deželah, ki so nam do skrajnosti sovražni ter nas hočejo narodno umorili. To je gotovo, da odslej poskusijo Labi vse, da bi dosegli svoj namen glede popolne odprave slovanske liturgije. In kdo ve, da tega ne dosežejo ? 1 — S p-.uočjo cerkve hočejo nas polaščiti kakor s pomočjo drugih sretslev, katoliška cerkev v naSih deželah je dekla sistema, naperjenega proti nam, in tem razmeram je stal blizu bivši pa- trijarh Sarto..... Kaj nam je storiti ? Ali naj Se naprej jadikujemo, pretakamo črnilo, pošiljamo dolge vloge s ponižnimi pokloni in hlapčevsko uda-nostjo na Škofe in v Vatikan, ko nam kratijo slovansko lilurgijo ter z laškimi duhovniki izganjajo domačo govorico iz cerkva?! Mi bi rekli, da — ne! V cerkvi, kamor hodi človek molit in poslušat besedo božjo, tam mora vendar prenehati vsak narodnostni boj. Kdor ga dela, ta je sovražnik cerkve, sovražnik ljudstva, sovražnikov pa se moramo tudi — ogibati! Dokler bodo lezli naši ljudje • po eni strani pod kožuh latinskim duhovnikom, po drugi pa jadikovali o krivicah, dotlej ne dosežemo nič. Ljudstvo je treba učiti, da se bori možato za svoje pravice, in ako mu jih kratijo v cerkvi, pa naj jo imajo sami! Moli se Boga lahko povsodi, in kdor živi po naukih Zveličsrja, mu ni treba hoditi v cerkev jezit se in ugibat, kaj r..u razlaga latinski duhovnik v laškem jeziku l Ko bi stale latinske cerkve prazne, kakor v Ricmanjib, oj, potem bi vabili in vabili in vse bi dali, tudi slovansko Hturgijo l Tako pa se bojimo, da si je n. pr. tržaški Škof Nagi z dnevom izvolitve beneškega patrijarha papežem Se bolj svest svoje misije, katero je prinesel s seboj iz Rima še izza .slavofilske* politike Leonove in Rampollove, ter da dobi za svoje delo popolno priznanje v Vatikanu. „11 pie-colo papa deirAdriatico* bržčas ne pozabi Sof. papež na svoje »Benečane*.... Mi pa imamo toliko narodu^ga dela, dela za polne roke, od severnih mej Slovenije do najjužnejših Dalmacije. Polno dela, nerazorane ledine kipijo po delavnih rokah, tujci se naseljujejo tam, kjer se domačini ne brigajo za svoje naravne zaklade, za procvit svoje rodne grude, polno dela nas čaka, pro- svitljeni čas* nastopajo, in mi naj se v njih tepemo z V-v.iki nom m z nezmotljivimi papeži radi tegz., če smemo služiti Bogu v našem jeziku ali ne P t Resni časi zahtevajo resnih mož, resnih narodov. In kdor je resen, si zna uravnati postopanje s svojim nasprotnikom, ali se bojuje Ž njim ali ga pusti pri miru. Če ukrenemo pravo, Se iskali bodo nas... Učimo ljudi, da ne bodo le gledali, marveč tudi videli. Dopisi. Is kojščanske županlje. (Dalje.) — Naš znanec je diktiral svojemu najetemu peresu tudi to-le: ,6. župan pozna se predobro mesarja in krčmarja iz Kojskega, pa ni ž njim govoril že več, kakor par let;¦ kakor tudi dostavlja zaničljivo: »Mi ga vam prav iz srca privoščimo celega, kakorSen je, saj je vreden VaSe stranke, in ta vrednost je menda vzajemna." Zaničevanja vrednemu i brbljaču bodi povedano, da naša stranka se prav nič ne sramuje vrednosti g. A. Lenar-diča, mesarja in krčmarja iz K., vse skozi moža-poSteniaka, značaj in poštenost katerega bi le dičila žup. stranko, ko bi jo le ta deležna bila. Na vsi pretege ste si, gospoda, res prizadevala, da bi z raznimi častnimi in mastnimi obljubami tega moža na se pritegnili; pa mož dobro pozna sad plemenitega drevesa, kateri je od ?unaj belo-rudeč, od znotraj pa gnjilo-smrdeč, ter se ni dal zapeljati od izvestnih življev v Adamovo usodo. Zatorej pa Šviga dopisnik zaničljivo žvep-leni plemen krog tega moža, kar je le v njegovo čast in ponos. 6. dop. tudi zagovarja žup. češ, da on ni kriv izplačila 300 gld. g. K., ampak da je to izplačilo zakrivil neki starašinstveni sklep Se za časa Musičevega županovanja. Da bi znani Sef ne bil v nikaki intimni zvezi z do- tičnim agUacijskim zneskom, se nam neverjetno zdi, ker sicer zadevni star. sklep ni bil svoje pravomočne veljavnosti zadobil; saj iskal je naš poštenjakovič že od nekdaj sem nasproti M. stranki dlake v jajcu, in bil je celo ud odseka za pretres M. računov, in v to značilno je tudi dejstvo, da K. je dobil Ur jate v Se le, ko je srečno prijadral pri prejšnjih volitvah v naročje županove stranke. Pričakovali smo od strani g. dop. pojasnila tudi glede izplačane svote A. V. iz obč. blag. kot potrošnino v agitacijsfco svrho nasproti M., v kojem agitacijskem vrtincu se je nahajal tudi znani uaš »klerikalni" načelnik, pod katerega perotnicami je bil sprejet sklep starašinstva, glasonr katerega je žup., ki pa bi bil poklican proti jednakira nepo-stavnostim protestirati, izplačal dotično svoto. V očigled resnici rečemo ponovno, da, ko se gre za sebično čast, se da po izrazu samega Tunuiča lepo odpirati debele t il.rine (Ustnice) tudi, če se v teh nahaja žulja davkoplačevalca, a, kadar je namen dosežen, se pa postavi posestnika — trpina v železno stiskalnico, pod isto pa spraznjen takvin (ftst-nico), v kateri naj bi sleherna življenska moč stiskanegu trpina iztekla. Tako vidite, Vi modri dop., je, ne pa, kakor Vi menite, da Pilatova voda izbriše ali izpere to, kar ,Soča* iz kojščanske županije priobčuje. Sicer vemo, da z eno nogo v klerikalnih nebesih za nitko visite, od koder milo gledate v nekdanjo napredno domovino, po kateri se Vam noč in dan sline cede, kar nam sami Vasi dopisi potrjujejo s tem, da niti enega odstavka ne skuhale in čitateljem .Gorice" v jed postavite, če ni z napredno soljo osoljen. Kar se tiče Vašega brbljanja radi mastnih računov pri Vedrijancu v Šmartnem, znano Vam bodi, da v krčmo Vedrijanca je tudi Vam vstop ednakoraeren, kjer boste ravno tako za pošteni denar solidno postrežem, kakor vsakdo. Mi ?» Vam, župane, ne bomo hodili vprašat dovoljenja, v katere krčme smemo za naš denar zahajati. Glede mastnih računov svetujemo, da pomedete smeti iz švabove krčme, iz katere se prav milo gleda vis avis pj r.jc. metli, V Šmartnem pa znajo narejati račune na Vam neljubih krčmah brez obč. papirja, ali je tudi pri Vas tako ? Menda v Pepetovi že ne! Vaši vohuni, ki se noč in dan jočejo radi zapravljenih kronic pri vol., nad katerimi se pa Vi sedaj, kakor čujemo, hudujete radi tirjalve, ker vidite, da je postalo jabolko prekislo, glede vrnitve tirjanih kronic bodo naj v bodoče pametnejši — pa jim ne bo tako hudo predla v podobnih slučsjh. Pravite tudi, da Vaši volile! ne gredo za denar in pijačo «a volišče. Resnica pa je na Vaši strani ravno nasprotno, da ravno z denarjem, jedili in pijačo ste ono neznatno Stevilce omahljivih volilcev iz gorenjih Brd si pridobili, kojira pa so drugače volitve deveta briga. Kravja mesnina, kateri niti v petek niste prizanesli, in 8 štrtinov vina, ki so ga Vaši agenti povsod obetali, in ona kaša v rokah Tinčeta prignala Vam je isto poštenost, s katero se menda v .Gorici" ponašate, katero je naša stranka pod ednakira pogojem izključila in 1" blagodušno pripustila Vaši stranki v diko in ponos. Zato zaman iščete pezdir v našem očesu, ker vaše za-vidno oko je preobdano z brunom. Zviti srp le pogumno s tvojim Žakljem v mlin, da ti na poti ne poči, ker isti postaja čedalje bolj krink in gnjil ter prenapolnjen z raznimi škandaloznostimi, torej kot tak je sposoben za vse kaj drugega nego H za obč. interese. Naš načelni komendator t. j. nosač te vreče pa ne pozna drugega nego samega sebe, svojo častno srečo, lastno ko-ristolovstvo ter preziranje