POSEBNA IZDAJA
Podpisujmo proti razkosanju!
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Živela Sovjetska zveza, zaščitnica naših interesov!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 261
TRST - SREDA, 14. OKTOBRA 1953
CENA 10 LIR
DA SE ODPRAVI NEVARNO VOJNO ŽARIŠČE IN NAPETOSTI
Tov. Višinski je zaprosil, naj se nemudoma skliče seja Varnostnega sveta, ki naj razpravlja o nastalem položaju
Za guvernerja predlagan Švicar Flueckinger
Živela ZSSR, naša zaščitnica!
^IUIII|ll|{!|!|l|[|ll||ll|l|[lini[lllllllll!ll[|llll]|||||||IIIlllllI]!linilI!I!lllllIIIIIIIIII]||fllI|![||l|||||||)I||i|l||II|II|ni|||l[l!llllll!IIIII]ll!llill[||||]|lni]||;il[lltl|[III[|[[|H||f|[f||ll[ll||Il[Kl[l||S)lIIII!llllllll!llll|[l|[ll,IIII|lII,IlIillill!,lll]|,llIIII[|II]|||IIllHIIII[il[IlllllIIIII|||||||[I||I||II[I1||HI[|IIIVI^
V torek je sovjetski stalni predstavnik pri Organizaciji združenih narodov Andrej Višinski poslal sedanjemu predsedniku Varnostnega sveta Dancu Borbergu pismo, v katerem ga prosi, naj čimprej skliče sejo sveta in naj postavi na dnevni red vprašanje imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Višinski je zaprosil Borberga, naj ga obvesti o datumu, ki ga misli določiti za sejo sveta.
Pismu je sovjetski predstavnik priložil naslednji osnutek 'resolucije:
Varnostni svet Združenih narodov
upoštevajoč, da mirovna pogodba z Italijo, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947 ni bila izvedena v delu pogodbe, ki se tiče ustanovitve STO in da je bila v kršitev določil mirovne pogodbe z Italijo tržaška pokrajina spremenjena v ilegalno tujo vojaško in pomorsko bazo;
pripominjajoč, da razkosanje STO, ki se sedaj izvršuje s strani Združenih držav in Velike Britanije s kršitvijo mirovne pogodbe z Italijo, začenja povečati trenje med državami in v prvi vrsti med državama, ki mejita s STO ter ustvarjati grožnjo za mir in varnost v tem delu Evrope:
upoštevajoč, da zaradi izostale izvedbe mirovne pogodbe z Italijo v členih, ki se tičejo STO, se prebivalstvo Ozemlja samega ne more posluževati svojih demokratičnih pravic, predvidenih v stalnem statutu Svobodnega ozemlja;
na podlagi določil predvidenih v členu 11, priloge 6, mirovne pogodbe z Italijo in na podlagi sklepov sprejetih dne 12. decembra 1946 s strani sveta zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze v zvezi z imenovanjem guvernerja STO;
odloča :
1.	Imenovati polkovnika Hermanna Flueckinger j a za guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja;
2.	Nemudoma uveljaviti začasni statut predviden v mirovni pogodbi z Italijo za STO;
3.	Ustanoviti začasni vladni svet STO v skladu z mirovno pogodbo z Italijo;
4.	Uveljaviti stalni statut STO v roku treh mesecev sledečih imenovanju guvernerja.
Sedanji predsednik Varnostnega sveta Borberg je sporočil, da se bo seja vršila jutri, v četrtek.
|
I
1
^'tiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiK^BiitBusi^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiuiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiininiiHiiiK^iiiiniiiiiiiiiiiigiiiiiiifniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiijjniigiijigiij^
»HODNIKI, RIM IN BEOGRAD ie že izjavljajo proti predlogu
Wjetsko protestno noto pro-kršitvi mirovne pogodbe z mjo so v ameriških in andskih uradnih krogih zelo 6rodno komentirali. Se nežnejše pa so komentirali sorsko zahtevo po imenova-Ž guvernerja in po sklicanju atnostnega sveta OZN. Po ^dnih in neuradnih komen-THh izhaja, da se bodo An-eži in Amerikanci skušali Žerstaviti upravičeni in od $ega tržaškega prebivalstva 9vdušeno sprejeti sovjetski ditevi.
v'fa vsak način bomo videli, ,“ko bodo angleški in ameri-Predstavniki v Varnostnem v«tu skušali opravičiti svoj Janini diktat, ki je v ostrem ' "brotju z duhom in besedili mirovne pogodbe z Italijo. ,t'čakuje se, da bo sovjetski f6dstavnik Višinski ostro na-,‘>il proti nesramnemu dikta-in argumentirano postavil zid kršilce mirovne pogo-
z Italijo, timski uradni krogi so ob rvjetski protestni noti in ob Aietski zahtevi po imenova-U ke
guvernerja v osebi švicar-Sa polkovnika Flueckinge-
r< ki so ga 1948 predlagali j^Slo-amerikanci, zagnali pro-:s°vjetski hrup. Uradni itali-J*ski list piše, da hoče Sov-;v:ska zveza «odlašati z rešijo tržaškega vprašanja in IJe ta poteza «dokaz solidar-1; “ti s Titom in Jugoslavijo». J, vsak način je jasno raz-b, n°, da je italijanska diplo-"cUa v veliki zadregi, ker
je bila postavljena skupno z anglo-ameriško politiko pred odgovornost za vsak korak, ki bi se storil v smeri razkosanja Tržaškega ozemlja in kršitve mirovne pogodbe.
