St.-':52, V Golrid^v ||t posiljana za drnZabnike polit. druitva „Sgca": Vse leto . -.....f. 4.- Pol Ieta ......., 2.- Cetvrt Ieta......„ 1.10 Za fte&ruzalmike: Vse ieto......f. 4.50 Pol Ieta .......2.30 Cetvrt let* _____ . „ 1.20 Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldoy v Gorici pri Paternolliju in So-harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 170" in „Via della casernra 60". 1 .-. x II. tecaj. Pri oznanilih se placuje aa navadne tristopno vrsto: 8 kn, so me irpraseTali in tirjali fp#s." Pogledavsi gu, se ve da so me pustili pri miru. . Drug! pijao kmet mi je odkntosrcuo rokel, da mo-ram biti antikrist ali pa — Martin Luter, ker ho6em vse tako nataacno vedeti, in mi je obecaval, da me bo. pretepel. Najbolje neumue ljudje v Bobioju sem nasel oa Ravnehj kar je morda v zvezi % nemikimi obrazi pre-bivalcev. Sicer morebiti sem imel le nesreco dobiti najneumnise iz cele vasi; kajti najboljsi dokaz, da nemSke fizionomije prebivalcev nijso §e vzrok neum-nosti, je ta, da v bohinjskem Nemskem Ilovtu sem na§el prav pametoe in zaupljive ljudi. Najvece veselje imel sem na Poljeh in v Brodu, kd?r sem nasel vultko prijaznost in bistroumue ljudi, ki st me brez nobenih rekomendacij popolnoma zaup-^ivo sjrejeli. Gotovo, nij mogofie uzroka te 2auplji-vosti isVati v tem, da vedina izmej prebivalcev teh vasij ima iialijaoske fizionomije. V. Ako se te toeke ne potrdijo, prosijo ?,upani, naj se vsaj sklene: Doklade za Solski zalog ne smejo pre-segati 15% in v«ak drugi 'pomaujlclljaj pa se ima iz de-zolnega zaloga pokriti, • V opravicenje in podporo te prosnje navejajo prosivci razue okolnosti, na?jva?;nejse so: Se^anski politiuni in ob enem tudi golski okraj placuje izravnega davka 42000 gld. ima zdaj 37 Sol brez tisfcib, ki bi se morale §e ustanoviti, in te stanejo 18800 gld. brez novih zidalisfi, fcorej je 2e zdnj Solske doklade 46%. Ako se tema zaeskoma prideuejo §e ogronini bolniSnifini strogki, je ofiividno, pravijo, da jim je nemogoSe vse to plafovati, in da 6e s« vse to po sili iztirja, bode sebornomu kmetn zadnje ^ivin-ce od hi§e predalo. Dalje popisujejo svojo kamnito de-^elo, katero z vehko te2ava obdolavajo, zadosti pa ne pridelajo za vse prebivalce,1 tedaj jib mora veliko na tujem dela iskati; zato pa pomanjkuje delalcev doma in eelo bolj premoXai kmet|3 no morejo svojih zemljiSd dostujno preskrbeti in drznvnib davkov labko placovati. Priznavajo sicer ^upauje, d«| jo omika in izobrn^evanje mladine najvazncjwa stvar, da se nocejo torej po ni-kakeni znebiti aol, toda toliko pladsvati ne inorojo, za-torej stavij«) gori om<3njone prelloga. Blizu enake razloge navajpjo Biljanci in prosijo za blizu enake spremembe novih Solskih postav, prito-^ujujo so jut iziekuimi, da w nij do saaj se nte storuo za njih §olo za silo. Veleslavni zbor, te in enake pritozbe se sli§ijo po vsi dezeli, ker so imeli Ieta 1372 placatt na Krasu 33% na Tominskem 30% v GoriSki okolici 27% v Gradiskem . solskem oktaju 21 Vs °/o doklade za Solski davek. Gbcni govor je, da je to nepvenesljivo brcme temvise, ker nijso aedanje postave tudi vdrugem obzi-ru pravione ne ljudstvu, ne ueiteljem. Ljudstvu ne, kajti obcine, ki imajo Sole, druge, ki imajo sole le za silo in obcine, ki nijrnajo nobene sole, vse morajo enaka bremena nositi. Ueiteljem ne, ker imajo samo stalni uSitelji vecS dela nego ravnatelji in naducitelji, kateri navadno podu-Sujejo le en sam oddelek, in vender imajo veliko veco placo nego pryi. Vrh v?ega tega dobivajo ravnatelji in naducitelji po §.'32 postave od 10. marca 1870 opravil- Tega bo zadosta za Bohinj. Prej, ko zacnem popiso?ati moj zadnji izlet, mo-ram hvalezno omeniti nekterih gospodov, ki so meni pomagali v mojiin znanstvenem podvzetji, ali podncevaje me o dijalektah, ali pa skrle za to, da bi dobil po-trebna indlvidna iz naroda, na kterih bi mogel opazo-vati mestue dijalekte. Ti gospodje bo med dr. slededi: g. Lovro Pintar, zupmk in dezelni poslanec na Breznici, gg. Tomas u^Janez Zupan, profesorja (prvi v Kranju, drugi v Reki) in njih oce, posestnik v Smokaco, dr. Mencinger, advokat iz Kranja, g. Ivan 2anov, kaplan v Srednji vasi i. dr. — V Vipavski dolini pa in na Notranjskem so meni, razen vise oraenjenih, pomagali §e slededi: v Dornbergu dr. U«»jic; v AjdovScini gg. Zeiler, u6itelj §vara, posebno pacela druzina postarja, g. Ballogha; v Vi|>avi dekan Grabrijan i. dr.; v Pod-berjs gospodicna Dolenceva, na Razdrtem g. Viktor Do-lenec itd. Razen (mimo) tega grof Lanthieri v Vipavi me je povabil, da bi ogledoval njegovo biblioteko, v kateri sem imel priloznost studirati Dalmatina, sicer edino sloveiisko knjigo v njej. in. Zdaj pa preidem k popisovanji mojega zadnjega potovanja v tominski in cirkljanski okolici, ter zaenem od cirkljanske. Prebivalci tega kota nijso nic" vajeni tujcev in so me strasno debelo gledali; so mislili razne sorte o meni, pa skoro vse slabo. §e najboljSe mej temi je bilo mnenje, da sem novi cirkljanski „for§tejertt, ki je prisel na mesto znanega g. Morica; sicer pa se je od mene le slabo govorilo. Eni so mislili, da seui spijon ne doklade, katera znagujo v ob&inah prve in druge pladne vrste za one 300 gld., za te 200 gld,; v ob-^inah tretje vrste 200 gold, in 100 gold., inv obfiinah 6etrte placne vrste 100 gld. in 50 gold., in treba je Se omeniti, da tako vulike opravilne naklade lie dobivajo naducitelji ne na Kranjskem, KoroSkem, Stajetv skem in Se v Avstriji pod in nttd Ani^o ne. Ti gospodje pa nijrnajo za tako veliko plado po §. 