veljavnih posestnikov. Posestniki in njih blagostanje, kateri nočejo slepo trebiti v njegov strankarski rog, so mu ste faza in deveta briga. To so fakta na dlani, ki se vtajiti ne dajo od strani g. dop., dasi pravi, da naša vreča je počila pri Vedrijancu, toda pri naši vreči se ni bati kraha ali razpoka, čeravno se dopisnik s svojimi vilastimi dopisi vanjo zaganja, kajti izdelana je iz pristnega in svežega platna, v katero hočemo loviti obč. drevesu škodljive mrčese, da izsrkajo iz istega sleherne življenske moči. Kar brbljač blevketa o poštenosti iz gorenjih Brd, češ, da ista (bela vrana) je vzajemno razun nekaj škartiranega na žup. strani, mi, kar se tiče poštenosti iz vrst posestnikov, le častitamo na tem županovem ponosu in rečemo, da .gliha vkup štriha*. (Konec prihodnjič.) Iz Devlna. — Aprila mesca t. 1. nam se je posrečilo, da je občina devinska otvo-rila nujno potrebni otroški vrtec s pomočjo raznih dobrodelnih prispevkov. In tako je vrtcu za leto dnij obstoj zagotovljen. In pri-hodnjost? Skrbi nas, kako bode z drugim šolskim Jetom» Treba nam _bode__zopet_po-trkati pri različnih dobrotnikih, ako hoče občina vzdrževati vrtec nadalje. Ni ga kraja v našem delu goriške slovenske domovine, kjer bi bil vrtec bolj potreben, ko pri nas, Devin je pač edina postojanka ob naši Adriji, pripadajoča goriški ] deželi. Resnično rečeno, premalo so se brigali ie do sedaj za naš Devin razni narodni faktorji. Šele poslednji čas se je zbudilo večje zanimanje v to. Skrbi nas najbolj bodočnost naše vasi, in ako se na razne načine ne priskoči na pomoč, se utegnejo spremeniti današnje nepreugodne razmere. Kdor pozna naše razmere, pač ve, da je treba delovati marljivo in vstrajno. Toda naša vas stori pač, kolikor more. Marsikdo, ki je bil v De-vinu, je videl nov .Občinski dom«, katerega je občina zidala na lastne stroške. V njem je dvorazredna slovenska Šola. Ne daleč vod tega poslopja stoji drugo, to je Legina šola. Namen obeh šolskih poslopij je pač znan. V prvo pohaja naša deca, v drugo pa deca italijanske narodnosti. V drugo poslopje se tudi vabi naše stariše, toda hvala Bogu, da ne dosega svojega namena. Čast na tem našim vrlim Devincem I Skrbeti treba, da ostane tudi v bodoče tako. Prizadevati se nam je treba, da vzdržujemo vrtec tudi nadalje, kajti v njem dobiva naša mila deca prve nauke. Da pa tudi mi Devinci prispevamo po svoji moči za stroške vrtca, je skenilo naše bralno pevsko društvo .Ladja«, prirediti v ta namen v I. polovici meseca septembra 1.1. veselico s petjem, igro i. d. Večina čistega dobička bode v prispevek k stroškom za vzdrževanje otroškega vrtca. Vsled tega izdaja podpisani odbor vsled sklepa odborove seje J vsem bratskim društvom sledečo prošnjo: Slavna bratska društva naj bi se v dan veselice v čim večjem številu vdeležila te za naše društvo prve narodne slavnosti. Bratska pevska društva pa so uljudno naprošena, da bi v prospeh veselice blagovolila sodelovati, in sicer zapeti vsaj eno.pesmico. Naše diultvo .Lidja" stopa prvikrat v javnost in ne more razpolagati z obilnimi močmi. Zato pa upa, da se bratska društva, katera bi drage volje sodelovala pri veselici* kmalu odzovejo temu pozivu za blagi in sveti na-(Dalje v prilogi.) moglo storiti niti mnogo mladih vitezov, zlasti zapad-nih. Nasprotno pa je točno poznal vse vitežke običaje ter je slovel kot najbolj izkušen človek po vsej okolici. Jagjenka se očividno ni bala ostati sama, ker ko je zaslišala besede svojega moža, mu je poljubila roko in dejala: >Ne brigaj se za-me, moj dragi Zbišek. Grad je trden in ti veš, da jaz nisem strahopetna, in da znam vzeti v roke bodisi-lok ali sulico. Ni ti treba misliti nL-me, kadar je treba braniti kraljevino, ker nad nami bo čuval Bog.< • In nakrat se jej oči napolne s solzami, ki so ji strkljale v debelih kapljicah po krasnem licu. In pokazala je na svoje otroke, ter nadaljevala z ganjenim in drhtečim glasom: »Hej! Ko bi ne bilo teh poberkov, prosila bi te tako dolgo, da bi me vzel s seboj na vojno.« »Jagjenka!« zakliče Zbišek ter jo objame. Objela ga je okrog vratu, se stiskala k njemu ter ponavljala z drhtečim glasom : »Samo ti se mi vrni, moj zlati, moj jedini, moj najmilejši Zbišek!« »Zahvaljuj Boga v?-i.i dan, da ti je dal tako ženo!« reče z resnim g}1 som stari Matija. Jedno uro pozneje je bila sneta zastava s straž-nega stolpa v znamenje, da gospodarja ni doma. Zbišek in Matija sta dovolila, da ju je Jagjenka z otroki pospremila v Seradz. Ko so se okrepčali, kakor je treba, so odrinili z oboroženimi ljudmi in z dolgo vrsto voz od doma. Dan je bil jasen, brez vetra. Gozd je stal v tišini, nepremičen. Živina na polju se je radovala svojega poludnevnega počitka ter nekako zamišljena in zadovoljno prežvekovala svojo hramo. Tu pa tam se je dvigal s suhe ceste oblaček prahu in"nad njim so se lesketali v solncu mali plamenčki. Zbišek jih je po- j kazal ženi in otrokom ter rekel: j »Ali veste, kaj se ondi tako lesketa nad prahom? To so sulice in kopja. Očividno se je začul že povsod j bojni klic in od vseh stranij dere narod nad Nemce.« In tako je tudi bilo. Ne daleč za Bogdancem so srečali Jagjenkinega brata, mladega Janka iz Zgorelic, ki je kot premožen posestnik vodil s seboj dvajset oboroženih mož. Kmalu na to so zagledali na razpotju v oblaku pru*\u kosmato lice Čtana iz Rogove, kateri res nikdar ni bil prijatelj bogdanskih vitezov, toda sedaj jim je i.aklical že od daleč: »Hajdimo nad pasje brate!«, se jim poklonil globoko ter odjezdil dalje. Srečali so tudi starega Volka iz Brezove. Glava se mu je od starosti že nekoliko tresla, a vsekako je 'odrinil tudi on, da se maščuje za smrt sina, katerega so mu Nemci v Šleziji umorili. čim bolj so se bližali Seradcu, tem pogosteje so srečavali množice oboroženih ljudi], in ko so se jim v daljavi že pokazali mestni stolpi, je bila vsa cesta polna oboroženih vitezov in drugih Ijudij. Vsi so hiteli na odločeno mesto, kjer so se imeli zbrati. Videč te številne ljudi, krepke in čvrste, izurjene v boju in pripravljene na vse bojne trude in napore, se je stari Matija razveselil v svojem srcu, ker se je zanesljivo nadejal zmage. XXVII. Končno je napočila vojna. Bitek sher ni bilo mnogo, in te, ki so se vršile, niso bile za Poljake posebno povoljne. Predno so dospele na bojišče vse poljske moči, so vzeli Križarji Bobrovnik, razdrli do tal Zla-torijo ter zajeli znovič krajino dobrzinsko, ki je bila pred nedavnim pridobljena z veliko težavo. Češko in ogersko posredovanje je vstavilo za nekaj časa bojni hrup. Nastalo je premirje, v katerem času je Vaclav, kralj češki, imel razsoditi prepir poljske kraljevine s križarskim redom. Vsekako pa sta obe stranki neprestano zbirali svoje čete v zimskih in poletnih mesecih, in ker se je podkupljeni češki kralj izjavil v prilog križarskega reda, je morala vojna izbruhniti na novo. Nastalo je leto, in takoj so do&peli ljudje, ki jih je vodil knez Vitold. Prebrodivši reko pod Červin-skem, sta se združili obe vojski mazoveških knezov. Na drugi strani, v taboru pod Svetjem, je stalo sto tisoč Nemcev v železnih oklepih. Kralj* je hotel prebroditi preko Drvence ter iti po kratki poti v Mar-burg; ko pa se je pokazalo, da prehod ni bil mogoč, je krenil od Kužetnika k Dzialdovu, razdrl križarski grad Dambrovno ali Gilgenburg ter se ondi vtaboril. Kakor kralj, tako so tudi poljski in litovski do-stojniki vedeli, da mora kmalu priti do odločne bitke, vsekako pa ni mislil nihče, da bi moglo priti do tega poprej nego čez nekoliko dnij. Vsi so si mislili, da veliki mojster zastopi pot kralju ter privošči svojim krdelom počitek, da bodo močnejša in tem bolj pripravna m smrtno borbo. Med tem se je kraljeva vojska vstavila čez noč v Dombrovni. Vzetje te trdnjave brez povelja, da celo proti volji bojnega sveta, je napolnilo kraljevo in Vitoldovo srce z nadejo, kajti to je bil utrjen grad, zalit z jezerom, .z močnim obzidjem in s številno posadko. Poljski vitezi so vzeli grad skoro mimogrede s tako veliko vnemo, da poprej nego je dospel ves tabor, je po mestu in po gradu ostalo le pogorišče in razvaline, katerih so divji Vitoldovi bojevniki in Tatarji, ki ji'* je vodil Saladin, pobijali brez prizanašanja obupno se braneče nemške »knehte.