Zelo značilna je reakcija jugoslovanskih uradnih krogov na sovjetsko protestno noto in zahtevo po imenovanju guvernerja. Titovski minister Boris Kraigher je na nekem zborovanju v Kopru že v torek, komaj se je zvedelo za najnovejši sovjetski korak, izjavil, da «sovjetska nota in zahteva ne nudita polne garancije za obrambo jugoslovanskih interesov. Zato je jasno — je dejal Krajgher — da mi ne moremo sprejeti niti rešitve, ki jo postavlja Sovjetska zveza». Krajgher je poudaril, da «edina garancija, edina podlaga za možen sporazum je jugoslovanska uprava nad vsem Tržaškim ozemljem, razen mesta Trsta». Prav tako je Krajgher v svojem govoru podčrtal, da «edina garancija, da Jugoslavija ne bo znova razočarana in prevarana je, da Jugoslovanska ljudska armada zasede vse področje cone A, razen mesta Trsta».
Da je Titova vlada nasprotna rešitvi tržaškega vprašanja v smislu mirovne pogodbe, je razvidno že iz tega. da so ljubljanski listi od torka popolnoma prezrli sovjetsko protestno noto. Današnji «Primorski dnevnik» pa je odpravil sovjetsko zahtevo po imenovanju guvernerja in po sklicanju
Varnostnega sveta z zelo majhnim podnaslovom in v 25 vrsticah med drugimi noticami skritega teksta. Zelo zanimivo pa je tudi dejstvo, da je «Primorski» popolnoma zamolčal Kraigherjevo izjavo, da Titova vlada odklanja sovjetsko zahtevo po imenovanju guvernerja. Jasno je, da se s takim stališčem ne strinjajo niti titovski pristaši, ki vsak dan bolj razumejo da se tržaško vprašanje da rešiti, le' na podlagi spoštovanja mirovne pogodbe in ustanovitve STO, ker bi vsaka druga rešitev pomenila najmanj odstop Trsta Italiji.
Veliko razočaranje se tudi opaža med titovskimi pristaši zaradi Titovega govora v Leskovcu, kjer je predlagal priključitev tržaškega mesta k Italiji. To dejstvo skušajo titovski aktivisti skrivati pred ljudmi. Ali tudi njihovi ljudje so zvedeli za ta izdajalski predlog preko izrednih izdaj «Dela», ki krožijo v velikem številu po rokah vseh slovenskih ljudi. Po vaseh in po. cestah se kot gobe po dežju | pojavljajo vedno številnejši napisi, v katerih se vzklika Sovjetski, zvezi, zaščitnici naših interesov, ustanovitvi STO. Titovski napisi, v katerih še voj-nohujskaško vzklika armadi so vedno bolj osamljeni in so le sad nočnega truda nekaterih vročekrvnežev, ki se zaradi svojih vojnohujskaških krilatic sami izločajo iz vrst tržaških Slovencev.
Pobožne
želje
Italijanski šovinisti so že pred dnevi začeli širiti glas, da je bil tov. Vidoli odstavljen in da je njegovo mesto sekretarja zasedel tov. Paolo Sema. Indipendentisti so začeli širiti glasove, da je tov. Vidali ...zbežal iz Trsta. Po drugi strani se pojavljajo tudi glasovi, da je bil na mesto tov. Vi-daiija postavljen tov. Pajetta. Radio Koper je tudi v torek ves dan trobil, da je tov. Vidali zapustil Trst.
Vemo, da so vse te govorice le pobožne želje naših sovražnikov. Danes bolj kot kdaj koli prej je naše ljudstvo, naša partija strnjena okrog svojih voditeljev in svojega sekretarja tov. Vidalija kii-i je s svojim globokim preučevanjem dogodkov že pred 4 leti predvidel, kam. bo privedla politika Anglo-amerikancev, demokristjanov in titovcev. Vemo, da bi naši sovražniki želeli ne imeti v Trstu za svojega sovražnika tov. Vidalija, ki jim krepko razbija škatle in razgalja njihovo izdajstvo. Kljub temu jim ne moremo nič, če so te njihove želje ostale le sanje norcev in bedakov. Naj le vedo, da jih bomo pod vodstvom tov. Vidalija, izurjenega in sposobnega voditelja mednarodnega proletarskega gibanja, še nadalje tolkli kot vedno. Mi smo tisti, ki bomo ostali, oni pa bodo prej ali slej izginili v smetišnico zgodovine.
nnš buddismi pozdrav
Kot strela z jasnega sta ponedeljkova sovjetska protestna nota in torkova sovjetska zahteva, naj se čimprej skliče Varnostni svet Organizacije združenih narodov, ki naj razpravlja o tržaškem vprašanju in naj se izreče o imenovanju guvernerja, treščili med barantače in me-šetarje in jih spravili v zelo neroden položaj.