37 ukaza mini-nistra za bogocastje in uk od 20. avgusta 1870 nobe-nega druzega opravila nego to, da skiieevajo in vodijo uciteljske zbore. V tern obziru je gotovo nujno, da so postava za ^bodoee sludaje popravi in glodo na td je previdno, da so 2e zdaj §, 37 postave 10. marca 1870 JzvrSevati neha. O* so pa nekatere pritofcbe pravicno, so drugo ne» resnifiue, Nij res Kras to loto plademl 40%, da jo ampak pJaceval le 83%. N>j rosnitoo da je dalje in nij obfiiiiain, katere imajo lastno Solsko hiSo in stanovaliSBe za u^itolja, to^avno placevanjo doklade za te re6i, kajti vsem takim obfii-nam mora okrnjai Solski svefc povrniti vse, kar so t ta oaroen daje. Menda bi bolje bilo, da bi sloherna obcma za ta poslopja ali saj zanj.b popravljaDje sama skrbula, ker bi s tern obcme vcu pnhranile in se od-stotki zmanjSali.. ru no samo v aenaiuiu ouaum umpniv iuaiv dru-gib tockah bo morda treba postave preuarediti, toda hipoma nij mogoco tega storiti, kajti tako delo tirja temeljiega pregledovanja in sistemati^nega postopanja in zato vec (5asa. Tudi je koristno, da ee o tern izpraSnjo /.iip^nstva, in Solski zastopiin izveienci. To nalogo iz-vrSiti je uajprimernejSe in naj manj trzavno dezeineniu , odboru. . « Glede na vse to svetuje politicni odsek naj se re-siti peticiji dp. 18. nov. 1872 St. 3671 in dp. 28. okt. 1872 St. 33ti4 s tcra, da veleslavni dezelni zbor sklene: I. Nalaga se dezelnemu odboru, da ima vse novo postave za ljudske sole veljavne vgrofijt temeljito pre-gledati in poizvedeti kakih, posebno kakih denarnih sprememb iebjo in nasvetavajo o njih Lupanije in Soi-ski zastopi pa drugi zvedeuci, da ima poteni predio/Jti in da hodim zarad vojsk; drugi, da sem berid, kateri popisuje vse te reel zavoljo novih davkov. Eden res-nicui birid. kader jo sliSal, da jaz prasam imen tamo-snjih krajev po domaft izreki ia da si ja zapisavam, je svetoval drugim, da naj mi povedo vse narobe, ker drugace zna priti nekaj slabega.— Ta nezaupljivost nij se zgubila niti v C»rknem, kjer sem bil nekoliko dnij in kjer je Jjudstvo videlo, da mestni uradniki, celo tako receni „nem§kutarjia, so z manoj uljudno govorili in tudi vuckrat po slovensko. Ker pa celo v Cirknem se je ljudstvo oboasalo proti meni tako nezaupno, kaj pa si je moralo mislili v drugih Se vec zarobljenih va-sshV Tarn so me skoraj povsod Steli za Spijona, ako-ravno sem vecidel hodil ne sam, ampak v druStvu, malo 6asa z g. Sedajem, dijakom goriSke gimnazije, iz Cirknega doma, najvec pa z g. RZenom, tajoikom in pisarjem eirkljanskega rapana. - Tako, na pr., v Sebre-ljah. kamor sem prisel z g. Sedajem, so mislili, da sem „kapo* od ravbarjev in da pregledavam vasi, da po-tlej pridem se svojo bando vse obropat; Pa vendar pri vsem tern sem naSel tudi v Sebreljah nekoliko dobrih in pametnih ljudij, ki so bili vsaj na videz z manoj popolnoma odkrotosrⅈ in celo se mi je zdelo, da razumejo namen mojega potovanja. Akoravno vodua nezaupljivost mi nij bila vSeS, pa vendar moram se zahvaliti Cerkljanom zato, da so ve&del postregab u.e, s demer so mogli, toje se sta-rimi pravljicarni iu pesnimi, katere so znali. Posebno pa moram hvalezno omeniti: Cirkno, Novake, Ce|>les, Sebrelje in razen tega s!edeee gospode, ki so mi prav radi v mojem opravdu pomagali: Xupana Podobnika v Cirknem, kaplaua Sitarja v Iteki Ravni, kaplana Tre-pala ˇ Jagerscab, g. Kacina y Sebreljah i. dr. riajk„d^oft sprememb. Mgl»90UljiiocaJs * pA* dnji sesiji. II. Defcelni odbor ima to nalogo nazniti solskim zastopom a prosnjn, naj do prihodnjih sprememb gon oatiNgetib postav nebajb' imenovati ravnatelje in nadu-citelje po dezeli, De&slni zbor je stemlepo in vazno nalogo dezelnemn. odbora. On naj tedaj bodoce leto vse to dobro m pregleda in premisli da bode solske postave nasi Aeielicr. Ifta&la teh postav je gotovo izv< da je dobifo po njih ljudstvo prsvii govoriti in pdlocevati v teh zadevab, indaso g<^odje I u&telji prosteji in odgovorni ..tudi Ijudstvu, Satire jj&fij je, in jih vedno mora vzdrzovati. Zato pa j&l poti jioiskati/ da se veliki ti strpSki naberejo kakem drugem nacinu, a ne le ifl samo k «TT # na izrarce davke. To je brez dvombe najlozc ali vsaka stvar ima svojo inejo. Gospodom dezelnikom prav gor-ko priporocamo, naj se zkazejo da bode dezela & njinri enkrat prav zadovoljna. Predelska ieleznica. 