« Priloga „SM' it. 83. z fine 8. avgusta 1903. men. Odbor društva poziva tudi druge rodoljube od biizu in daleC, da se udeleže v čim večjem Številu bodoče veselice. S tem se vsaj pokaže, da nam je vsem skrb za našo bodočnost. Ona društva, katera bi sodelovala na tej veselici, prosi podpisani odbor, da se javijo društvenemu predsedniku gosp. Josipu Sorču, nadučitelju v Devinu, vsaj do 23. avgusta,' ' .-..- .: /; .. ....¦•-/«,.„,. Nadejaje se, da se odzove čim več bratskih društev, se priporoča društvo vsem v blagonaklonjenost. Domače in razne novice. ¦ Veliki JSTni JJudAl _sM_ aka_d._. fer. drlistva ^MrT'y&š se bo vršil jutri dne 9. t. m, o b 10. uri pred-poldnev Gorici na Katarini jevem vrtu. — Vspored: LSlovenska ljudska šola v Gorici; poroča cand. phil. Andrej Ipavec. IL Slovenski gimnazij v Gorici; porodi, cand. iur. Bogumil VoSnjak. III. Slovensko vseučilišče v Ljubljani; poroča cand. iur. Julijan Pavliček. Rojaki! Somišljeniki 1 Prihitite v obilem Številu na shod! Skrb za napredek nas kliče na krov, v boj za slovensko šolo, temelj nage bodočnosti. Rojaki, Slovenci v mestu, v okolici, odzovite se vabilu v kar najimpozantnej-Sem Številu 1 Drevl koncert v Hdtel SUdbahii. — Drevi ob 8. uri bo zopet koncert v pirktf lutela Sudbahn. Svirala bo polna vojaška godba pod vodstvom kapelnika gosp. pl. Benezurja. Vstopnina 40 vin. Ker je to zadnji koncert, kateri je dala uprava hotela letošnje poletje, je pričakovati, da bo udeležba zopet obilna, kakor je bila zadnjič. Tudi jutri večer utegne biti ondi vojaški koncert na počasi kornemu poveljniku Succovalv-ju, ki bo gost v hotelu Sudbahn. Deželni zavod gluhonemih. — Pre* skuSnja gojencev tukajšnjega deželnega zavoda gluhonemih se bo Je vršila dne 13, avgusta od 9 — 12. ure predpoldne. Poročilo o delovanju deželnega odbora v letil 1902. — Pred nami leži slovensko poročilo deželnega odbora za leto 1902. Na prvi pogled se opazi, da je mnogo boljše urejeno, kakor prejšnja leta, toi"'.o glede oblike, kakor tudi gledr razdelitve snovi. Tudi je menda letos prvič, da dobimo tiskano poročilo o pravem času, dočim je zastajalo v prejšnjih letih kar po 2 in ce!6 3 leta. Jezik je prav dober, za kar gre vsa čast deželnemu tajništvu. Interesantna pa je statistika, ki jo razkazuje stran 8 istega poročila. Tam vidimo, da je imel deželni odbor v letu 1392. —48 sej, v katerih je rešil 1477 spisov; ker pa je došlo na zapisnik 871 § spisov, so rešili ostale samostojno deželni uradi. De- želni odborniki torej lahko kontrolirajo samo V7 vseh rešitev, doCitn o drugih % oni sploh nimajo ne duha ni sluha. Ako porazdelimo torej 1477 spisov na 48 sej, pride v sejo poprečno 30 spisov ali na vsakega odbornika še ne 8. Opravilnina štirih odbornikov znašala je v letu 1902. skupno 16.000 kron; torej stane deželo vsaka seja okoli 334 K, odnosno vsaka rešitev spisa 11 kron. Ako račlftimoT^alfor* žgSrHjTSšpisdVrvsaki seji na odbornika, vidimo, da dobi za vsako sejo (ki traja 1—2 uri) 88 kroni — Toliko je dobil prof. Berbuč tudi za ono sejo, v kateri je igral tako smešno figuro pri imenovanju Staudingerja I - Električna rasesretljava v&orfct,— Prvi poskusi ž ele^ktrifiho razsvetljavo^ so se obnesli na sploh povoljno. Reklo se je, da je potreba na nekaterih krajih malih pre-memb, tako tudi bi bilo potreba poskrbeti, da bo središče Travnika bolje razsvetljeno. Razsvetljevanje z električno lučjo se ni dovolilo, predno ni docela ugotovljeno poslopje. Kolavdacija se je končno vršila v četrtek, in sedaj je upali, da pridemo v kratkem do stalne električne razsvetljave v mestu. Preskrbljen bo l njo le glavni notranji del meste, drugodi bo v rabi plin, ob lepem dolgem drevoredu proti Soškemu mestu na primer pa v ki i 5 lahko še vsaki dan že ob dnevu prižgane — petrolejke. Tako bomo imeli odslej v Gorici trojno razsvetljavo. V četrtek zvečer je gorela električna tuč po mestu. Pri svetila je, ko je bilo zbranega obilo občinstva na Travniku pri godbi. Poleg električne luči so gorele ludi plinovke, tako da razsvetljave nimamo premalo! Komu naj verjamemo! — Konfuzi-jonarji v ulici Vetturini že ne vedo več, kaj pišejo, v slučajih pa so si kar v nasprotju v »Gorici« in ,Prini. listu*. Vidi se, da so oglašati v svetem boju za Kr. z. dve struji, ker ne vedo, kako bi najbolje branili slabo stvar. In tako hranjenje je težko. .Gorica" stoka in vzdihuje, da ne bo nič z deleži, da so zgubljeni, tiiko se fcita med vrstami. AH »Prisrnojenec* pa 'pravi, da Kr. z., oziroma Centrifugina slačimo, ima toliko blaga, da se pokrijejo vsi dolgovi in izplačajo vsi deleži, odvisno je to le od dobrega trgovanja. To se sliši lepo, ali neverjetno je, ker se je bilo vendar pokazalo, da. ni skoro nič blaga, dolgov pa strašno veliko l Odkod sedaj kar takrat tako bogatstvo?! Vse f>kup je pafi le grda farbarija, metanje peska v oči — islina je, da Kr. z. ni več in da Centrifugina štacuna slabo sloji, ker ima pokvarjen želodec... kakor so pisali v »Gorici*. Ne begajte sel kliče »Prismo-jenec*, ali kaj se bodo begali, ker so že zbegani in ker so člani bivše Kr. z. že na čistem, kako nezakonito, kako švindiersko se je postopalo proti njim s tisto nečedno kupčijo s Centrifugo, s katero so neizmerno škodovali slovenskemu imenu na našem trgu ter grdo nabrisali člane. Tako se trguje na katoliški podlagi !! Koga zagovarjajo 1 — .Norica« in »Prismojenec" zagovarjata načelstvo in nadzorstvo bivše Kr. z., radi katerih nemarnosti je propadla Kr. z. ter prešla v Centrifugino štacuno. Tako zagovarjanje je sramotno. Kdor zanemarja svoje dolžnosti, je obsodbe vreden, bodisi te ali one stranke, in še toliko večje obsodbe je vredno načelstvo in nadzorstvo kakega »katoliškega* podjetja, ker se o teh navadno govori jako vzvišeno,' kako da so dobrodelna-itd. Vemo, da sta načelstvo in nadzorstvo Kr. z. poslovali jako nemarno, ni bilo sej niti druge potrebne brige, predsedniku je zadostovalo, da so mu uslužbenci nagnali v njegovo krojačnico čim več ljudjj z nj^^ tim komodneje živeti. Malomarnost teh mož je bila velika, ali potem pa so začeli .sejati« strašansko pridno, ko so po svoji brezvest-nosti in nemarnosti zagazili v zagato. Potem pa so delali sklep na sklep, stikali glave skupaj in pripravili tisti švindl s Centrifugo, namesto da bi se bili obrnili do članov, kakor zahteva zakon. Ali jih je pekla vest, ali so se bali občnega zbora P1... In take ljudi zagovarjata resnicoljubna katoliška lista iz ulice Vetturini 1 Tako zagovarjanje je sramotno. Ljudje, ki tako zanemarjajo