Anglo-ameriški imperialisti, ki so vajeni nemoteno izvajati svoje nesramne diktate na račun drugih narodov, ne da bi se jim kdo zoperstavljal, so si mislili, da bodo tudi tokrat prišli prav lepo skozi, nekaznovano uničili mirovno pogodbo z Italijo in STO kot mednarodno državno tvorbo ter se lotili nadaljevanja svojega nečednega posla za politično ni vojaško spravo med Italijo in Jugoslavijo.
Protestna nota in zahteva po imenovanju guvernerja je silovito udarila rimsko vlado, ki si je že mislila, da ima v tfokah Trst in cono A in da si bo lahko s to «zmago» utrdila notranji položaj, ki ni prav nič trden.
Oba sovjetska koraka pa predstavljata istočasno iz-vanredno pekočo klofuto za beograjsko vlado, ki je bila že gotova, da ji ne bo nihče osporaval pravice do cone B in da bo morda s svojim neodgovornim in popolnoma fašističnim rožljanjem z orožjem lahko izsilila od svojih anglo-a-meiiških gospodarjev kak priboljšek v coni A in tako pomagala uničiti STO.
Hlapci in gospodarji so bili zasačeni na kraju zločina. Vsi so računali, da jim bo uspelo dokončati zločinski in nesramni posel. A Sovjetska zveza ne more dopustiti, da bi nemoteno in na hitlerjevski način trg-ali mednarodne obveznosti, ker ve iz lastnih izkušenj, da je vsako tako dejanje korak dalje k vojni in predstavlja
provokacijo proti vsemu človeštvu. V svojem protestu in v svoji zahtevi je Sovjetska zveza poudarila, da je razkosanje STO nevarnost za mir v tem delu Evrope in da se ta grožnja [oroti miru lahko odpravi, če se spoštujejo mednarodne obveznosti, če se imenuje guverner, uveljavi začasni statut STO, če se umaknejo vse okupacijske čete, uveljavi stalni statut, izvršijo volitve v ustavodajno skupščino itd.
In kdo ne vidi, da je rešitev Tržaškega vprašanja
Podprimo zahteve Sovjetske zveze v Varnostnem svetu OZN s pojačanjem naše akcije v nabiranju podpisov proti razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Združimo okrog te naše pravične borbe, ki jo podpira Sovjetska zveza, vse prebivalstvo STO!
izven mirovne pogodbe težka grožnja miru v Evropi in v svetu ? Začel je Fella prve dni septembra s pošiljanjem treh divizij na ilalijansko-jugoslovan-sko mejo, končal je Tito, ki je poslal te dni v cono B 5 novih divizij «poleg drugih, ki so že tam», kot poroča «Corriere di Trieste». 5 divizij pa pomeni najmanj 75.000 vojakov. In kdo nam more jamčiti, da pri 75.000 vojakih se ne more sprožiti ena sama puška, kateri bi odgovorila
druga puška, dokler ne bi stopili v akcijo topovi, tanki, letala in bojne ladje?
Zato je jasno, da je odločni korak Sovjetske zveze nekaj, kar smo si z vsem srcem pričakovali in kar pozdravljamo z vsem srcem. Mi smo v tem trenutku hvaležni Sovjetski zvezi, ki se je ponovno pokazala kot ljubeča mati, katera stalno misli na preprečitev vsakega najmanjšega trenja v vrstah človeštva. Mi se navdušeno zahvaljujemo tej naši veliki prijateljici in zaščitnici, ker je nakazala edini možni in pravilni izhod iz sedanjega položaja. Vsak drugi izhod pomeni težko komplikacijo in je proti našim interesom: naj bo to anglo-ameriški diktat, ki izroča cono A Italiji in potrjuje cono B Titu, ali pa naj bo to Titov predlog o izročitvi Trsta Italiji in podeželja Jugoslaviji.
Iz vsega, kar je bilo danes slišati o zahtevi Sovjetske zveze, se lahko sklepa, da je ljudstvo v svoji veliki večini za od ZSSR nakazano rešitev, dočim so odločno proti njej Anglo-amerikanci, Pellova in Titova vlada. Titovski zunanji minister Popovič, ki je te dni v New Yorku, je izjavil, da imenovanje guvernerja in spoštovanje mirovne pogodbe ne predstavlja rešitve za Jugoslavijo; Boris Krajgher pa je v Kopru dejal, da Jugoslavija odklanja sovjetsko zahtevo, marveč da vztraja na prepustitvi Trsta Italiji in ostale cone A Jugoslaviji.
Dejstvo je, da so danes ti ljudje popolnoma osamljeni. Ljudstvo je za Sovjetsko zvezo, odobrava njeno akcijo, ji izraža svoje zaupanje.
Zatoi naj živi Sovjetska zveza, naša zaščitnica! In naj se to geslo napiše po naših vaseh, po naših ulicah, po naših zidovih, ker je edina (Sovjetska zveza tista, ki hrani noše pravice in naše interese.