0 tern za na5o dezelo, posebno za slovensko sosko doliao prevaznem vpraSanji pi§e naS rojak, kot inzenir, atrokovnjak i domoljub obce znani g. ifmn Brdii „Slo-venskema Narodu" fe-le znamenite besede: „Med drugira sem v *Slov. Narodu* z calostjobral poroeilo o sklepu Lranjskega dezelnega zbora glede Losko-Servola-TrfciSke zeleznice, z zaloatjo, k»r se s tacimi sklepi delajo na materijelnem stalildi divergence z brati Slovenci v Primorji. V posameznib delih je dokaz, da poslanei naSega naroda v pohtiki nijso zreli. 2alostno pa resnicno znamenje 6tsa. Vsak Slovao mora priznati, da nam mora biti adrijaBsko morje biser, in da 8 tojimt narodi v dotiko priderao, mora nam ono sveto biti. Kolikor vee" potov se skozi slovanake okrajine od morja kakor zveza s tujiini narodi naredi, tem bolje, kajti konfinq moramo mi kot primorci konst imeti in imamo potem sredstva. avojo rao6 razvijati. Ako bi bil kranjski dezelni zbor emi-nentno politicne in narodno-gospodarstvene ozire pred ocmi lmel, kakorsnih zalibog nema, moral bi bil re-sclaoijo (ali paticijo, to je vse euo) za stvar tako stva-riti, da je in oatane predilska kakor lozka zelezui-ca za Avstrijo velike vaznosti, ker se z njo daje priioznost po obcilu ali prometu do morja razsiriti irgovino, KHjii vtiu poior an, miamo, -toimo vec prepeljevanjaje mogoce, po notranji dezeli se torej vec ladij more v krajsem casa raztovoriti. To se pravi trgovini najSirSo podlago dajati. V takib vpraaanjih zato nij gledati za Teeje ali manje stroska, kcr se s tem, da ve^ja pombrska trgoviba mozna postane, amor-tizirajo Zeleznice po suhem, ene, ki menj stanejo, prej, drage, ki ve5 stanejo, kasaeie. To kar se tide zelez-nic." Velik f;*ktor pa kraji, skoz katere gredo Zeleznice. Ker taki kraji premozni postanejo, se mora ta faktor v poStev jemati. In mi Slovani imamo u/,roka dovolj to uracQQovati. Nasim poslancein pa manjka narodno gospodarskib in politiskib znanosti, ali pa jih necejo rabiti, kar je vse eoo. Nas cas pa napreduje, in kdor tega ne vidi, grosi uad mandatarji ia nadpri~ Tudi mi se stem dopisom g. Brolica popolnoma skladamo. Gg. kranjski poslaaci v svoji zelezni§ki po- Zdruge strati pa moram obroiti, pazljivostna en poseben talent, batert sem nasel v Girkaem: to je mladi FrancePeternel, riear-saraouk, kateri skoro brez vsa-ke iole dela izvrstne alike. Vsi bolje oinikani tjud]e nago-varjejo njegovo bogato mater, da bi ga ppslala v Beuet-ke. Pa te grozno omikana zeoska se boji, da se tarn fanb popaci in pokvari ter zgubi vero; bolje bo zanj, ce oataaedomain bozivel v boga bojnosti,kakor ojegovi ocetje. Po mojem mnenji pa se vsak vsaj en malo talentirani dlovek loze zgubi v cirkljanski lukoji, negov Benefckab. IY. Kedar sem zacel potovati nazaj v Tomin, sem 8koraj na vsakem koraku srecal bolje divje in menj zaopljive ljudi. Pa §e 5isto doma6i nijso bili tobko aitniy kakor v, pr. izslnzeni vojaki io drugi tiste sorte. Tenr Ijndem so prinajale v glavo precudne ideje od menei Eden n pr. biv§t kc 'potaX na Bakovem je mislii, da ^estako natan^no zapisavanv domaco izreko in raz-lodek mej dialekti za oficirji, m namree zavolj tega, da kadar bo vojgka, neprijateljaki oficirje vzamejo v roke moje bukve ia bode znali, kakosoa je „spraha" v te ali pa drogi vast.: Po navadnih pojmih tisto do-mnjeaje bivgega koprala pomenja toliko, da prieakovani sovrazniki, namesto ae vojskavati, bodo studirali dia^ lektologijo. ^ Nekteri pa iz mej teh pticev so misltli, da za pripovedovanje • pravJjic jih denem v areSt in so Be me straSno bali. ~$tm®40niMM* fi^efc prijeK c. k. zandarji iz TDmftw;^ iaii >, lakory gem se poaneje prepricalj veliko fikodovaio; ker-ggr zacdarji na poti t Tomin Llitiki misujo^^ jBama.m ^msto^.^elo^^foeew^tf pa popolnom tega Krasa, brez zeleznice? Siovenci in pri' koscek zclezaier. >. Ce izvzamemo kos nerodovi-Hem aovenski del nase grofije (B^jodje Kranjei, bodite enkrat tudi (Site feodi :xUI~ OI Iz Lokavoa pri AjdowlSM inaujam Vastm citateljem kncijo itudi uapredovaoje odnem, zmi&lu. V narodnei tudi tnkajSoja 5italnica se . ja, v kojem |e lidala skoz si napredka. Najhitreje bi nam bila citalmca za vedno stihmda, ko bi nam ne bilo krajno Solsko atetovalstvo p islalo ucitelja, kteri nij le v Solskih receh izorjeo, ampak je tudi za blagostanje obcinarjev i celega naroda zelo vnet mladeniL. Res je torej nas g. Jaroej Rajar, tu-kajsnji ucitelj oeitne polivale vreden. On je tisti, ki je pred enim mesecom prvi sproztl misel tukajSnjo odmrlo cit&loico zopet o^iviti. Kmala se mu je pridruziia precej obiloa mnoziaa udov in sicer okoli 40, kteri so imelt 15. t. m. prro sejo ter so izvolili odbor popravilib. Veiina odbornikov obstoji iz pravih narodnjakov. Kot prvosednik bii je voljen vrlig. Franjo Hueljak, tukajsoji trgovec. Upam torej, da ne bode sedaj eitaloica tako hitro zopet od-mrla, kakor je bila pred nekierimi leti. Bog zivi