svoje dolžnosti, so vredni obsodbe, in sicer stroge obsodbe. Kakor t ttlcmnnjlh. — Izvedeli smo, da v Črnem Vrhu v fari St. Peter na Na-diži v bližnji Italiji pokopujejo, kakor v Rlc-manjih, brez duhovnika, v GepleSičih v, občini Sovodnje v isti fari so pogrebli tudi 4 umrle brez duhovnika. In zakaj P Kaplan Domeniš noče pokopavati za 10 italijanskih lir, kakor navadno. Torej pogreb mora biti dobro plačan, potem se dobi duhovnika, da poje, n oli in blagoslavlja, če je pa premalo novcev, pa ni nič! Ali ljudje so pametni in si ne storijo nič iz tega, kar je popolnoma v redu! Ako noče pokopavati katoliški pop, se pokoplje mrliča pa tako brez njega, je še lepSe in dostojnejše, kakor pa da bi pop grdo gledal pri pogrebu, ker je dobil premalo — denarja 1 In molitev vernikov, prihajajoča iz dna srca, je gotovo več vredna nego ona, katero izblebeta tak duhovnik, ki misli le na to, da je preslabo plačan! — Ako se duhovniku ne zdi, da bi hodil k pogrebom, potem je jasno, da ne smatra svoje prisotnosti pri pogrebu za potrebno! Ljudje, učite se kaj iz tega. Kako je že rekel slavni laški pesnik? Viva la santa bottega, dove H denaro..,. Trgovska in obrtna zbornica naznanja, da se preseli s prihodnjim ponedeljkom v prvo nadstropje hiše v ulici Morelli št. 37. Vhod skozi glavna vrata. Naznanila se bodo nahajala v veži za glavnim vhodom. Vodovod za Gorico. — Sedaj se razpravlja v tukajfnjih laških listih jako živo o vodovodu za Gorico. Povod temu je ponudba dunajske tvrdke Kurz za napeljavo vode iz Mrzleka in pa te dni na dan sto-pivši načrt o napeljavi vode iz Hublja. Ču- jemo pa, da misli mestni svet oddati napeljavo vodovoda edinemu oferentu, imenovani tvrdki, oziroma spustiti se v pogajanja na podlagi edine sedanje ponudbe. Cujemo, da sta pripravljeni še dve drugi tvrdki vložiti načrte in ponudbe za izvršitev naprav za vodovod, brez dvoma je pa tudi, da bi se dobila še kaka druga tvrdka za ponudbo. Ako je vse to resnično, potem je postopanje našega magistrata pač nečuveno. Tako važnih del in tako dragih, 1 do 2 milijona kron, se pač ne oddaja tako pod roko, marveč se ima pozvati tvrdke h konkurenci in po njej delo oddati! Ali hočejo morda nekateri gospodje ribariti v kalnem ter se dati pridobiti za edinega konkurenta? Ali Uči za tem zopet kaj drugega, da se vsa reč zopet, zavleče ?! To bi bil zopet škandal. Vode v Gorici tako nujno potrebujemo, ali do vodovoda se pa kar ne da priti. Vse se tako zavlačuje, tako se mečka, da ni nikjer nič r^sno>ti in dobre volje za rešitev tega tako perečega vprašanja. Bržčas se ne motimo, da se sedenje stanje tega vprašanja odpravi tako, da se stvar zopet zavleče..,. O te Marijine hčere! Iz gor nam poročajo, da se je v neki klerikalni fari hčeri nekega zagrizenega klerikalca pripetilo nekaj, kar bi se na nikak način ne smelo pripetiti — »Marijini hčeri«. In »Marijina hčer* je bila tisto dekle, »Marijina hčer* pa tudi ljubica fanta, ki je seveda tudi klerikalec! Ne vemo, kako so ju učili, ali vidi se, da md vse je bila ljubezen, in »kaj ljubpzen »l'rl«, se tudi ve. Nd, to vse je sicer človeško in vsakdanje, in mi ne mečemo kamnja na nikogar, omenjamo slučaj le radi tega, ker toliko pretiravajo z »devistvom* in z »Marijinimi hčerami«, jih slikajo tako svete in bo-gaboječe, da bi človek mislil, da pojdejo žive v nebesa — ali kar nakrat se Izve tupatam, da ta ali ona »Marijina hči* ne Sivi preveč deviško ali da se jej je celo k«j »pripetilo*. Taka društva so po večini le — pobeljeni grobovi. Na zunaj vse sveto, belo, svetlo, deviško, pobožno, znotraj pa — gnilo in po-hujšano, in pod zaščito takega društva se smatra greh če ne že dopustnim, vsaj greel se v dobri veri, da ne bo nič hudega. Med klerikalnim ljudstvom prevladujejo nazori, da kdor je v kakem katoliškem društvu, ime uganjali in delati, kar hoče I Kam vedejo naSe ljudstvo? Zato pa je boj proti raznim ne-stvorom katoliških društev le boj za osvo-bojo ljudstva izpod jarma svete Ej!« je rekel Zbišku gospod iz Tačeva. Ti imaš s Križarji težek račun, toda čutim, da jim poplačaš za vse čase.« »Poplačam jim, ako treba s krvjo, kakor jim hočemo plačati mi vsi!« odvrne Zbišek. »Ali pa veš, da je tvoj Kuno Lichtenstein sedaj veliki komtur?« se oglasi Pasek Zlodej iz Biskupic. »Vem, tudi moj stric ve to.« »Bog daj, da ga srečam,« spregovori resno Matija, »ker jaz imam ž njim svoj poseben račun.« »Ej, saj smo ga izzvali že tudi mi,« odvrne Povala, »toda on nas je odbil, ker mu menda njegova Čast ne dovoljuje, da bi se boril. Nu, sedaj si pa morda to, dovoli.« * ZaviŠ, ki je govoril vedno jako resno, reče: »Njega dobi on, komur to Bog odloči.« Zbišek pove takoj Zavišu stričevo zadevo ter ga vpraša, ali je bilo tej obljubi vstroženo s tem, da se je Matija boril z jednim Lichtensteinoviin sorodnikom, katerega je starec ubil. Vsi so dejali, da je bilo tega dovolj, Matija pa je dejal: »I, nu, vendar bi bil bolj gotov svojega izveli-Čanja, ko bi se bil boril s samim Kunom.« Potem se jamejo razgovarjati o vzetju Golgen-burga in o veliki bitki, katero so pričakovali v naj- Prošnje v teku treh tednov na poštno j in brzojavno vodstvo v Trstu. .Narodna Čitalnica* t Bovcu bo praznovala slovesno dne 23. t. m. svo^o petindvajsetletni«). Delajo se priprave, da bo slovesnost čim sijajnejSa. Sodelovali bodo vrli ljubljanski igralci. Pri veselici bo igrala vrla c. kr. rudniška godba iz Rajblja. — Častita zastava .Čitalnice* dobi o tej priliki dva prelepa trakova v dar. Jednega so kupile narodne naSe dame, drugega pa Čislano bovško učiteljstvo. Naročili smo tudi lepo in veliko sliko ustanovitelja .Narodne Čitalnice", bla-gopokojnega gospoda Petra Kobala, bivšega našega, pozneje šempeterskega dekana. Prosimo bratska društva, da nas počaste o tej • priliki ter se udeleže naše slavnostir Vspored objavimo pravočasno. Vse se maščuje. — Naši citatelji se Se spominjajo, kako poroghivo se je zaganjal v nas ,Prim, List*, ko smo opominjali redno, kakor se sploh dela po časnikih, naročnike na plačilo naročnine, češ, kako da jih nadlegujemo in kako da nam gre slabo. Sedaj pa je »Prim. List' še na slabšem. Ta krivo-vtraki in lalnjivi listič so vsiljevali v vsako hišo, in če si vrgel tega umazanca skozi jedno okno, se ti ga vrnili v hišo skozi drugo. Ker so farbali ljudi, je mislil marsikdo, da ne bo treba nič plačati — ali glej 1 .Prismojenec" prihaja do .naročnikov" z milo prošnjo, naj dopoš'jejo naročnino, ker imajo z listom obilo troškov, in jim je mogoče izhajati le, ako vsi naročniki do zadnjega storijo svojo dolžnost. Dolžnike ima celo iz leta 1901. Vse se maščuje na svetu, in tudi hudobija .Prim. Lista" nasproti nam je maščevana najhuje s tem, da imajo prav v naročnini, katere nam niso privoščili, strašanski zaostanek ter se bojijo za obstanek lista. .Fondi" so bržčas že prazni. Y bolnišnici usmiljenih bratov je umrla žena bivšega avstro-ogrskega podkon-zula Sbisa, roicna Rusinja. Le*a 1882. je znorela, in od takrat se je nahajala v*bolnišnici usm. bratov v ou«elku za umobolne v prvem razre,;.i. Druge ženske so bili že poprej preselili iz te bolnišnice ; ono v ulici Dreossi, le to so bili pustili tu. Sedaj je umrli še ta, in tako ni več ženske med bolniki pri usmiljenih bratih. Ta Rusinja je bila stara 56 let. Umrla je v tukajšnji ženski bolnišnici Cecilija Celik, o kateri smo poročali, da se je zastrupila na