Mitja Tavčar

drobne zanimivosti

Doslej najdaljši čoln, izdolben iz enega samega
debla so iztesali leta 1940 pri kraju Kerikeri In let na
Novi Zelandiji. Iz drevesa kauri iztesani bojni čoln
Nga Toki Matawhaorua meri v dolžino 35,7 metra,
ima maso 20 ton in sprejme vsaj 70-člansko posad¬
ko.

Največji hotel na svetu je še vedno moskovska Ru¬
sija, ki lahko sprejme v 3200 sob kar 5350 gostov; če
bi v vsaki sobi prespali le eno noč, bi bili gostje ho¬
tela dolgih osem let in šest mesecev. — Sicer pa
dela v hotelu okrog 3000 uslužbencev, goste pa
prevaža 93 dvigal.

V prostoru, kjer se zbere mnogo ljudi, postane prav
kmalu zelo toplo — vendar le redko pomislimo
zakaj; tudi kadar miruje, oddaja človek toplotno
moč okrog 100 vatov, kadar se živahno giblje ali na¬
porno dela, pa seveda še precej več. V plesni dvo¬
rani, med 250 pari, nastaja torej za 50 do 100 kilova¬
tov toplote!

Uničujoči pritisk koničastih pet: če se 75-kilogram-
sko dekle zasuče na eni sami peti, ki ima deset kva¬
dratnih milimetrov površine, je pritisk, ki pri tem na¬
stane, okrog 75 000 kilopascalov ali po starem
okrog 750 atmosfer— in nič čudnega ni, če čevljar¬
jem zlepa ne zmanjka dela.

•

Svila postaja ob poplavi sintetike vse redkejša in
dražja, komaj kdo še ve, da jo pridobivajo iz zapred¬
kov (kokonov) sviloprejk. Komaj kdo pa ve, da tvori
tak zapredek od 1600 do 3200 metrov dolga svilena
nitka!

•

Drevesa so pljuča velemest, pravijo; vendar pa je
treba kar 35 kvadratnih metrov zelenih listov, da
proizvedejo toliko kisika, kolikor ga porabi odrasel
človek.

Dedne lastnosti so zapisane v kromosome, so pa
mnogo bolj zapletena in obsežna, kot se nam do¬
zdeva. Tako so izračunali, da bi v tiskano besedo
prestavljene dedne informacije enega samega člo¬
veka napolnile 1000 žepnih priročnikov.

Zemlja se širi in krči: natančne meritve so pokazale,
da sta si mesti San Francisco in Los Angeles na za¬
hodni obali Združenih držav Amerike vsako leto
bližji za približno 6,25 centimetra zaradi premikov
ob Andrejevi tektonski prelomnici, viru tolikih po¬
tresov v Kaliforniji.

Če otoka ni, ga pač nasujejo

Otoka, ki ga kaže naša slika, ne najdemo na nobe¬
nem zemljevidu, saj ga še pred letom ali dvema tudi
zares ni bilo. Leži nekje ob severni obali Kanade,
tam, kjer so na mejnem področju z ameriško zvezno
državo Aljasko odkrili pravljično bogata nahajališča
nafte — zaloge presegajo 26 milijard ton, se pravi
toliko, kolikor je devetletna svetovna poraba tega
tekočega zlata.

V arktičnih razmerah je nafto težko črpati že na kop¬
nem, vendar je dobršen del nahajališč pod morjem.
Tam običajna tehnologija, kakršno s pridom upo¬
rabljajo v Mehiškem zalivu, Severnem morju in še
kje, sploh ni za rabo. Vrtalne ploščadi in otoki bi za¬
gotovo omagali pod pritiskom večnega ledu.

Ni res, da rastejo prav vse cene: najbolj so se v zad¬
njega četrt stoletja pocenili elektronski računalniki,
saj so se stroški za eno računsko operacijo zmanj¬
šali kar 20 000-krat, hitrost računanja pa se je
1 000 000-krat povečala.

•

Kovina, ki se počasi raztali, če jo držimo v dlani, je
galij. Ta redka kovina ima tališče pri 30 stopinjah
celzija, se pravi približno tam kot surovo maslo.
Morske ribe so manj slane kot morje, v katerem pla¬
vajo — pri večini so dogajanja v telesu takšna, da
zmanjšujejo koncentracijo soli v tkivih pod koncen¬
tracijo soli v morski vodi.

Zato v zadnjem času delajo drugače: v kratkih polet¬
jih, ko se morje vsaj deloma odtaja, uporabijo naj¬
bolj zmogljivo mehanizacijo in z nasipanjem kame¬
nja in skalovja v sorazmerno plitvo priobalno morje
gradijo prave pravcate otočke. Utrjujejo jih z žele-
zobetonom, oblagajo s tisočerimi vrečami, polnimi
peska — in upajo, da jih ne bo odnesla zima z viharji
in potujočim ledom.

Poskusi so uspešnejši, kot so pričakovali: naša
slika kaže enega izmed brezimnih črpalnih otokov
velike naftne družbe Exxon, kjer v velike tanke že
črpajo prve desettisoče kubičnih metrov dragocene
nafte, da jo kasneje odpeljejo s posebnimi tankerji
ali prečrpajo na kopno po podmorskih naftovodih.

186671

TIM 4 • 84/85 121

TIM 4

December 1984 23. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Privšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬
samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel.
213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

S sestavljankami Fishertechnik, ki so v rabi pri
pouku tehnike na osnovnih šolah, se da sestaviti
neskončno število različnih učnih pripomočkov za
pouk mehanike in fizike. Za mlade osnovnošolce so
še posebej zanimive take rešitve, ki združujejo me¬
haniko in elektroniko.

KAZALO

prva stran

Že  spet je mesec naokoli, zima že prav krepko
trka na duri, še malo in novo leto bo tu. Ob tej pri¬
liki me veseli, da vam lahko naznanim, da se je
začuda vaša ustvarjalna žilica prebudila, prav v
nasprotju z dejstvom, da se narava odpravlja na
zimsko spanje. Mapa z vašimi prispevki se polni,
vse več je odziva na zastavljene naloge v rubri¬
kah. Nekaj je tudi kritičnih pripomb in pohval.
Jože Feher iz Celja  je nasul cel kup vprašanj v
zvezi s samogradnjo zvočnih omaric. Vprašanja
so zahtevna in terjajo temeljit strokoven odgovor,
zato sem njegov dopis posredoval našemu sode¬
lavcu. Ta bo odločil, ali bo pripravil odgovore v
obliki članka, če ne, pa bo odgovoril tov. Feherju
osebno.

Gregor Vrhovnik iz Ljubljane  sodi med tempera-
mentnejše bralce Tima, njegov dopis je prežet s
korenito kritiko vsebine, le rubrika Paljinsko vo¬
denje še najde milost v njegovih očeh. Ker pa ne
ostaja samo pri kritiki, nam je poslal tudi nekaj
načrtov, ki bi po njegovem dvignili nivo revije. Na¬

črte bomo pregledali in jih tudi objavili v prihodnjih
številkah.

Andrej Bonča iz Medvod  se nam je oglasil prvič.
Piše, da nam pošilja shemo in načrt UKV brezžič¬
nega mikrofona, žal pa tega v ovojnici ni bilo za¬
slediti. Vse se zdi, da je v naglici ostal na njegovi
pisalni mizi. Njegov mali oglas bomo objavili v na¬
slednji številki, njegovo blagohotno kritiko pa smo
vzeli na znanje. O njegovem predlogu, da bi izda¬
jali tematske številke, smo v uredništvu že večkrat
razmišljali, vendar je to povezano s prevelikimi
stroški, tako da v bližnji bodočnosti na tako obliko
ni misliti, čeprav bi bila gotovo zelo zanimiva.
Stanislav Ogrinc iz Dola pri Ljubljani  nam je po¬
slal zanimiv prispevek v zvezi z računalnikom, to
je detektor vsebine kaset. Prispevek bomo obja¬
vili v prihodnji številki. Prav takih prispevkov bi si
želeli še več, pričakujemo pa tudi večji odziv na
rubriko Mala šola računalništva. Preberite poziv v
današnji številki!

Na svidenje! Urednik

122  TIM 4 • 84/85

Amand Papotnik

Razstavišče
za klub

mladih tehnikov

V tej številki vam prikazujem še tretjo možnost za
izdelavo osnovne opreme za razstavljanje mode¬
lov, maket, projektov, sestavljank, risb itd. Po¬
glejmo!

1. Sestavna dela 1 in 2 sta osnovna gradnika pri
tej izdelavi. Povezava je možna z žebljanjem,
vijačenjem ali s čepi. Najbolj primerna bi bila
povezava s čepi.

2. Sestavni deli so lahko iz iverice, panelke ali
smrekovega lesa debeline 12—18 mm.

3. Razžagovanje in vrtanje lahko izvedete na
KLIP-KLAP orodju ali na stabilnem stroju (npr.
EMCO-STAR).

4. Z variantama 1 in 2 prikazujem možnosti po¬
stavitve prečk, pri čemer je varianta 2 zahtev¬

nejša, ker so prečke na istih nivojih, kar je teh¬
nološko zahtevnejše (čepi z ene in druge
strani sestavnega dela 1).

5. Lotite se izdelave; imate veliko možnosti, da
oblikujete svojo zamisel (velikost, razmestitev,
dodatki).

6. Glede postavitve pa vam priporočam, da tak¬
šen pano postavite v šolsko avlo ter razmislite,
kako bi se na nekaterih mestih lahko vstavilo
steklo ali prozorno pleksi steklo, kar bi vam
omogočilo vstavljanje diplom, priznanj, vred¬
nejših projektov, pokalov itd. Ob tem velja
razmisliti, kako bi izdelali hrbte, če se pano ne
bo dotikal zidu.


TIM 4 • 84/85 1  23

*

124  TIM 4 • 84/85

TIM 4 • 84/85 125

Blaž Dobre

Ledodrsnik

Zima ježe pred durmi in to je čas, kose modelarji
preselimo v svoje delavnice.

Tukaj je načrt modela, ki vas bo razveseljeval po¬
zimi. Iz vezane plošče 4 mm izžagajte dela 1 in 2
(del 2 je treba še prej prerisati na drugo stran), v
delu 1 napravite luknjo za stikalo (5), potem del 1
prilepite točno na sredino dela 2 in vse aerodina¬
mično obrusite. Nato prilepite še nosilec motorja
( 3 ).

Iz pločevine 1 mm izrežite 3 drsnike (4) in jih pritr¬
dite na označenih mestih na model z žebljički.
Potem model lakirajte z nitro lakom oziroma
ustreznimi barvami.

V trgovini Mladi tehnik kupite motorček (4,5V),
stikalo in eliso za modele na gumo.

Elisi priredite luknjo za os motorčka ter jo zagoz¬
dite na os. Pazite, da je pravokotna nanjo. 4 bate¬
rije (1,5 V — male) zlepite skupaj (zaporedna ve¬
zava) s selotejpom in jih prilepite na model. Sedaj
privijete še stikalo, z gumicami pritrdite motorček
in z žicami povežete baterije prek stikala z mo¬
torčkom. Čeprav je napetost baterij 6V, ni nevar¬
nosti, da bi se motorček pregrel, ker bo deloval
samo v mrzlih pogojih. Srednji drsnik nekoliko za¬
krivite, da bo model vozil v krogu. Obilo zabave in
uspeha pri delu.

KOSOVNICA

Franc Keber

Srečanje
»Bratstvo in
enotnost«

Na splošni srednji vojaški šoli »Bratstvo in enot¬
nost« v Beogradu se je od 28. do 30. septembra,
ko praznuje šola svoj praznik, zbralo preko 400
mladih iz vse Jugoslavije na tradicionalnih sreča¬
njih »Bratstvo in enotnost«.

V dveh dneh so merili svoje spretnosti in znanja
na področju tehnike, športa, strelstva in taborni¬
ških veščin.

Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je
na srečanja poslala osem članov kluba mladih
tehnikov osnovne šole Franja Goloba s Prevalj, ki

Borutu Simonoviču čestitke in diploma za 1. mesto
v raketnem modelarstvu

126  TIM 4 • 84/85

so pokazali svoje znanje in spretnosti v fotografi¬
ranju, mototehniki, raketnem modelarstvu, ra-
diooperaterstvu, radiokonstrukterstvu, radiogo-
niometriranju in v obrambi in zaščiti, kjer je tek¬
movala vsa ekipa hkrati. Osvojila je 1. mesto
(Kosovo 2. mesto, Črna gora 3. mesto). Borut Si¬
monovič je bil najboljši raketni modelar — Lovro
Pandel pa je bil 3. v radiogoniometriranju. Omeniti
velja še, da so srečanja »BRATSTVO IN ENOT¬
NOST« lepa manifestacija ustvarjalnosti in sode¬
lovanja mladih na področju tehnike, športa in ta¬
borništva, kar je tudi njihov namen.

Amand Papotnik

Drobir za
ustvarjalnost

Na fotografiji je izdelek, ki ima samo dva elemen¬
ta: podstavek in senčnik.

Vaša naloga je, da ugotovite:

1. Ime izdelka

2. Možnosti dokončnega oblikovanja

3. Kako bi narisali sestavno delavniško risbo

Če vam bo vse to uspelo, vas vabim, da izdelek
izdelate, fotografirate tet do 1 °- oktobra pošljete
na uredništvo:

1. Sestavno in delavniško risbo

2. Opis postopka izdelave

3. Fotografijo izdelka

Najboljšo rešitev bomo nagradili s knjižno nagra¬
do.

Božidar Grabnar

Razstava in prikaz
dejavnosti
pionirskih zadrug
na osnovnih
šolah v Sloveniji

Zveza organizacij za tehnično kulturo je v dneh od
25. do 29. septembra pripravila v Cankarjevem
domu v Ljubljani razstavo in prikaz dela pionirskih
zadrug na osnovnih šolah v Sloveniji v preteklem
letu.

Za večino obiskovalcev je bila otvoritev prijetno
presenečenje, saj je bila raznolikost dejavnosti pa
tudi kvaliteta proizvodov, razen nekaj redkih
izjem, na presenetljivo visoki ravni. Razstavljeni
primerki so segali vse od kmetijskih pridelkov
vseh vrst (zelenjava, sadje, zelišča, začimbe in
razne poljščine — med temi celo šoja), različnih
izdelkov iz naravnih materialov (les, kovina, papir,
itd.) pa vse do industrijskih izdelkov, ki so jih pio¬
nirji sestavljali v kooperaciji s podjetji in zasebniki.
Posebej so bile zanimive demonstracije posa¬
meznih dejavnosti, žal le ob otvoritvi, kar pa je se¬
veda razumljivo glede na materialne stroške. Ta
nadvse zanimiva in koristna dejavnost pa žal ni
enako razvita po vseh regijah, kot je v otvoritve¬
nem nagovoru povedal tovariš Lojze Gobec,
predsednik koordinacijskega odbora šolskih za¬
drug pri ZOTKS. To je bilo lepo razvidno tudi iz
razstavljenega zemljevida, ki je prikazoval go¬
stoto šolskih zadrug na področju naše republike.
Prednjači štajerska regija, za njo gorenjska in do¬
lenjska, slabše pa so bile zastopane ostale regije.
Zdi se, kot daje organiziranost pionirskih zadrug v
obratnem sorazmerju z materialno razvitostjo po¬
sameznih regij. To stanje je treba prej ali slej pre¬
seči, je v svojem govoru poudaril predsednik re¬
publiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ter telesno kulturo tovariš Martin Zorič.

Ta prvi celoviti prikaz te dejavnosti v naši osrednji
kulturni ustanovi je nedvomno zaoral ledino tudi
na tem zelo pomembnem področju ustvarjanja
naše mladine in, upajmo, dokončno zagotovil tem
prostočasnim dejavnostim tisto mesto v vzgojno-
izobraževalnem procesu, ki mu po vsej pravici
gre.

TIM 4 • 84/85 1  27

Jan Lokovšek

daljinsko

vodenje

bimo operacijske ojačevalnike. V integriranem
vezju LM 324 so na voljo kar štirje, ravno dovolj za
rešitev naloge.

Vezje za detektor povelja »polna moč« je nari¬
sano na sliki 10, vezje za zamenjavo smeri pa na
sliki 11.

Zvezni

regulator

(IV)

Uvod

Sestavni del regulatorja moči enosmernega elek¬
tromotorja sta tudi dva detektorja, in sicerdetektor
povelja »polna moč« in detektor smeri. Izveden¬
ka, ki smo jo spoznali v prejšnji številki je res eno¬
stavna, ima pa določene pomanjkljivosti. Pred¬
vsem nas moti način preklopa, ki ni hipen. Vemo,
da je rešitev v izvajanju preklopa s takoimenova-
no histerezo. Taka vezja je moč enostavno kon¬
struirati s pomočjo operacijskih ojačevalnikov.

Opis delovanja

Oba omenjena detektorja morata opravljati enake
naloge kot prej, le namesto transistorjev upora-

V vezju na sliki 10 je pomemben časovni člen, ki
ga tvorita upor R33 in kondenzator C6. Konden¬
zator C6 se ne more nabiti na polno vrednost vse
dotlej, dokler ga praznimo preko diode D12.
Slednja dobi signal s posredovanjem operacij¬
skega ojačevalnika 1 iz točke C, ki neposredno
»poganja« tudi močnostni del regulatorja. Pri po¬
velju »polna moč« je ta točka na visokem poten¬
cialu, C6 se nabije na polno vrednost in operacij¬
ski ojačevalnik 2 se preklopi ter signal posreduje
releju B preko transistorja T24. Napetost na kon¬
denzatorju C6 ni čista enosmerna napetost
ampak malo niha; v žargonu smo temu rekli
»brum« ali brnenje.

Zaradi tega je bil prej preklop slabši, tj. releje več¬
krat utripnil, preden je bil preklop izvršen. To pot
naredimo preklop s pomočjo histereze, ki jo dolo¬
čata vrednosti uporov R34 in R35.

Signal za krmiljenje vezja za smer jemljemo iz
točke A. Tu nabijamo kondenzator C7 preko
diode D13 s posredovanjem operacijskega oja¬
čevalnika 3. Kondenzator C7 se seveda nenehno
prazni preko upora R40. Časovna konstanta tega
člena (R40—C7) je tako Izbrana, da med prisot¬
nostjo impulzov na vhodu A napetost na C7 NE
upade pod določeno vrednost (M). Takrat opera¬
cijski ojačevalnik 4 posreduje signal relejema A in
A’. Oba releja »držita« toliko časa, dokler je na A
prisoten signal, ne glede na to, ali je to signal za
minimalno ali polno moč.

+ 5 V
R37

R38

128  TIM 4 • 84/85

Slika 11. Shema vezja za zamenjavo smeri vrtenja

Pri vrtenju v drugo smer na A ni signala, saj ga ta¬
krat dobi izhod B.

V tem vezju skrbita za histerezo upora R41 in
R42.

Operacijski ojačevalniki potrebujejo še tako ime¬
novano srednjo ali referenčno napetost, ki jo do¬
bimo s pomočjo uporovnega delilnika R37 in R38.
Vezje napajamo iz krmilnega dela regulatorja s
stabilizirano napetostjo 5 V, le releji so napajani
neposredno iz pogonske baterije.

Izbira materiala

Srce vezja je LM 324 ali kateri od ekvivalentov.
Za releje velja enako kot prej. Po podatkih, ki za¬
gotavljajo dolgo življenjsko dobo (100000 preklo¬
pov), »»zdrži« TRM 2501 5A, TRM 2713 pa 10 A.
Teh sto tisoč preklopov velja seveda za obreme¬
nitev do nazivnega toka. V modelarski rabi, ko je
kontakt preobremenjen, je življenjska doba ne¬
dvomno krajša.

Slika 12. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Delovna napetost relejev je 12V, če znaša nape¬
tost pogonske baterije 9,6 V ali več.
Kondenzatorja C6 in C7 sta Iskrini miniaturni
izvedenki z delovno napetostjo 10 V. Še boljši so
tantalovi elektrolitski kondenzatorji.

Upori so moči 1/8 ali 1/4 W. Zares majhna po fi¬
zični velikosti morata biti upora R37 in R38, ki ju
bomo montirali pod (!) integrirano vezje.

Slika 13. Povečana slika ploščice z oštevilčenimi
sponkami

TIM 4 • 84 85 1  29

Gradnja

Gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploščici iz
enostransko kaširanega vitroplasta. Ploščica je
konstruirana za vrsto relejev TRM 2501; za 2713
pa jo je potrebno malo popraviti. V merilu 1:1 jo
prikazuje slika 12.

V vezju imamo integrirano vezje, pa tudi ostali se¬
stavni deli delajo gnečo. Zato sem sponke ošte¬
vilčil na povečani sliki ploščice na sliki 13.

Na ploščici je prostor za oba detektorja vključno z
releji. To pot sem kontakte relejev za zamenjavo
smeri že povezal. To je bilo mogoče zato, ker so
releji bolj razmaknjeni na račun gneče ostalih se¬
stavnih delov; poleg tega pa so releji vrste 2713
tudi večji od 2501.

Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬
nih delov in povezav na ploščici tiskanega vezja.

TABELA IV

Sestavljanje začnemo z uporoma R37 in R38, ki
prideta montirana pod integrirano vezje. Zaradi
tega je nujno, da sta zares dovolj majhna. Dovolj
pomeni to, da pogledajo nožiče integriranega
vezja na drugi strani ploščice ven vsaj za pol mili¬
metra. V sili si pomagamo tako, da s pilo »skop¬
ljemo« ležišči v ploščico za oba upora. Zatem
montiramo integrirano vezje in ostale sestavne
dele, pri čemer pa vrstni red ni tako pomemben.
Upora R34 in R41 montiramo vodoravno preko (!)
integriranega vezja; med uporom in integriranim
vezjem naj ostane približno 2 mm prostora.

Če je napetost pogonske baterije nižja in uporab¬
ljate releje s 6V navitjem, morate spremeniti
vrednost uporov R36 in R43. R36 ima takrat
vrednost 820, R43 pa 560 Ohmov.

Montaža

Oba detektorja povežemo s krmilnim in močnost¬
nim delom na enak način, kot smo to storili prej.
Da bi ne prišli v zadrego, si še enkrat oglejmo
risbo močnostnega dela na sliki 14.

S slike je razvidno vzbujanje močnostnega dela in
vezava kontaktov relejev. Pot, kjer teče velik tok,
je narisana z debelejšo črto.

Vezje samo sicer ne potrebuje nobenega uglaše-
vanja ali uravnave. Nedvomno je boljše od svo¬
jega predhodnika, čeprav zahtevnejše za grad¬
njo. Tako se ponuja vprašanje boljšega regulacij¬
skega oziroma krmilnega dela regulatorja.

Ta pa bo na vrsti prihodnjič.

130  TIM 4 • 84/85

Marko Drnovšek

Usmernik
0—15V/1A

Morda imate tudi vi doma kakšno električno na¬
pravo, ki se napaja iz baterije? Zakaj bi kupovali
drage baterije, ki se povrh tega še hitro izrabijo!
Zgradite si usmernik. Predlagam načrt in navodilo
za samogradnjo.

Pri tem usmerniku sem uporabil novost. To je pol-
novalovni usmernik BY164 (cena le-tega se gib¬
lje od 60 do 70din). Je v plastičnem ohišju (kot
IC). Sestavljajo pa ga 4 diode. Ostalo vezje je na¬
rejeno enostavno in njegovo delovanje lahko ra¬
zumljivo. Če je drsnik v položaju, kot ga kaže
shema, je na izhodu polna moč. Kadar pa želimo
na izhodu največjo možno moč, pritisnemo S 2. S
tem zaobidemo vezje in pripeljemo pozitivno na¬
petost na izhod. T2 ima manjše hladilno rebro.
Priporočam vam, da zmanjšate upor R2 (vse do
vrednosti 0). Kondenzator pa je lahko tudi
1000^F. Potenciometer ima lahko tudi manjšo
upornost (50 kOhmov). S S1 usmernik vklopimo
ali izklopimo.

Tabela 1

hlajen

Tabela 3

Tabela 5: potenciometer

1:1

polno valovni usmernik
BY 164

povečana slika ploščice tiskanega vezja z
oštevilčenimi, sponkami v merilu 2:1

slika ploščice tiskanega
vezja v merilu 1:1

TIM 4 • 84/85 1  31

Bojan Rambaher

Vodna bomba

To je ena izmed najznamenitejših starih japon¬
skih papirnatih igrač. Izdelava se začne z ustalje¬
nim kvadratom. Narišite ga kot na sliki 1 in zložite
vogale, kot kažejo puščice. Dobili boste osnovno
obliko vodne bombe (slika 2). Po puščicah na tej
sliki zložite vogala na prednji in zadnji strani
navzdol in vogale, ki so nastali na straneh (slika
3), preložite do osi. Poljubne štiri spodnje vogale
nato prepognite navzgor (slika 4). Spredaj in
zadaj napravite pregib, kot vidite na sliki 5, nato
pa vstavite označena vogala a in b v žepke in ju
zgladite. Na koncu prepognite in razgrnite papir,
da bo nastal pregib (slika 6). Primite sprednji del
sestavljanke na označenih mestih in močno pih¬
nite skozi zgornjo odprtino.

Če pri izdelavi izpustite pregibe s slike 6, dobite

črke za orientacijo — vselej je enako označeno isto

Matjaž Osojnik

Jadralno letalo CUMULUS je tekmovalno letalo
kategorije A-1. Gradnja je zato malo bolj zahtev¬
na, a vseeno ne toliko, da je ne bi zmogel kdo, ki je
že gradil enostavnejša jadralna letala. Prav za te
bralce bo opis gradnje malo daljši.

Jadralno

letalo

»Cumulus«

Tehnični podatki letala so:

Razpon kril: 1380mm

Dolžina trupa: 760 mm

Površina kril: 14,8dm 2

Površina horiz. štab.: 2,8dm 2

Skupna površina: 17,6dm 2

Masa letala: 220 g

Obremenitev letala: 12,5g/dm 2

Finesa letala: 10,6

Hitrost propadanja: 0,43 m/s

132  TIM 4 • 84/85

Načrt je risan v M 1:1, razen, kjer je posebej napi¬
sano drugačno merilo. Pri oznakah materialov
pomeni: B-balsa, VP-vezana plošča, S-smreka;
številčna oznaka za črko pa pomeni debelino ma¬
teriala v mm.

Krilo

Za krilo najprej izdelajte vsa potrebna rebra. Pri
tem pazite, da boste naredili garnituri reber za
levo in desno krilo (uško) in ne npr. za dve desni.
Prva tri rebra centroplana so iz VP 1,5, ostala iz B
1,5, razen zadnjega, ki je iz B3. Prvo rebro uške je
tudi iz B 3, ostala pa iz B1,5. Pazite tudi pri glavnih
nosilcih uške, ki se stanjšajo s 5x2 na 5x1,5. Ko
imate pripravljen načrt kril, vse letvice (na načrtu
pri rebru kril in pri zadnjem rebru uške niso ozna¬
čene vse letvice —tiste, ki npr. na rebru uške niso
označene, so enake kot na rebrih centroplana) in
izdelana vsa rebra, s selotejpom prilepite načrt
kril v M 1:1 na šablonsko desko, pritrdite z buci¬
kami na načrt prvo in zadnjo letvico, pri čemer ju
ustrezno podložite — sprednjo za 0,5 mm, zadnjo
pa za 2 mm; vendar to le pri centroplanu, kajti na
koncu uške mora zadnja letvica biti podložena le
za 1,5 mm. Sedaj med letvici zalepite vsa rebra.
Ko se lepilo posuši, zalepite postopoma vse 4
preostale letvice. Ko je to suho, plankirajte spred¬
nji zgornji del krila z B1,5. Po sušenju lepila sne¬
mite krilo s šablonske deske in zalijte z lepilom
plank še od spodaj; za vse to uporabljajte belo le¬
pilo (npr. JUBINOL). Zatem z dvokomponentnim

lepilom (DONIPOX UHU plus) vlepite še alumini¬
jasti cevki z notranjim premerom 2 mm za bajone¬
ta. Ko je to narejeno, zalepite uško na centroplan,
in to tako, da bo uška dvignjena za 74 mm (pri tem
pazite, da boste stični rebri enako pobrusili in ne
npr. na centroplanu veliko, na uški pa skoraj nič)!
Ko bo še centroplan dvignjen za 15 mm, bo uška
dvignjena za 90 mm, kot je napisano na načrtu.
Počakajte, da se lepilo dobro posuši, potem pa
stik še ojačajte s trikotnikoma iz B 3 in z VP 1,5 ob
glavnih nosilcih krila ter na koncu uške zalepite
B10 in jo kapljasto pobrusite. Sedaj morate ce¬
lotno krilo zbrusiti tako, da nikjer ne štrlijo robovi,
daje proti I kri la res tak, kot na načrtu, itd, nakar na
začetek krila prilepite še rebro iz VP 1 ,-5 s celotnim
profilom (brez odrezov in izrezov za letvice). Ko je
vse to opravljeno, celo krilo še enkrat zbrusite, ga
prekrijte s tankim japonskim papirjem in ga
4—5-krat prelakirajte z nitro lakom, po vsakem
lakiranju pa vse skupaj narahlo pobrusite s finim
smirkovim papirjem, tako da dobite gladko povr¬
šino. Pri tem pazite, da japonski papir brusite res
zelo narahlo, da ga ne prebrusite in naredite luk¬
nje. Le spredaj je lahko na gornji strani površina
nekoliko hrapava, ker tako deluje kot turbolator in
zniža kritično Re število krila.

Horizontalni stabilizator

Gradite ga na enak način kot krilo. Rebra so iz B1,
razen sprednjih dveh, ki sta iz B3. Tudi tu najprej
narišite tloris stabilizatorja v M 1:1, ga pritrdite na
šablonsko desko in nanj sprednjo ter zadnjo letvi¬
co. K sprednji zalepite še spodnjo letvico B 3x1,
ki skupaj z zgornjo rabi za ojačitev prednje v
vzdolžni smeri. Mednju zalepite vsa rebra, potem
pa spodnjo letvico S 3x2. Nato letvico med rebri
vlepite kose iz B1 z letnicami pokonci in šele na to
drugo letvico S 3x2. Sedaj zlepite preostali dve
letvici. Ko se lepilo posuši, prostor med srednjima
rebroma plankirajte z B1, na konca pa zalepite
zaključka iz B 8 in ju kapljasto zbrusite. Cel stabili¬
zator sedaj obrusite, nakar zalepite nanj še oba
dela iz VP3 in vse tri bucike, ki rabijo za pritrditev
stabilizatorja na trup modela. Ko ste s tem gotovi,
stabilizator prekrijte s tankim japonskim papirjem
in ga 4—5-krat prelakirajte z nitro lakom tako, kot
ste to storili pri krilu.

Trup

Najprej iz B 8 izrežite nosni del. Vanj vlepite letvici
S 8x3, spodnja je zadnjih 5cm rahlo obrušena,
tako da zadaj celotna debelina znaša 5 mm. Med
letvicami še sestavite ojačitveno konstrukcijo iz

TIM 4 • 84, 85 133

134  TIM 4 • 84/85

letvic S 8 x3 in S 3 x 5. Ko to naredite, na nosni del
z ene strani prilepite oplato iz trde B2, potem pa v
prvi prekat vlijte svinec in na predvideno mesto
zalepite kljukico, nato na drugi strani prilepite še
drugo oplato. Sedaj v rebri s profilom krila vle-
pite A1 cevki, dolgi 5mm in z notranjim premerom
2mm, tako da pri obeh rebrih gledata cevki 3mm
ven na različnih straneh. Skozi trup zvrtajte luknji
0 2 mm, na vsaki strani pa še 3 m m globoko luknjo
0 3mm, če imajo vaše cevke zunanji premer
3 mm. Pri tem delu morate biti zelo pazljivi in če se
vam to delo zdi pretežko, lahko zvrtate le luknji
0 2 mm skozi trup in bo ta sklop malo manj tog in
trajen. V vsakem primeru pa pazite, da bo naklon¬
ski kot krila res 3,6°, da rebri med seboj ne bosta
premaknjeni, itd. Sedaj izrežite smerni stabiliza¬
tor in krmilo iz B2, ju profilno zbrusite in na krmilo
zalepite vse potrebno, kot je narisano na načrtu;
prekrijte ju z japonskim papirjem in lakirajte z
vmesnim brušenjem, dokler ne bo površina glad¬
ka. Čisto spodnji del, ki pride v odprtino v letvici,
pustite hrapav in nelakiran, da bo lepilo bolje pri¬
jelo. Stabilizator v trup potisnite do spodnje letvice
in ga nanjo tudi prilepite. Na trup zalepite še obe
mizici, omejevalec hoda stabilizatorja in vse osta¬
lo, kar je narisano na načrtu. Zatem trup zbrusite.
Prerezi naj bodo eliptični, razen na zgornjem
delu, kjer pride krilo. Letvicama S 8x3 zaoblite
robove; nasploh vsepovsod ostre robove lepo
zaoblite, razen seveda na stikih, kjer robovi MO¬
RAJO biti ostri. Sedaj trup prekrijte z japonskim
papirjem in ga 5-krat prelakirajte z vmesnimi bru¬
šenji, da dobite gladek trup. Prišijte še smerno
krilo k stabilizatorju, ga povežite s kljukico in
model je narejen. Treba ga je le še sestaviti in
uravnati. Torej ga sestavite in mu z dodajanjem
šiber v drugi prekat določite težišče tako, da bo na
označenem mestu, to je na 57% globine krila.
Model še stehtajte — imeti mora vsaj 216g, koli¬
kor najmanj dovoljujejo pravila. Če ima manj, ga
še enkrat prelakirajte (prej pa seveda narahlo
zbrusite, da bo zopet gladek). Če ste model do¬
datno obtežili, mu morate morda znova določiti
težišče. Ko vse to uredite, v prekat s šibrami dajte
malo vate, da se šibre ne bodo premikale, in luk¬
njo zaprite s čepom — jaz za to uporabljam že
uporabljene naboje za strašilno pištolo. In še po¬
skusni let — model mora, če je pravilno uravnan,
pri metu iz roke v mirnem zraku leteti vsaj kakih
15—20 m daleč, in to brez kakršnihkoli znakov
»pumpanja« ali nestabilnosti.

Želim vam veliko uspeha in zadovoljstva pri iz¬
delavi in spuščanju modela.

TIM 4 • 84/85 1  35

136  TIM 4 »84/85

TIM 4 • 84/85 1  37

Matej Pavlič

Maketa
svetilnika z
utripajočo lučjo

Svetilnik je pomorsko svetilo na obali, grebenu ali
plitvini, ki rabi mornarjem za orientacijo tako po¬
noči kot tudi podnevi. Prvi znani svetilnik je bil
Pharos (izg. Faros), postavljen ob ustju Nila v
Aleksandriji. Projektiral ga je Sostrat iz Knida, do¬
grajen pa je bil okoli leta 280 pr. n. š. Posvečen je
bil bogovom — rešiteljem mornarjev in je tedaj ve¬
ljal za eno izmed svetovnih čudes. Visok je bil pri¬
bližno 120 metrov in ves iz marmorja. Svetlobo na
njegovem vrhu so dobili s kurjenjem smolnatega
lesa in verjetno tudi mineralnih olj. Vidna je bila z
razdalje 50 kilometrov, reflektirala pa so jo ogro¬
mna konkavna kovinska zrcala, ki jih je baje
skonstruiral Arhimed. Na ostankih Pharosajebila
v 15. stoletju zgrajena turška trdnjava Qait Bey.
V času, ko so Grki prišli na obale Jadranskega
morja, ni bilo več pomembnejšega pristanišča, ki
ne bi imelo svetilnika. Pravijo, da je tudi naš otok
Hvar dobil ime po prvih »pharosih«. Na začetku so
svetlobo na vrhu teh stolpov dobivali s kurje¬
njem grmad premoga v posebnih železnih ko¬
šarah, kasneje z gorenjem zemeljskega plina,
danes pa uporabljajo električno energijo. Pred

KOSOVNICA

vojno so bile žarnice 3000—4000 W, večina da¬
našnjih pa ima največ 1500 W. Potrebna jakost
svetlobe se dobi s posebnimi optičnimi elementi
in aparati. Navadno imajo novejši svetilniki kar
svojo električno centralo za pridobivanje elek¬
trične energije. Luč se v določenih časovnih inter¬
valih ugaša in prižiga. Vidljivost posameznega
utripa je odvisna od oddaljenosti opazovalca,
vendar izkušnje kažejo, da mora biti najkrajši, še
opazen utrip, daljši od 0,25 sekunde. Svetilniška
luč utripa zato, da je slučajno ne bi zamenjali s
kakšnim drugim izvorom svetlobe.

Poleg svetlobnih naprav so moderni svetilniki
opremljeni tudi z močnimi sirenami, s katerimi
oddajajo zvočne signale. Večji svetilniki imajo
svoje sprejemno-oddajne in radarske postaje, s
pomočjo katerih v primeru slabega vremena in
vidljivosti vzpostavljajo zvezo z ladjami in jim da¬
jejo informacije o nadaljnji plovbi. Seveda je za
vse to potrebna posebej izšolana posadka svetil¬
ničarjev (1 do 5, navadno z družinami), ki imajo v
stolpu opremljene vse potrebne službene in pri¬
vatne prostore.

138  TIM 4 • 84/85

TIM 4 • 84 85 139

ir

140  TIM 4 •84/85

Brez svetilniške službe bi bil pomorski promet
najbrž precej bolj negotov in nevarnejši, kot je
sicer.

Orodje

Za izdelavo boste potrebovali rezljačo, vrtalnik s
svedri 0,8, 1 in 4 mm, rašpo, OLFA nož, škarje,
kombinirke, izvijač, spajkalnik s priborom, lepilo
Neostik in Mekol, brusni papir, čopič in tempera
barve, vodoodporni flomaster in plitvo plastično
posodico.

Material

Izbira materiala je precej poljubna, vendar boste
potrebovali največ 5mm debele vezane plošče,
nekaj 10mm debele smrekovine, tanjši in debe¬
lejši karton, papir, kamenčke, mavec, 1 m tanke
bakrene mehke žice za povezave in še kaj, kar je
že itak napisano v kosovnici. Ves potreben mate¬
rial za izdelavo multivibratorja boste brez proble¬
mov dobili v vsaki specializirani trgovini z elek¬
tronskim materialom.

Izdelava svetilnika

Gradnje se lahko loti tudi začetnik, saj je načrt do¬
volj podroben. Najprej si poiščite osnovno ploščo
(1), katere velikost, obliko in debelino si lahko
sami izberete, vendar naj ne bo manjša od tiste v
načrtu, saj bo svetilnik sicer nestabilen. Izvedba
škatle za baterije in stikala v načrtu namenoma ni
podrobneje opisana, saj je odvisna od oblike in
velikosti »zemljišča«, ki ga boste naredili. Breg do
morja je najlaže narediti iz kamenčkov in mavca
ali plastofila, ki ga lahko dalj časa oblikujete. Ves
nepokriti del plošče (1) prebarvajte z modro
barvo, še bolje pa je. če čez njo položite še tanko
stekleno ploščo. Seveda je to najbolje narediti že
na začetku. Del 5 je iz kosa debelejše deščice, ki
jo oblikujete v kvader s potrebnimi merami. S
strani prilepite še stopničko (4), nad njo pa boste
kasneje s tušem narisali vhodna vrata. Iz 10 mm
debele smrekovine izrežite spodnjo ojačitev
stolpa (6), jo nekoliko konusno obrusite in z Neo-
stikom prilepite na sredino dela 5. Sedaj s 4 mm
debelim svedrom prevrtate skozi dele 3, 5 in 6
luknjo za žički, ki bosta vodili od vezja k bateriji in
stikalu, ki ga namestite na kakšno skrito mesto v
podstavku. Iz tankega aluminija po sliki oblikujte
nosilec ploščice tiskanega vezja (7), vanj izvrtajte

4 luknje in ga z vijakoma (8) takoj privijte na nje¬
govo mesto. Del 10 je iz enakega materiala kot
del 6, le da ima luknjo v sredini. Tudi tega obrusite
nekoliko konusno, nanj z Neostikom nalepite iz
vezane plošče izžagan balkon (11), vanj pa še
preluknjan in nekoliko znižan plastičen pokrovček
stekleničke za zdravila (npr. Redergin), ki jo boste
gotovo kje našli. Iz koščka kartona, ki ga prej pre¬
lepite z aluminijasto folijo, izrežite odbojno steno

(16) , jo nekoliko ukrivite in zalepite v del 13 (s
svetlečo stranjo navznoter). Na kontakta grla za
žarnico (14), ki mora biti brez (!) podnožja, pri-
spajkajte dva 40cm dolga konca žice in ju priti¬
snite skozi dela 13 in 10. Grlo predtem vlepite v
20 mm dolgo plastično cevčico, če pa te nimate,
uporabite ravno tako širok trak papirja, ki ga več¬
krat tesno ovijete okrog grla in sproti lepite. Dob¬
ljen del nalepite na sredino pokrovčka (13), nato
pa iz tršega kartona izrežite balkonsko ograjo
(12), jo nalepite na rob dela 11, stik pa obrusite s
finim brusnim papirjem. V grlo sedaj lahko že za¬
vijete žarnico (Ž) in čeznjo poveznite stekleničko

(17) . Na šeleshamer s skice prerišite v pravi veli¬
kosti del 9, pustite še 15 mm roba, vse skupaj z
ostrim nožem izrežite, nekoliko ukrivite preko
okrogle palice, nato pa z Mekolom zlepite po vsej
dolžini. Na obeh straneh primerjajte velikost odpr¬
tine z ojačitvama 6 in 10. Stolp mora namreč te¬
sneje nalegati na ojačitve. Verjetno bo stolp iz ene
plasti papirja premehak, zato ga utrdite s še nekaj
plastmi tanjšega risalnega papirja, vendar morate
stične robove vedno zbrusiti, da se bodo kar naj¬
manj videli. Uporabite lahko tudi trakove rdečega
in belega papirja, s katerimi naredite obroče, kot
jih imajo pravi svetilniki. Najbolje je stolp in ostale
dele prebarvati z gostimi tempera barvami, okna,
vrata in fuge med kamni pa narisati s tušem, ven¬
dar je to, kot tudi ureditev okolice svetilnika, stvar
vaše domišljije in spretnosti. Za vse tiste, ki na
svetilniku nočejo utripajoče lučke, je delo na tem
mestu končano, vse ostale pa čaka še

izdelava tiskanega vezja
multivibratorja

Multivibrator (skica 1) je nekakšen oscilator, ozi¬
roma generator izmeničnega toka, katerega frek¬
venca je odvisna od velikosti uporov in kondenza¬
torjev, zato se mu reče tudi RC oscilator. Sestav¬
ljata ga vedno dva transistorja v protifazni zvezi.
Če kapacitivnost kondenzatorja povečamo, se
frekvenca (število utripov žarnice na časovno

TIM 4 • 84 85 1  41

Slika 3

enoto) zmanjša, če pa kapacitivnost zmanjšamo,
se frekvenca poveča. Vrednosti posameznih
elementov lahko izbirate v zelo širokih mejah,
vendar bo rezultat z nekako srednjimi vrednostmi
najboljši. Vezje je zelo enostavno in ga naredite
na ploščici pertinaksa z merami 40 x 60 mm. Na
očiščeno in razmaščeno ploščico (očistimo jo z
Vimom) z vodoodpornim flomastrom narišite po¬
vezave, kot jih vidite na skici 2. Ploščico potem z

bakreno stranjo navzgor potopite (!) v tekočino, ki
je sestavljena iz treh delov vode, solne kisline in
vodikovega peroksida. Jedkajte v plastični, ste¬
kleni ali emajlirani plitvi posodici in po možnosti na
odprtem, zračnem prostoru. Ko nezaščiteni baker
izgine, ploščico operete v vodi, osušite, očistite z
alkoholom ali acetonom, s svedrom 0,8 ali 1 mm
in 4 mm izvrtajte vse luknje za elemente in pritrdi¬
tev, na koncu pa ploščico še zbrusite z zelo finim,
že nekoliko izrabljenim brusnim papirjem. Ba¬
krene povezave lahko še zaščitite pred oksidira-
njem, in to s kolofonijo, raztopljeno v čistem alko¬
holu. Sedaj prispajkajte elemente na vezje, in
sicer najprej upore in žičke, nato kondenzatorja,
na koncu pa še transistorja (skica 3). Z majhnima
vijakoma in maticama pritrdite vezje na nosilec
(7), preverite delovanje, nato pa na dela 6 in 10
zalepite stolp (9). S tem je 35cm visoka maketa
svetilnika končana, vsaj moji predlogi se tu neha¬
jo.

Upam, da je pred vami ličen izdelek, ob katerem
ste si nabrali zopet novih izkušenj s področja mo¬
delarstva in elektronike.

142  TIM 4 • 84/85

Bojan Rambaher

Parni vrtiljak

Za tiste, ki radi eksperimentirajo, ter za tiste, ki
radi brskajo po starih načrtih, objavljamo navodilo
za izdelavo starinskega parnega vrtiljaka. Če ste
dovolj potrpežljivi, da ga boste uspešno sestavili,
poskušajte razvozlati uganko, zakaj se vrtiljak vrti
in si zapomnite fizikalne zakonitosti poskusa.
Pazljivo navrtajte dve surovi jajci in ju posesajte,
ali pa navrtajte oba konca jajca in vsebino izpihaj¬
te, potem pa eno odprtino neprodušno zalepite.
Poglejte si sliko in nato napravite za vsako jajce
žičnato ležišče. Zgoraj napravite obešalnik, spo¬
daj pa dve kljukici, na kateri boste s pomočjo žič-
natega obroča z zankicama obesili naprstnik.
Poiščite ustrezno steklenico in jo zamašite s plu¬
tovinastim zamaškom. V zamašek zapičite moč¬
nejšo iglo tako, da se bo lahko neovirano vrtela
okoli svoje osi. Na iglo pazljivo nataknite še drug
plutovinast zamašek, v katerega zapičite, kot vi¬
dite na naši sliki, dve lažji vilici pod kotom 180°, ali
pa si namesto vilic sami izmislite in ustrezno pritr¬
dite kakšno drugačno prečko vrtiljaka.

Sedaj na to prečko obesite jajčni lupini in ju pri¬
bližno do polovice napolnite z vodo. To najlaže
napravite tako, da vodo segrejete in lupino vanjo
potopite — z lahkoto bo vsrkala vodo — ali pa si
pomagajte z manjšo injekcijsko iglo. Obesite lu¬
pini v ležišči tako, da bosta obe odprtini obrnjeni v
isto smer. V naprstnik nalijte špirit in ga prižgite.
Kmalu nastane para, ki sili skozi odprtini v lupinah
in ju tako zavrti okoli steklenice. Ko izpari vsa
voda, se vrtiljak ustavi. Toliko za nasvet, sami pa
si lahko vašo igračko olepšate in izboljšate.

1. Majhna toda učinkovita

Jernej Bbhm

Nekaj za
očetov avto

Saj poznate tisto znano Parkinsonovo pravilo:
»Če gre lahko kaj narobe, potem bo šlo narobe.«
Ljudje postajamo vse bolj raztreseni in pozabljivi,
morda se že kar preveč navajamo na to, da na¬
mesto nas mislijo in delajo avtomati in prav rado
se zatakne povsod tam, kjer ni takega sužnja na
straži.

Povejmo z besedami nalogo, ki jo začenjamo:
prav rado se zgodi, da oče (tudi mama ni izjema)
pozabi ugasniti luči na avtu. Akumulator se v
takem primeru lahko preveč izprazni, kar ima
lahko neprijetne posledice, posebno če se to več¬
krat zgodi. Kaj kmalu bo potrebno akumulator
zamenjati. To pa ni poceni. In če se korenito ne
spremeni navad, je v nevarnosti tudi novi akumu¬
lator.

Svinčeni avtomobilski akumulatorji ne prenesejo
(v primerjavi npr. z Ni-Cd) globokih praznenj (sul-
fatacija). Pametno je torej, da namestimo v avto

TIM 4 • 84/85 143

2. Minifon piskalo

napravico, ki bo raztresenega vsaj opozorila, naj
vendarle ukrepa. Investicija je majhna v primer¬
javi s ceno novega akumulatorja in verjetno ne bo
težko prepričati očeta, da finančno podpre pro¬
jekt.

Alarmno napravo za pozabljene luči lahko kupimo
tudi v trgovini (bencinski črpalki). Ena izmed njih
se imenuje MINIFON. Ta ima (za moje pojme)
eno bistveno pomanjkljivost, da ne zna ločiti »po¬
zabljivosti od namere«. Naj pojasnim težavo mini-
fona. S svojim predirljivim zvokom se oglasi tudi
takrat, ko hote prižgemo parkirne luči. Prepričan
sem, da nihče ne bi »pustil« tako cvilečo stvarco
samo v avtu, še manj pa jo dalj časa prenašal. V
tem primeru sta možnosti dve: izključiti parkirne
luči ali cvilača. Bilo bi nevarno (kaznivo) utišati
cvilača s tem, da ugasnemo parkirne luči takrat,
ko te potrebujemo. Pri drugi varianti moramo po
končanem nočnem parkiranju ponovno vključiti
alarmno napravo, kar pa lahko pozabimo, in krog
je zopet sklenjen. Praktično s tako vgradnjo
nismo veliko pridobili. Pa je potrebno le še malo,
da bi alarmna napravica postala uporabna. Ideja
je v tem, da se oglasi le za nekaj trenutkov (5 do
10 sekund) po nastali alarmni situaciji. To bo do¬
volj za pozabljivce, da ugasnejo luči in hkrati spre¬
jemljivo (nepotrebno) dejanje ob zaukazanem
prižiganju parkirnih luči.

Tabela 1. Tabela stanj

Timovo vezje

Na 1. sliki vidimo teoretično vezje. Je silno pre¬
prosto, tipično šolsko vezje, ničkolikokrat pre¬
izkušeno monostabilno vezje. Morda bo kdo ob
tem razočaran, ker bi se hotel morda spoznati z
vezji, ki uporabljajo modernejšo tehnologijo. Ver¬
jemite, da bi ubral to pot, če bi pri nas lahko kupili
take elemente. Našo nalogo lahko realiziramo v
sprejemljivi obliki tudi z domačimi elementi. In
tako tudi začetniki ne bodo ostali praznih rok.
Konec koncev pa sem mnenja, da je pri tovrstnih
prispevkih zanimiva tudi sama ideja.

Opis delovanja, ki sledi v vrsticah do naslednjega
poglavja, lahko tisti, ki sem jih razjezil s shemo,
preskočijo. Toda zavedati se morajo, da v sploš¬
nem ne bi bilo drugače tudi pri zahtevnejšem
vezju. V opisu bi zapisal, da npr. integrirano vezje
opravlja tako in tako logično funkcijo. Tudi transi-
stor v našem primeru opravlja neko (sicer eno¬
stavno) logično opravilo. Pojdimo torej k opisu.
V normalnem stanju vezje ni priključeno na napa¬
janje (akumulatorsko napetost). Ko pa vključimo
(parkirne) luči in hkrati še zaklenemo volan, se ta
priklop zgodi. Transistor T1 je v tem trenutku
zaprt, ker je kondenzator C1 v njegovi bazi popol¬
noma prazen (U = 0). Tok skozi upor R2 teče le v
bazo transistorja T2 in je dovolj velik, da ga po¬
polnoma odpre. Transistor T2 (proga kolektor—
emitor) se obnaša kot vključeno stikalo. Na ele¬
mentu B (cvilaču) se pojavi polna napajalna na¬
petost, tako da se ta oglasi z vso svojo močjo.
Kondenzator C1 se vztrajno polni in ko napetost

144  TIM 4 • 84/85

na kondenzatorju doseže določeno vrednost, se
stvari začno dramatično spreminjati. Transistor
T1 začne prevajati. Bazni tok transistorja T2 se
neprestano zmanjšuje za vrednost toka v kolektor
transistorja T1. Ko končno preneha teči, je transi¬
stor T2 popolnoma zaprt. S tem je prekinjen na¬
pajalni tokokrog elementu B. Dolžino akustičnega
alarma določa predvsem časovna konstanta
R1C1.

Tabela 2. Priključna kontakta za Timovo alarmno
napravo

Slika 3. Tiskano vezje

Še en problem moramo rešiti. Ko ugasnemo luči
(prekinemo napajanje), se mora vezje v čim kraj¬
šem času pripraviti na morebitno novo operacijo.
(Prav lahko neopazno, po neprevidnosti ponovno
vključimo luči.) V tistem kratkem času, ko je sti¬
kalo prekinjeno, se mora kondenzator C1 izpraz¬
niti. To praznilno pot predstavlja serijska vezava
diode D1 in upora R3. Zadostuje časovna kon¬
stanta reda 0,1 sekunde.

Celotno vezje je dimenzionirano tako, da je nje¬
gova tokovna poraba zanemarljiva (v primerjavi s
porabo luči). Tudi eventualna okvara vezja nika¬
kor ne bo ogrozila akumulatorja.

Na sliki št. 2. vidimo principialno priključitev alar¬
mne naprave v električno napeljavo-avtomobila.
Stikalo S1 je večpoložajno in je povezano s klju¬
čavnico na volanu. To stikalo veže v položaju, ko
je volan zaklenjen, točko B preko zelo majhne
upornosti različnih električnih porabnikov avto¬
mobila na maso ož. minus pol akumulatorja.
Drugo priključno točko (A) priključimo s stikalom

Slika 4. Razporeditev elementov

Seznam elementov _

C1 elektrolitski kondenzator 100 uF, 15 V
R1 1/8 W upor 680 k
R2 1/8 W upor 100 k
R3 1/8 W upor 1,2 k
R4 1/8 W upor 22 k

T1 transistor BSJ 36 (ali ustrezen NPN transistor)
T2 transistor BSJ 36 (ali ustrezen NPN transistor)
D1 dioda BA 511 (ali ustrezna silicijeva dioda)

D2 dioda BA 511 (ali ustrezna silicijeva dioda)

B minifon _

TIM 4 • 84/85 145

S2 na pozitivni pol, ko prižgemo iuči. To je tudi
edina možna kombinacija stikal S1 in S2, ko se
mora oglasiti alarm. V tabeli 1 so zajete še vse
ostale možnosti. Dioda D2 preprečuje (v stanju c)
nedovoljen alarm in hkrati zaščiti vezje pred in¬
verzno napajalno napetostjo.

Izdelava

Za piskalo B v Timovi izvedbi alarmne naprave
uporabimo že omenjeni minifon. Tiskano vezje
izdelamo po sliki št. 3. Nanj zalotamo vse ele¬
mente vezja ter priključni žici minifona ter napaja¬
nja.

Kot piskalo lahko uporabimo tudi rele (npr. Iskrin
PR-15), ki ga vežemo kot zvonec (navitje v seriji z
mirovnim kontaktom). Obstaja tudi možnost upo¬
rabe miniaturnega zvočnika ali telefonske slu¬
šalke s tem, da dogradimo primerno astabilno
vezje kot generator tona.

Testiranje

Izdelek testiramo oz. preiskusimo tako, da ga
priključimo na 12-voltni izvor napetosti (avtomo¬
bilski akumulator). Če smo vse pravilno izvedli, se
bo napravica v naše veselje oglasila in nekako po
5 sekundah utihnila. Delovanje praznilne veje
(diode D1 in upora R3) preverimo s tem, da za
kratek hip odklopimo napajanje.

Če se alarm ne oglasi, najprej preverimo polari-
teto minifona. V ta namen kratko vežimo (s pince¬
to) kolektor in emitor transistorja T2. Če se nič ne
zgodi, potem moramo med seboj zamenjati
modro in rdečo žico minifona.

Če še potem ne bo šlo, je nekaj resno narobe v iz¬
delku in le nadvse skrbno preverjanje vas reši iz
zagate. Predvsem preverite orientacije transi-
storjev in diod. Morda je napaka pri polariteti kon¬
denzatorja?

Priključitev

Timovo alarmno napravo pritrdimo z vijaki pod
armaturno ploščo avtomobila. Pri tem pazimo, da
se elektronske komponente ne dotikajo kovinskih
delov.

Še pred tem določimo priključni točki. To ne bo
težko, če smo razumeli sporočilo s slike št. 2. Naj¬
hitreje pa ti dve točki določimo s pomočjo tabele 2,
ki je delno povzeta iz navodil za minifon.
Priključni žici alarmne naprave opremimo kar s
standardnimi avtomobilskimi priključki, ker potem
lahko uporabimo posebne kontaktne vmesnike
za večkratno povezavo. V tem primeru ni po¬
trebno v ničemer spreminjati električne napeljave
v vozilu. Te kontakte, ki omogočajo priključitev do
treh žic na eno kontaktno mesto, kupimo v isti tr¬
govini kot minifon. Prepričan sem, da s boste
znašli. Pa mnogo zabave!

Vukadin Ivkovič

Medved Jaka
na gugalnici

V hladnih jesenskih dneh gugalnice počasi zgine-
vajo iz naših parkov. Delavci jih odstranjujejo in
spravljajo preko zime. Dobre konzervirajo, po¬
škodovane pa najprej popravijo, nato pa tudi te
shranijo, tako da vas bodo pomladi pričakale pri¬
pravljene. Mogoče vas bo elektronska igračka, ki
jo bomo spoznali danes, spomnila na poletne dni,
ki ste jih preživeli v parkih, mogoče pa vas bo
princip igračke »medved Jaka na gugalnici«
vzpodbudil, da boste na istem načinu delovanja
naredili kakšno drugo igračko.

Videz igračke je na sliki 9, električno vezje pa je
na sliki 10.

Na postavku (1), ki je pravzaprav škatla, je pritrjen
nosilec gugalnice iz bakrene žice debeline 5mm,
zvit pa je v obliki velike grške črke gama (2). Z
močno nitjo (3) dolžine okoli 240 mm je na ta no¬
silec pritrjena deščica (4), kot lepo vidimo na sliki
9. Na deščico je z lepilom (oho) pritrjen medvedek
Jaka ali kakšna druga podobna plastična oziroma
plišasta figurica. Na spodnji strani deščice pa je
ploščati magnet velikosti 30 x 10 x 5 mm. Če gu¬
galnico le enkrat zanihamo, bo nadaljevala z ni¬
hanjem zelo dolgo, lahko tudi po nekaj mesecev.
Na prvi pogled se vam bo to zdelo nelogično, ker
je v nasprotju z zakoni fizike. Če dobro pomislite,
se boste spomnili, da vas je na gugalnici oče, sta¬
rejši brat ali kdo drug vedno potiskal, ko se je gu¬
galnica začela zaustavljati. Pri vsaki gugalnici se
namreč pojavlja sila trenja in tudi zračnega upora.
Če izgube energije zaradi tega ne nadoknadimo
iz zunanjega izvora (na primer oče ali brat), se bo
amplituda guganja zmanjšala, dokler se ne bo
gugalnica povsem zaustavila.

146  TIM 4 • 84/85

Princip delovanja

V podstavku, ki je osnova igračke, je nameščeno
elektronsko vezje s tranzistorjem, ki deluje kot sti¬

kalo (slika 9). Kadar je magnet, ki je pod medved¬
kom, daleč od tuljav L1 in L2, transistorT ne pre¬
vaja (je zaprt). Ko pa se magnet približuje tuljavi,
njegovo magnetno polje seka ovoje tuljave L1 in
v njih inducira električno napetost. Transistor T
prične prevajati in skozi ovoje tuljave L2 prične
teči enosmerni tok iz baterije, ki napaja napravico.
Elektromagnetno polje, ki se pojavi, ko prične
skozi tuljavo teči električni tok, deluje na stalni
magnet in ga pospešuje.

Ko stalni magnet preide sredino tuljave, preide
transistor iz prevodnega v zaprto stanje. Elektro¬
magnet je izključen, nihalo pa nadaljuje svoje gi¬
banje zaradi vztrajnosti.

Pri spoznavanju delovanja te igračke smo prišli
do novih pojmov: magnetizem, elektromagneti-
zem, indukcija itd. Verjetno se vam je od vsega
tega zavrtelo v glavi, prav tako, kot se vam zavrti,
če se predolgo gugate na gugalnici ali vrtite na vr¬
tiljaku. Poglejmo si neznane pojme malo bliže, da
se vam glava zbistri.

Vemo, da neke vrste železa in razne njegove zli¬
tine privlačijo ali odbijajo železne predmete, ko so
dovolj blizu. Ta lastnost se imenuje magnetizem.
Magnet ima dva pola — N in S (severni in južni,
enako kot zemlja). Prostor, v katerem je delova¬
nje magneta moč zaznati, se imenuje magnetno
polje. Magnetizem je posledica posebne razpo¬
reditve atomov in molekul v snovi. Podobni mag¬
netni pojavi pa nastanejo tudi pri tuljavi iz bakrene
žice, kadar skozi njo teče električni tok — privlači
železo in ima dva pola. Če električni tok izključi¬
mo, ta pojav preneha. Taka tuljava se imenuje
elektromagnet, pojav pa elektromagnetizem. Na
sliki 11 sta narisana naravni magnet (A) in elek¬
tromagnet.

Prednost elektromagneta pred naravnim magne¬
tom je velika. Jakost elektromagneta je odvisna
od velikosti električnega toka in števila ovojev —
produkt imenujemo amper-ovoji. Pri elektromag¬
netu lahko zamenjamo polariteto (položaj polov) s
spremembo smeri električnega toka, kar pri obi¬
čajnih magnetih ni mogoče. Elektromagnet pred¬
stavlja enega osnovnih elementov sodobne elek¬
trotehnike, uporablja pa se v relejih, električnem

TIM 4 • 84/85 147

zvoncu, telefonu, električnih sklopkah, elektro¬
motorjih, generatorjih, pri daljinskem upravljanju
itd. Elektromagnet je sestavljen iz tuljave, to je
izolirana bakrena žica, in jedra (iz mehkega žele¬
za).

Kadar se v tuljavo potiska ali izvlači jedro iz na¬
ravnega magneta, prične skozi ovoje tuljave teči
električni tok. Isto se pojavi, če namesto stalnega
magneta uporabimo elektromagnet (tuljava,
skozi katero teče električni tok). Ta pojav imenu¬
jemo elektromagnetna indukcija. Ker izmenični
tok ustvarja izmenično magnetno polje, se bo tok
induciral tudi brez premikanja tuljave-magneta.
To odkritje je tako pomembno za elektrotehniko,
da se uporablja v veliki večini naprav: v transfor¬
matorjih, televiziji, radiu itd.

Vrnimo se sedaj k našemu medvedu Jaki. Ne po¬
zabite, da se bo medvedek gugal, mora biti raz¬
mik med naravnim magnetom in tuljavo čim
manjši, največje lahko 5mm, pravilna pa mora biti
tudi orientacija magneta. Za to igračko lahko upo¬
rabite dva magneta iz starega elektromotorčka.

Izdelava naprave

Za izdelavo lahko uporabimo, kot smo že dejali,
dva magneta iz starega elektromotorčka. Za tran-
sistor lahko vzamemo katerikoli NF (nizkofrek¬
venčni) transistor tipa PNP, na primer AC 553, AC
128, AC 188 ali podobne. Dioda je lahko katera¬
koli germanijeva, na primer AA 131. Za napajanje
uporabimo dve bateriji z napetostjo 1,4 V, vezani
zaporedno.

Telo tuljave naredite iz izolacijskega materiala
(na primer kartona). Njegov notranji premer je
20mm, dolžina pa prav tako 20 mm. Z obeh strani
sta stranici s premerom 40mm. Tuljavo navijamo
hkrati z dvema žicama, dokler ni karton popol¬
noma povit. Žica je bakrena z lak izolacijo, pre¬
mera 0,1 do 0,15mm. Pričetek enega in konec
drugega navitja zvežemo skupaj in na ta konec
pride emitor transistorja T. Ostala dva konca pa
povežemo, kot je narisano na skici vezja na sliki
10 .

Ta princip lahko uporabimo tudi pri mehanskih
stenskih urah z nihalom namesto vzmeti ali uteži.

Inovator

V današnjem članku smo spoznali naravni mag¬
net, elektromagnet, elektromagnetno polje in
elektromagnetno indukcijo. Na osnovi novega
znanja smo znali narediti in razumeti delovanje
elektronske igračke »medved Jaka na gugalnici«.

Naloga

Princip delovanja te elektronske igračke ima zelo
široko uporabo. Izkoristite to znanje in naredite
novo igračko ali uporabno napravo.

Najboljše odgovore bo uredništvo TIM nagra¬
dilo.

maketarstvo

Klemen Grčar

Fotografije Vojko Flegar

Letov

Š.328

Letov Š. 328 ni bilo majhno letalo, zato je tudi ma¬
keta zahtevna. Nadaljujemo z delom. S skalpe¬
lom in brusnim papirjem se lotimo stičnih robov na
trupu, morebitne razpoke zapolni mo s kitom .Trup
znova odložimo in se lotimo priprave ostalih
delov.

Letov Š. 328 je ena od prvih maket češkoslovaške
tovarne KP in začetniške hibe so najbolj opazne
na opornicah, ki so odtisnjene v premiku. Z ostrim
skalpelom obrežemo opornice »N« konstrukcije
(dela št. 30) in jih dobro obrusimo. Spojnico krilc
(del št. 31) raje zavržemo in si nad svečo izde¬
lajmo malce tanjšo, ki jo zalepimo šele potem, ko
smo zalepili gornje krilo. Iz debelejšega kartona
izdelamo šablono s kotom 65°, ki jo bomo upora¬
bili pri lepljenju kril na opornice. Opornici je po¬
trebno v konicah nekoliko skrajšati, koliko, morate

148  TIM 4 • 84/85

oceniti sami. Opornice »N« zalepimo in počaka¬
mo, da se dobro zlepijo s podlago, medtem pa se
lotimo podvozja in motorja.

Aerodinamični prstan motorja obrusimo in mu
odrežemo izpušne cevi. Z elise in motorja ostr¬
gamo plastiko in z okroglo pilo pripravimo ležišče
osi elise. Motor (del št. 2) potisnemo v prstan, lep¬
ljenje skoraj ni potrebno, če nismo odrezali pre¬
več plastike. Motor obarvamo kovinsko črno in
mu dodamo izpušno zvezdo (del št. 1), ki jo po¬
barvamo z mešanico črne in bronze. Os elise za-
talimo z razgreto konico noža ali glavico žeblja.
Neizkušenemu in predvsem nepazljivemu make-
tarju se kaj hitro prikrade konstrukcijski dodatek,
kot so izpušne cevi na napačnem mestu, na¬
pačno pritrjen motor in poševno zalepljen motor v
aerodinamičnem prstanu. Vsi tisti, ki ste storjene
napake opazili šele zdaj, se zlahka rešite iz ne¬
ljube pasti tako, da porežete zobce na trupu leta¬
la, izpušne cevi pa zalepite na pravo mesto. Po¬
drobno si oglejte načrt v prejšnji številki Tima.

Kraka izpušne cevi objemata glavo motorja in
zato ne smete zalepiti dela št. 1 tako, da ta s kraki
izpušne cevi prekrije prostor med glavami motor¬
ja.

Priprava podvozja kopenske verzije Š. 328 terja
le nekaj strganja s skalpelom in temeljito brušenje
koles. Precej težav pa bo s hidro verzijo. Plovce
zalepimo in obdelamo tako, kot trup letala. Zuna¬
nji »N« opornici plovcev sta občutno predebeli in

TIM 4 • 84 85 149

Slika 3. Š. 328 iz letalske šole v Olomouc-Holice,
pomlad 1940

Oznake polkov v češkoslovaškem vojnem letalstvu

1. Črno na belem: 1. polk, Praga, 1924—1931

2. Modro na belem: 4. polk, Hradec Kralove,
1931—1938

3. Rdeče na belem: 6. polk, Praga, 1931—1938

4. Črno na belem: 2. polk, Olomouc, 1924—1931

5. Modro na belem: 2. polk, Olomouc, 1931—1938

6. Rdeče na belem: 5. polk, Brno, 1931—1938


7. Črno na belem: 3. polk, Nitra, 1924—1931

8. Rdeče na belem: 3. polk, Piestany, 1931—1938

9. Belo na modrem: 1. polk, Praga, 1931—1938

zato ju na brusnem papirju dobro stanjšamo. No¬
tranje opornice imajo neprijetno brazdo, ki jo je
potrebno pazljivo odstraniti. Trda roka in naglica
botrujeta zlomu krhkih delov. Konice vseh delov
nekoliko priostrimo. Iz kartona si pripravimo ša¬
blono. (Glej skico 1.) Če je le mogoče, pri lepljenju
uporabljamo dvokomponentno lepilo, ki daje spo¬
jem potrebno trdnost. Najprej zalepimo dela št. 49
in 50 pod pravilnimi koti, ki jih oklepajo opornice
(dela št. 47 in 48). Na plovcih dodamo še krmila in
sidriščne kljuke.

S pomočjo šablone zalepimo gornje krilo in ko se
to dobro sprime z opornicami, dodamo še opor¬
nice na trupu (deli št. 33). Če smo izrezali krilca,
jih zdaj zalepimo in povežemo s spojnico, ki smo
jo izdelali sami (sicer pa dela št. 31). Pri obdelavi
krila smo odrezali ročaje, ki jih dodamo zdaj, le da
smo jih izdelali iz plastične niti. Na repu letala pri¬
lepimo smerno krmilo in krilca na višinskem krmi¬
lu, dodamo drsno coklo (del št. 40), oziroma ro¬
čaja (del št. 51) na hidro verziji.

Na trup zalepimo podvozje oziroma plovce z
vezno konstrukcijo in odložimo maketo. Ko lepilo
prime, dodamo še motor, pito cev na desni polo-

1  50  TIM 4 • 84/85

vici gornjega krila, venturi cev na desnem boku
trupa, ostrogo in anteno na levi strani trupa.
Seveda ne smemo pozabiti na hladilnik (dela št.
38 in 39) in pozicijske luči, ki jih natančni maketar
izdela sam, ker so priložene prevelike in napačno
oblikovane. Spretni pa izdelajte novo lafeto za mi¬
traljeza v kabini strelca.

Ker smo odločitev o tem, katero verzijo bomo
zgradili, že sprejeli, ne bomo zgubljali časa z izbi¬
ranjem barvne sheme. Izbirali ste lahko med tremi
letali Š. 328, kijih ponuja načrt sestavljanke, mi pa
vam nudimo še štiri možnosti. Sami smo izbrali
dve.

Hidro verzija, Letov Š. 328. Iv, je letala tudi na
nebu Boke Kotorske, zato so nam letala, ki so po¬
vezana z zgodovino letalstva v naši domovini, v
posebno veselje. Š. 328. Iv je bil obarvan s stan¬
dardno kaki (zeleno rjavo) barvo češkoslova¬
škega letalstva. Na ovitku pokrova sestavljanke
so na ilustracijah podani približni toni teh barv.

Letov Š. 328. Iv na naslovni ilustraciji je malce
preveč zelen. Plovci in vezna konstrukcija so sre¬
brne barve, ki pa se loči od srebrnih spodnjih po¬
vršin kril. Slednja so nesvetleča, medtem ko so
plovci v barvi rahlo oksidiranega aluminija. Ka¬
bino opašemo z rjavo usnjeno obrobo. Na eliso
naslikamo imitacijo lesa in konice pobarvamo s
kaki barvo. Prednje robove elise ojačamo s tanko
kovinsko ščitno oblogo. Izpušne cevi pobarvamo
z barvo ožgane kovine in na koncu pobarvamo še
pozicijske luči v standardnih barvah, levo —
rdeča, desno — zelena, na repu — bela.
Kopenska verzija je nastala kot Š. 328 v službi
bolgarskega letalstva. Letalo s temno zelenimi
zgornjimi površinami in svetlo modrimi spodnjimi
površinami je nosilo rumene razpoznavne ozna¬
ke, ki so bile značilne za nemška letala in letala
zaveznic Tretjega rajha na ruskem bojišču. Iz
predvojne tribarvnice (bela, zelena, rdeča) je na
smernem krmilu nastala dvobarvnica, kjer je ze-

TIM 4 • 84/85 1  51

Slika 9. Letov Š. 328 bolgarskega letalstva

Slika 10. Letov Š. 328. Iv, ki so ga preizkušali na po¬
ligonu češkoslovaške vojske v Boki Kotorski

stavljati dobre makete. Iz omehčane plastike raz¬
tegnemo tanke niti, ki pa so še vedno tako debele,
da v zaželeni dolžini ostanejo vodoravne. Če se
prijete s pinceto upogibajo in lomijo, so pretanke.

V primerni debelini se konice niti v lepilu omehča¬
jo. Lepilo nanesemo s konico bucike na oba
konca niti in pri tem pazimo, da se za lepilom ne
vlečejo neprijetna vlakna. Maketo pripravimo
tako, daje med pritrjevanjem niti ni potrebno pre¬
mikati. Nit pritrdimo najprej na višje ležeči točki,
lepilo je še vlažno in se hitro oprime podlage.
Stična mesta ostrgamo, ker je spoj s plastiko trd¬
nejši. S pinceto pritrdimo še drugi konec niti in z
glavico bucike pritisnemo konico niti ob podlago.

V lepilu omehčana nit se plosko vda pritisku in
trdno sprime s podlago. Letov Š. 328 ima vzpo¬
redno parno žično vezavo, ki jo je mogoče razbrati
s fotografije (slika 3). V pomoč vam v nasvetih za
maketiranje objavljamo skice različnih faz v pritr¬
jevanju žičnih trdnostnih vezi.

V prihodnji številki se bomo srečali z letalom Avia
S-199.

Slika 6. V trup letala trdno zalepimo instrumentalne
plošče in dodamo nekaj podrobnosti.

Slika 7. Krmilne površine izrežemo in jih obrusimo.

Slika 8. Brez žične vezave je maketa kot ptič brez
perja.

lena prekrilo belo polje. Vse oznake so narisane
na film in nanesene kot nalepke. Za izdelavo to¬
vrstnih nalepk lahko uporabite ostanke neporab¬
ljenih nalepk. Številka, ki označuje letalo, se po¬
javi tudi na spodnji desni polovici krila v črni barvi.
Bolgarska oznaka pa je belo polje s črnim »X« in
črno obrobo.

Dvokrilnim letalom dajejo žične povezave med
krili poseben pečat in brez njih si ni mogoče pred¬

1  52  TIM 4 • 84/85

Klemen Grčar

Nasveti
za maketarje

1. Plastiko segrejemo nad plamenom. Omeh¬
čano umaknemo plamenu in jo počasi razteg¬
nemo v želeno debelino. Odrežemo izbrano dol¬
žino. Izberemo debelino niti, ki se ne upogiba.

2

2. Lepilo nanesemo na konico niti, nikakor pa ne
na površino kril. Nit pritrdimo na višje ležečem
mestu.

3

3. Mesta, kjer bomo pritrdili niti, ostrgamo vse
barve. Od lepila omehčano nit pritisnemo ob pod¬
lago z glavo bucike. Vsakokrat uporabimo drugo
buciko. Uporabimo lahko tudi navaden sukanec.
Z drobnim svedrom zvrtamo luknje na mestih, kjer
so pritrjene vezi. Luknje začepimo z drobnimi pla¬
stičnimi čepi, ki jih na drugi strani obrežemo.

4

4. Posebne prečke na žičnem vezju pritrdimo
tako, da na plastično nit nanesemo lepilo v ne¬
znatni količini. Lepila ne smemo nanesti na sti¬
čišče žičnih vezi, ker lahko lepilo raztopi tanke
plastične niti.

TIM 4 • 84/85 153

računalništvo

Ivan Gerlič

Sestava
in delovanje
računalnika

Vsak računalnik je v glavnem sestavljen iz treh
osnovnih komponent:

— procesne enote

— vhodno/izhodne enote

— zunanjega pomnilnika

Osrednji del računalnika je PROCESNA ENOTA,
saj v njej poteka obdelava vseh podatkov. Se¬
stavljajo jo trije osnovni deli, in sicer: aritmetična
enota, krmilna enota in pomnilnik. V pomnilniku je
lahko shranjena kakršna koli informacija, ki jo je
računalnik sposoben sprejeti, to so programi, po¬
datki, vmesni in končni rezultati itd. V aritmetični
enoti se izvajajo aritmetične (seštevanje, odšte¬
vanje, množenje...) in logične operacije. Krmilna
enota bedi nad delovanjem celotnega računal¬
nika in odvijanjem programa v računalniku. Nad¬
zira in usklajuje delovanje posameznih enot, da
le-te predstavljajo smiselno delujočo celoto, ki ji

pravimo računalnik. Vhodno-izhodne enote

omogočajo izmenjavo podatkov med računalni¬
kom in uporabnikom. Zunanji pomnilnik lahko
obravnavamo na dva načina: kot razširitev notra¬
njega pomnilnika in kot vhodno-izhodno enoto.
V nadaljevanju si oglejmo nekoliko pobliže posa¬
mezne osnovne dele računalnika.

Kot smo že omenili, je POMNILNIK del računalni¬
ka, kjer shranjujemo podatke, to je programe in
podatke za programe. Pomnilnik je lahko notranji
ali zunanji. Notranji pomnilnik je narejen tako, da
vsako besedo kar najhitreje najdemo in tudi upo¬
rabimo v obdelavi. Izvedba je navadno iz polpre¬
vodnikih elementov (integrirana vezja, mikro¬
procesorji...), pri nekaterih, predvsem starejših
računalnikih pa še tudi feritna (feritni obročki).
Zunanji pomnilnik praviloma omogoča poča¬
snejše doseganje podatkov, njegova kapaciteta
pa je navadno mnogo večja. Tu gre za naprave, ki
delujejo podobno kot magnetofon in kasetofon —

Slika 20. Osnovne komponente računalnika

1  54  TIM 4 • 84/85

Slika 22. Notranjost enega izmed računalniških centrov

4

magnetna snov je nanešena na plastični trak, ki s
stalno hitrostjo potuje mimo bralno-pisalne glave.
V toku razvoja in še sedaj je veliko teženj za
spremembo načina in tehnologije za spravljanje
podatkov na določene medije. Ne glede nanje pa
je še vedno najprimernejši magnetni način, ka¬
terega osnovni princip je, da primerno površino
pokrijemo z magnetno snovjo in nato mala po¬
dročja namagnetimo v eno izmed dveh možnih
smeri. Ena smer ustreza logični »1 << in druga »0«
(sl. 22).

Prednost magnetnega zapisa je v tem, da so
majhna področja stabilna. Majhni magnetni delčki
so vsi usmerjeni v eno smer in če se eden po nak¬
ljučju (motnja) obrne, ga sosedje potisnejo v staro

smer. Torej je ta način shranjevanja podatkov
dokaj stabilen, pa tudi cenen, kar je vzrok, da seje
magnetni način tako dolgo ohranil. V prihodnosti
se nam obetajo nekatere nove ideje, vendar še
niti cena niti tehnologija ne obetata skorajšnje
množične uporabe.

V računalništvu shranjujemo podatke na mag¬
netne površine v obliki trakov, diskov, disket,
kaset, bobnov itd. Oglejmo si jih pobliže! MAG¬
NETNI TRAK (sl. 23) lahko primerjamo z magne¬
tofonskim trakom. Navadno je več sto metrov
dolg in 1 cm širok. Na vsak cm dolžine lahko zapi¬
šemo nekaj sto računalniških besed. Toda
osnovni princip shranjevanja podatkov na mag¬
netne trakove ima veliko hibo, tako da ga danes

Slika 23. Magnetni diski in koluti z magnetnim trakom

TIM 4 • 84/85 155

uporabljamo le v amaterske namene (kasete,
magnetofonski trak) in profesionalno le za arhivi¬
ranje (shranjevanje) podatkov in za shranjevanje
rezervnih (varnostnih) kopij programov in podat¬
kov za primer okvare diskovnih enot.
MAGNETNI DISK (sl. 24) oziroma natančneje
pomnilnik z magnetnim diskom ima magnetno
zapisovalno površino v obliki okrogle plošče. Naj¬
lažje si ga predstavljamo kot nekakšno gramo¬
fonsko ploščo, pomnilnik pa kot gramofon, vendar
namesto z iglo beremo in pišemo z magnetno

glavico. Informacije se zapisujejo v koncentričnih
krogih. Na vsaki strani je nekaj sto takih informa¬
cijskih krogov ali sledi. Premer plošče je nekaj
dm. Navadno so plošče naložene druga na drugo,
kar veča površino magnetnega zapisa in s tem
pomnilno kapaciteto (sl. 23). Magnetne diske v
osnovi delimo na trde in gibke. Zgoraj smo opiso¬
vali značilnosti trdih magnetnih diskov, zadnje
čase pa so se izredno uveljavili gibki diski ali tako
imenovane diskete (sl. 24), saj predstavljajo idea¬
len dodaten pomnilnik za majhne računalnike

Slika 24. Diskete in kasete z magnetnimi trakovi za mikroračunalnike

Slika 25. Mikroračunalnik IBM z dvojno diskovno enoto na delovnem mestu

156  TIM 4 • 84/85

(mikroračunafnike...). Izdelane so iz plastične
snovi polmera 8 do 20cm (lahko pa tudi manj, npr.
mikrodiskete), na katero je nanesena kvalitetna
magnetna snov, ki jo pred škodljivimi vplivi ščiti
kvadratna papirna ovojnica. Za shranjevanje po¬
datkov lahko uporabljamo eno ali obe strani di¬
skete. Seveda pa je druga stran nekoristna, če di¬
skovna enota nima dveh glav s pripadajočim me¬
hanizmom.

Pri manjših računalnikih — mikroračunalnikih —
uporabljamo tudi navadne kasete, mikrokasete
(sl. 24), nekateri proizvajalci pa izdelujejo tudi po¬
sebne kasete s t.i. neskončnim trakom, ki jim pra¬
vijo MICRODRIVE (sl. 26).

Na koncu pa omenimo še v zadnjem času vedno
bolj znan in uporabljen MEHURČNI POMNILNIK
(angl. magneticbubble), ki uporablja izredno upo¬
raben in neobčutljiv princip gibanja magnetnih
enot — mehurčkov v materialu; magnetni me¬
hurčki potujejo po tankem magnetnem premazu
zaradi zunanjega magnetnega polja, ki jih z veliko
hitrostjo pošilja mimo magnetne glave. Tako smo
dobili zelo stabilen, maloobčutljiv in trajen (ne
izbriše informacije ali programa ob izklopu raču¬
nalnika) pomnilnik velikih zmogljivosti in brez gib¬
ljivih — vrtečih se delov. Cena teh pomnilnikov pa
je še zelo visoka, zato jih ni v širši uporabi.

Naj ne bo odveč, da kar v tem poglavju skušamo
razvozlati in razložiti še postopek, kako računal¬
nik pomni podatke. Najprej pa moramo še pove¬
dati, da pomnilnik ločimo še glede na dosegljivost
informacij, in sicer na ROM in RAM. Kaj pa je
sedaj to, boste vprašali! Nič kaj zapletenega, a za
delovanje mikroračunalnika izrednega pomena.
ROM (Read only Memory — pomnilnik, iz kate¬
rega lahko samo beremo) je vnaprej napolnjen

Slika 26. Microdrive za računalnik ZX SPEC-
TRUM

pomnilnik z informacijami in programi, ki so za de¬
lovanje računalnika pomembni; ta del pomnilnika
lahko le beremo, ni pa mogoče informacij in pro¬
gramov spreminjati. RAM (Random access me-
mory — pomnilnik z naključnim dostopom) je po¬
mnilnik, ki nam je dosegljiv v vsakem trenutku, saj
vanj lahko vnašamo nove informacije, programe
itd., ki jih lahko spreminjamo, zapišemo »čez
stare« — zbrišemo, beremo itd. Žal pa se infor¬
macija zbriše, ko izključimo električno napajanje
računalnika. Za lažje razumevanje si pomnilnik
lahko ponazorimo kot omarico s posameznimi
prekati. Pomnilnik računalnika je sestavljen iz
pomnilnih celic (v naši predstavi so to prekati
omarice). Glede na sliko 27 vidimo, da je RAM
»odprta omarica«, v katere prekate lahko vlaga-

Slika 27. Dve vrsti pomnilnika: RAM in ROM

mo, jemljemo in zamenjujemo lističe z informaci¬
jami (v binarni kodi), kolikor nas je volja. ROM pa
je v naši predstavi takšna omarica, ki ima že vne¬
sene lističe in vse skupaj zaprto — pokrito s ste¬
klom; torej lahko vidimo vse, kar je notri, vzeti ali
zamenjati pa ne moremo nobenega od lističev.
Če ostanemo pri našem modelu pomnilnika v
obliki omarice in če se spomnimo načina zapiso¬
vanja posameznih podatkov oz. informacij v dvo-
jiški obliki (iz prejšnje številke Tima), nam ne bo

BITI

8  7  6  5  4  3  2  1

M

A

M

A

Slika 28. V štiri celice zapisana beseda MAMA

TIM 2 • 84/85 1 57

težko razumeti, kako računalnik pomni posa¬
mezno informacijo. Kot primer vzemimo besedo.
Slika 28 nam kaže, kako računalnik vpiše to be¬
sedo v 4 zaporedne celice, in to vsako črko zako¬
dirano v binarni obliki, oziroma, kot smo spoznali
danes, v ustrezni legi elementarnih magnetkov
(slika 22). V pomnilnik lahko torej »zašifriramo«
poljubno število ali besedilo. Računalnik torej
lahko v pomnilniku pomni binarno kodirane:

— numerične podatke (številke)

— nenumerične podatke (črke, besedila...),

— program (zaporedje korakov).

Na koncu naj omenimo, da velikost pomnilnika
merimo v bytih, oziroma v celicah. Celicam, ki so
večje od 8 bytov, pravimo besede, število bytov
take celice pa je BESEDNA DOLŽINA. Praviloma
je besedna dolžina mnogokratnik bytov (8,16,32
itd. bytov). Za pomnilnik pa je značilen še en po¬
datek, in sicer hitrost; hitrost je podana s časom,
ki je potreben za branje iz pomnilnika ali zapiso¬
vanje osnovnega podatka, to je byta ali besede.
Večina sodobnih računalnikov ima razmeroma
hiter notranji pomnilnik z npr. do nekaj miljardink
(10 -9 ) sekunde.

ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI

1. Naloga za začetnike

Naštejte in na kratko opišite najpomembnejše ju¬
goslovanske proizvajalce računalniške opreme!

2. Naloga za mlade računalnikarje

V tej številki vam zastavljam že nekoliko težjo na¬
logo z ukazom PLOT in DRAVV. Potrebno bo se¬
staviti program, ki bo rotiral ali premico ali določen
lik za 90° ali več. Oglejmo si najprej enostaven
primer programa, ki postopno rotira premico za
90°.

Program je narejen za računalnik SINCLAIR.

10 FOR Z = 0 TO 90 STEP 5
20 PLOT 121 — Z, 0+Z: DRAW 0 +Z, 175
— Z —Z
30 NEXT Z

Naloga je torej naslednja:

— napišite program, ki bo postopno rotiral pre¬
mico za 180°.

— napišite program, ki bo postopno rotiral kva¬
drat, pravokotnik ali trikotnik.

3. Odgovori iz 1. številke Tima

Sedaj pa se moram najprej v imenu uredništva
opravičiti, da šele v tej številki pričenjamo z ob¬
javo odgovorov. Toda to ni naša krivda. Da pride
Tim v vaše roke v tem mesecu, moramo pisci
člankov in urednik opraviti svoje delo kar 2 me¬
seca prej. No, zaradi teh tehničnih ali tehnoloških
zahtev lahko šele sedaj pričenjamo z objavo
vaših odgovorov iz 1. številke, in od tu dalje za vse
ostale. Upam pa, da zaradi tega še niste zgubili
volje za delo z računalnikom! No, sedaj pa k bi¬
stvu! Dobil sem 12 pisem z odgovori, kar je za za¬
četek kar dovolj. Med njimi sem skupaj s študenti
katedre za fiziko na PA Maribor (ki bodo naši
stalni sodelavci in verifikatorji vašega dela in od¬
govorov) zbral naslednje dobitnike knjižnih na¬
grad:

3.1. Rešitev naloge za začetnike:

EVGEN ŠIMONKA, 69220 Lendava, Kolodvor¬
ska 12a

učenec 5. razreda osnovne šole Drago Lugarčič,
Lendava

Lepo je opisal uporabo računalnika v bančništvu.
3.2. Rešitev naloge za mlade računalnikarje:
ALEŠ ČRNIČ, 68340 Črnomelj, Prešernova 8
učenec 6. c razreda osnovne šole Mirana Jarca,
Črnomelj

Pohvaliti pa moramo tudi Sandija Dimtiša iz Če-
čovelj (osnovna šola Prežihov Voranc, Ravne na
Koroškem), ki je prav tako pravilno in lepo rešil
zastavljeni program na računalniku Commodore
VC-20.

Za vse pa še vedno velja, da lahko pripravite pro¬
gram, ki bo izpisal najlepši izpis: TIM, mala šola
računalništva! Vse ostale pa znova vabimo, da
pošljete rešitve in lastne programe na naslov Ivan
Gerlič, PA Maribor, Koroška 160.

1  58  TIM 4 • 84/85

timov a
fantastika

Fredric Brown
Prevedel Žiga Leskovšek

Slučajna

vzorca

Svetloba v kovinskem kockastem plovilu je imela
nagnusno zelen odtenek, ki je svetlo zeleno obar¬
val popolnoma belo bitje sedeče za nadzorno
ploskvijo.

Bitje je imelo na sredini čela eno samo, več¬
plastno oko, ki je, ne da bi trenilo, opazovalo
sedem številčnic. Odkar so zapustili Xandor, se
oko ni niti za trenutek odmaknilo od številčnic.
Rasa, kateri je pripadal Kar-388 Y, ni poznala
spanja. Tudi milost ji je bila tuja, kar bi potrdil en
sam pogled na ostre, surove poteze pod več¬
plastnim očesom.

Kazalca na četrti in sedmi številčnici sta se ustavi¬
la. To je pomenilo, da se je plovilo ustavilo na na¬
tanko določenem mestu v vesolju z ozirom na tre¬
nuten cilj potovanj. Kar je iztegnil zgornjo desno
okončino, vključil stabilizacijsko stikalo. Nato je
vstal in si pretegnil otrple mišice.

Obrnil se je k svojemu sopotniku v kockastem
plovilu, ki je bilo prav tako bitje kot on sam.
»Prispela sva. Najin prvi postanek, zvezda
Z-5689. Ima devet planetov, vendar je le tretji
primeren za življenje. Upajva, da bova na njem
našla bitja, ki bodo na Xandorju dobri sužnji,« je
dejal.

Lal-16 B, ki je vso pot popolnoma nepremično
sedel, je tudi vstal in se pretegnil.

»Upajva, da bo tako. Nato se bova vrnila na Xan-

dor in medtem, ko bova uživala slavo, bo naše la¬
djevje prispelo sem in pobralo sužnje. Toda ne
upajva premočno. Pravi čudež bi bil, če bi se
nama posrečilo že ob prvem postanku. Najbrž
bova morala preiskati še na tisoče drugih krajev.«
Kar je skomizgnil z rameni. »Potem bova pa pre¬
iskala še na tisoče drugih planetov. Naši sužnji
Lounaci izumirajo, in če ne bomo našli drugih,
bomo prisiljeni zapreti rudnike, naša rasa pa bo
izumrla.«

Ponovno je sedel, pritisnil stikalo in vključil video
zaslon, da bi videla, kaj je pod njima.

»Sva nad nočno stranjo tretjega planeta,« je po¬
vedal Kar. »Pod nama je sloj oblakov. Zdaj bom
upravljal ročno.«

Začel je pritiskati na gumbe in čez nekaj trenutkov
dejal: »Lal, poglej na video ekran. Luči se naha¬
jajo v pravilnih razmakih. To je mesto. Planet je
naseljen.«

Lal je zavzel prostor pred drugo, bojno ploskvijo.
Zdaj je tudi sam proučeval številčnice.

»Ničesar se nama ni treba bati. Okoli mesta ni niti
sledu zaščitnega polja. Ta rasa pozna le grobe
osnove znanosti. Če naju napadejo, lahko uničiva
mesto z enim samim strelom.«

»Dobro,« je pripomnil Kar. »Naj te spomnim, da za
zdaj najin namen še ni uničenje. Potrebujeva žive
primerke. Če se bo izkazalo, da so primerni, bo
naše ladjevje nabralo na tisoče sužnjev, kolikor jih
potrebujemo. Potem bo treba uničiti ne samo
mesto, ampak ves planet, da se njihova civiliza¬
cija ne bo mogla nikoli razviti do stopnje, ko bi
lahko izvedli povračilne napade.«

Lal je uravnal stikalo. »V redu. Vključil bom me-
gapolje, tako da bova nevidna, razen če lahko vi¬
dijo v ultravijoličnem pasu, kar pa zaradi njiho¬
vega sončnega spektra močno dvomim.«
Medtem, ko se je kockasto plovilo spuščalo, je
svetloba v njem prehajala od zelene do vijolične in
naprej. Plovilo je mehko pristalo. Kar je sprožil
mehanizem za odpiranje zračnega prekata.
Izstopil je, Lal pa mu je bil takoj za petami.
»Poglej, dva dvonožca,« je dejal Kar. »Dve roki,
dvoje oči. Čeprav sta nekoliko manjša, sta po¬
dobna Lounacom. To sta najina primerka. Dvignil
je spodnjo levo roko. V triprsti roki je držal ozek
valj, na katerem so bile omotane žice. Naperil ga
je najprej na eno nato pa še na drugo bitje. Čeprav
ni bilo videti, da bi kaj šinilo iz valja, sta obe bitji v
hipu otrpnili v kipom podobni postavi.

»Bitji nista veliki, Kar,« je dejal Lal. »Odnesi eno ti,
jaz bom pa drugo. Lažje jih bova proučila v plovilu,
ko bova znova v vesolju...«

TIM 4 • 84/85 159

Kar se je v nejasni svetlobi ozrl okoli sebe. V redu.
Dve bitji bosta zadoščali, saj je videti, da je eden
samec drugi pa samica. Pojdiva!«

Trenutek kasneje je plovilo poletelo in takoj, ko je
zapustilo zračni ovoj, je Kar vključil stabilizacijsko
stikalo in se pridružil Lalu, ki je že med vzletom
začel proučevati primerka.

»Bitji sta živorodni, imata pet prstov, njuni roki pa
sta primerni za precej zahtevna opravila,« je
menil Lal. »Toda opraviva najpomembnejši preiz¬
kus — inteligenčni test.«

Kar je prinesel dva para slušalk, en par izročil
Lalu, ki jih je posadi I na svojo glavo, drugega pa je
dal na glavo enemu od primerkov. Kar je napravil
isto z drugim primerkom.

Po nekaj trenutkih sta se Kar in Lal potrta spogle¬
dala.

»Sedem točk pod minimumom,« je dejal Kar. »Niti
najosnovnejših opravil v rudnikih ju ne bi mogli
naučiti. Nesposobni sta razumeti najbolj prepro¬
sta navodila. No, odpeljala ju bova v Xandorski
muzej.«

»Naj uničim planet?«

»Ne! Morda se bodo v milijon letih dovolj razvili,
da nam bodo tedaj prišli prav. Če bo le naša rasa
preživela tako dolgo. Pojdiva naprej do nasled¬
njega planetnega sistema.«

Dežurni urednik časnika Milvvaukee Star je v
stavnici nadziral zaključevanje lokalne strani.
Glavni stavec Jenkins je vstavljal svinec, da bi
napolnil predzadnji stolpec.

»Pete, v osmem stolpcu imam prostor še za eno
novico,« je dejal. »Približno šestintrideset vrstic.
Dve novici, ki sta že postavljeni, bi bili ravno
pravšnji. Katero naj uporabim?«

Urednik se je ozrl na stavek, ki je ležal na stavni
mizi. Dolgoletne izkušnje so mu omogočile, da je
z enim samim pogledom prebral zrcalno odtis¬
njena naslova v svincu.

»Kongres, Vest iz živalskega vrta... Oh, hudiča!
Objavimo novico o kongresu. Koga neki zanima,
če je upravnik živalskega vrta prepričan, da sta
prejšnjo noč iz živalskega vrta izginili dve opici?«

timov s
oglasi

AVIOMAKETARJI, na voljo
Imam katalog svetovno znane¬
ga proizvajalca nalepk Micro
Scale. Katalog obsega oznake
vojaških letal v merilu 1/32,
1 /48,1 /72 ter civilnih letal v me¬
rilu 1/72, 1/100, 1/144, 1/220.
Katalog obsega preko 100 stra¬
ni. Cena 300 din. Naročite ga
lahko na naslov

Avgust Kladušek,

Moša Pijade 25,

61000 Ljubljana

UGODNO prodam 8-kanalno
napravo za daljinsko vodenje
modelov znamke ROBBE DIGI¬
TAL komplet. Prodam tudi ja¬
dralni model KESTREL, razpon
kril 3800mm.

Robert Pustavrh
MDB 15

68273 Leskovec pri Krškem
tel. (068) 71-463

PRODAM CB postajo EMENS 40
CHANNEL (AM) 5 W moči ter
usmernik EMENS 4 A z regula¬
cijo napetosti od 3—15 V, GP
anteno AGP 27 ter 15 m 50 ohm-
skega kabla za CB z dvema ko-
nektorjema PL 259. Prodam tudi

TV igre (hokej, Sqash, tenis, ro¬
komet) ter UNIMER 35. Kupim
pa CB filter za TV in radio.
Borut Klanjšek
Trg borcev NOB 18
61431 Dol pri Hrastniku

PRODAM 2 avtomobilska mo¬
torčka, veliko originalnih delov
za BMW in 2 plastični maketi za
letalo AVIA B-35, ki Je že sestav¬
ljen in MIG-27, ki ni sestavljen
do konca. Prodam tudi več
kosov VP (vezane plošče), de¬
beline 10 mm in zelo dobro
ohranjeno avtomobilsko stezo,
lahko v obliki osmice ali ovalno.
Prodam tudi veliko revij: Tim
83/84 komplet, Presek 83/84
komplet, Presek 81/82 številka
2, veliko revij Naš dom in 3 ve¬
like nemške kataloge, veliko

160  TIM 4 • 84/85

število plakatov in prospektov
za čolne, smuči idr. Cena po
dogovoru.

Jani Kržan
Gradnikova 109
64240 Radovljica

KUPIM Tim letnik XIII. od 1. do
10. številke — po prvotni ceni ali
po dogovoru.

Jernej Majdič
Za žago 1
64260 Bled
tel. (064) 64-078

PRODAM 4-kanalno napravo za
DV, eksplozijski motorček
ROSSI 15 marine (2,5 ccm) s
čolnom, uplinjač WEBRA, elek-
tro motor MABUCHI 380 S, štiri
Ni-Cd akumulatorje VARTA 1,2
V, 4 Ah, avtocesto po HO si¬
stemu (16 krivih in 8 ravnih
tirov) in Fischertechnik.

Dejan Šterbenk
Derčeva 37
61000 Ljubljana
tel. (061) 558-723

ZAMENJAM ali prodam več
elektronskih naprav: light-

show, ojačevalnike, alarmni VU
meter (LED itd.) ter dosti shem
iz celotnega področja elektro¬
nike. Za spisek priložite 20 din.
Aleš Tomše
Milavčeva 15
68250 Brežice
tel. (068) 62-383

PRODAM NF ojačevalnik 60 W,
transformator 4,10,16, 23,40 V.
Veliko količino japonskega pa¬
pirja, osi in kardane (Graupner).
Kupim pa svečke za 2,5 ccm
GLOVV-PLUG motorje, 1 liter
metanola, lokomotivo po N si¬
stemu, pokvarjene GLOVV-
PLUG motorje ali diesel IRC na¬
prave.

Boban Pešič
Ul. 22. decembar 11
17500 Vranje

PRODAM brezhiben kasetofon
GRUNDING MK 2500 (z zuna¬
njim zvočnikom, dodatnim oja¬
čevalnikom 5 W in z regulacijo
števila vrtljajev motorja), 9-
mestni displey kalkulator Tek¬
sas TI-51 II (možnost programi¬
ranja) in več elektronskega ma¬
teriala.

Boris Zajc
Topolšica 55
63326 Topolšica

POCENI kupim 5 raketnih mo¬
torčkov za raketo PIONIR.

Franci Merkučič
Otiški vrh 46

62373 Šentjanž pri Dravogradu

PRODAM stereo ojačevalnik 2 x
60 W.

Robert Stražišar
Iztokova 80
65000 Nova Gorica

PRODAM elektromotorček 220
W na 3 prestave, enofazni trans¬
formator primeren za aparat za
žaganje in doma izdelano kitaro
za okras.

Peter Čvan
Polzela 107 b
63313 Polzela

PRODAM DV napravo SIMPROP
SSM-CONTEST (16-8-kanalni
oddajnik z akumulatorji, 16-8-
kanalni sprejemnik z akumula¬
torji, modula 40 MHz, kvarci, 6
servomotorjev in dodatni pri¬
bor). Priložim še jadralno letalo
(2300) potrebno manjšega po¬
pravila

Aleš Marinšek
Kvedrova 36
61000 Ljubljana

KUPIM visokoohmske slušalke.
Marjan Vrabl
Mariborska cesta 87
62342 Ruše

PRODAM 4 albume. Kupim pa
razne načrte.

Stane Lamovšek
Mirna vas 18
68231 Trebelno

PRODAM napravo za DV
SANVVA STAC 4 (8 kanalov),
model letala Piper Pa 18 Super
Cub z razpetino kril 160cm in
motor z žarilno svečko OS MAX
25 F SR (4 ccm).

Pavel Škofič
Gorica 1 a
64240 Radovljica

PRODAM trafo s sekundarno
napetostjo: 4,5 V, 8 A in 6,5 V,
0,75 A. Kupim pa 4 enaka feritna
jedra 0  3—5 mm za Walkie. Za
usmernik 0—30 V/0,15 A in 1,5 A
pa nudim zgoraj omenjeni trafo,
usmernik 9 V/0,4 A (stabiliziran
in v škatli, usmernik 0—11
V/0—1,2 A (en potenciometer)
ali ps 11 V/0—1,2 A (po želji

kupca) usmernik je stabiliziran
in brez ohišja. Zraven dam še
načrte za VValkie 27 MHz domet
2km in načrt za UKV oddajnik in
sprejemnik ter načrt za lisico in
lisičarja (ena naprava).

Marko Drnovšek
Radvanjska 54
62000 Maribor

POCENI prodam DV 12-kanalno
napravo znamke FUTABA (vo¬
dotesne servo—mehanizme,
sprejemnik, oddajnik Ni-Cd
akumulatorje, polnilec) brez
kvarcev.

Miloš Štancar

Ivana Kosovela 23

65270 Ajdovščina

tel. (065) 62-256 ob sobotah od

13.—15. ure

PRODAM 4-kanalno napravo za
DV (komplet), motor 6,5 ccm
OPS marine, JUMBO 550, MA¬
BUCHI 380, uplinjač 15 ccm
(PERRY), 3 kose Ni-Cd Saft (1,2
V 4 Ah) in polnilec Ni-Cd.

Dušan Mihelič
Pod Hribom 22
61000 Ljubljana

NIZKOFREKVENČNE ojačeval¬
nike mono, stereo, 10 do 100 W,
regulatorje napetosti 20 do 250
V/5 A, Light-show 1 do 4 kanale
1,2 W, mini oddajnike UKV,
bioinizator stabilizirane usmer¬
nike in mnogo drugih elektron¬
skih vezij izdelam po vašem ali
svojem načrtu. Možnost nabave
v KIT kompletu (ves material in
tiskano vezje), s podrobnim
opisom izdelave.

Jernej Pristavec
Pot v Jale 8
61353 Borovnica

PRODAM 4-kanalno DV na¬
pravo SIMPROP SSM 2—4 z
dvema servomotorjema in
akumulatorji.

Boris Joksimovič
Bratov Učakar 70
61000 Ljubljana
tel. (061) 578-640

PRODAM elektronske dele za
računalnik GALAKSIJA (RAM).
Poleg vseh integriranih vezij še
RF-modulator in integrirana
vezja za usmernik.

Boris Tomašič
Kozjanska cesta 4
68280 Brestanica
tel. (068) 79-101 po 14. uri.

Pavle Gregorc

slikovna križanka

Amand Papotnik

UČNI NASTOP ŠTUDENTA TEHNIČNE VZGOJE PA V MARIBORU

Izvedba kompletne naloge »Komplet pripomočkov za električni krogo¬
tok« poteka od idejne zamisli preko tehnične ih tehnološke dokumen¬
tacije, izdelave prototipa, izdelave pripomočkov za serijsko proizvod¬
njo do serijske proizvodnje, ekskurzije in ovrednotenja proizvoda.