torej vse njene ude! Toda ne le o napredku tukajsoje obdine Vam naz^ naojani, ampak primorao sem tudi o njeoem zaosta-janji govoriti, posebno v cerkveuih i zupanijskib zadevab. Kakor je vecideij povsod navada, tako je tudi tukaj, da so v hdventnera dasu zoraice s petjein ia orgljaa-jem. Toda U'ga letos mj pri nas in zakajne, bi raarai-kdo ntegnil upraSati. Po nuvadi je 1. dan advent* semenj v Goriei in tukajsDJj organist se je tje podal nekaj potreboega kupavat; a prej je po crkovniku sporoctl g. vikarjij, da mu nij mogoce isti dan orgljat priti. Gospod vikarji se crez to mocDo razsrdt ter se v cerkvt moeno nad or-gaoistom jezi. Drugo nedeljo potem bila je se huja sodba crez organiatu, io sicer taka, da je moral organist iz cerkve lbi, email atauiu&bMJA iu Zaijbuja. Ljadaivo jo 9oJ«j moCQO razkaceno, ker se ne poje iu ne orglja, cetudi orgauista plaeaje! Omeniti pa moram, da orglje so lastnina orgaai-stova in da stoje uze od 1.1857. v cerkvi, pa se nikoh nij slisalo nobenega nkruljenjatf kakor samo zdaj. Mej obcinskim svetom ste dve strauki, ena drzi.z organi-stom, draga z vikarjem. Ktera ima prav, nij tesko uganiti. Ker sem uze pri na§em g. vikarju, naj st to o-tnenim, da je preteceno poletje uze v Deskle sel na oglede, pa ker se mu nij dopadlo, skovala se je neka prosuja do nadskofa podpisaoa od nektenh v imenti cele obcine, katerib nekteri so g. yikarju obljubilir da bodo vikarijo vwisali za eno nadstropje. In re* sta po-stavila zupan ;ia en podzupaa v preudarek 300 gold, v ta namen; kakor, da ne bi bila bisa zadosta velika, katera ima Stiri velike in dve mali sobi; zaren tega nijso molcali, ampak so pripovedovali od meno razne bi-atorje in so §untali kmete prott meui. Da to nij pra-zen sum, sem se preprical r.a Grabovem, kjer me je en snrovez, z imenom Murovec nsimfaltf, nazivaje me npiemonteze" iu caste me z raznimt drugicui psovka-mi, tako da, ce ne bi imel toliko potrpezljivostt in imel vec casa, bi ga gotovo tirjal pred sodnijo. Drugi surovez, neki Trjanc.u iz Koritaice, straaen pijapec, mi je naravnost rekel, da je slisal od zandarjev, da sent spijon, da so mene izpraSevali, da sem imel sicer pas, kakor se tice, pa da mi morajo se v mavbo po-gledati ter da gotovo najdejo tarn dokaze mojega rogo-viljenja zoper celoto avstrijanske drzave. Pod konec me je zacel tisti moz tikati ter me je nag^varjal, da bi mu, kakor syojemu najboljsema prijatelju, vse od-krito srcao povedai, ker on me za gotovo ne ovadi- Najvee sitnostij sem poskasil v Nemskem Rovtu ali v Koritnici, ker vsak bedak se je tu stel opravi-cenega govoriti^ mi surovosti, tee me-traktirati, kot zadnjega^lumpa," tako da sem uze enkrat zgubil potr-pezljivost in sem bil prisiljen vre^i ven za vrata ne-kega izslusenega vojaka, Kemperie-ta, kimi jegrobija-nir'v vseb jezicib avstrijske driave. Z druge strani nemsko-rovtski fautje so mi govo-rili take neumnosti, katerib bi noben fanfc iz cistoslo-venske vasi ne bil v stauu cen^ati. to mi je dalo pra-yico sklepatiy da morebiti vsled, njibovega tirolskega izyira so tako .»turapa3ti\ . Tudi v nobent drugi vasi nijsem na§el take inteligeatoega birta, kakor uamrec v Koritnici (Nemskem Rovtu); kajti v krcmt npri BlazUtt ali pa „pri Jozefua se je bai kicmar dabo kaz-novan za to, da jaz v njegovi bisi zapisujeni pravljice tudi kubinjo in dve proatorni kleti pa tudihrambo ^a drva, kokoSnjak in svinjak. Le tako dulje g. zupan i podzupau! Iz tega vsakdo.lehko vidi, da sta prava ekonomista, in da imata na srcu obciusko matv;rijalao blagostanje. ,'V', ; t: j^|t4!|lgega de2evanja ^He so, tqdi v tej ob^inf . grde jh zelo Slabe ceste; da, res take so bile, da nij bik mogoCe, n'rti zivali niti eloveku.vec po njih hoditi. fW tem pa ji^lJilo le dezevanje azruk, nmp»k tudi nemarnost ^dpanova. Ali vse eno so g. zupnn in pod-iupan J, S, svojo energijo pokazali, ko so nektere doi i z^ndarmerijsko pomocjo ceste pregTeilbvali in ' ^tudi tike posestnike rubiti ter njim Kotlice jerhali, iojih ceste so bile lepe in dovolje popeljaae: Ce je pa kakogna oseba njim tro V peti, je bila sodba uze poprej zanjb storjena. Iz Yrs6 17 decembra. [Izv. dop,] Slovanska &tat-nica v Trsta je imela dne 15. t. m. obcni zbor, kte-rega so je udelezilo Se precej maogo druStvemkov. Iz porodila g. tajnika posnamemo, da ditalnica glede na velikoStevilo tukaj zivecib Slovauov malo udovsteje. Uzrok tega pa se ne more reci, da je v prvi vrsti mtadnost in nekako poman^kanje ljubezni do naroda, ampak posebno ta, ker sedanje stanovanje iitilnice nij- kakir pri druzih druStvib v sredi mesta ampak v b.Si, ktera je precej dalec od sredi§6a mesta iq za tega voljo mno-gim, kteri bi radi citalnico pbiskovali, zvunaj rok teLi. Uze lansko leto je bit odbor skten.I stanovanje preine-niti in poklican je bili zredui obdai zbor, v kterem se je ta bistvena stvar pretresovala. Vsi ulje so bli ;>oglai> ni v mnenji, naj se fitalnica brz ko je mogoce ˇ drugo stavanonje. preseli. in mnogo uaydusenib. udov je bilo pripravljenib za to potrebni denar dati. Alt zalibog, ta zadova se je zarad neke neljube osebnosti razbtla. Pri letoSdjett obcnem zbo-ru se je to jako vazno in r,»zvoj narodnega zivenja odlodilno vpralanje zopet sprozilo; vsi udje so catili in iz^avorili 2eljo, v pnhodnjera letu v. novein bolje pnpravneni stanovaoju se sbajati in r.ovega odbora naloga bo, to Livo zeljo druStvonikov izpol-nti. Po pravilih tukajSnje citalnice je odbor sestavljen; iz 4 voditeljev in 12 odbornikov. Za roditelje-so bili enoglasno lz^oljeni gospodje: dr. J. Biziak odvetnik (Slovenec) Kovacevifi, F. PleSe, Tripkovec trgovci (Srbi) Sploh so bili v odbor izvoljeni zaslovanatvo naudaseni in znani narodojaki, od kter»h citaluica naj lepSi na-predek pricakuje insenadeja, da bode zopet priljubljeno sbajaliSce tukajSnjib Slovanov postala, kar jej mi iz srca zeiimo. Politieni preglecL Ker so bili prazuiki, je vse stiboparuo T poli^ tiki. Nas drzavni zbor ima odptist in pride §d le; enkrat po noyem leta 15 januvarja skap; kakor 89 \ slisi, bode drzavni zbor samo do marcija meseca zboroval, da potem stopijo skup delegacije, ker morajo do dunajske razstaye, maja meseca, biti reSenei vsi silnejsi drzavni opravki. Pred razidom je financni minister predlozil drzavnemn zbora 2 postavi: eno zarad poviksanja plat3 uradnikom, drugo pa za ze- in besede nemsko - rutskih .dijalektov: slovenskega in starega nemskega, v kterem 3e zdaj govorijo mej sa-boj stari ocetje, ter me je ocividno gnal iz svoje bide.j Zarad resnice moram Omeoiti, da v tem gnezdu tirolske ueamnosti nasel sem starega moz a, ki me je prav pametuo poduceval o jezikovih razmerab v njega domovini. Sicer morebiti "so ib.drugx katerik nijtem opa-zoval, tndi tako pametoi; pa vtdel semleenega pamet-nega starcka in le neumne moze io mladonide. Ta ^tumpastost* Neniskih Rovtarjev v ozkeiu smislu te besede je tem bolj zanimivijSaj da v sosednib &itjjfcy~ sem na§el jako pametne in prijetne ljudi, tako da se'nVs^*s( pustii Strzisce a prav.hvalezoim srcem. Morebiti je to * nasledek tega, da Strziscarji so se poslovehi^Ui celo // <0 prej, tako da nij uze mej ujimi nobenega, kateri bi znal staro domaco nomsciqo. Mi slim vendar, da to nij tes; kajti v Koritnici (nemskem Rutu) pame^ ten se mi je prikazal star Nemec, neumna pa sloven-ska mladina. _ .... .„ Se nekoliko mnenj od moje osebe. En zivlnskt ' kopec (ochshaadler) iz Porezaa je dokazoval v novaSki . krdmi (v cerklanski otolici) da moje po to vanj a pomenja ne ve5 tie manje, kakor to, da »Cez pet let pridemo pod Rusa*, ter je bil tako vuet za svojo idejo, da je hotel atavitt. Drugi moz, tudi iz Porezna, pricakuje " od mojega potovanja strasnih nasledkoy; on je glasU Pod berdom, da gotovo bo spet ob kratkem Babiionski tureri in potem seve da konac aveta. Najbolj nedblz- ,, na konjektura od ruoje osebe se mora steti fe ta, dp sem nediite pameti, ker take neumnosti zapisavam:" *** ko je namre^ trdil na Grabovem en Podbrican. Dopisi* leznico iz Spleta v Knimv. Dalmacijiy la tega se jasno vidi, da inmisterstvo si hoce y prvi yrsiipri-dobiti sjmpatije vseh tiTadnikoVj, pblempatudiyjeti aa linaricej dalmatiiiske. poslance. Poljski poslanci so, kakor se sli§i, proti direktnini yolitvam, in ker, je cesar le pod tern pogojem doyolil predlaganje do* tiSne postave v dri. zboru, 6e bodo Poljaki za po-stavq glasoVali, je ocmdno, da direkthe volitve postanejo morda Jastna jama nasemu niinisterstyui 21. t. m. je bila obletnica decemberske nstave, a decerabristi je nijso pray pid pbbajali in tistaVoverni listi so skoro vsi pozabili na to obletnico. Samo ljubljanski birokrati so se zbrali tisti dan in cast resili svojih bratov. Dezman je nekda, kakor „Na-rod* pravi, napa kranjskim 6ade2em in se t govom veselil toga, da je liilo zadriji cas v narodnem ta-borju aekoliko begunov. To je najlepsi sprifovalo za one gospode! V ogrskem parlamentu je priSla pri debati zaradi postave o nabiranjii rekrtitov do jako ltpe izjaye; Levi&ijaki, so. boteli rekrute dovoliti samo Oijrski, pa na Avstriji, ce§ da Avstrija takokmalti pade; pod Nemfiijo, kakor. so prisJe italijanske dezele nase drzave pod Italijo; Ogri morajo zarad tega le za se skrbeti. Minister Szlavy je pobijal to umenje in rekel, da ne yeroje na kaj tacega in 6e bi se kaj tacega imelo zgoditi, da morajo Ogri Avstrijo braniti kakor so jo uze vetat, na.kar jebila vendar sprejeta postava, da se Aystriji dovol<5 rekruti. Zdaj pa naj kedo rece, da nijsmo prislr daleS v Aystriji, ee se uze v domafcih parlamentih govorii o njenem razpadu. Na Hrvatskem poskusa zdaj zagrebSki nadSkof MihajloviS, madjaron, nadaljevauje pqrazuma z narodno stranko; bpnw videli, Je mu bodo sli na linance nafodnjaki. V kratkem zapus-timo staro letb, katero je bilo zadosta" nesfeSno za Avstrija jn: parode. Nadejamo se /pa. da se v novem letu nresnifl, kar smo dostikrat Seljedi poudarjali, da namrec pade strog centralizem in da je zopet .na-stdpi pot porazuma, kot zaduja reSitev Avstrije. NemSki Priisf na Pomeranskem Poljake strasno tla6ijo, narodno dulipy^5ino preganjijb, Casiiike in knjige poljske plonijo in iiayse kiiplje na to delajo, da bi Poljsko pred ko niogoce ponemfcili. Se ye, da se poljski patryotizem temu z vso mo5jo ustaylja. Bismark je svoje mesto kot ministerski predsednik pruske< drzave odlozil in ostane samo se kancelar nemSke drzave, zbog tega sklepajo nemski listi, da se bo prustvo utopilo y ob&nem nemstvu. Vojvoda Grammont, bivsi fraricoski poslanec in minister je pri njegovi izpovedi izrekel, da sta pred vojsko Francoske z Nemsko, Beust in Andrassy oblju-bila, da bode Avstrija francosko proti Praski podpirala. Iz tega se razvidi, da jeBeust vendar Sakal prilikej da bi se masceyal nad Bismarkom. Svajcarski bundesrat je §e enkrat sklenil pos-kusiti reyizijo svajcarske ustave f centralistiCnem zmislu. . , , Eazne vesti. ff reilra»v» beaeda v «ortLl.) Na drugffin rae-»ta bero iaaSi citatelji program slovesne besede, katero Dapra^ijo 29. t. m. goriski Presirnovi destitelji nasoiuu neumrjodemu pesmku. PrephCani stuo> da bode ta slovesnost vrcdua nasega pesnika in da se je ne ude-leze Bamo goriski rodoljubi nego tudi pesnikovi ccsti-telji iz de5ele, kamor se je na vso kraje poslalo mnogo povabijl Tudi iz Ljubljane, Vipave i.t.d. pricakujemo di-agih nana gostov. Ker je pa vendar mogoce, da je 08novalni odbor pri svojih vabilih tega ali poega rodo-ijuba prezrl, prosimo tiste, ki bi se radi besede ude-lezili, pa se uijmajo vabil, da se oglase zanje pri os-novalnem odboru. ¦' (.^lavraskl Marad".; Izpolnila 86 je 8iLna Selja, katero 8Q gojdi vsi slovenski rodoljubi, odkar se je pricelo nase narodno gibanj|e,. 2t]ja^ namrec po sloven-skem dnevniku ali ^asopis^ ii bi vsajc dan izhajai. »Slovenski Narod"t ki uze peto ieto neuatra§eno zagovarja na§e piavice, ki se hrabro bori zoper vse notranje iii vnanje pa§e sovrazuike, ki pogumno dviga zastavo slovanstva in splosnega napredka:" ,Slovehski Na-rod«bode od novigjfjeli-pjr-idianii^^^dkii' izhaj&I.r |Jij nam treba Se posebej omejijatl* Mkov napredek je to. «a_ aas Slpveu<|e,. da dpbimo tak dnev-nik. Dosedaj 6ino imeli mnogo ^asopisov, toda poleg yaeh \nh iisto? :smo; M inoraU: in :idat :S^ * ua.l^m&e: >n HalViarfske 6asopi«e naroCati, 6e nijsino hoteli zaostati i na§:m pozhanjein pohtiduih xaziher. Zdai pa dobomo sloveuski list, ki nas bode vsak'dan hodiijicitj ogreyat, navduseva^' vzpodbujevat in tudi? zabatljat. Program „Slov.]N»tt tudi dneVnikfc ostane nespre-liieujtn. V iistku pa se bosta jiskala d?a; izvirna «lo-venska romaoa v,lvan Erazeto Tatteubach,* po-vest iz sloveuske zgo.lovine, in! pa MNaprej," romau iz sedaojega slovenskega zivenja. i tilede na to, da jako potr^bujemo duevnika, Zadnjtc smo povedali, da je ininister8tvo izredno poslalo g. nadzornika dr. Wretsch-ka progledut srednje Sole V Goiici. Moogo razlicnega Be govori p tarn, zakaj jo ministerstvo poslalo zoper uavttdo pps«baegtt kpmisarja iuspic^ftt uaSe $ole. A*p uafiib mislib'je u^ ^erau njIjve6 iskuti v muogih d-BtriU dopiaih o naSlh Solah po nemikib .listib, dalje v privatnih pritoibab in naposled v predlogu poslanca g. dr. XJepenea, p0 kateiem naj bi sa iia&e, Sole psnp-vale na narodm podiagi. Breas vse dvombe je zaduja styar za nas Spveoce in Itabjane najvazneja. Toda S^'V. awtf» k«dor misli, da je postawstvo dra. wretsubka dobro zoamenje za nas Dr. W. flicer iz-vi'sten ttcueljmenerg^en nadaornik, iz kratka: poseb-ua solska kapaciteta,,paje pdlocen poleg tega pnjatelj ueuiskega ucnega jezika. Kakpr se pripoveduje, je tudi v Gorici priznal, da so uceuci nezmpzni nem-fekega jezika, tpda pristavil je, da tudi umtormega jGzika ue zuttjp, Brz ko ne bode miuistorstvo po nje-govern nasvetu psnovalp na realki in gimuaziji poBebne npnpravlialqe kurse" t. j. dijuki prifiedSi iz na-rodnib ljudskib Sol se bodo euo leto po teb kursih v nemSkem joziku „ dresiraliu in po tej dresuri se ie sprejemall ? prvi razrod realke ali gimbszije. Se ve, da potein odpade ureBni^enje Depofiiovega predloga. •mri;. 20. t. m. je umrla v Gorici grofica Em a Nugent rojena Bitter pi. Zahony v cvetu svojega iivenja v otroSki postelji. Pogreb 23. t. m. ob II. do-ppludne je bit jako elovesen. Ppkopali so ranjko za-casno v rodbin8ki raki na Oingrofu. no«» vpraianja) " odgpvarjamo, ^a hS6ca?' prihodnjid naltisne izvrstm i temeljiti govor g. poslanca d.ja Deparisa, s katerim je utrjeval y dez zboru gonskem svoj predldg za preosUQVO iiasihsrednjih Sol na narodni podlagt. Cf*oPsava) V St, 51. „Soceu v. podlistku m 1. etr. % kolotn (spalte) v 6. vrsti od zdole na mesti ^nesreiSnoit? se mora "brati":; reBrfi^ostj; — v 3. koloni v 5. vrsti od zgore na m. npredstavljatelju* — pred-stavitelju;.— na str. 2. v kotqoi 3 v vrsti 5. od-zgpre na m. .okolici TiM — okoliciVti; - v „Poslanem" v 12. vrsti od konca na. m. »ali more zdrav dldvek naj-tt" - ali more zdrav clovek trditi nekaj podobaega in ppldg tega najti- (L. u- Urtoro polltijfnega riruktva „»o^a**.) Se enkrat vabimo in prosimo vse ude polit. druStva, da se po niogocosti vsi osebno ali pa po pooblascencih udeleze obcriega zbpra 30. jfc. m., ker bo ta obdhizbcr eden najvazoejsih, kar jib je dozdaj bilo. (iir. naslas) se je odpovedal "predsedoistvU in odbbrnTStvu drusxva B Nartfdhe Jtiskarne * iz politicnih toj..:^0mm y ^> oblinem"&vj^"tpoy 1^fo di ysem drugim,^ki so objayili svoje^s^u^ uddmV njene druzine,, se podpisani prav pregr^ao zabtai^jejoi. V Gorici 24. decembra 1872/^ < ,, LAVAt %of NDGEN^, l^sbpruff, HENRIK in ANGELINA BITTBR pi ZAHONY kot stariSi. Program dmrani p ¦ *»SnVftlftk ¦,.¦; ,/iVsem tistim, ki so Wei^sVoj^a^veiija1 limits jg sbvvsm hwede,; Icatero nupravijo Pre&vnwi Iji v Goiici npH zlati gvegdi" v fofranimicegti druHva 29 I m. v Dr. Franca Pre8li*rta, 1. Ouveriwd po elovanskin napevih; zlozil E. Titl, svira vojaSka kapela, 2. Predsednikw potdrav. 3. Na Vtmvtonm domu, kantata, besede Strita-r rjeve, napev Ipavcev. 4. Slavw0j gow)% ., /,.,.','.., 5. Mill fcraj, zbor napev Nedvedov. 6. Neietrohneno srce, Pretaova balada, deklamwje gospica Pavlina Doljakova, 7. Darih, besede i napev Vilharjev, poje g. Rasinger 8. Mila Imica, m^lodie natioualo de Slovenio par R. Degeu, svira gospica Luiza Dolen^va. 9. Sta 6uti$, Srbine tuini ? Zbor od Davorina Jeuka. 10. Nwakomka mail, besede PreSirnove, napev MaSkov, poje g. Josip NbllK * 11. Domovim, zbor od Ant Nedveda. II. pri kateri svira kapela c. kr. 52. peS-polka nttdvoj-vode Franca Karla pod osobnim vodstvom g. kapel-nika Blaichke-Jt, V Goiici 29. bectmbra 2872. Oinovalni odboK Zacetek iodno ob 9 urL* P. T. gospodje se uljudno prosijo, da bi pred 11. uro ne kadili.' ATstop je dovoljen sanio povalSjenlni^^, [ Pdslaiio; Od novega leta pofienSi izhaja lepoznanski list „Zo* / ra" z znastveno prilogo „Vestnik* v Maribofu. ' nZ o r a" ostaae. kakor,do zdnj. Jopoznanski. list,.. „Vestnikw pa bode kot mesecna priloga vsakemu druge-.inu listu wZdre, izhajal. Glayno yodstvo obeh listov iraa g D a v. T r s t e n j a k. Oena obema listoma v k u* , p e (posebe se lista ne dajeta) je dozdanja' ?$orinai u ¦ sploh 4 for., uciteljom ljudskin Sol in dijakom pa po 2 for 50 kr. Narofia se pri „upravni§tvu „Sore,tt Naroeltia tiskarna v nMja r i b o r u.u ; ' S posebnim spoStovanjem udani Vam " "¦¦ Janko Pajk, za upravnigtvo Narodne tiakamd ; v Mariboru. PosianOi Slavno i&reditistw! ;:•*;- . Neki dopisnlk iz Eihenbei-ga spominja v Ta^Sm zadnjem li8l;u,;da se je uze pisalo v. „SpSia o nekem HW§' berSkem vinogradu kateregalastaik semjaz,^eg, der^em naznanii ViSemu utadto-cbnitne komisije neki veliki dohrfdek, kat^rcga sem imel ?aejwnin ^ema;.in;a^roa;W0]g ;jt#:^^:.Mtt!t^pi^ik,«^^ M* Jg> rad tega posestnikom Vinogradov velika knvica goufla, ,ko t$fhi Mlar:pkrajp|CeTr.teffiisijtt srestavljenffi iz izvede-'nin niozafo^jaz pa mislim in vem, da, naj bo gestae jena ta komisija iz kakorSnih.koli moiakov, zarad mene io zarad tega, kar sem jaz govoril, ne bi se mogla go-diti, in nij se godila posestnikom nikaka, ne majhna, ne yelika Skoda. Misli dalje dopisnik, da jaz tezko vem, da moj vi-nograd „ne stoji ve5 na dobri stopinji, ker je svoje vi-sokost nze prezivel, ter peha in gre k poginu: da jay. tega ne znara precenitf, ker nisem k.mets ampak c. K. nradnik*" Ali stoji moj vinograd na dobri ali na slab-bi stopinji, ali je svojo visokost nze prezivel, all peha, ali gre k poginu, kaj je dopisniku rihenberskemu, ah komu, drugerau to mar? Sicer naj znam kaj tekega pre-ceniti, ali ne, kaj more to obcmstvo mikati ? Toliko vem, da mi nij treba k dopisniku, hi ima z mano opraviti, v Solo hoditi. .... Kedo je njemu rekel, da sem jaz stavij svoj vinograd kot vzgled Vinogradov v prvo vrsto? Oe je ©kraj-na eenilna komisija moj vinograd soglasno spoznala'za vzgled vinogada tretje vrste, zagotavljam dopisnika, da no bom zarad tega zaloval; opazka njegova pa, da ako bi se po mojem zgodilo, ne bi jaz sam cntil nasledkov previsokega davka, marvefi tudi drngi lastniki enakih Vinogradov, je, kakor ves dopis, prazna domistyja.. V Tomin dne 21 decmbra 1872. Jttnes FUcfcer ?.*•.») c. k, fak. nadtoroik in poiocevalec okr. cen. komisije. *) C g. Fischer bodi proverjen, da nikakor nijsmo hoteli nje-govega nagrada obrokovati. tomvec da smo dopis iz Kichenberga smo sategadett natisniU, ker nam ga je poslal sieer zaueshiv do-pinuk. Praaurae se, da nas veseli, da je g. lastmk vinog*adov do-pftnlkovo imoto asm popraviL VKtd) + kateri srca izrekam presrSno zahva-ste zadnjo <5ast skazali moji predragi soprugi Katarini Ganz, koja je 7 dolgi zalostni bolozni tolikoterpe-la na tern svetu. Posebno mi je doUnost, zahvaliti se Vam Doinberfanom, dragim sosedom, prislim vta-ko ogromnem Stevilu, potem vrlim prijatel-jem gospodom iz Gorice, Reifenberka, Bilj, Mirnega, Sv. Krizit in sploh vsem, ki ste blagovolili mi skazati svoje socutje pri moji grenki zgubi. V Dornbergu dne 24. Decembra 1872. Jozef Ganz. Itislnica npravniSfva. Sledeci gospodje so se dolzni- do konec tega leta: J. D. v Tomhrn f. 2.30; J. G. v Tominu f. 2; J. G. v Ponikvah f, 1.80; F. H. v Sem. gori, R. M. y Tominu L 2.30; J. HiU. v Volcab. f. 3.90; J. Mrak v Pecinah f. 3.60; F. Z. v Pecinah f. 1; v Tominu f. 4.10; 11. K. v Tominu f. 4,60; B. v Tominu f. 2.30 ; 8L cital. v Eocolu f. 6,60; Jan. Lavr. t Dolini f. 2.10; N. D. v t Trstu f. 460; F. Z. v Trstu f. 230; Ferl. y Bog f. 2; Hick. Komavli Weszpim t. 2.70; B»hm Drtgotin t Paxinu f. 150; 'Maras J. v Steverj. f. 4; Domjnik Ant v Pevmi f. 5; Marega J. r Stever f. 5; Jur. Jozef v Miamorjih. f. 3.50; Princic Jan. v Cerovem f. 4.60; Pintar Ant. v Sterj. f. 4.55; Mizerit Ang. v Strerj - f. 4. 30; Lap. naPonikvah f. 2.30;Sapla r «or. f. 3; J. T. t AjdovH<5;ni & 4.60; Mat. Sap. v Trstu f. 2.30. G. France Marinio pocUupan na Kvidkem! Vad dolg 'je po* ravnan; ne zamerite, je bila pomota, ker smo drugemu Mariniiu vpisalL Se enkrat opominjamo. gospode dolinike, dapJ.'yodo koncc leta, ker drngace ne bomo jim ve5 pogiljali lista p'> novem letu. V NAJEM (STANT) se da iz proste roke gostiltiica pri^milidn v Zgoniku na Krasu. Gostllnica je na najlep§em zracnejsem in zvi-Senem kraji vasi, zraven je lepo z drevjem obras-teno dvoris6e, vse v najlepsem stann. C'e se domaca kaplja (teran) po eeni toci, dobaja o poletuem casu mnogo TrzaCanov, kateri radi hodtjo lliznjo jamo (groto) ogledavat* Najemnik bode dobil: 1. pravico, da sme kuliinjo rabiti; 2. eno sobo za goste; 3. polovico hisne kleti za vino; 4. eno a pain o sobo. za, katero bode posebej placeval po 6 gold, na mesec. Kdor hoce kaj ve6 izvediti, naj se oglasi pri lastnikn, katerega dobi v imenovani gostilnici. Za praznike p?^oro5ajo v PaternollJevI hlii svojo zalogo raznega peri la ea go-spode in gospe, posebno pa po-zimsko blago, kakor flan elo in kve^kane reci za oba spola po najnizji eeni in obljubijo natancno Tudi imajo bogato zalogo raznih smrih masin vseh si stem, kakor Whe-ler, Wilson, Orover & Backor, Howe in zraven slisajoSih igel, ni-tij, svilonitij, olja i.t.d. ter po-pravljajo omenjene masine v casu. W PODDRU^NICA % Stajerske Eskomptne Baoke ^ v Gorici, eskoraptuje menjke domate in imstanske in izdava nakamice za kterokoli mesto domace in inostransko. Na vplacila v zUtu se plafiujejo obresti od 4% proti 30 dnevnemu odpovedu. Prejemljejo se uloge nizlce in visdke, za&nsi o^ 10 gold, v tekocl rafiun (conto corrente) z obrestimi od 5%, za katere nloge se bodo izdavaie shranilen bukvice in vsak znesek bode tfo-m§al obresti od tistega dne, ho je bil uplacan. Nadalje se izdavajo nakaznice na blagajnico (Cassenscbeine) donasajoCe 4% obresti, ce nij odpovednega obroka, in 5% & velja 10 dnevni odpovedni obrok. Posojttje se denar proti zastavi vsakovrstnih urednostij. Kiqnijejo in prodajajo se vrednosti vsake vrstne, kakor obligacije drzavne, privatne i. t. d. in take vrednosti se Jcupujejo po naro&lu tudi za zafvm tretjih osob, v katerem slucaju mora naroSnik podati primerno pa ne visoko kaveijo. > m ^»H»^HKt.Xs. mwygrw+i , -BiUlTVO v Trstu vol *y Benetkah, sprejema zavarovanja proti ognju, streli in dragim elementarnim nezgodam na morju in na suhem, proti poSkodovanji kristalov in naposled zavarava na zwenjc po raznih pbgojih in jako nizkih premijah. PoroSlvo daje to druStvo se svojo glavnico 4,200.000 gl., katera je razdelens. na 4000 delnic; potem 20,393*464 gl; reservnega kapitala od premij, od katerih je 1,287.971 gld. retlizovanega dobigka. h katerem svotam je treba se priStevati blizo deset milijonov gld. vsakoletnih premij ia obrestij od kapitalov. t»_ - « J^en mnofii™ hiPotekarnih posojil ima drnstvo tudi mnogo stalnih posirtev: 11 palac in biS v Trstu, 8 v predmestjih, 6 palac in MS v Benetkah, 2 palaci na Bunaji, 3 v Mdann, 3 v Horenci, 1 v Napolju, y Rovigu, 2 v Padovi, 1 v Paviji, 2.f Dalmaciji in 2 v Gorici, katere vse stavbe so vredne «,SOS.&»«. Zraven tega ima rSSSJr.08e W™s"* posestev naltalijanskemin y aYstrijskem Primorskem v utednosti kacih dveh milijonov gld. Samo pri dru§tva aavaroYana arednost v letu 18il je znasak »»»,09S,8»a gld. 26 kr.. za katere se je uplacala premije 7,075.471 gld. 40 kr. x-i vL * «^5J»» ««* »^Kwnu^i j«Salo leta 1871 samih odskodovanj s» 12327 sln«ajov raznih nearer za 4,808,519 gld., in od casa svojcga obstanka j« uie izpla-calo naskodah 86^00.365 gld. 22 kr. in poleg tega so Se delnicarji ndobivali praf lepe dobicke. OBavno Kftsfopatvu as Ctbvillto In Gradllho ln« FERDINAND CANDUTTI T Oorlci, za mesnicami (via Macelli; biS. Itet. 100. Izdavate^j in odgoYorni nrednik: YIKTOR DOLENEC. — Tisfear: PATJBRNOLU i Crorici.