tukajšnjem kolodvoru, kjer je služila v restavraciji za kuharico. .Lega Nazionale* razpisuje štipendije za one laške in polaščene mladeniče, ki bi se posvetili duhovskemu stanu. Lega deluje torej tudi na cerkvenem polju za raznaro-devanje primorskih Slovanov ter podpira tiste mladeniče, ki mislijo delovati kot duhovniki na tem polju. Laški .katoliški* listi z veseljem priobčujejo naznanilo teh štipendij, no, saj hodijo v narodni gonji proti nam isto pot s posvetnimi zagrizenci. Kake akcije od strani naše katoliške stranke proti temu ne najdemo, nd, ker je narodnost — poganstvo po klerikalnih vzorcih! Da bo le duša zveličana — kaj narodnost! So bolj rimski nego Rim, Lahi pa pred vsem narodni. Pri dela pod Kostanjevico za tunel bohinjske železnice sta prišla 2 delavca Kro-šek Matija in Pangerc Jakob v navskrižje z delovodjo, nekim .regnicolom* iz Torina, ker sta se protivila njegovim ukazom glede dela v tunelu ter sta začela delati po svoji pameti. Lah jima je baje grozil, delavca pa njemu, konec je bil ta, da so delavca izplačali in odslovili ter naznanili policiji. Brivci v ttorlei soustanovili končno svojo zadrugo, s katero hočejo varovati svoje stanovske interese. Načelnik zadruge je Al. Merlo. Pripominjamo, da je dal inicijstivo za to gibanje naš slovenski brivec v Gorici. ? loterijo so stavili, kakor drugodi, tako tudi v Gorici, po papeževi smrti in za časa konklava jako pridno. Okoli 6000 stav je bilo na Trst, 1035 na Line, 4000 na Gradec in na Dunaj 1600. Sedaj seveda služi pa novi papež loteristovkam v razmotrivanje za razne številke, katere bi bilo dobro postaviti, da bi se dobilo terno ali vsaj ambo. Jeza na avtomobil. — Pred kratkim časom se je vstrašil konj izvoščika Italika Tomasettija na Solkanski cesti nekega avtomobila. Izvoščik se je radi tega začel jeziti na gospoda v avtomobilu ter ga žalil, radi česar ga je naznanil policiji, ki je kaznovala izvoščika z globo 10 K. Osebni dohodninski davek. — Pišejo nam: Čudom sem se začudil, ko dobim te dni v roke plačilni nalog za osebni doh. davek. Kje je dobila c. kr. oblast, da imam toliko dohodkov, to mi je zagonetka. Ubogemu rokodelcu z družino, ki se borno preživlja, le z podporo drugih, naštejejo toliko čistih dohodkov, da mu potem odmerijo velik davek. Ni li to ironija l Zadovoljen bi bi! in srečen, ako bi imel res toliko dohodkov, kolikor jih je naštela o. kr.' oblast, ker s takimi dohodki bi se dalo precej dobro izhajati, v resnici jih imam le toliko, da se z mizerijo na vseh konceh komaj pretolčem skozi leto dnij. Rpcimo, da se mi ie le po pomoti naštelo toliko dohodkov, lahko mogoče, ker človek je zmotljiv, vprašam pa, ali se bode hotelo v tem slučaju vpoštevati pritožbo, katero vložim zoper ta plačilni nalog?! Ni li tako postopanje odiranje ubogih ijudij ?! Ubogi rokodelec. Dva delavca mizarja, jeden z Dunaja, drugi s Kranjskega, po imenu Stelar in Dovec, sta se bila nastanila v Kapucinski ulici v neki gostilni, kjer sta naredila dolga za K 29-32. Na to sta rekla gostilničarju, da gresta iskat dela v Trst, ker ga nista tukaj dobila, ter sta pustila za jamstvo delavski knjižici, češ, da tekom 14 dnij poravnata dolg. Ali. preteklo je že mesec dn»j, pa jih ni od nikoder, in tudi v Trstu se baje nista oglasila nikjer za delo. Razglas o sprejema gojenk t gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani. — Meseca oktobra se otvr šesti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal i V mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovod-stiu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. }. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; b. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševaie vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuhi, naj se pošljejo d o 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vojaško • veteransko društvo r Kanalu priredi v nedeljo dne 16. t. m. javno tombolo s tremi dobitki: I. činkvina K 40; II. činkvina 20; tombola K 100. Dobitkom se odbije finančna taksa. Začetek točno ob 3*/t uri popoldne. Vsaka srečka stane 30 vin. Cisti dobiček je za naročeno društveno zastavo. Pred in med tombolo svira godba. Po tomboli bode javni ples. Vsak plesni komad do 8. ure zvečer stane 20 vin. Od 8. do 9. počitek. Od 9. ure do 1 zjutraj velja vstopnina k plesu 2 kroni. V slučaju slabega vremena se odnese tombola na prihodnjo nedeljo dne 23. avgusta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Kmetsko bralno društvo* v Blljah priredi v nedeljo dne 9. t. m. veselico s plesom in šalo-igro, pri kateri sodeluje pevsko in tamb. društvu .Naprej" iz Dornberga, na dvorišču gosp. Fr. Vouka v Biljah. Vspored: 1. »Morje Adrijansko*, godba; 2. Ign. Hlad-nik: .Pozdrav", pojde domači možki zbor; 3. .Sokolska koračnica*, udarja tamburaški zbor iz Dornberga; 4. pl. Zaje: Junaci*, poje možki zbor is Dornberga ; 5. .Žižulinka*, godba; 6. pl. Zaje: .Putnica hrvatskog" doma*, domači možki zbor; 7. .Tisoč in en poljub*, valjček, udarja tamburaški zbor iz Dornberga; 8. Koejančič: .Oblačku", poje možki zbor iz Dornberga; 9. Jožef Nanut: .Mizar*, šaloigra s petjem in spremljevanjem harmonija; 10. Plesni venček. Zvečer čarobna razsvetljava in umetni ognji. Začetek ob 47» uri. Pri veselici in plesu svira prva-ška godba. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži 20 vin., plesni venček obsegajoč 6 kom., velja 1 K. K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. Javni ples priredijo fantje v Ročinju v nedeljo dne 9. t. m. na dvorišču gosp. Kenda. Svira oddelek goriške godbe. Začetek ob 3. uri pop. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolettijeva in Kiirnerjeva. Boljša služabnica, ki zna za navadno potrebo tudi kuhati in .sploh skrbno gospodinjiti, uobi lahko takoj dobro službo v slovenski rodbini v Gorici. Ponudbe sprejema upravništvo v .Gorski tiskarni*. Trgovski pomočnik mamifakturne stroke, vešč slov., laškega in nemškega jezika, dober prodajalec, najraje, če je voja-ščene prost, se sprejme s 1. septembrom. Kje? Pove upravništvo .Soče". 70i„ človeštva boleha r^l. ^Ti"^ bavljanja in zaradi neredne stolice. Vsakemu je znano kako slabo upliva to zlo na splošni dobrobit ter kako je to življenju škodljivo. Malokateri pa je pomislil, kake neozdravljive posledice pusti lahko to za seboj. In kako lahka je odpomoC! »Pijrno k dnevnemu vinu »Rogaški-Tempel-vrelec*, pri zastarelih boleznih te vrste zjutraj (uro pred zajutrkom) »Rogaški-Slvria-vrelec* in videli bodemo, da napravi najboljši in trpežni učinek. bližnjih dneh, ker veliki mojster ni mogel storiti nič drugega nego zastopiti kralju pot. Toda v tem 'jasu, ko so si ubijali glave radi tega, v kolikih dneh bi moglo priti do bitke, pristopi k njim velik in medel vitez v rdeči čapki na glavi, ki razprostre roke ter reče z mehkim, skoro ženskim glasom: »Zdravstvuj, vitez Zbišek iz Bogdanea!« »De Lorche !« zakliče Zbišek. »Ti si tukaj ?* Na to ga objame z rokami, ker ga je vezal nanj hvaležen spomin. Poljubovala sta se kakor najbližja prijatelja ter povpraševala drug drugega: »Ti si tukaj? Na naši strani?« »Mnogi vitezi iz Geldrije se nahajajo na nasproti strani,« odvrne de Lorche, »toda jaz sam radi Dolgega lesa služim svojemu gospodarju, knezu Janušu.* »Ti si tow posestnik v Dolgem lesu po starem Mikolaju?