ŽIVELO SLOUAHSKO ITAUJmiSKO BRATSTVO!
z emisi tem ratti ramai im ozanm
TRI UNIJE: IZDAJSTVO
V svojem govoru, ki ga je imel Tito v soboto 10. t.m. v Leskovcu, je prišel na dan z novim predlogom za rešitev tržaškega vprašanja, ki se glasi:
“Pa dajmo rešiti na ta način to vprašanje: naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A, ki je naseljeno ne pretežno, temveč popolnoma s Slovenci. Naj bo to avtonomna enota pod suverenostjo Jugoslavije in to recimo za določeno dobo, recimo za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije, s tem, da nihče nima pravice raznarodovati tega ali onega.*
Pod velikim naslovom “Hočemo Jugoslavijo“ pa je “Primorski dnevnik“ objavil v ponedeljek 12.t.m. uvodni članek s podpisom tržaškega titovskega hierarha Franca Stoke, ki se zaključuje tako-le :
“Zato zahtevamo, da se sedaj, v teh zgodovinskih dneh končno pravično reši to naše tržaško vprašanje s priključitvijo vsega našega ozemlja s tržaškim mestom vred k Jugoslaviji."
Na sejah občinskih svetov v Nabrežini, Zgoniku, Re-pentabru in Dolini pa so se titovci izrekli za ustanovitev STO.
Tri linije, trije obrazi in vedno eni in isti izdajalci!
Titovci so nevarni
fašistični vojni hujskači
Vsakemu treznemu in razsodne, mu človeku je postalo jasno, da je Tito sokrivec za vse to, kar je nastalo v teh dneh. Te sokrivde ne more skrivati niti s svojim blaznim kričanjem po Jugoslaviji, niti z uprizarjanjem demonstracij, niti z rožljanjem orožja.
Pribiti je treba, da do tega položaja ne bi bilo nikoli prišlo, če se Tito ne bi bil zvezal z Anglo-amerikanci. Dokumenti govorijo, da je Tito marca 1953 v Londonu pristal na sedanji anglo-ame-riški diktat v zameno za angleško pomoč v orožju in denarju. Pridržal si je le pravico, da kriči in besni.
Da je to tako in ne drugače, nam dokazuje njegov sobotni govor v Leskovcu, kjer je kot opica preskočil iz svojega predloga o «internacionalizaciji» Trsta na predlog o izročitvi uprave Trsta Italiji. Dejansko je torej Tito, medtem ko je kričal in grozil s tanki, napravil korak nazaj, ki dokazuje pustolovstvo njegove politike.
Naši ljudi se bodo vprašali, kaj naj pomenijo titovske grožnje, pomiki čet in ogrevanje nekaterih blaznežev, ki hočejo prijeti za ameriške puške. Iz vsega, kar je sedaj razvidno, se prihaja do zaključka, da hoče Titova vlada, naj bi v Trstu ostali Anglo-amerikan-ci v vlogi «pomirjevalcev» in «zaščitnikov» titovskih interesov. Tako da bi v določenem trenutku Imeli v Trstu poleg italijanskih tudi anglo-ameriške čete. Vse za «blagor» Trsta in Tržačanov. Prepričani smo, da je to cilj, ki ga Tito zasleduje z vsem svojim hrupom. Ko bi Anglo-amerikanci v vlogi «rešiteljev» pristali na nadaljevanje svoje okupacije, bi Tito nehal s svojimi komedijami in bi se zadovoljil z anglo-ameri-škimi zagotavljanji.
Ali si more sploh trezen in razsoden človek zamisliti, da bodo Anglo-amerikanci, ki pošiljajo o-rožje In denar i Titu i Pelli in ki imajo v rokah i rimsko i beograjsko vlado dopustili, da bi se dva njih hlapca spoprijela in streljala drug proti drugemu tisto munl-cijo, ki so jo v Washingtonu in Londonu namenili narodom vzhodne Evrope?
Po slovenskih vaseh krožijo nekateri titovski pristaši, ki pravijo, da Tito ne more stopiti v vojno proti Italiji, ker bi potem «Jugoslavijo napadla Rusija». S tem že pripravljajo ozračje za korak nazaj, ki ga bo moral prej ali slej napraviti Tito.
Ampak ne glede na to, se mora j jasno pribiti, da je prav Tito tisti, ki je nesramno izdal interese tržaških Slovencev. Ce bi bila danes Jugoslavia v taboru socializma, na strani Sov. zveze, smo stoodstotno prepričani, da ne bi bil nastal sedanji položaj, ker bi Jugoslavija zahtevala skupno s Sovjetsko zvezo spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO. Vsak titovec, ki se mu postavi to vprašanje, se znajde v zelo nerodnem položaju. Saj so v vseh teh petih letih kričali, da je Jugoslavija «končno svobodna» in da je sedaj v družbi «enakopravnih držav». Sedaj se titovci z lahkoto prepričajo da ni res, saj so prav Titovi prija-teli Anglo-Amerikanci izdali zloglasno noto 8. oktobra. Postalo je jasno, da je proti interesom lastnega ljudstva biti pripatelj Anglo-amerikancev. Titovci zakrivajo v svoji propagandi in v svojem tisku to dejstvo. Mi pa moramo to dejstvo pojasniti vsem ljudem. Poteptanje mirovne pogodbe, ki so ga zakrivili Anglo-amerikanci, je protisovjetsko in vojno dejanje. Ker je Tito proti Sovjetski zvezi, je jasno, da Se je s tem dejanjem strinjal in ga odobril.
kov krvi, potokov solza, bombardiranj, neizmernega gorja, stotin tisočev in milijonov mrtvih ljudi.
Ce bi danes obstajalo mednarodno pravo, ki bi to določevalo, bi se Tito in njegovi razbojniški sodelavci morali postaviti na zatožno klop, ker predstavljajo nevarnost za mir in človeštvo
Mi komunisti smo proti vsaki vojni, ne sami proti vojni, ki bi jo sprožiti proti socialističnemu svetu. Mi smo tudi proti vojni med kapitalističnimi in fašističnimi državami, ker vemo. da od nje ljudstvo nima nobenega dobička, marveč samo gorje. Zato razkrinkajmo titovce, osamimo jih od naše skupnosti poštenih ljudi, postavimo jih na sramotni oder, prezirajmo jih in odvračajmo se od njih kot od zločincev, ki hočejo slabo človeštvu.
Glede Tržaškega Ozemlja pa vedimo, da anglo-ameriški diktat ni izbrisal Mirovne pogodbe z I-talijo in da mi nadaljujemo borbo za njeno uresničenje, kar si vse ljudstvo želi. Nabirajmo podpise proti razkosanju, ustvarimo enotno fronto proti mešetarjem, pokažimo svetu, da hočemo STO, zahtevajmo od OZN, naj nas vpraša za mnenje, preden bi sploh prišlo do kakšne za nas in za svet pogubonosne rešitve!
To je nemogoče že iz tega razloga, ker so Anglo-amerikanci izdali svoj diktat zato, da bi spravili v skupno zavezništvo Italijo in Jugoslavijo za imperialistične potrebe proti socialističnemu taboru.
Na vsak način pa si postavlja- ' mo vprašanje titovskega rožlja- S nja z orožjem. To njegovo rožljanje je fašističnega značaja. Rožljati danes z orožjem je zelo nevarno. Ce bi se sprožila ena sama puška, bi to pomenilo vojno. Ampak to ne bi pomenilo samo vojno med Jugoslavijo in Italijo, marveč v kratkem, morda par ur potem evropsko in svetovno klanje. Vsak, ki odobrava titovsko rožljanje z orožjem, kot tisti, ki je odobraval Peliovo rožljanje, je človek, ki je vreden sodišča in norišnice. Vsak, ki ploska titovskim tankom in ki se razvnema od veselja, ko Tito grozi z orožjem, je sovražnik ljudstva in ga je treba kot takega i-zolirati iz človeške skupnosti. Ali ni bilo dovolj klanja na svetu? Kdor si ga danes še želi, je zločinec najslabše vrste. Veseliti se vojne, pomeni veseliti se svoje lastne smrti, veseliti se poto- j
Od komunistov iz Genove, Torina, La Spezie in Savone so naši partiji prišle solidarnostne brzojavke, v katerih se poudarja, da so nam italijanski tovariši ob strani v naši pravični borbi proti razkosanju.
Podeželske občine za STO
Spričo brutalnega vojaškega diktata o izročitvi uprave cone A Italiji so se v soboto in nedeljo sestali vsi podeželski občinski sveti, ki so zavzeli, izražajoč voljo ljudstva odločno stališče.
Na izredni seji, ki je bila v soboto v Dolini je občinski svet enoglasno izglasoval naslednjo resolucijo:
«Občinski svet občine Dolina, zbran na izrednem zasedanju dne 10. oktobra 1953, z ozirom na anglo-ameriško noto z dne 8. oktobra 1953, ki določa razdelitev STO z izročitvijo cone A Italiji in cone B Jugoslaviji, smatra da ta nota grobo krši mirovno pogodbo z Italijo in docela prezira OZN in 21 držav podpisnic mirovne pogodbe. Izvedba te note bi pomenila poslabšanje življenjskih pogojev prebivalstev obeh con STO in bi istočasno poslabšala že itak kritične odnose med o-bema sosednima državama, kar bi neizogibno zaostrilo nacionalistična trenja med raznimi strujami tukajšnjega prebivalstva. Zaradi tega in v zvezi s težkimi posledicami, ki bi nastale — odločno protestiramo proti takemu enostranskemu sklepu ameriške in angleške vlade in proti tistim državnikom, ki so s svojo politiko pripomogli k ustvaritvi tega stanja. Zahtevamo, da se spoštuje volja našega prebivalstva, ki se je že večkrat izrazilo za u-stanovitev STO. Spričo nevarnosti, ki preti v tem trenutku STO in njegovemu prebivalstvu apeliramo na OiZN, da intervenira in podvzame potrebne korake za spoštovanje volje prebivalstva obeh con STO o dokončni rešitvi našega problema.»
Na izredni seji v Nabrežini so svetovalci vseh skupin enoglasno odobrili resolucijo, ki izraža protest proti samovoljni in krivični odločitvi ZDA in Anglije, zahteva takojšnjo intervencijo VS OZN, da prepreči razkosanje STO ter zahteva uveljavitev mirovne pogodbe ter vzpostavitev reda in zakonitosti.
dje borbo za rešitev prebival- mirovno pogodbo. Tudi na na-stva iz današnjega stanja. ; brežinski seji so titovci povle-V Miljah je bila v nedeljo ! kli na dan «zahvalo» beograj-zjutraj soglasno odobrena na- ' skemu valptu in mešetarju, ki
Na seji v Repentabru pa so titovci usmerili vso borbo ne morda proti glavnim krivcem nastalega položaja, marveč proti komunistom. Repentabr-ski titovci, ki so jim poslušno sledili tudi liparji, so dejansko osredotočili ves svoj srd in gnev proti naši partiji in KPI ter skušali s tem prikriti, kdo so dejansko krivci tega stanja. Že sama vsegina izglasovanega poziva, ki ga je «Primorski» objavil na vidnem mestu, dočim je najbrže «pozabil» na resolucijo naslovljeno na OZN, je dovolj zgovoren dokaz nizkotnega hlapčevstva imperializmu. S tem so repentabr-ski titovci in liparji pokazali
slednja resolucija, proti kateri pa je, kot običajno glasoval titovec Vatta.
«Občinski svet občine Milje, zbran na izredni seji dne 11. oktobra 1953, potem ko je zvedel za noto ameriške in angleške vlade glede prehoda v roke Italiji uprave cone A STO, vi-devši v tem dejanju osovraženo razdelitev obeh con ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, dviga formalen in ogorčen protest proti temu enostranskemu sklepu, ki prinaša mednarodne komplikacije in nadaljnje poslabšanje že itak težkih pogojev cone A in cone B; pošilja ganljiv in solidaren pozdrav prebivalstvu cone B, ki je obsojeno, morda za vedno, da prenaša Titov režim zatiranja in terorja.
Odsotni so bili svetovalci o-stalih političnih skupin, ki so se hoteli na ta način izogniti lastnim odgovornostim pred svojimi volivci. Naravnost nesramni, še bolj pa bedasti so bili izpadi titovca Vatte, ki je v svoji, na pamet naučeni intervenciji padal iz enega protislovja v drugo in v zaključku zahteval... samoupravo. Njegov gospodar Tito pa je dan prej v Leskovcu še enkrat ponujal Trst Italiji.
V Zgoniku pa je bila istega dne soglasno odobrena naslednja resolucija:
«Občinski svet občine Zgonik, zbran na izrednji seji dne 11. oktobra 1953 ugotavlja, da predstavljata sklepa vlad ZDA in Velike Britanije, s katerima se prepušča uprava cone A STO italijanski republiki, protizakonito in samovoljno odločitev, ki grobo tepta določbe mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in odobrene od 21 držav, da uničuje s tem pogodbo ustvaritve STO in krši obveznosti, ki izvirajo iz poverjenega jima mandata od strani VS OZN; pribija, da prebivalstvo občine Zgonik tega sklepa ne more priznati in sprejeti, ker je naperjen proti interesom na STO živečega prebivalstva in ki prinaša težke in pogubonosne posledice za svetovni mir; protestira proti nezakonitemu in samovoljnemu sklepu v i-menu vseh prebivalcev občine in odločno zahteva, da se ta sklep nemudoma prekliče in da se dokončno uveljavi mirovna pogodba z Italijo ter ustanovi STO v smislu določb te pogodbe.
Na seji je tov. Pirc razkrinkal težke odgovornosti, ki jih nosi za nastalo stanje prav jugoslovanska vlada, kateri so se hiteli titovci in liparji zahvaljevati. Tov. Pirc je pravilno podčrtal, da če se imamo ko-
jo je pa naš svetovalec tovariš Škrk isto tako razkrinkal.
Uspeh v itn 11 podpisov meti diktate
«Odbor za sporazum med tržaško federacijo Italijanske socialistične stranke in Komunistične partije STO je na sestanku, ki je bil nujno sklican spričo težkega položaja, na-stalnega zaradi objave anglo-ameriške note, s katero se o-dreja dokončno razkosanje O-zemlja, sklenil začeti akcijo za zbiranje podpisov proti razkosanju in z zahtevo, naj Organizacija združenih narodov vpraša prebivalstvo obeh con, kakšne so njegove težnje glede dokončne ureditve vprašanja STO».
Na zgoraj navedeno objavo so začeli že v petek polagati svoje podpise tržaški prebivalci, ki se zovedajo, da še ni vse izgubljeno, da je mogoče z enotno in odločno akcijo preprečiti strašne posledice, ki bi nastale iz razkosanja Svobodnega- tr žaškega ozemlja.
Prve podpise je dalo v petek
ves svoj protikomunizem in na ; mu zahvaljevati, je to prav SZ, ta način spravili docela v oza- ! ki je vedno dosledno branila
preko 500 udeležencev zbor»’ vanja pri Magdaleni, kjer i* generalni sekretar Komunisti? . ne partije STO tov. Vidali o®' jasnil nastali položaj, razkril vse ozadje mahinacij atlant' skih zaveznikov na škodo pr? bivalstev obeh con STO in na' kazal, kako se je treba zdnlž? no boriti, da se ohrani STO V mir.
Istočasno so začeli zbiranj6 podpisov tudi po vseh ostal® okrajih in vaseh. Iz prvih 9° datkov izhaja, da so pristan1’ ški delavci nabrali že tak0-' prve dni 993 podpisov, na P05' čani 800, pri Sv. Jakobu 45® v Zgornji Kolonji 309, v sre' dišču mesta 295, v Domju so Vsl prebivalci, razen dveh druži11' podpisali zahtevo. Tudi po v»' s eh ljudje plebiscitarno pod?1’. sujejo, ker se nočejo vdati v usodo in dobro razumejo, da ie treba poskusiti vse, da se r? Šimo pred razdejanjem.

Pozivamo vse Slovence,
jim je pri srcu naš obstoj, ®8’ še mirno življenje v lastni d®
A:
«ri,
'Sli
'Vel
c
edc
he
od
Ve;
jer
'ost
les
Jet
žavi, ki nam je bila prizna®* i, d
od najvišje mednarodne org8' nizacije in ki se ne sme U®1’ čiti, naj se pridružijo sploš®6'
»Vr
mu protestu, da ohranimo m1’1 'ed da ohranimo življenja naših c’ trok, za katere smo odgovor®1, f1
lon
=s^ »ja
Podrepniki beograjske
vlade niso naši prijatelji
Oje
Ki
‘-dl
§če
Izvršni komite Komunistične partije STO je poslal 10. oktobra t. I. odvetniku Stoeca, v odgovor na poziv za.skupno akcijo, naslednje pismo:
Gosp. odv. Stocca! Danes z filtrai je preko vas prispel naši Partiji predlog, da podpišemo brzojavko Varnostnemu svetu z zahtevo spoštovanja mirovne pogodbe, ki so jo že podpisale naslednje politične skupine: Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Slo-vensko-italijanska ljudska fronta, Slovenska demokratska zveza. Slovenska krščansko socialna zveza in skupina neodvisnih Slovencev.
V imenu navedenih skupin so nam >bili predloženi tudi drugi predlogi' za skupno akcijo.
Centralni komite naše Partije je bil odveščen o predlogu in ga je, videč v njem nizkotno špekulacijo, enoglasno odbil iz naslednjih razlogov:
Tržaški komunisti odbijajo, da pridružijo svoj protest protestu
Stavka proti razkosanju
V	soboto je Zveza enotnih sindikatov proglasila 24-urno splošno stavko v znak protesta proti novemu atentatu na neokrnjenost STO, proti njegovemu razkosanju, ki ga hočejo uresničiti ango-ameriški imperialisti, da bi v interesu atlantske vojne politike pomirili in združili svoji hlapčevski vladi v Beogradu in Rimu.
Vsi zavedni delavci Trsta in podeželja so strnjeno stavkali in s tem izrazili svoje ogorčenje proti barantanju z našim Ozemljem in našimi življenji ter svojo zahtevo, naj se omogoči prizadetemu prebivalstvu, da samo, na demokratični podlagi, določi, kakšna naj bo njegova bodočnost. Posebno velik je bil odziv v vseh velikih tovarnah, v pristanišču in pri vseh delih na podeželju. Stavkali so vsi gradbeni delavci in številne srednje in male industrije. V raznih okrajih so skupno z delavstvom stavkali tudi trgovci, ki so za več ur zaprli svoje trgovine.
V	svoji slepi, nevideni šovinistični gonji, ki je postala zadnje dni posebno nesramna, so skušali titovski fašisti v svojem glasilu potvoriti razloge stavke in podtikati, da se
zavedno delovno ljudstvo Trsta nasedlo njihovim bednim špekulacijam. Ko so videli, da jim prvi poskus razbitja stavke ni uspel, so skušali titovski agenti tu pa tam zapeljati delovne ljudi v manifestacije odkrito nacionalističnega značaja. Toda to jim ni uspelo; kajti naše delovno ljudstvo ima preveč grenkih izkušenj, da bi se dalo zapeljati v šovinistične izpade proti kateremu koli od tu živečih narodov.
«Primorski dnevnik» je v svoji nedeljski izdaji nudil redkim zapeljanim delavcev, ki so zaradi titovskih šovinističnih mahinacij postali stavkokazi, izdajalci svojih delovnih sotrpinov, jasen dokaz, kako nesramno laže. Dočim v začetku svojega članka trdi, da je «vod stvo sindikatov pozivalo k stavki le zato, da protestira proti delitvi obeh podočij, ker s tem ne bi prišlo vse STO pod Italijo..,», se pozneje sam ugrizne v jezik in prizna, da so «v velikih podjetjih in tovarnah v glavnem delali samo pristaši Delavske zbornice in uradniki». (Pri tem so pozabii na svoje redke zaslepljence).
Vsak zaveden delavec in prebivalec našega Ozemlja, ki ko-
stavka vrši za priključitev co- j ličkaj pozna dejansko stanje in
ne B k Italliji. S tem so upali, | da bodo stavko razbili, da so i
ve, kaj je Delavska zbornica, razbijaška šovinistična organi-
zacija v službi italijanske vlade ve tudi, da če bi se vršila stavka resnično za priključitev STO k Italiji, bi bila Delavska zbornica prva, ki bi se pridružila stavki in bi jo podprli vsi italijanski šovinistični krogi, od uradnikov do trgovcev in delodajalcev.
Tako so se pa našli titovci in italijanski šovinisti na isti liniji, proti stavki, ker so hoteli preprečiti njen uspeh, ker so oboji za to, da se uniči STO in si vsak prigrabi več kot mu je mogoče.
Resnica je pa le ta, da se naše delovno ljudstvo bori proti novemu ukrepu ameriške in angleške vlade, ki daje cono A v upravo Italiji, ker se v tem skriva namen, da se dokončno razdeli Svobodno tržaško o-zemlje med Italijo in Jugoslavijo, da se uniči državna tvorba, ustanovljena na podlagi mirovne pogodbe z Italijo in se s tem raztrže važna mednarodna listina, ki jo je treba spoštovati v interesu miru in mednarodne varnosti. Vse titovsko kričanje vedno bolj prepričuje slovensko ljudstvo, da so titovci prvi, ki so pogazili sprejete obveznosti in nas po volji svojih anglo-ameriških gospodarjev prodali kot živino na sejmu. Zato tudi vse njihovo kričanje ne bo moglo prekričati te resnice.
voditeljev političnih gibanj, * jih zastopate, katerega ne morN’ smatrati za iskrenega.	’
Prisotnost Titovih agentov '
Trstu pri sličnem protestu
ne more kot ogorčiti. Kajti oni 5 zagovorniki tiranskega režima, p zatira slovensko, hrvatsko in 1 .* lijansko prebivalstvo cone B 1 so bili vedno navdušeno sp°r, zumai s politiko beograjske via.
de, ki je že davno zavrgla
(tlc
»Ut
f6z
fot;
To
Jati
obveze do mirovne pogodbe in j* za svoje vojne cilje postala so0i govorna za razkosanje Ozemlji-Voditelji raznih takoimenol11
nih indipendentističnih skupin S. stalno dokazovali, da se strina, jo in podpirajo politiko fifo®5* vlade, ki finansira in vzdržuje menjena gibanja in njihov tisk-Vodstva titovskih in «indil^. dentisticnih» skupin so od61;! svoj pristanek na našo zahtevo sklicanje tržaškega občinskiI sveta. Sabotirala so stavko, ki £ združila vse delovne ljudi v D° bi proti razkosanju tega Ozerr-U' ,ao Poslužujoč se titovskega tvjr «Primorskega dnevnika» in «L°,. -riere di Trieste», so ta nods-„ Zg
. I »gl
iag
X
%
vez
!$o
»st
*ji
3q]
'ez
>Vr
»le:
t e et
il
1	X * itole«, ÒU tu	.1]
in njihovi voditelji tudi v ['
zadnjih dneh koncentrirali l „ svojo mržnjo in obrekljive ve proti Sovjetski zvezi, čePra' vedo, da je SZ edina med vel\ silami, ki je vedno zagovaria uveljavitev mirovne pogodbe, ( S temi in številnimi drug1^
in številnimi
skupnimi zadržanji so vot-političnih skupin, v imenu Kl( rih ste danes predložili naši P8, tiji akcijsko enotnost, ponoV" dokazali, da so po simpatijah
V
*6g
▻o
»lei
itili
it
N
*ra
*3«
tu
'cel
interesih povezani z anglo-am«fi’
ško imperialistično politiko, smo jo mi vedno razgaljali.
Pri odgovornih vladah, u skih svetih, v sindikalnem ru in v raznih drugih protes*nL oblikah so tržašši komunisti 1 povedli svojo akcijo in bodo delovali proti razkosam
dal je
STO, za uveljavitev mirovne godbe, da se upošteva volja
lj>
'M:
b
X
i
d:
le
fn*
VS|
',i<
N;
Si
stva.
V tej borbi se ob strani K-°J\o nistične partije STO združil1.,,.
Slovani in Italijani raznih S
čnih mišljenj, ki hočejo isKr< , braniti Trst in naše Ozemlje, j™,.
govo enotnost, njegovo demi tično in miroljubno življenje- j Pooblaščeni smo ne prisl , takšne iskrenosti voditeljem, jih predstavljate.
IZVRŠNI KOMI?È
KP STO
rii
«Iskrenost» teh ljudi se je P N
ÌSPhnn nnlrnvnln n pOTLCOL&” *
posebno pokazala „	,
zjutraj, ko je «Primorski» izl® y zahtevo po priključitvi k -<
fell
slaviji. Tako so si titovci
tudi podpis pod zahtevo, naj posreduje za ustanovitev
Odgovorni urednik RUDOLF BLA2JC (Bia8u Založništvo «DELA» tl Tiska tip. RIVA, TorrebiarK*
Dcv»iH Ul» .IV
t
'tl
«V,
k b % S
>v
X
»lij
V
‘bi
"a
»,
St
jii)
S'
%
X
l%A
v