« »Da. Po smrti starega Mikolaja in njegovega sina, ki je bil ubit pri Bobrovniku, je prišel Dolgi les v last lepe Jagjenke, ki je že pet let moja žena in gospa.« »Za Boga!« zakliče Zbišek. »Povej nam, kako se je to zgodilo?« De Lorche pozdravi starega Matijca ter reče: »Bivši vaš orožjenosec, Glavač, mi je dejal, da vas tukaj dobim, in sedaj čaka v mojem šotoru ter pazi na večerjo. To je res daleč, na drugem koncu tabora, toda konji nas hitro ponesč tjekaj — pojdite torej z menoj.« Na to se obrne k Povali, katerega je bil že spoznal v Plocku, in doda: »Pozdravljeni bodite, gospod! Pojdite z nami! To bo za-me velika čas'x »Prav,« odvrne Povala. »Prijetno mi je pomenkovati se z znanci in potoma si tudi ogledam tabor.« Odidejo, da bi zasedli konje. Poprej pa jih še služabnik gospoda de Lorche ogrne s plaščem, katerega je bil očividno nalašč prinesel. Na to pristopi k Zbišku, mu poljubi roko in reče: »Klanjam se vam, gospod, in vam želim srečo. Jaz sem bivši vaš služabnik, toda v temi me ne morete poznati. Ali se še spominjate Sanderusa?« »Za Boga!« zakliče Zbišek. In hipoma oživč v njem _r~mini na prebito žalost in bolečino, na staro neprijazno usodo, prav tako, kakor takrat, ko se je po dolgi odsotnosti sešel s svojim nekdanjim strežajem Glavačem. Čez trenutek mu reče : »Sanderus! Kadar se spomnim teh starih časov, se spomnim tudi tebe. Kaj si ondi delal in kje si bil? Ali ne nosiš več svojih svetinj ?« »Ne, gospod. Do poslednje pomladi sem bil cerkovnik pri cerkvi v Dolgem lesu; ker pa se je moj pokojni oče vkvarjal z bojnim rokodelstvom, mi je jela ta služba kmalu presedati, in v meni se je spre-budila težnja po železu in jeklu.« »Kaj čujem?« zakliče Zbišek, ki si nikakor ni mogel misliti, da bo videl kedaj Sanderusa z mečem ali sekiro v roki pred seboj. Sanderus poda Zbišku stremen ter rede: »Pred jednim letom sem bil po zapovedi plockega škofa v Prusiji in s tem sem mu storil zdatno uslugo, toda to vam hočem povedati pozneje. Sedaj pa blagovolite, vaša milost, zasesti konja in odjezditi, ker oni češki grof, katerega imenujete Glavača, čaka vas z večerjo v šotoru mojega gospodarja.« Zbišek zasede konja, se približa gospodu de Lorche in jezdi poleg njega, ker si je želel izvedeti njegove dogodke. »Jako mi je drago,« mu reče, »da se nahajaš na naši strani, dasi se mi to zdi precej čudno, ker si služil poprej pri Križarjih.« »Služijo le oni, ki jemljejo plačo,« odvrne de Lorche, »toda jaz je nisem jemal. Ne! Jaz sem prišel med Križarje v ta namen, da tu doživim nenavadnih dogodkov, in si pridobim vitežki pas, katerega sem dobil, kakor ti je znano, iz rok poljskega kneza. Bil sem dolgo v tem kraju in spoznal sem, na kateri strani je pravica. Ko pa sem se tukaj oženil in udomačil, kako sem se mogel postaviti proti Vam ? Smatram se že za domačina, in glej, celo vašega jezika sem se že naučil. Da, že celo svoj materni jezik sem nekoliko pozabil.« »In tvoje imetje v Geldriji? Slišal sem, da si sorodnik ondotnega vladarja ter lastnik obširnega zemljišča in mnogih gradov.« »Jaz sem svoja zemljišča odstopil svojemu rojaku Fulkonu, ki mi jih je izplačal. Pred petimi leti sem bil v Geldriji in pripeljal sem od tod dokaj blaga in denarja, s katerim sem si v Mazoviji nakupil pohištva.* »Ali kako se je zgodilo, da p; se oženil z Jagjenko iz Dolgega lesa?« »Oh!« odvrne de Lorche. »Kdo neki more uganiti žensko narav ? Ona se mi je neprestano rogala, in ko sem jej nekoč dejal, da imam že vsega dovolj ter da odidem na vojno v Azijo, odkoder se več ne vrnem, se je ona izuenadoma razjokala in rekla: »m\ potem pa jaz postanem redovnica!« Na te besede sem se jej zgrud>{ k nogam in čez dva tedna je naju poročil plocki škof v cerkvi.« »Ali imata kaj otrok ?« vpraša Zbišek. (Dalje pride). Po izvolitvi papeža. Listi v Rimu objavljajo asnzacijonelna razkritja o volitvi papeža. — Po teh po-očilih je dunajski kardinal Gruseha pro-estiral v imenu avstrijske vlade proti izvolitvi kardinala Rampolle, Ali je bil ta Jruschov protest .veto", ki pristoja Av-triji, in se mora, kakor je to predpisano, oglasiti med skrutinijem, ali pa je Gruseha rt drugi priliki protestiral, v tem oziru listi e soglašajo. Ta protest je provzročil jako ivahen prizor. Kardinal Rampolla je neki ves bled skočil s svojega sedeža in komaj • • da mm*mm dvoru. Z Dunaja gre v Mohacs k nadvojvodi Frideriku. Novi vojaški kazenski pravni red je dogotovljeu. V bodoče bodete le dve instanci: garnizijsko sodišče in najvišji vojaški sodni dvor* Obravnave bodo javne. Zagovarjali bodo avditorji, le izjemoma civilni odvetniki. Sedanji predsednik najvišjega vojaškega sodnega dvora fcm. vitez Pitreich, brat vBjttega^inmisfcii^ pride baje fcm. vitez Plentzher pl. Scharneck. . Afera Szaparv-DIones. — Parlamentarna komisija je izvedela, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah neodvisna stranka LT arSSS-^ J^irat-K-^^^^^a^Die^ proti temu teroristične e vplivanju na kar-dinalsk! zbor, sicer pa da sam odklanja pa-peško krono. Francoski kardinali v prvem hipu niso prikrivali svoje nevolje zaradi postopanja Avstrije. Posledica tega je bila, da je Rampolla v ponedeljek dobil 35 glasov. Po tej demonstraciji pa in ko je ameriški rdinal Gibbons začel agitirati za izvolitev nemškega kardinala Koppa, se je situacija premenila. Več Urdinalov se je zjedinilo, da volijo papežem kardinala, ki politično ni ne na strani franeosko-ruske, ne na strani trozveze, ki je politično brez barve, li kardinali, katerim se je pridružil tudi Gibbon?, ki je Koppovo kandidaturo menda samo zato sprožil, da odvrne italijanske, francoske in španske kardinale od Rampolle, go postavili beneškega patrijarha kandidatom in Ž njim konfno tudi zmagali. Francoski iiacijonUistični listi napadajo silno strastno Avstrijo, da je kot orodje Nemčije vložila veto proti izvolitvi kardinala Rampolle, če*, aa je Avstrija s to presijo preprečila Ram-pollovo zmago. Nemški in avstrijski kardinali so glasovali za kardinala Gottija, Novi papež je p'smetio naznanil svojo izvolitev tistim vladam, ki imajo svoje zastopnike v Vatikanu, potem je sprejel diplomatične zastopnike. V Benetkah je njegova izvolitev vzbudila bolj začudenje kot veselje. Celo klerikalci se čudijo. Govori se, a« Pij X nima zmožnosti za papeža, niti glede znanja niti glede diploma-tičnih izkušenj. Novi papež se nič kaj ne počuti — t. m. jfe prišel k papežu kipar Rosa z dvema umetnikoma pomočnikoma, da napravi jioprsni kip Pija X. Ko so hoteli pri vstopu v sobo poklekniti, zamahnil je sv. oče z roko in dejal: »Pustite to, jaz sem ostal stari, — samo oči so nekoliko motne, ker nisem Štiri ure mognl zatisntti očesa". Ko so umetniki delali eno uro, so menili, da papež ne more več vzdržati. Pij X. je potegnil iz žepa nikelnasto uro, pogledal nanjo in dejal: ,Saj še ni tako pozno, ako hočete, lahko del<;ie dalje.* Rosa mu je dejal, naj ne dela prenaporno in si varuje zdravje, nakar je sv. oče dejal: »Imam Lapponija, ki je Leona XIII. ohranil 93 let, in jaz mu popolnoma zaupam, da bo dobro skrbel tudi zame.* Papež Pij X. se pri slovesnostih ni pustil nositi na nosilnici, ampak je sam šel peš v vatikansko kapelo. 6. t. m. je imel papež polno avdi.enc. Ko je grof Rossoli prišel k njem« !*» se trikrat pripognil, mu je sv. oče dejL.(: .. Pustite ceremonije. Jaz sem isti, kakor včeraj." Nekoliko debelemu komisarju konklava Puccinelliju je papež, ko se jo Puccinelli hotel prikloniti, dejal: .Pustite ceremonijo, za to ste predebeli.* Lapponi je dobil za zdravljenje sv. očeta Leona XIII. 20.000 lir, Mizzoni 15.000 lir in Rossoni 10.000 lir. — Pred konklavom je govorila s sedanjim papežem neka grofica, ki mu je rekla, da pride sv. Duh morda nad njega. da postane papež. Na to je rekel Sarto: Imate pač nizko mnenje o sv. Duhu. In ven-i tar je poiskal sv. Duh prav njega S S — Delajo se velike priprave za kronanje, ki bo j«tti. Razgled po svetu. Ogcrskl mloisterskl predsednik je M te t\nj pri cesarju v Ischlu. r> • tega obiska je obilo odvisno glede krize naOger-skem. Sodi se, da mora odstopiti Khuen ali pa se mora razpustiti zbornica. — Preiskovanje o korupcijaki aferi se nadaljuje; kaže se vedno bolj krivda Khuenova l Khuen je podal cesarju demisijo celega kabineta. Cesar si je še pridrži odločbo. Cesar Viljem pride dne 18. avgu«ta na Dunaj, kjer bo stanoval dva dni na Izvoljen pa je bil Baghy. Volilci neodvisne stranke so vložili pri kraljevi kuriji protest ter ga poslali s pridejanimi 2000 K Dienesu. Baghy je obljubil Dienesu še 8000 K, ako se prošnja odkloni. Dienes je ponudbo sprejel, ter dobil na ta način mesto mandata 10.000 K. Proti Baghvju se je vsled tega začela inkom-patibilitctna tožba. Novi bosanski vojaki. — Prihodnji teden se formira bosansko hercegovski lovski bataljon ter pride na Dunaj. Lovci bodo imeli isto opravo kot bosanska pehota, le znaki bodo zeleni. Lokalna železnica od Rakeka do BaMnega polja. — Predkoncesijo za izvrševanje tehniških priprav za zgradbe lokalne železnice od Rakeka čez Cerknico in Stari trg pri Ložu do Babinega polja so dobili predsednik trgovske in obrtne zbornice I. Lenarčič, graščak princ Schflnburg-Waldenburg in posestnik parne žage Fr. Žagar. Predkon-cesija je veljavna pol leta. Zapuščina kralja Aleksandra in kraljice Drage. — Srbska vlada se je izjavila, da poravna dolgove rajne kraljeve dvojice v znesku 400.000 frankov. Zapuščina kraljeve dvojice znaša v gotovini in naloženih vrednostih 250.000 fr., v pohištvu 180.000 fr. Ostanek po odračunjenih dolgovih so izroči sorodnikom kraljice Drage, Ob$nI auor družbe sv. Cirila In Metoda se je vršil 6. t, m. v Litiji ob Savi. Litija je bila praznično oblečena, zborovanje se je vršilo veličastno ob veliki udeležbi. Starosta Svetcc je bil izvoljen častnim članom, j V odbor so bili voljeni stari člani, namesto I umrlega Žngarja dr. Štor. — Poročilo tajnika g. Žlogarja izkazuje 149 podružnic s približno 10.000 člani. Šolskih zavodov 23 z 2500 šolskimi otroci, ki bi bili brez družbe izročeni potujčevanju. Tajnik navdušeno poziva: .Bodimo vendar na straži, saj se gre za tisto krasno domovino, ki je zdaj še naša, a bi po malomarnosti naši lahko postala ptuja. In tu mora nehati vsaka malenkostna osebnost. Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega naroda, svoje domovine." Duhovnik — zapeijivec. — Meseca januvarja je zavladala v kopališču Vichy silna razburjenost. Kaj takega se še ni prigodilo! Na javni promenadi ob belem dnevu je bil napaden domači župnik Jacqueiin in streljalo se je celo nanj z revolverjem. In hudodelec, ki si je upal napasti posvečeno župnikovo osebo, je bilo mlado, krasne dekle, ki se je nad župnikom maščevalo, ker jo je zapeljal, in pozneje, ko se je je naveličal, zapustil. Pretekli četrtek se je vršila proti zapeljanemu dekletu sodnijska obravnava. Popa ni bilo mogoče zaslišati, ker je brez sledu izginil. Dekle, toženo poskušenega umora, je bilo popolnoma oproščeno. Justlfikaclja na Kitajskem. — Žur-nalist v Pekingu, Shen Chien, je sam priznal, da je 1. 1900 uprizoril v Hongkongu ustajo z namenom, da vržejo vladujočo dinastijo. Cesarica si je sama izmislila in lastnoročno opisala način, kako je žurnalista usmrtiti. Na dvorišču ječe so obsojenca tppli s palicami od 4 do 6. ure popoludne. Meso so s celega tesesa revežu takorekoč sklestili. Ker pa še ni bil popolnoma mrtev, zadrgnili so mu vrv okoli vratu ter ga pustili ležati. Nad to grozovito muko se Evropejci v Pekingu zgražajo, ki so poznali nesrečnega žurnalista kot jako zobraženega m>ž*. Narodno gospodarstvo. Hreljanje in zavarovanje zoper točo. V .Kmetovalcu« čitamo iz peresa gosp. Gombača o streljanju in zavarovanju zoper točo ta-le članek: Oakar se je vršila mednarodna konferenca raznih od avstrijskega kmetijskega mi- nistrstva preteklo leto v Gradec povabljenih j učenjakov in praktikov iz vseh evropskih držav, je prišlo vprašanje o streljanju zoper točo na čisto drugačno stališče. Prej so namreč mnogi smatrali streljanje zoper točo za rešitelja vinstva, in redkokdaj je bilo dobiti v roke strokovni časnik, ki bi ne bil pretresal tega vprašanja. Vse upanje pa, ki se je stavilo v tako streljanje, se je precej omajalo vsled izjave gori navedenih zv^deneev,, tako da se dandanes o tem podjetju že nekako porogljivo govori in si nihče več ne upa s kakim poročilom na dan. Seveda vpliva to tudi na nižje sloje, in tako se sedaj v nekterih krajih tudi navadni vinogradniki mnogo manj za to zanimajo, kar bo imelo za posledico, da to drago podjetje v nekoliko letih popolnoma zaspi. Tudi podpisani se je izjavil za dvomljivi uspeh, toda le na podlagi dosedanjih poskusov, dodavši pa, naj bi se le-ti poskusi vaj še 10 let sistematično nadaljevali. Če se pomisli, koliko denarja so stale take naprave, gotovo ni previdno, če so krat-komalo opuste, še preden je praktična skušnja pokazala, ali je streljanje koristno, oziroma ali se izplača ali ne. Dandanes pač ne moremo še nič popolnoma gotovega trditi, ker glede koristi in nekoristi stojimo bolj ali manj na istem stališču kakor pred 6 leti, in lo le vsled tega, ker se niso napravljali tako natančni poskusi, kakor bi se bili morali. Na gori navedenem shodu se je sklenilo, sistematično opremiti 3000 ha obsegajoč, toči najbolj izpostavljen prostor, in sicer z največjimi strelnimi pripravami, s topiči za 180 g smodnika in s 4—4f/t m visokimi nastavki. Ti poskusi bi se morali vršiti skozi 10 let in pod strogo kontrolo veščakov, nastavljenih od vlade. Želeti bi bilo, da se to obistini, kajti le na ta način bi bilo mogoče priti do pravega zaključka. Tako bi se dalo ma"ikaj popraviti; v neugodnem slučaju bi so pa občine obvarovale nadatjnih stroškov za smodnik, stre'ce itd. Čeravno so se izprva vsi vinogradniški krogi tako zavzeli za streljanje zoper točo, je j vendar vsak inteligenten človek nekoliko dvo-mil o popolnoma zanesljivem uspehu takega streljanja. Kakšno stališče sedaj zavzemajo vinogradniki v raznih deželah, ni znano, ker se o tem skoraj nikjer nič ne piše; gotovo pa je, da se postopa tudi drugod, kakor pri nas na Kranjskem, enako kakor dosedaj. (Enako pri nas na Goriškem. Op. ur. »Sočo".) Do-čim se je pri nas v začetku streljalo z veliko vnemo, se kaže sedaj zanje ved.io manj zanimanja in tudi zaupanja, in nekatere občine so letos streljanje sploh opustile, in to zgolj radi stroškov, posebno pa, ker so se izdale tako stroge varnostne saredbč. Tudi rtrelci sami se opravljanju takega posia pro-Uvijo, deloma vsled nezaupnosti, večinoma pa, ker smatrajo, da so premalo plačani v primeri z odgovornostjo, z nevarnostjo in s trudom, ki ga itnajo pel tem delu, posebno v onih občinah, ki svojih strelcev niso zavarovale. Statistični podatki kažejo, da bi vendarle ne bilo umestno, streljanje kar enostavno opustiti, vsaj toliko časa ne, dokler I se ne iznajde boljše sredstvo. Najbrž se bodo i dosegli s streljanjem z raketi, ki se razpo- j Čijo šele v visočini vet sto metrov, boljši uspehi kakor s sedanjimi pripravami, ki v prav hudih, vetrovnih nevihtah nič ne izdajo. Kaj in koliko se sme upati o uspehu streljanja, nam kažejo naslednji, od županstev izpolnjeni, svoječasno od kranjskega dež. odbora poslani zaznamki. Od 823 naznanjenih neviht v raznih sodnih okrajih je padala suha toča v 20 slučajih (škoda velika), toča z dežjem v 84 s'učajih (škoda znatno manjša,) samo dež v 719 slučajih (brez škode), ali v odstotkih neviht 26%, 10-2% in 87-2%. Streljalo se je v vseh 823 slučajih; če vselej pravočasno, ni mogoče trditi. Ta števila sicer niso merodajna, vendar se da njih podlagi lehko misli, da sistematična uredba in sistematično izvrševanje tega dela, čeprav nevihte popolnoma ne prežene, jo pa vsaj nekoliko oslabi in tako večjo škodo zabrani. Kaj pomeni gledati črne, sumljive oblake, ki med bliskom in grmenjem krožijo nad lepo rastočim in z lepim grozdjem obteženim vinogradom, to čuti le posestnik, posebno revež, ki se stmo od tega živi. Kakor Človek, ki so utaplja, sega po vsaki bilki, da bi si rešil življenje, tako bi se vinogradnik v hipu nevarnosti poprijel tudi najmanjšega sredstva, da bi se obvaroval preteče škode. Zakaj naj bi se torej ne nadaljevali poskusi s sredstvi, ki ne stanejo veliko, ki se pa o njih še ne more z gotovostjo trditi, da nič ne pomagajo. Saj se tudi pri poskusih v drugih strokah ne dosežejo takoj zaželjeni uspehi, in se nadaljujejo desetletja, čeravno povzročajo ogromne stroške. Ni se čuditi, če dandanes kmetovalca prevzema vedno večja mržnja do vsega na svetu in se v njem vedno bolj vzbuja misel, da bi se izselil, kajti stroški za vzdrževanje kmetijstva, posebno vinstva, so ogromni, ker je delavsko vprašanje postalo jako pereče, pridelek pa se vsled tuje kordmance težko spravlja v denar. Ravno vinogradnika tlačijo največje skrbi od pomladi, ko začno trte odganjati, pa dotlej, dokler ne spravi grozdja; a še potem se pridruži skrb, kako se bo iznebit vinskega pridelka. Če mu pa med' letom še toča pobije, potem ni čuda, če začne sam nad seboj obupavati. Le pri onem, ki je proti toči zavarovan, se take skrbi nekoliko zmanjšujejo, kajti v slučaju škode po toči mu plača zavarovalnica, če ne več, vsaj toliko, da pokrije letne vinogradske stroške, Žal, da ni za po toči vsako leto najbolj prizadete in revne kraje nobene zavarovalnice, ki bi zavarovala te vinograde. Ker utegne streljanje proti toči najbrž v kratkem popolnoma zaspati, bi bilo pač umestno, kmetovalcem-vinogradnikom pomagati na drug način, kar bi se dalo najgoto-veje in najlaže doseči z ustanovitvijo deželnih ali državnih zavarovalnic za zavarovanje proti toči z določbo, da se mora zavarovati vsak vinogradnik. Vrtnarico, ki izgovarja lepo slovenščino, iSGo se pod ssiilo ugodnimi pogoji k dvema otrokoma od 4 oiiv. G lot. Ponudbo s za-htovami in prepisi spričeval sprejema nase upravnifitvo pod »Vrtnnriea*. Odgojiteljica s slovenskim učnim jezikom (učiteljica, aH vrtnarico, ki more poučevati vsaj za I. razrod ljudske Šole) dobi s 15. septembrom t. 1. prijetno službo v privatni hiši. Ponudbe s zahtevami in prepisi spričeval pod .Odgojiteljlea* na na§e upravništvo. Išče se za čevljarsko obrt spretnega delavca, kateri bi lahko vodil delavnico ter nadomeščal gospodarja. Služba stalna. Prednost imajo poro ceni. Ponudbe na naše upravništvo. Pozor! čevljarji, pohiševalci in trgovci. 720 komadov jermenov za zvezati od 10-12 kron samo pri Josipu Damaschek, Dunaj II., Forstcrgasse 7; Razpošilja se po povzetju. Učenca za fotografsko stroko, kateri ima nad 14 let, biva v Gorici In zna deželne jezike, sprejme takoj A. JERKJČ, fotograf v Gorici. Odlikovana krojaška delavnica $fot. M^išič krojaški mojster v Vrtni ulici Štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. gjflp-» Eavnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono. ""%4i Izdelke iz lastnegsPolaga jamčim ! Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki Znamka tovarni Heinrieliliof Dunaj I. Opern Ring 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. fa> Ilustrovan cenik na zahtevanje. ~bjQ| Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. = Na Travniku št. 5. = V ponedeljek 10. avgusta prične prostovoljna dražba vsega blaga, nahajajočega se v manufakturai : zalogi — = na Travniku št 5. = Krojačem se nudi lepa prilika. ~ Naznanilo. Podpisani nazitanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v Raštelju §t. 29. tudi novo pekarno v Kanali na glavnem trgu. Priporočam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke rožnih vrst, po ugodnih cenah. Jožef Valenfinčič, pekovski mojster v Gorici in v Kanalu. Preteklo nedeljo se je otvo-rila „pekarna" v ulici Ci- pressi štv. 8 s prodajo kruha v prostorih pripadajočih tovarni in z lastno prodajalno v Verdijevem tekališču štv. 7. Prodaja se nadalje v trgovinah: Mhael Mantaco, tekališCe Frana Josipa 35; Peter Pecile, Dolga ulica 2; SreCko Mozetič, za veliko vojašnico 9; Anton Z*mparo, Semeniška ulica 14; D. Grusovin, Solkanska ulica 11; Josip Komel, proti Soškemu mostu 67; Ana Kline, Novi most 22; Ana Del Bianco, ulica Bertolini 8*; Cezar Anzil, Gle-diška ulica 6; E. De Blas, Raštelj 21; Josip Blokar, Tr^ Sv. Antona 7; Roža Tiberio, Dolga ulica 49; Ivan Bisiach, ulica Canonica 6; Kati Jerom, ulica Leoni 37; Rajmund Caštelliz, Riva Piazzutta 13; F. F. Mozetič, ulica Koren 4; Alojzij Gollavini, Stolna ulica. Dr. Marij Bresca klrurglcnl zdravnik naznanja, da je otvoril svoj anibulatorij v pritličju hiše št. 8. na cesti Frana Josipa, kjer zdravi posebno bolezni v grlu nosu In ušesih — Sprejema od 10—11 dop. in od 3 - 4 pop. ijpp*- Mala trgovina se prevzame. Ponudbe se prosijo na upravništvo ,,Soee" pod »Trgovina'*. Fran Bone v Goriel, Via Morelli št. 3 l^arol prašek pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z vflč kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikallčnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto irlanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiša Most it. 249. — (Češko). popravlja stare in vlaga nove sobne parkete. Cene po dogovoru. Dostavlja na dom in razpošilja po železnini na vst> kraje avstro - ogerske monarhije v soditi od 56 litrov naprej. Na zahteva pošilja tudi uzorce. Cana zmarna. Postraiha pbltana, Sprejema zavarovanja človeškega I življenja po naj raznovrstne j ših kom- j binacijah pod tako ugodnimi pogoji, I ko nobena druga zavarovalnica. 3ti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočmii se vplačili. j Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi slovsnsko-naroilno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, 5egar pisarne 30 v lastnej bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa uaj boljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Rimske toplice v Tržiču (Monfatcone) = in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, j ženskim boleznim itd. itd. j Dopolnilno zdravljenje: z elektri- t eiteto, tako zvano »tremolaterapia in masažo*. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. »rlsklh, da! natlnsklh in atarskih rlnogradov. pristna bala In črn« vina iz vipavskih, furlanskih, Anton Pečenko Vrtna uuh 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča