GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
  Štev. 11 — Leto IV.
 Murska Sobota, 13. marca, 1952
Cena din 6.—
Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna BOO din. polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek
Naši ljudje so prispevali za pomoč krajem,
                    prizadetim od snega
   Komaj so ljudje zvedeli za veliko nesrečo, ko je sneg prizadejal ogromno škodo mnogim krajem na Primorskem, so že začeli zbirati po vsej naši državi pomoč tem krajem. Svoje prispevke pa so poslali tudi mnogi naši državljani, ki žive v tujih državah. Pozivu Izvršnega odbora OF v Ljubljani za pomoč prizadetim krajem se niso odzvali le frontovci in člani ostalih množičnih organizacij Slovenije, temveč kakor lahko zasledujemo v dnevnem časopisju, pošiljajo to pomoč tudi delovni kolektivi, sindikalne organizacije, frontne organizacije in druge iz vseh krajev naše. domovine, celo iz daljne: Makedonije. Tu se odraža povezanost naših narodov in medsebojna pomoč, ki se najbolj preizkusi prav v nesreči. S Slovenci čutijo vsi jugoslovanski narodi in jim pomagajo popraviti škodo, katero je povzročil sneg v nekaterih krajih Slovenije.
   Po nedeljskem poročilu sekretariata IOOF Slovenije je do takrat, bilo nakazano na tekoči račun IOOF pri Narodni banki 26 980.772 din. Tukaj moramo pripomniti, da je znesek prispevkov bil takrat mnogo višji, le da nekatere organizacije, ki so že pričele zbirati, nabranega zneska še niso nakazale IOOF Slovenije, ker nabiralno akcijo še niso zaključile.
   Tudi v naših krajih Je nabiralna akcija v polnem razmahu in so zbrani Že veliki denarni prispevki. Do 6. marca so v lendavskem okraju zbrali in nakazali na tekoči račun Okrajnega odbora OF Dolnja Lendava pri podružnici Narodne banke v Dolnji Lendavi za pomoč prizadetim krajem skupno 606.720 dinarjev Prispevala so podjetja, ustanove, osnovne frontne in sindikalne organizacije in sicer: Iz Dolnje Lendave: Mestno- trgovsko podjetje 100.000 dinarjev. Proizvodnja nafte 70 000 din Okrajne dežnikarna 70.000 din, MLO 62197 din. trgovsko podjetje KZ 50.000 dinarjev. Okrajna opekama 35.000 din. Mestna lekarna 30.000 din. Okrajno elektro-inštalacijsko podjetje 20.000 din, Mestna klavnica in mesnica 20.000' din, Mestna gospodarska podjetja uprava hiš 20.000 din. Prevoz 20.000 din. Okrajna obrtna zbornica 15.100 din, Zadružni sklad 10 000 din. sindikalna podružnica OLO 10.000 din, Okrajna obrtna zbornica — obrtniki 5550 din, Združenje gostincev 8050 din, sledeče sind. podr. Zadružnega sklada 4870 din, zdravstvenih delavcev 4230 din. Pošte 2800 din, NB 3700 din, gostinske stroke 1550 din, sind. podr. št. 5 1000 din. Mestni odbor OF 1310 din ter sledeči vaški in občinski odbori OF Turnišče 7389 din, Gorila Bistrica 4900 din, Odranci 4462, Genterovci Kamovci. Radmožanci 4333 dinarjev, Srednja Bistrica 4024 din, Črensovci 3620 din. Dolnji Lakoš 2350 dinarjev, Mostje 2129 din. Kot in Kapca 2052 din, Gaberje 1544 din, Renkovci 1467 din. Trnje 1321 din, Žižki 920 din, Trimlini 860 din.
   Nabiralna akcija pa še ni zaključena. To dokazuje, da so mnogi ljudje lendavskega okraja prav razumeli, kako je treba bližnjemu pomagati v nesreči. Saj so prepričani, da bi tudi njim pomagali prebivalci drugih krajev, če bi 
jih doletela kaka večja elementarna nesreča
   Tudi po ostalih krajih so se podobno odzvali zbiranju in prispevanju pomoči Zaenkrat imamo podatke le še iz sobo-
škega okraja, kjer so do 10. marca prispevali sledeči iz Murske Sobote: Potrošnik 50.000 din. Tovarna perila 20.000 dinarjev. Uprava ljudske milice 20.200 dinarjev, Člani Telovadnega društva
3000 din, sind. podr. pri MLO 2050 din, Pošta 5540 din, Zadružni sklad 1390 din, Mestno podjetje (radio delavnica) 1720 dinarjev, Kleparstvo 2640 din, OGRAD 1150 din, Cementarna, pečarstvo 1000 dinarjev, Sodišče 2495 din, zdravstveni delavci 3850 din, Obutev 670 din, obrtni delavci sind. podr. št, 2 1600 din, Invalidsko podjetje 5147 din, Potrošniška zadruga 5000 din, Žitofond 1000 din, sind. podr. frizerskih pomočnikov 280 dinarjev, Železnica 12.000 din, Mlekopromet 5000 din, Mestni odbor OF je zbral pri članih 27.016 din, Rdeči križ Gornja Lendava je prispeval 7000 din. Po vaseh pa zbirajo vse frontne organizacije, od katerih so nekatere že nakazale zbrani denar in sicer: Krog 3737 dinarjev, Beltinci 9083 din, Gančani 3030 din, Lipovci 4356 din, Bratonci
2552 din, Dokležovje 4790 din, Ižakovci 1896 din, Melinci 1735 din, Fokovci 1675 dinarjev, Selo 2925 din, Vučja gomila 5426 din, Ivanovci 1100 din, Ivanjci 1500 din in pionirski osn. šole Markovci 568 din.
  To dokazuje, da so se prebivalci soboškega okraja prev tako kot lendavskega lotili zbiranja pomoči za kraje, v katerih je sneg povzročil toliko škode. Njihovi prispevki pa dokazujejo, da sočustvujejo s prizadetim prebivalstvom, Tolminske, ker jih nič ne moti Mura, na kateri so včasih nekateri »zavedni« Prekmurci koteli narediti umetno mejo med Prekmurci in ostalimi Slovenci
  O nadaljnjih prispevkih bomo poročali v prihodnji številki, prav tako tudi iz ljutomerskega in radgonskega okraja, kolikor bomo dobili podatke.
                          Našo mladino ne bodo vzgajali dvoličneži
   Predzadnjo nedeljo je bila v Murski Soboti mestna partijska konferenca. Kakor je bilo v referatu nakazano, so na konferenci partijci iz vsega mesta reševali vprašanja, ki se pojavljajo v mestu in pa stvari za napredek mesta Ugotovili so, da se bodo na takih konferencah morali večkrat zbrati, da bodo tako bolj sodelovali pri delu vsega me sta, ne le v svojem podjetju ali ustanovi. V podjetjih pa bodo v prihodnjih tednih in mesecih imeli tudi odprte partijske sestanke, da bi ob sodelovanju nepartljcev razpravljali o napredku podjetja in odpravi težav, ki se kje po-
javljajo. 
   Podjetja so pred volitvami delavskih svetov Član Mestnega kleparstva Je poročal, da Je njihova organizacija poskrbela za dobre priprave. Poleg družbenega plana so s širšim krogom delavcev — člani odbora sindikalne podružnice, upravnega odbora ta delavskega sveta — preštudirali nova navodila o volitvah delavskih svetov. Kandidate za delavski svet podjetja pa je izbrala partijska organizacija skupno s sindikalno organizacijo. Enak način izbiranja in predlaganja kandidatov za delavski svet Je zavzela tudi partijska organizacija v Tovarni mesnih izdelkov.
   Konferenca je ugotovila pomanjkljivosti vzgojnega in prosvetnega dela, predvsem v nekaterih sindikalnih podružnicah. Naloga partijcev pa ni le da vzgajajo sami sebe, temveč morajo skrbeti tudi za vzgojo ostalih ljudi. Koliko manj nerganja bi bilo, če bi čim več ljudi bilo seznanjeno z resnico. Tudi razne sovražne parole, ki plašijo ali razburjajo ljudi, se ne bi mogle širiti, ker jih ljudje ne bi verjeli. Posebno bi morali vzbuditi pri ljudeh zanimanje za ljudsko univerzo, kjer se, lahko mnogo naučijo.
   V kratkem bo občni zbor telovadnega društva, ki se bo preimenovalo v »Partizan«. Ker dosedanje telovadno društvo ni zadovoljilo s svojim delom in je zaradi nekaterih neurejenih razmer vključevalo premalo ljudi bodo tudi partijske organizacije poskrbele za izboljšanje dela in za vključitev čim več mladih ljudi. Kajti poleg umske to ideološke vzgoje je za vsakega, predvsem mlajšega državljana, važna tudi telesna vzgoja. Partija pa bo skrbela tudi za moralno vzgojo telovadcev, in jih sovražniki ljudstva; ki se poizkušajo vriniti v razne organizacije, ne bi zastrupil ali z zlagano moralo in ljudstvu sovražno miselnostjo. Zato se bodo tudi 
partijci včlanili v tem društvu, predvsem mladinci, člani LMS. Mladina se je dobro lotila te naloge, saj se je v kratkem času pred konferenco priglasilo za telovadno društvo že 60 mladincev. Vpisovanje pa se nadaljuje.
   Več težav je v mestu z žensko organizacijo. Ta sicer obstaja in dela, vendar delež partijk pri tem delu ni zadovoljiv. Za to je sicer delno opravičilo, ker je med njimi precej mater, ki imajo majhne otroke, za katere morajo tudi skrbeti. Kljub temu bi lahko več na-
redile, kot so doslej. Gotovo bodo po tej konferenci svoje delo tudi izboljšale Največ časa pa je konferenca posvetila resnemu vprašanju, zastrupljanju naše mladine na srednji šoli in učiteljišču Cerkev je pri nas ločena od države in v šolah ni več verouka. S tem pa še ni rešeno vprašanje, kdo poučuje našo mladino. Šola mora tudi brez cerkve vzgajati moralnega in krepostnega človeka, ki bo spoštoval resnico in sovražil vsako hinavščino. Tako pa ne delajo vsi profesorji na soboških šolah njihove besede v šolski učilnici so sicer lepe, toda zunaj učilnice z dejanji pobijajo lastne besede in se s tem kažejo pred dijaki kot hinavci, ki drugače delajo, kakor govorijo. Dijaki sami zatrjujejo, da jih to moti in kvarno vpliva nanje. Niti izgovor, znanost pravi tako, cerkev pa tako, jih ne more opravičiti v dvoličnosti; kajti vsak človek, ki spoštuje in ljubi resnico, se bo odločil za eno ali za drugo, katero pač smatra za pravilno, in ne bo visel med obema.
 Ali ni žalostno, ko se mnogi naši dijaki sprašujejo, ali naj verujejo profesorju ali profesorici tisto, kar govori, ali ono, kar dela. Omeniti moramo, da niso vsi profesorji taki temveč le nekateri. Pa tudi ti mnogo škodujejo predvsem manj trdnim dijakom, ki sami še ne morejo najti resnice. Mar to ni kvarjenje in zastrupljanje mladine? Zato ni nič čudnega, če so taki ljudje vzgojili nekaj prav tako hinavskih učencev, k! pravijo, da bodo učili tako, kakor jih v šoli učijo (ko bodo prišli na šole kot učitelji), mislili in delali bodo na drugače. Ali se tako mišljenje ne upira vsakemu poštenemu človeku? Pošten človek dela le tisto, kar smatra za pravilno in pošteno! Le hinavci lahko imajo dve miselnosti in dvojni obraz. 
   To fe le del tega, kar se na soboških šolah dogaja. Našteli bi lahko še več primerov, o katerih so na konferenci razpravljali, da kvarijo našo mladino in ji škodujejo. Ali bomo puščali vzgojo naše mladine takim dvoličnežem, ki so v srcu gotovo naši sovražniki? Ne! To so zahtevali vsi enoglasno, ko so z gromkim ploskanjem odobravali besede člana, ki je zahteval, da se je s takimi profesorji in učitelji treba pomeniti, ali bodo vzgajali našo mladino v poštene ljudi ali jim pa ne bodo dovolili; da bi sploh vplivali na njeno vzgojo, da bi se imenovali vzgojitelji Sovražniki ljudstva skušajo po različnih poteh vnašati svoje škodljive nauke med naše ljudstvo. Za to izkoriščajo tudi vero. Mar ni čudno, da so si katoliški in evangeličanski verski očetje zadnji čas postali taki prijatelji, da celo dovolijo v svoji cerkvi poučevati nauke druge vere, ko so se v predvojni Jugoslaviji vedno med seboj pikali? Za zastrupljevanje pa so sl med drugim izbrali tudi Evangeličanski koledar, o čemer je Ljudski glas že pisal. Konferenca je enoglasno obsodila ljudi, ki so napisali in izdali ta koledar, in sklenila, da se nekaj podobnega ne sme več zgoditi.
Ljudska oblast v Turnišču
   Sovražniki socialistične ureditve, novega družbenega reda, ljudske oblasti in sploh vsega novega - kar jih ovira pri njihovem nepoštenem špekulantskem delu — še niso popolnoma uničeni Čeprav so jim njihovi materialni temelji, s katerih so v predvojni Jugoslavji lahko brez težav izkoriščali delovne ljudi, izpodrezani, je njihova miselnost ostala še stara. Se vedno čakajo, skrivajoč svoj pravi obraz, če bi lahko osvojili kakšen prejšnji položaj Pri tem pa ne pozabljajo, da je za njih najvažnejše pridobiti si ljudi na svojo stran, ob primernem trenutku — če bo kdaj nastopil? — pa dvigniti glave.
   Tako računajo vsi tisti, ki jih kratko imenujemo reakcija. Pri tem ne mislimo zapeljanih ljudi, ki želijo biti pošteni, pa zaradi svoje nevednosti le kda nasedejo parolam reakcije. Zato se ne smemo uspavati, kadar se reakcija v strahu pred ljudmi stiska v kotičke in molči, češ saj je ni več, spoznala je našo stvarnost in se prepričala da nam ne more kljubovati, zato se nam je pridružila pri graditvi socializma. Zadnje tedne in mesece smo se lahko prepričali, da nekateri ljudje, ki so se včasih potegnili v ozadje, spet dvigajo glave Pripravljajo se na volitve občinskih ljudskih odborov, razbijati pa so začeli tudi zadruge.
   Reakcionarji vedo, da osamljeni ne bodo nič dosegli, a še tem manj, ker so strahopetci. Treba si je pridobiti ljudi, pokazati se v javnem življenju ali si vsaj dobiti ljudi, ki bodo delali po njihovih navodilih. To se opaža predvsem pri občnih zborih, kmetiskih zadrug. Oni dobro vedo, da sc zadruge gospodarske ustanove in da so kmetijske zadruge predhodnice delovnih zadrug. Zato sklepajo, da bodo socializacijo podeželja najbolj ovirali, če bedo razbijali kmetijske zadruge, ali vsaj preprečevali. da bi se te bavile z gospodarsko dejavnostjo in jih prisilili, da bi se zadovoljile le s trgovino.
   To dokazuje letošnji občni zbor kmetijske zadruge v Turnišču Tam ni prišlo do spontanega kritiziranja ali nerganja, temveč do načrtnega pripravljenega razbijanja občnega zbora, kateremu naj bi sledilo razbitte ali vsaj ohromitev zadruge. Stefan Vojkovič je manifestativno predlagal, naj se zadružna ekonomija loči od kmetijske zadruge Zakaj, ni težko uganiti Zato ker se sovražniki našega družbenega reda in socializma bojijo, da bi KZ z razširitvijo zadružne ekonomije prerasla v delovno zadrugo. Pomagali so še drugi razgraja-
či Prej pa so se napili, ker drugače niso imeli dovolj poguma. To dejstvo je zgovoren dokaz, da niso nastopili (in razgrajali) po svoji vesti in svojem prepričanju. Pošten človek bo trezen povedal, kaj misli; le tisti, ki se dajo podkupit: ali pregovoriti za nekaj, kar sami niso prepričani, ter strahopetci, se morajo prej upijaniti. To bi morali vedeti in gotovo, tudi vedo tisti reakcionarni krogi v Turnišču, ki so to pripravljali, a se strahopetno skrivajo. To da kaj hočejo, če treznih ljudi ne morejo dobiti za izvedbo svojih nepoštenih načrtov.
   Razbijači so s svojimi navdušujočimi deklarativnimi govori (v vinjenem stanju se jezik hitreje suče) navdušili nekaj navzočih članov, ki so jim ploskali pozneje pa zapustili občni zbor. To jim je moralo uspeti, če upoštevamo nekatera dejstva. Razbijači so imeli oporo v nekaterih članih upravnega in nadzornega odbora zadruge — saj je predsednik nadzornega odbora Štefan Gjerket, upokojeni poštar, menda bil celo njihov idejni vodja v zadrugi. Podprl jih je tudi predsednik vaškega odbora OF To je dokaz, da se to ni pojavilo spontano temveč se je pripravljalo celo v organizacijah pod vodstvom ali le pokroviteljstvom nekaterih odbornikov. Tako so se pripravljali in čakali na ugoden trenutek za nastop. Podrobnosti o tem bodo še ugotovljene; Ljudi pa so slepili s parolo: Ljudska oblast naj bo res ljudska! Kar po njihovo pomeni: Kaj se bo kdo izven Turnišča vmešaval v naše stvari, mi znamo sami odločati.
   To zadnje je premotilo mnoge poštene ljudi, ker je v vaških ljudeh ostala že precej težnje, ki je bila v predvojni Jugoslaviji upravičena, oo avtonomiji ali kakor to nekateri danes imenujejo, po »popolni svobodi«, »ko bi ljudje lahko delali, kar bi sami želeli« kakor trdijo zaslepljevalci ljudi in pri tem ne povedo, da le pod njihovo komando Zato ni čudno, da v Turnišču imajo pripravljenih Že 12 kandidatov za občinski ljudski odbor, čeprav volitve še niso bile razpisane. Tudi v občinskem ljudskem odboru bi se reakcija rada vgnezdila, da bi si lahko nataknila na obraz masko ljudske oblasti.
   Take in podobne parole je slišati tudi drugje. Ne sinemo pa jih podcenjevati. kajti reakcionarji so ugotovili, da njihovo udrihanje čez državo in oblast ne pritegne ljudi; zato se navdušujejo za ljudsko oblast, vendar za tako »ljudsko« oblast, kjer bi se oni lahko polastili komande.
  Za take parole pa se navdušujejo le špekulanti, sovražniki resnične ljudske Oblasti in nevedni ljudje. Kajti vsak razumen človek ve, da popolne svobode, kot jo sovražniki zahtevajo, ni nikjer na svetu niti je biti ne more, da izven naše ustave in zakonov tudi ljudske oblasti biti ne more. Kajti oblast brez zakonov ni oblast, temveč anarhija, zmešnjava, kjer si močnejši dela sam svojo pravico. Zato naša ustava in zakoni veljajo za vsakega državljana, pa tudi za Turniščane To pa jim jamči, da ne bodo nikoli imeli take »ljudske« oblasti, ki bi si delala zakone v nasprotju z državnimi zakoni in ustavo.
  To hočemo povedati predvsem zapeljanim, kajti prepričani smo, da se ostanki stare izkoriščevalske družbe ne bodo nikoli spreobrnili, temveč bodo še poskušali varati ljudi Koliko jim bo to uspevalo, pa bo odvisno od naših množičnih organizacij in naše ljudske oblasti Kajti ko bodo ljudje spoznali resnico. bodo že sami obračunali z reakcijo in njenimi pomagači.
Stroga kazen pomagačem banditov
  Leta 1950 Je v spopadu z našimi varnostnimi organi padel na avstrijski meji Marko Mijin, ki Je s svojo bando večkrat prihajal v Jugoslavijo Pri ubitem banditu so med drugim našli tudi dokaze v pomagačih v FLRJ Preiskava Je odkrila, da se je banda ob svojih prihodih v Jugoslavijo zatekala na domačijo Štefana in Barbare Glavač v Moti pri Ljutomeru Tu so bando vedno gostoljubno sprejeli in obravnava je dokazala, da jim je Barbara v odsotnosti svojega moža nudila celo zakonsko posteljo Glavna oseba v Jugoslaviji je bila obtožena Ana Trauner žena znanega zdravnika iz Zagreba.
  Banda je od svojih sodelavcev v Jugoslaviji zahtevala različne usluge in jim postavljala naloge kot a pr zbiranje vohunskih poročil, širjenje emigrantskega časopisja s sovražno vsebino, organiziranje pobegov iz Jugoslavije, nabavljanje sredstev za delovanje bande, širjenje obveščevalne mreže itd.. pa tudi zbirati podatke o informbirojevcih v Jugoslaviji, ki so naravni zavezniki takih band.
Te naloge so obtoženci vestno izpolnjevali od konca leta 1950 do avgusta 1951. V tem času je predvsem po zaslugi zakoncev Glavač in Ane Trauner uspelo spraviti iz Jugoslavije v Avstrijo nekaj beguncev, poslati nekaj poročil obveščevalnega značaja in razpečati nekaj propagandnega in drugega materiala. Na glavni obravnavi se je v celoti razkrinkala izredno premeteno igrana vloga Ane Trauner, ki je poskušala prikazati obupano mater, ki se boji za usodo pobeglega sina, pri tem pa se vključi v sovražno delovanje proti svoji domovini.
  Dvodnevna obravnava na okrožnem sodišču v Mariboru je odkrila še druga kazniva dejanja Zato je sodišče izreklo strogo, toda pravično kazen Štefanu Glavaču 17 let strogega zapora in zaplembo premoženja. Barbari Glavač 10 let strogega zapora in zaplembo premoženja, Ani Trauner 10 let; Borivoju Ingjatiču 5 let, Josipu Kmentu 3 in Dimitru Dimitrovu 2 leti strogega zapora Tako stroga kazen je potrebna za prevzgojo obtožencev.
Varnostni ukrepi v vzhodnih
                                                                                                                                                                                                                                           ͵͵demokratičnih´´ državah
   Kakor se je zvedelo iz Budimpešte, je prispelo pred kratkim v kombinat »Rakossy« v Czepelu 450 sovjetskih strokovnjakov, da bi naučili madžarske delavce  »novih delovnih, metod«, s čimer naj bi se povečala storilnost dela. Najbistvenejše, kar so sovjetski strokovnjaki uvedli v tem kombinatu, je povečano nadzorstvo nad delavci Da so Madžari zavarovali svojo državo nasproti Jugoslaviji, ali točneje rečeno, da so zavarovali svoje državljane pred begom v Jugoslavijo z bodečo žico, že dolgo vemo.: Tako pa svoje države niso zavarovali le na meji z našo državo, temveč tudi nasproti drugim zapadnonemškim državam. Enako dela tudi Češkoslovaška. Kakor se je zvedelo zadnji čas, so uvedli v češkoslovaškem obmejnem pasu nasproti Avstriji v zadnjem Času zelo strogo nadzorstva V vsem pasu so položili mine in postavili visoke stolpe z opazovalnicami Večji del obmejnega pasu med Bratislavo in Avstrijo je bil do pred kratkim ograjen samo z bodečo žico sedaj pa so napeljali dve vrsti take žice in polagajo celo mine v širokem pasu blizu meje. Ladje in motorne čolne,
ki vozijo po Donavi med Bratislavo in Devinom, spremljajo oboroženi policisti v civilu. Vse te ukrepe so uvedli, da bi onemogočili vsak pobeg iz Češkoslovaške in drugih Informbirojevskih držav v Avstrijo.
  Na češkoslovaškem pa so poleg »čiščenja« v Partiji, iz katere so odstranili in zaprli najboljše komuniste, ki se niso hoteli vdinjati moskovskim oblastnikom, podvzeli tudi ukrepe proti delavcem. Po vesteh iz Moravske Ostrave so na Češkoslovaškem ustanovili posebna »delavska sodišča«, ki bodo sodila delavce, če neredno prihajajo na delo ter s tem ovirajo izpolnitev gospodarskih pianov. Ta »delavska sodišča« smejo izrekati zaporne kazni po več mesecev za delavce, ki »kršijo delovno disciplino«.
  Toda kljub takim in podobnim ukrepom se pri njih stanje še vedno le slabša in nezadovoljstvo ljudi veča.
   OPREMA ENE AMERIŠKE PEHOTNE DIVIZIJE stane 27 milijard dinarjev, tankovske divizije pa 88 milijard Stroški za opremo vojske so v povojnih letih silovito narasli po vojni je stala na primer oprema pehotne divizije 19 milijonov, danes stane 91 milijonov dolarjev. Ameriški bombnik B-29 ki je poprej stal 680 000 dolarjev, stane danes 3.5 milijonov dolarjev  Močno so narasli stroški proizvodnje tudi po izbruhu korejske vojne Protiletalski top, ki je stal 160 tisoč dolarjev se je podražil čez 18 mesecev na četrt milijona dolarjev.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. marca 1952
V Murski Soboti bodo postavili spomenik
                               Stefanu Kovaču
   Ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva ter v prisotnosti člana CK KPJ tov. Malešiča kot gosta, je pretekli petek bil občni zbor mestne organizacije Zveze borcev v Murski Soboti, kjer so člani sprejeli mnogo pomembnih sklepov za svoje bodoče delo.
   Mestna organizacija Zveze borcev v Murski Soboti zavzema po številu Članstva vodilno mesto med organizacijami ZB v Prekmurju, saj se je s pritegnitvijo novih članov v preteklem letu dvignilo število na 166 ljudi. Odbor je v preteklem letu sklical 10 množičnih sestankov, kjer so bili člani v glavnem seznanjeni, z bodočimi nalogami, obenem pa so na teh sestankih bila tudi predavanja o najvažnejših gospodarskih, političnih in drugih tekočih vprašanjih.
   Mestna organizacija Zveze borcev v Murski Soboti je po sklepih, ki so bili sprejeti že oktobra 1950. leta, izvršila v tem obdobju nekaj važnih nalog. Predvsem je bil končan popis borcev, padlih v NOB ter žrtev fašističnega terorja v letih 1941-1945. Kljub še nekaterim pomanjkljivostim je organizacija v glavnem zbrala material, ki bo pomagal osvetliti kronistu sliko razmer in delo -ljudi v Prekmurju v času okupacije. Aprila lanskega leta je Mestni odbor ZB skupno z okrajnim odborom izvedel svečano razdelitev spomenic sorodnikom padlih borcev v NOB in ostalih žrtev fašizma, ki je bila združena s toplo komemoracijo. Mestna organizacija ZB je tudi odkrila spominske ploščo padlim borcem Štefanu Kovaču, Štefanu Cvetku, Ludviku Roganu in tovarišem. Mladina pa je še posebej odkrila ploščo svojemu velikemu vrstniku Danetu Šumenjaku-Miranu.
   Letos je naš najvišji forum, Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, izkazal sina slovenskega Prekmurja — prvoborcu in vodji vstaje Štefanu Kovaču največjo čast: proglasil ga je za narodnega heroja. Mestni odbor ZB pa je izvedel akcijo za zbiranje prispevkov za spomenik padlemu tovarišu in je samo v Soboti zbral preko 400.000 dinarjev. Pri tej akciji so se izkazali zlasti delovni kolektivi Tovarne perila, Okrajno gradbeno podjetje in mestna podjetja, ki so prispevala visoke zneske. Nujno pa bo to akcijo razširiti tudi na področje lendavskega okraja. Spomenik Stefanu Kovaču bo po zamisli članov Zveze borcev dostojno manifestiral delo prekmurske mladine v letih 1941-1945 ter bo obenem umetniški okras Murske Sobote.                               
   Mestni odbor ZB je v preteklem razdobju skrbel, da sta bila dostojno proslavljena oba velika praznika slovenskega ljudstva — 10. obletnica OP kot tudi 22. julij dan upora našega naroda. Ob prvem prazniku je bila prirejena uspela razstava, ob drugem pa velik manever s prenosom zastave iz Lendave, preko Lipe, Murske Sobote, Hrastja v Radgono, na katerem je sodelovalo preko 600 ljudi in se je pokazala izredno lepa povezava tudi obema so-
sednjima okrajema. Na Dan JLA je bil izvršen tudi napad na Mursko Soboto, pri katerem je sodelovalo 300 mladincev, člani PAZ, Rdečega križa in gasilci V tej akciji je sodelovalo tudi lepo število članov ZB. Pod vodstvom člana ZB tov. Razdevška se je v preteklem letu v soboškem okraju izredno razvilo strelstvo, saj je bilo samo v Murski Soboti ustanovljenih 16 strelskih družin, ki štejejo preko 400 članov. Mestni odbor ZB je lani organiziral odlično uspelo jelkovanje, ker so bili obdarovani; vsi socialno šibki člani, predvsem pa otroci žrtev fašističnega terorja. Člani ZB so opravili tudi nekaj prostovoljnega dela pri tlakovanju Kolodvorske ulice in avtobusnega postajališča.
   Za svoje delo in predanost domovini je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval v tem času 27 članov Zveze borcev z visokimi odlikovanji Odlikovanja so bila tem članom izročena na svečanem sestanku decembra lanskega leta.
   Seveda so bile v delu mestne organizacije ZB tudi razne pomanjkljivosti,
ki jih bo nujno v bodoče odpraviti. Tako je predvsem potrebno dopolniti zbirko dokumentov iz NOB z življenjepisi padlih borcev ter te življenjepise objaviti v »Ljudskem glasu«, da bo prekmursko ljudstvo spoznalo delo najbolših sinov Prekmurja. Med člani ZB je treba v bodoče povečati budnost, zlasti zato, ker so si razni temni elementi, ki so se vsa leta potuhnjeno skrivali, zopet upali dvigniti svoje umazane glave.
   Med sklepi, ki so jih člani mestne organizacije ZB sprejeli na svoji skupščini, je najvažnejši ta, da bodo člani ZB »v bodoče skrbeli predvsem za izboljšano politično delo med soboško mladino. Še letos bodo poskrbeli, da bo zbranih dovolj denarnih sredstev za pričetek gradnje spomenika Štefanu Kovaču. Mestna organizacija ZB bo letos priredila tudi izlet v partizanske kraje. Naloga članov v letošnjem letu pa je tudi, da se bodo vključili v razne množične organizacije in tam aktivno delali.
Kako se deli ameriško blago v Križevcih
     ali gospod župnik se pripravljajo na občinske volitve
   Z delitvijo ameriške podpore, ki jo pošiljajo ameriške verske družbe svojim sovernikom v. Jugoslaviji, je mnogo problemov. Težava je predvsem zaradi tega, ker si blago navadno prilašča Usti — in to najboljše —, ki pride prvi do njega. Na čelu so pa, jasno, dušni pastirji svojih vernikov, ki vodijo komisije, katere delijo blago. Zato se je že v nekaterih krajih razširil pregovor, da nimajo več »pastirja« ampak kravo, ki ovčicam odjeda pašo.
   Tudi v Križevcih v Prekmurju so taki problemi. V letu 1951 so na zboru, 
   »gmajne« (naziv za krajevno cerkveno organizacijo) izvolili odbor, ki naj bi po svoji vesti in poštenju delil blago vernikom, katerim pripada.
   Prva kontingent je bil še nekako v redu razdeljen. Ko pa je prišel drugi kontingent v teži 800 kg, se je zadeva zataknila. Paket so odprli: župnik, inšpektor in glavni kurat ob navzočnosti komisije. Ko se je komisija sestala, so nekateri zahtevali, naj se blago ponovno stehta in ugotovi, če je vse. Lahko si predstavljamo začudenje komisije, ko je ugotovila, da tehta paket samo 680 kg. Primanjkuje torej 120 kg blaga. Začudene obraze so delali tudi župnik in oba cerkvena odbornika, vendar, kam je izginilo blago se ni dalo pojasniti Pojasnili bi lahko le trije patroni, ki so sami odprli paket. Vendar tega baje niso napravili.
   Kontingenti blaga bodo seveda še prihajali. Če bodo nekateri nadležni člani komisije vedno vršili kontrolo nad delitvijo, bo zadeva precej nerodna; zato bo treba to rešiti nekoliko drugače... Naenkrat je prišla okrožnica (ki je baje ni videl noben prizadeti član komisije), ki pravi, da ni potrebna tako obširna komisija. Župnik skliče vodilnejše funkcionarje svoje organizacije in pripravi vse potrebno, da odstranijo vse nadležne člane komisije, ki vedno kontrolirajo prispele količine blaga, četudi so to komisijo izvolili verniki na svojem zboru. Sedaj gre delitev veliko laže. Vendar verniki godrnjajo in zahtevajo kontolo.
   Pri tretjem kontingentu se res pojavi kontrola v osebi senijorskega (okrajnega) inšpektorja, ki naj bi sodeloval pri delitvi blaga. Na srečo pa so se junaki tudi sedaj znašli in so začeli delila pred prihodom kontrolorja. Tudi župnik je pripomogel, ko ga je med delitvijo povabil na čaj. Med tem časom pa so stari funkcionarji delili po svoje. Inšpektor križevske »gmajne« je namreč hitro smuknil z nekaj blaga v sobo, kjer spita župnikova tašča in služkinja. Drugi dan pa je prišel zahtevat, naj mu služkinja odpre sobo, da lahko odnese svoj plen. Tako je prišla zadeva na svetlo.
   Kako so cerkveni dostojanstveniki založeni z blagom, nam lahko povedo dejstva, da je Župnik s srajcami plačeval delavce, ki so mu popravljali ograjo. Kurator gmajne je z blagom kupoval steljo in prinesel lastniku stelje košaro blaga kot plačilo. Možakar, ki je steljo prodajal, pa ni hotel prigoljufanega blaga in ga je kuratorju s košaro vred postavil pred prag.
   Jasno je, da se tudi tu deli po načelu: kdor ne daje župniku zbirce, ne dobi blaga. Tako se kupčuje v križevski fari. Tudi pri vpisovanju ljudskega posojila je hotel župnik napraviti kupčijo. Obljubil Je gotov znesek posojila, ko pa je prišel čas vplačila, je plačal manj z izgovorom, da je dobil v zadrugi samo delavsko srajco, on pa nosi samo boljše. Zato, Če njemu država ne da, tudi on ne bo dal več kljub obljubi.
   Pa tudi politično se udejstvuje križevski župnik. Posebno sedaj, ko se govori o volitvah v občinske ljudske odbore. Pri pogrebu ima navado posedeti pri sosedovi hiši kakšno uro ali dve. Medtem ga seveda pogrebci čakajo na
dvoriščih, ne oziraje se na vreme. Župnik pa takole modruje: »Koga bomo pa kaj volili za predsednika občine? Saj imamo sposobne in preizkušene ljudi, ki so že v stari Jugoslaviji ali med okupacijo dobro vodil našo občino; zakaj ne bi teh zopet izvolili?« Tudi dosedanjim odbornikom KLO se je približal. On noče drugega — izjavlja — kakor da tudi nek član cerkvenega odbora pride v občinski ljudski odbor »zaradi povezave«.
   Dosti je še drobnih in tudi debelih stvari, ki bi se jih dalo napisati z lepe križevske fare. Vendar upamo, da bodo s temi stvarmi obračunali verniki sami, na svojem zboru, katerega že nestrpno pričakujejo. Hoteli smo le toliko povedati, da naša Ustava ne predvideva nobene »povezave« s cerkvijo niti z župnikom. Občina je organ državne uprava, cerkev pa je ločena od države.
   Sumimo pa, da ne gre za povezavo, ampak za vodstvo, katero bi radi prevzeli gospod preko svojih vernih odbornikov. Stari »közšegi biro« bi bil verjetno dober predsednik občine po mnenju gospoda župnika, saj je inšpektor gmajne; in kakor je vedno lep sporazum pri delitvi ameriškega blaga, tako bi bil tudi lep sporazum v občinskih poslih. Gospod župnik pa verjetno pozablja, da je naš cilj socializem in da cerkev s socializmom nima res nič skupnega, zato jo je naše ljudstvo tudi 
   ločilo od svoje države. Vi lahko nemoteno izvršujete svoje cerkvene naloge, pustite pa pri miru kakor občino tako KLO. Tudi vaši nasveti našemu ljudstvu niso potrebni, saj samo dobro ve komu sme zaupati oblast, ker jo smo najmanj takim, ki ga še pri delitvi tuje pomoči goljufajo. Kaj bi pa bilo še pri 
   izvrševanju oblasti?
   Razumljivo je, da bi bilo lepo vsesti se na stolček predsednika občine, ko je najtežji čas za naše ljudske odbore minil. Zakaj v času odkupov in res težkih nalog niste skrbeli za »povezavo«? Ljudstvo ve, da lahko zaupa le tistemu, ki je tudi v težkih časih bil z njim in izvrševal njegovo voljo.
   Križevski farani bi predlagali sledeči kompromis: Pustite vi, gospod župnik, nam občino in predsednika in vse našo zastopnike, da si jih volimo po svobodnem preudarku in brez kakega prišepetavanja. Posvetite se cerkvi in svoji družini, ker le z dobrim vzgledom v odnosih do cerkve in svoje družine vas bomo lahko smatrali za svojega pastirja.
                                                                                    Podjetja in obtniki se pripravljajo na Prekmurski teden
   Odbor za pripravo Prekmurskega tedna je že prejel več prijav oziroma prošenj za dodelitev prostora na razstavnem prostoru, in sicer od naših podjetij in obrtnikov. Tako se je prijavilo že pet obrtnikov in skoraj vsa podjetja v Murski Soboti. Za razstavo pa se že zanimajo tudi kmečke delovne zadruge in državna podjetja, ki bodo razstavljala živino in svoje pridelke. Nekatere bodo tudi prikazale, kakšen pridelek se lahko doseže z dobro in skrbno obdelavo zemlje ter bodo v ta namen posejali nekatere spomladanske posevke v primerne posode, katere bodo lahko prepeljali v Soboto na razstavo. Mestno vrtnarstvo bo pa verjetno že spomladi, čim bo sneg skopnel in bo zemlja primerna za setev, uredilo grede v bližini razstavne stavbe ter tamkaj posejalo razno zelenjavo, kakor tudi druge poljske rastline. Tako se bodo obiskovalci razstave lahko prepričali, da dobro seme in dobra obdelava zemlje prinese večji pridelek. Razstavljajo pa seveda lahko tudi kmetovalci-privatniki, vendar se ti doslej še niso priglasili.
Šola mora vzgajati socialističnega človeka
   V sredo je bila v Radgoni sektorska konferenca učiteljev in profesorjev iz področja Apač, Radgone, Radenc, Orehove in Kapele. Na konferenci so razpravljali o šolskih in kulturnih vprašanjih v zvezi s pismom VII. plenarnega zasedanja CK KPS. V četrtek in petek sta bili sektorski konferenci z istim dnevnim redom na sektorjih Negova in Trate za šole in otroške vrtce Bene Trate za šole in otroške vrtce Benedikt, Cerkvenjak, Stara gora, Videm, Ščavnica, Lokavec, Ledinek, Stogovci, in Velka.
   Obširen referat o gornji temi Je imel predsednik Ivršnega okrajnega ljudskega odbora in predsednik Sveta za prosveto pri OLO Radgona tov. Peter Ko-
ciper. Predhodno so učiteljski kolektivi na posameznih šolah na študijskih sestankih že sami preštudirali omenjeno pismo. Po široki diskusiji se sprejeli več važnih sklepov, ki se tičejo predvsem učteljevega vzgojnega in šolskega dela ter njegovega osebnega izvenšolskega dela. Pri vzgoji v šoli in tudi pri svojem osebnem delu, se mora učitelj pokazati pravega marksista. Učni načrt bodo izvajali po strogi liniji marksizmaleninizma. Da bodo vzgojili našo mladino v pravega socialističnega Človeka, bodo uvedli v šole več komunistične morale in etike. Poskrbeli bodo za razmah kultumo-prosvetnega dela pri množičnih organizacijah. Čim več pozornosti bodo posvetili vzgoji fizkulture v šolah.
Zadružni dom na Janževem vrhu
                                                                    končno le služi svojemu namenu
  Med 20 zadružnimi domovi, ki so lih leta 1948 gradili prebivalci radgonskega okraja na čast V. kongresu KPJ, je tudi zadružni dom v Janževem vrhu. Prebivalci Janževega vrha so ga gradili takrat z velikim elanom, saj je v surovem stanju bil zgrajen v rekordnem času, v dobrih 18. dneh. Potem pa so nastale, kakor pri večini domov, težave in delo je zaspalo...
  Lansko leto so prebivalci Janževega vrha zopet prijeli za delo. Že je kazalo, da bo dom dograjen do 10. obletnice dneva Jugoslovanske ljudske armade, ko so nastopile nepričakovane tehnične ovire, ki so se z nastopom zime še stopnjevale. Toda tokrat ljudje niso popustili. Sli so s podobnim elanom na delo kot pred leti in uspeh ni izostal. Danes je zadružni dom na Janževem vrhu že gotov in že tudi izročen svojemu namenu.
   Dom so odprli na pustno nedeljo. Kljub temu, da so lepaki vabili na razne pustne zabave, so se v domu zbrali v nedeljo popoldne Številni domačini in okoličani. Domačin je obrazložil, kako so ponovno pričeli delati. Zadruga je podprla gradnjo doma s 300.000 dinarji kredita; pa tudi gasilci so prispevali v gotovini 21.000 dinarjev. Sli so složno na delo. V tej, drugi etapi dela so opravili zadružniki 2000, gasilci in drugi prebivalci pa 1200 prostovoljnih delovnih ur. Vsega pa je bilo opravljenih pri domu 13.000 prostovoljnih delovnih ur.
   Prvi kulturni spored je v domu prispeval pevski zbor SKUD »Jože Kerenčič« iz Radgone. Ko je zadonela z odra pesem »Zdaj zaori...«, je vzvalovelo srce slehernega prebivalca in sodelavca. Srca so se zbližala. Ljudje so govorili o težavah in delu. Prebivalci Janževega vrha so postali na svoje delo ponosni.
   Dom že služi kulturnemu in gospodarskemu namenu. V torek so domačini že uprizorili prvo igro. Dvorano so domačini do kraja zasedli, celo premajhna jim je bila.
   Dom je v vseh notranjih prostorih dograjen. Poleg lepe dvorane, ki je že opremljena z odrom in električno razsvetljavo, so tudi stranski prostori za zadružno trgovino, skladišče, pisarno itd. Se tekom leta bodo dom ometali tudi zunaj. Uredili bodo tudi kabine za kinopredstave. Prebivalcem je k uspehu čestital v imenu komiteja in okrajnega ljudskega odbora predsednik Okrajnega izvršilnega ljudskega odbora Radgona tov. Peter Kociper, želeč, da sledijo zgledu Janževega vrha tudi ostali kraji, ki imajo še nedograjene zadružne domove. Janžev vrh je zasedel tretje mesto med onimi, ki so po petem kongresu KPJ prvi z uspehom prijeli za delo. -ik.
Viničarji radgonskega okraja
  Pred kratkim smo poročali o položaju viničajev ljutomerskega okraja. Sedaj pa nam poročajo, da podoben problem nezaščitenosti viničarskega sloja obstaja tudi v radgonskem okraju, kjer je nekoliko manj viničarskih družin, vendar je njihovo življenjsko stanje mnogokje še slabše kakor v ljutomerskem okraju. V radgonskem okraju zadnjemu popisu viničarskih družin niso posvetili toliko skrbi, da bi podrobno proučili njihove dejanske razmere. Popis ie bil poverjen KLO, ki pa so to nalogo opravili le na običajni administrativni način. Mnogokje so spregledali kričeče razmere zapostavljenosti številnih družin.
  Po zbranih podatkih Je ugotovljeno, da je pred vojno bilo na področju okraja 585 viničarskih družin in da jih je danes še 423. Po zakonu o agrarni reformi je 116 družin prejelo zemljo, ki jo je vsekakor dobro obdelujejo. Od teh je 57 družin vstopilo v KDZ, nekaj družin pa je dalo svoja, dodeljena jim posestva, v sestav državnih posestev.
Bivše viničarske družine, sedanji zadružniki VINOZ Janžev vrh in Ana živijo dostojnejše življenje kot včasih. Na slabšem so viničarji, ki agrarno vinogradniško zemljo obdelujejo zasebno, ker Jim primanjkuje denarja za nabavo orodja in zaščitnih sredstev. Takih družin je precej v Murščaku in okoliških hribovskih vaseh.
   Socialno najmanj zaščitene so družine, uslužbene pri zasebnih kmečkih gospodarjih — teh je okrog 250 —, ki žive podobno težko življenje kot v ljutomerskem okraju. Skratka, danes so viničarji kljub vsem oblastvenim ukrepom še vedno hudo zapostavljeni z najtežjimi življenjskimi pogoji.                        h.
                                                                                                   Še o viničarjih
  V 7. številki od 14. februarja smo objavili članek »Viničarji in njihovi delodajalci«. Kot dopolnilo k temu članku objavljamo še, dopis Okrajne inšpekcije dela v Ljutomeru:
  Janez Erhatič je že dve leti zadružni viničar z vsemi svojimi člani, ker kot privatni viničar ni dobival dovolj žitaric za preživljanje številne družine; kajti viničarija, ki jo obdeluje, obsega le 43 arov vinograda, 6 arov sadovnjaka in vrta in 10 arov njiv. Za obdelavo tega porabi Erhtičeva družina okrog 100 delovnih dni letno.
  Mirko Rajh nam je obljubil v teku tega leta urediti viničarijo, da bo Erhatič imel dostojno stanovanje, kot to človeku pripada. Z isto željo se obračamo do vseh ostalih vinogradnikov, ki imajo slabe viničarije, da popravijo svoje stavbe in pomagajo k zboljšanju stanja naših viničarjev.
  Položaj Erhatiča je toliko težji, ker njegova hči, ki ima več otrok, nima potrebnega delovnega staža in s tem pravice do dodatkov za otroke. Dosegla pa ga bo v kratkem ter potem materialno podprla svojega očeta, ki vzdržuje njene otroke.
 Is spominov naših sena
Gomiščkova mama
  Kdo ne pozna Gomiščkove mame, te vedre žene, živahnih oči in sproščenega nastopa, ki ji je danes enainpetdeset let, kar pa je ne moti v njenem požrtvovalnem delu. Je članica MLO Sobota, mestna Fronta ima v njej trdno oporo, najbolj priljubljeno področje pa ji je mestna organizacija žena, v kateri dela že od osvoboditve s polnim elanom. In vendar je Gomiščkova ena izmed tistih žena-Slovenk, ki so okusile vso strahoto nemških koncentracijskih taborišč. Po osvoboditvi se je brez težjih posledic vključila v delo. Sicer je tudi ona prinesla domov grenko bol — v taborišču je pustila moža in sina —, le da je znala in zna z voljo to bol spretno prikriti. Le v tihih večerih, ko že navadno konča s svojim dnevnim delom in sedi z malim Igorčkom v kuhinji, se ji od časa do časa vračajo spomini. Toda tu je življenje, delo, ki jo čaka prihodnjega dne in tako pozabi na prestano.
  Pred kratkim sem jo zaprosil za nekaj drobnih spominov iz časa njenega življenja v taborišču.
   Pravzaprav ne vem, kje naj začnem? Ali morda pri tistih obetajočih pomladnih nočeh, ko so rahlo potrkali partizani — ali pa s tistim dnem, ko so odgnali sina Danila? To so bili časi,
ko se je tudi na tej strani Mure začelo prebujati v ljudeh. Prihajali so partizani, mladi, komaj dorasli fantje med zrelimi možmi. Osvobodilna fronta je pritegnila vse poštene, zavedne Slovence v mestu in okolici. Okupatorju niso ostali skriti naši, cilji. Izdajalci  so ovajali zavedne Slovence. V tistem času so odvedli sina Danila. Še skoraj otrok je moral v zloglasne madžarske zapore. Kljub preganjanju okupatorskih oblasti pa je iz dneva v dan rasla v ljudeh vera v lastne sile — v porajajočo se partizansko gibanje.
  »Stanovali smo na Pušči. Odkar so odvedli sina, je bilo se težje. Noč za nočjo so prihajale madžarske patrole in nadzirale vsak naš korak. Toda v tistih nočeh so prihajali tudi partizani. Zato sem v strahu bedela. Kaj, če pride do srečanja? Pa ni. Partizani so prihajali takrat, ko so se umaknile madžarske patrole.
  V oktobru je nenadoma nad 20 madžarskih vojakov obkolilo našo hišo ter nas pozvalo, naj hitro zapustimo stanovanje in gremo z njimi. Pripeljali so nas v Soboto ter zaprli v židovsko sinagogo, kjer smo že našli več slovenskih družim Okupator je divjal po mestu in priganjal nove družine. Nekje zadaj za mestom se je ostro odvijala borba, šele pozneje smo zvedeli, da so se pri Brumenovi hiši partizani spoprijeli z madžarsko patrolo.
  Po nekaj dneh negotovosti, zasliševanj in čakanja so nas nekega jutra
navsezgodaj gnali proti kolodvoru. Pred nami in za nami oboroženi vojaki. Okupator je zbral nalašč zgodnjo uro, ko so bile ceste prazne. Toda ljudi ni bilo mogoče prevariti. Soboška postaja je bila kljub zgodnjemu jutru polna ljudi, ki so se solznih oči poslavljali od naše kolone. Krenili smo na Madžarsko.
  Med potjo so v zastražene vagone prihajali potniki in povpraševali: »Kdo pa so ti ljudje?« »Partizani?« Potniki so se na vrat na nos umikali, saj so o partizanih imeli strahotne predstave.
  Po več dneh potovanja so nas natlačili v velike podzemske ječe v Komarombi. Ker so bile celice vse polne ujetnikov in kaznjencev, smo se drenjali v neskončno pustih in mračnih hodnikih, strmeli predse, sedali na skromno prtljago in čakali. Kaj? Tega pač sami nismo vedeli.
  V tistih dneh sem kljub vsem ponižanjem doživela svetel trenutek. Hčerki Vidi, ki je dobro govorila madžarski, se je namreč posrečilo izvedeti, da je v isti ječi že več mesecev zaprt Danilo. Prvi dan so bile vse prošnje zaman. Sele naslednje dni se me je nek vojak usmilil, da sem lahko za trenutek mimogrede na hodniku spregovorila besedo z njim. Bil je bled, vročičnih oči. Sest’ mesecev podzemske ječe je strahotno razoralo prej tako polni obraz. Toda v mladem telesu je prevladovala še vedno tista neuklon-
ljiva volja do življenja in svobode, kakršno Je imel v prostosti. Tolažil me je, da bo kmalu konec trpljenja.
   Naslednje dni sem še enkrat govorila z njim in sicer v času, ko so nas z veliko naglico trpali v velike živinske vagone. »Mama, ne obupaj, v Nemčijo gremo!« mi je dejal skozi rešetke že zaprtega vagona. Tu sem ga videla poslednjikrat...
   Sledili so dnevi in mrzle noči dolge, brezupne vožnje. V temnih, natrpanih vagonih so vse križem ležala zbita telesa internirancev, ki so negotovo prisluškovali enakomernemu ritmu kolesja. V kotu, kjer smo si naredile prostor, smo z veliko muko izdolble odprtino, skozi katero smo od časa do Časa poizkušale ujeti drobec sive, bežeče pokrajine. Zunaj je sijalo medlo jesensko sonce, v naših srcih pa je bil mraz in strah pred tem, kar se nam je ponujalo.
   Po več dnevih vožnje nas je sprejel Dachau. V ljudeh, ki so nas spravljali iz vagonov, ni bilo niti trohice človeške topline. Namestile smo se v eni izmed neskončnih barak, ki so bile za las podobne druga drugi, obdane z žico in stražnimi stolpi. Za prve dni smo izkusile vso grenkobo taboriščnega življenja. Vendar nam ni bilo namenjeno to taborišče.
   Po nekaj dneh so nas odvojili — možje so morali v posebna taborišča, večina žena iz naših vagonov pa je morala ponovno na pot. Tu sem doživela bridko ločitev s hčerko Vido, dočim moža in sina sploh nisem več videla.
Ob vhodu v vagone smo dobile za pot vsaka po en hlebček kruha, kar bi naj zadostovalo za nekaj dni vožnje. Kruh pa je večina lačnih »potnic« pojedlo že prvi dan, tako je kmalu pritisnila lakota. Vožnja pa Je trajala osem dolgih dni, v katerih so žene izgubljale zavest.«
   Po dolgih dneh strahotne vožnje smo končno le prispele na cilj. Bergen-Belsen je bilo. ogromno koncentracijsko taborišče predvsem za židinje. Sprva je bilo taborišče narejeno le za nekaj tisoč jetnic — stalni in nenehni dotok novih ljudi pa so reševali na ta način, da so barake prenatrpali tako, da je bilo skoraj vsako redno življenje nemogoče. To Je imelo strahoten cilj, katerega taboriščna uprava niti ni prikrivala — v čim krajšem času uničiti čim več ljudi ter tako pripraviti prostor novemu dotoku. Zato se je taborišče upravičeno nazivalp »Vernichtungslager«.
   Po prvih formalnostih se je šele začelo. Prestali smo biti ljudje, dobili smo številke. In te številke so prihajale enkrat na dan po en liter in pol litra vodene repe, čakale v neskončnih apelih, sprejemale udarce in trpele, trpele...
   Ko je v zgodnji spomladi nekje nad taboriščem rahlo ozelenelo, se je v naših barakah pojavil tifus s stahotno grižo. Uši, prenatrpanost, do skrajnosti izčrpan organizem je polagoma popuščal pred strahotami nemškega uničevalnega stroja. Zdravniške pomoči ni bilo. Čemu tudi? Taboriščni upravi so šli računi v redu, dan za dnem se je večala gomila trdih, omaganih teles. Nekje zadaj so krematoriji požirali ljudi, poži-
rali. Človeško življenje v taborišču je izgubljalo poslednjo vrednost.
   V tej sili smo iskali hrane, kakor je kdo vedel in znal. Pobirali smo olupke, tu in tam se je komu posrečilo, da je dobil nekaj krompirja. S temi dobrotami so se žene izmuznile očem paznic in si kje v skritem kotičku pripravile jed Ob neki priliki so si jetnice naredile v podzemski kleti drobno ognjišče ter ravno prpravljale kuho, ko jih' je zalotilo nekaj taboriščnih ljudi. Razmetali 
   so jim ogenj in skromno kosilo, žene pa so se razbežale. Le mlado židovsko dekle z otroškim obrazom je za trenutek otrpnilo pred zverinami. Najbližji gestapovec se ie zagnal proti njej ter jo silovito treščil v obraz. Udarec ji je zdrobil oko, da se je v brezupnih bolečinah valjala po tleh. Naslednji dan je dekle podleglo. Takih primerov je bilo nešteto.
   Kljub vsemu trpljenju pa je med jetnice polagoma prihajala svoboda. Ob jasnih nočeh, ko so se nad taboriščem pojavila sovražna letala, so jetnice nemo prisluškovale na podgradih. Večkrat me je obdajala slabost, vendar volja, skrb za družino, katera je nekje v taboriščih umirala z menoj, je bilo močnejša.«
   To je kratka povest Gomilščkove mame in vseh ostalih žena, ki so v nemških taboriščih preživele nekaj nepopisno strahotnih mesecev, umirale in puščale svoje najdražje v tujini. Taborišče Brger-Belsen so uničili plameni zavezniških metalcev ognja, spomin na naše ljudi, ki jih je uničilo taboriče, pa bo večno živel med našim ljudstvom!
Murska Sobota, 13. marca 1952
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
                                                                                                                                                                                       Gibinci so se vzdramili
    V vaseh bodeče občine Razkritje so 
    pred tednom končali volitve občinskega odbora OF. Člani OF so z mnogo večjim zanimanjem prišli na volilne sestanke kakor kdaj koli prej, predvsem pa tam, kjer so jih VO OF dobro pripravili. Zadovoljiva udeležba je bila v Globoki, Sprincu, Razkrižju, Gibini, pa tudi na Šafarskem ni bilo najslabše. Najslabša udeležba pa je bila na Veščici, Kjer se nekateri člani izgovarjajo, da niso bili obveščeni, odbor pa trdi, da so vedeli, samo niso hoteli priti. Krivi pa so gotovo oboji — odborniki, v kolikor niso izpolnili svoje, dolžnosti in ljudem podrobneje pojasnili, za kaj gre, člani pa, ker se nekateri včasih naredijo malo gluhe in nočejo slišati, kadar gre za delo v Fronti. Taki člani pa se najdejo tudi v ostalih vaseh bodoče razkriške občine, le v manjšem številtu.
    Gibinci pa so pri teh volitvah pokazali velik napredek, Že več kot leto dni so bili brez vaškega odbora OF in tudi organizacija vsled tega ni mogla delati, čeprav šteje nad 100 članov. Aktivisti niso uspeli izvesti volitve lansko jesen niti predlanskim. Trdili so, da pač ne gre, da se člani OF ne zanimajo za politično delo in nobeden noče biti odbornik. Celo so predlagali, naj bi se Gibina združila s Šafarskim, morda bi takrat bilo bolje.
    Nekateri pa so dvomili v take ugotovitve in so rekli: »Poskusili bomo še
     enkrat, da se prepričamo, kakšna le resnica o Gibincih.« In volilni sestanek 19. februarja je pokazal, kaj se z drobnimi pripravami da narediti: Udeležba Članov OF, potek volilnega sestanka, diskusija okrog kandidatov, kakor za vaški odbor, tako tudi za občinski odbor OF, ter pomenek o bodočih nalogah Fronte, so pokazali, da prejšnje ugotovitve v Gibincih niso bile resnične. Gibinci so se toliko zanimali za delo Fronte, da so celo predlagano kandidatno listo za VO OF nekoliko izmenjali, češ da ta ali oni ne bo delal v odboru in bi bili spet pri starem. Njihovo zanimanje na volilnem sestanku da je upanje, da bodo tudi po volitvah delali, pa ne le odborniki, temveč vsi ali vsaj večina članov. Izvolili so tudi odbornika za občinski odbor OF, ki bo zastopal njihovo vas.          B. A.
Besede naših bralcev
                                        Gornji Tešanovci
  Jugozahodno od Fokovcev, med Vučjo gomilo in Gornjimi Moravci, na vijugastem hribu leži naselje Gornji Tešanovci ali takozvani Suhi vrh. Vaščani 
  tega naselja so precej oddaljeni od svojega KLO in šole v Tešanovcih, vsled tega obiskujejo njihovi otroci šolo v Fokovcih, ki je precej bliže.
  Frontna organizacija v tem naselju šteje 65 članov in je delavna. Volitve v občinski odbor OF so ob 100-odstotni udeležbi z uspehom izvedli. Frontovci so sprejeli sklep, da bodo imeli redne mesečne sestanke, katerih se bodo zanesljivo udeleževali. Nadalje, vložili bodo vse sile za odpravo gotovih napak, ki so se v lanskem letu dogajale pri raznih obveznih oddajah in izterjavi davkov.
  Struktura zemlje, kakor tudi socialni sestav tega naselja je enak sosednjim
goričkim vasem Selu in Vučji gomili. Z ozirom na neenako lego in na rodovitnost zemlje KLO Tešanovci kljub najboljši volji ni mogel upoštevati vseh pogojev pri delitvi raznih planov in davkov. Zato so Gornjetešanovčani bili večkrat prizadeti, kar je povzročilo razne sitnosti in ne malo upravičenih pritožb. Zato si v zvezi z ureditvijo občini Gornjetešanovčani želijo priključitev k bodoči občini Selo-Fokovci.
   Pomemben uspeh je tudi elektrifikacija njihove vasi, katero so dokončali letos v začetku januarja. Zamisel elektrifikacije v Gornjih Tešanovcih sega nazaj v leta takoj po osvoboditvi, ko so Tešanovčani elektrificirali svojo ravensko vas. Kljub temu, da so Gornji Tešanovci bili del tega KLO, so ostali brez električne razsvetljave. Na pobudo OF so se sredi lanskega leta vaščani lotili dela. Prostovoljno delo in samoprispevek sta bila temelj za uresničevanje velike zamisli. Z ozirom na raztresenost posameznih gospodarstev so morali zgraditi 2500 m omrežja, za kar so vložili okrog 3000 prostovoljnih ur. Vaščani so prispevali v denarju in materialu po svojih zmogljivostih. Vsa zahvala gre tudi podjetju DES v Murski Soboti, ki je klub neštetim oviram bilo voljno pomagati vaščanom z nasveti in strokovnim delom. Danes ima vpeljano električno luč 27 gospodarstev.
   Graje vreden je odnos nekaterih večjih kmetov iz Gornjih Moravec, ki so s svojim grobim nastopom in neresničnimi izjavami na skupnem sestanku, ko so razpravljali o razcepitvi električnega voda, ki pelje iz Moravec v Gornje Moravce hoteli vnesti zmedo med vaščane Gornjih Tešanovec, češ da za vse ne bo zadostne razsvetljave. Vendar zaradi budnosti in zaupanja v svojo OF jim Gornjetešanovčani niso nasedli. Sedaj pa, imajo vsi dovolj električne razsvetljave.
   Ljudska oblast nudi vsem državljanom enake ugodnosti. Tega načela se Gornjetešanovčani tudi zavedajo. T Z.
                                                                                                  Tako varčujemo
Že tri leta je od tega, kar so začele delovati dijaške hranilne blagajne na naših večjih šolah. Nekatere od, teh pa se niso resno lotile dela. Med nedelavne pa ne spadajo pionirji Nižje gimnazije na Cankovi. Pridno vlagajo vsako leto, tako da, ko pride čas izletov ali nabave šolskih potrebščin, niso v škripcih.
   V letošnjem šolskem letu so vložili že nad 5000 din. Vlagateljev je na šoli 73 odstotkov vseh dijakov. Pridno pa vlagajo tudi nekateri učenci IV. razreda osnovne šole, ki so tudi med najboljšimi. Doslej se je izkazal II. razred gimnazije, kjer znaša povprečna vloga 112 din. Razredi in posamezniki tekmujejo, kar je še bolj poživilo vlaganje.
   Cankovski pionirji želijo biti med najboljšimi. Zavedajo se važnosti varčevanja in želijo doprinesti svoj delež k izgradnji svoje domovine. Tako bodo lahko postali vzgled ostalim pionirjem, ki na varčevanje pozabljajo, -lj.
                                                                                       Vzgledni mladinci v Gornjih Črncih
  Sklep o razširitvi Fronte, katerega je sprejel občinski odbor OF Cankova na svoji prvi redni seji, se že uresničuje predvsem med mladino cankovske bodoče občine. Med prvimi je mladinski aktiv Gornji Črnci, ki je na svojem sestanku vključil v OP vso mladino nad 18 let starosti. Ker se med vsakim še tako dobrim semenom najde tudi slabo zrno, sta se tudi tu našla en mladinec in ena mladinka, ki sta odklonila pristop v OF. To pa ni motilo ostalih članov aktiva, ki sodelujejo predvsem na kulturno-prosvetnem polju. Ti razumejo, da le v dobri organizaciji OF imajo vse pogoje za nadaljnje uspešno delo pri socialistični graditvi vasi.
  Mladinski sestanek v Gornjih Črncih je pokazal, da je delo uspešnejše, če mladina pomaga in jo usmerja frontna organizacija. Na sestanku so tudi ugotovili- vzroke dosedanjega slabega gospodarjenja v vasi. Saj fe mladina sama pokazala na odbornika KLO Janeza Juga, ki še danes ni član OF in je tudi na sestanku odklonil sodelovanje v Fronti. Razumljivo je, da takšen odbornik ne bo zastopal koristi ljudstva. Zato ni čudno, če se že dve leti v Gornjih Črncih ni ničesar naredilo, kjub temu. da so ceste v zelo slabem stanju, potreben gramoz pa je na razpolago. Za to se odborniki niso zmenili, pač pa so se poedini odborniki bolj zanimali, kakšne obvezne prodaje in davek imajo. V znižanju dajatev za sebe se je pokazal posebno podjetnega en odbornik, vendar mu je budna frontna organizacija njegove nepoštene namere preprečila. 
  V mladinski organizaciji Gornji Črnci pa je težko izbrati ali pokazati poedinega mladinca, ki bi imel največ zaslug za dosedanje uspehe. Kajti vsi mladinci so prispevali po svojih zmotnostih, kar so največ mogli. Njihov trud je rodil uspeh, saj so med drugim ustanovili tudi svojo strelsko družino in brez tuje pomoči naštudirali tridejanko »Radikalna kura«. Za tako delo mladinski aktiv zasluži pohvalo. Gotovo bo tudi v bodoče nadaljeval svoje delo po smernicah, ki jih Je začrtala Osvobodilna fronta.                   -čič
80 hektolitrov vina na hektar
   Na okrajnem posestvu Jeruzalem se pripravljajo za volitve delavskega sveta podjetja. Zato člani delovnega kolektiva že pred končnim poročilom, ki ga bo dal dosedanji delavski svet pred razrešitvijo in novimi volitvami, ugibajo, kakšno je bilo gospodarstvo v lanskem letu in kakšne uspehe so dosegli. Priznati pa je treba, da je delo delavskega sveta odgovorno in dokaj težavno, kajti ni lahko upravljati s posestvom, ki meri 509 ha, od tega 124 ha vinogradov.
   Že kratek pregled gospodarstva kaže, da so kljub vremenskim neprilikam v lanskem letu dosegli lepe uspehe. Vinski pridelek je bil za 227 hl večji od leta 1950, čeprav se je površina rodnih vinogradov zmanjšala za nekaj hektarov. Vinogradi so dali povprečno 22 hektolitrov vina na hektar. Poedini deli vinogradov, ki so v najboljšem stanju rodovitnosti, so dali tudi po 80 hl vinskega pridelka na hektar. Tak največji pridelek je dosegla skupina Plešivca, kjer je desetar Slavko Grof.
   Trgatev so pričeli sredi oktobra. Pobrali pa so le nagnito od toče poškodovano grozdje oziroma na predelih, kjer ga je toča poškodovala. Ker je bil odstotek sladkorja zaradi slabega, deževnega vremena do konca septembra nizek, so trgatev odložili do konca oktobra in so brali še v novembru. Grozd-
je je zadnje dni pridobilo mnogo sladkorja. Tako je vinski mošt imel povprečno 21 odst. sladkorja, dočim pri ostalih vinogradnikih, ki so trgali v prvi polovici oktobra le 15 do 16 odst.
   Zadnja leta so obnovili 19 ha vinogradov, od tega v lanskem letu 10.5 ha. Trsje za obnovo vinogradov vzgajajo sami na posestvu. V ta namen izvajajo že nekaj let selekcijo matičnih vinogradov.
   Lep uspeh so dosegli tudi pri Živinoreji, saj so pri 26 molznicah presegli plan proizvodnje mleka za 5000 litrov.
   Zavest delavstva je porasla ter se izraža v zmanjšanju neopravičenih in opravičenih izostankov, člani sindikalne' podružnice na posetvu so s prostovoljnim delom popravili vse ceste in poti na posestvu,. pomagali pri košnji trave in spravilu krme ter ostalih pridelkov. S prostovoljnim delom so pomagali pri popravilu stanovanj in gospodarskih poslopij. Pri teh delih to člani sindikalne podružnice opravili v preteklem letu 3000 delovnih ur. Kulturno-prosvetna skupina pa je letos pripravila že tri prireditve, ki so dobro uspele. Imajo tudi vzorno urejeno knjižnico s 600 knjigami sodobne literature. Delavstvo se ha sestankih seznanja z vsemi novimi pridobitvami socialističnega gospodarjenja. Tudi novi finančni sistem že uvajajo.  T. L
                                                                                 Občinski odbor OF v Prosenjakovcih za gradnjo kulturnega doma
  Izgradnja kulturnega doma v Soboti je že razgibala marsikatero množično organizacijo v našem okraju, ki je na svojem sestanku obravnavala to vprašnje. Tako so v preteklem tednu diskutirali na sestanku občinskega odbora OF v Prosenjakovcih. Zavedajoč se, da izgradnja doma v Soboti, ki bo dom vsega Prekmurja, če ne tudi obmurskih okrajev, ni samo vprašanje Sobote, ampak vsega Prekmurja, in da je to obenem kulturnopolitična manifestacija vsega prekmurskega ljudstva, je odbor sklenil, da bo prispeval za izgradnjo tega doma v materialu in denarnih sredstvih. Na koncu so sklenili, da bodo prispevali les in sicer borovino in. hrastovino. Niso pa ostali samo pri tem. Tov. Vladimir Sovjak iz Ratkovcev je poudaril, da mora kulturni dom v Soboti dobiti reprezentančno obliko in notranjo ureditev, ki bo zadoščala vsem nalogam doma. Do naslednjega sestanka bo občinski odbor OF dal Okrajnemu odboru za izgradnjo doma konkretne številke svojih prispevkov za dom.
  Prepričani smo, da bodo tudi ostali občinski odbori OF razpravljali o tej pomoči na svojih rednih sestankih in da bodo poslali Okrajnemu odboru za izgradnjo doma vse podatke o sodelovanju, da jih ta lahko objavi v našem časopisu. Prav tako bodo morala delati tudi vsa kulturnoumetniška društva po naših vaseh, ki bodo končno dobila v Soboti svoj dom, kjer bodo lahko nastopala.
Tečaje PLZ obiskuje nad tisoč ljudi
  Pripravljenost naših kmečkih ljudi, da branijo svojo domovino pred morebitnim napadalcem, se manifestira zlasti v organizacijah protiletalske zaščite. Porastel ugled, ki ga je pridobila organizacija med delovnim ljudstvom, je pospešil vzgojno delo med članstvom, ki se usposablja v raznih tečajih in seminarjih, da bodo v sili lahko uspešno reševali življenja soljudi in ljudsko imovino.                          
  V    ljutomerskem okraju so lani uspeli izboljšati delo v osnovnih organizacijah. Število članov se je povečalo za 45 odstotkov. Poleg številnih strokovnih tečajev so priredili tri večje manevre, kjer so sodelovale skoraj vse enote v okraju. Manevrske akcije so pospešile bojno pripravljenost članstva in podeželskega prebivalstva.
  V    letošnjem zimskem času so posvetili vso pozornost vzgoji in usposabljanji tehničnih enot in članov. V okraju deluje 71 strokovnih tečajev. Člani se usposabljajo za obrambno službo ločeno po tehničnih skupinah. Mnogi predavatelji so s požrtvovalnim delom pripomogli, da so tudi učni uspehi zadovoljivi. Omenimo naj učiteljico Berto iz Runča, ki se ni ustrašila debele snežne odeje, ko je redno obiskovala svoje tečajnike. Njeno prizadevanje je bilo kronano z uspehom: na Runču je 12 tečajnikov prestalo izkušnjo z odličnim 14 s prav dobrim, 8 z dobrim in 2 tečajnika z zadostnim uspehom. Ljudski odbor v Ključarevcih pri Ormožu je posrečeno izbral predavatelje. Tudi v domači vasi so se tečajniki dobro odrezali. Med ženami in mladinkami je mnogo zanimanja za sanitetno službo
  saj redno obiskujejo tečaje za bolničarke. Najboljše učne uspehe so odnesle tečajnice iz Noršinec in Bunčan. Na področju okraja obiskuje tečaje nad tisoč ljudi, od teh pa je 407 obveznikov prejelo diplome o uspešno prestani izkušnji.
  Kakor smo slišali v pogovoru z voditelji PLZ, je po vaseh premalo sodelovanja Fronte in množičnih organizacij z enotami PLZ. Niso namreč redki primeri, da so vaški voditelji ostali gluhi za pomoč pri organizaciji strokovnih tečajev. Pri Tomažu je n pr. krajevni odbor Zveze borcev kaj malo pojasnjeval prebivalstvu pomen PLZ. Posledica
tega je bila slaba udeležba na tečaju. Nekaj sličnega bi lahko rekli za Gresovščak, kjer posamezniki dvomijo v obveznost obrambne službe v organizacijah PLZ. V Logarevcih se krajevni odbor PLZ ni pobrigal, da bi tečajniki pregledali vso predpisano snov. Tudi posamezni predsedniki ljudskih odborov naj bi izdatneje podprli vzgojno in strokovno delo v obrambni organizaciji
   Uspehi tečajnikov so prepričljiv dokaz, da se je povečala obrambna sposobnost našega podeželskega prebivalstva. Toplejši dnevi bližajoče se pomladi jim bodo omogočili praktične vaje in manevre, ki so jih predvideli v letošnjem delovnem načrtu.                -ok.

                                                                                       Tudi v Mačkovcih so resneje prijelo za delo
   Res je, da do sedaj pri nas v Mačkovcih ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti in se je tudi bolj malo slišalo o nas in o našem delu. Ko smo si pa nedavno izvolili novi frontni odbor, se je marsikaj izboljšalo. Že sedaj se kaže, da nismo slabo izbrali, kajti v novi odbor so prišli frontovci, ki so res voljni delati.
   Organizirali smo šahovsko sekcijo, ki zajema že lep krog ljudi. V najkrajšem času bomo ustanovili knjižnico. Prostore smo že našli in sicer v osnovni šoli. Strelska družina je sicer že prej obstajala, vendar njeno delo ni bilo vedno najboljše. Tudi tu se je stanje že popravilo. Tudi na ljudsko univerzo nismo pozabili. Preteklo nedeljo smo imeli prvo predavanje. Predaval je tov. Janko Horvat. Z njegovim predavanjem smo bili zadovoljni. Za prihodnje predavanje bomo prosili, naj nam pošljejo iz Sobote kmetijskega strokovnjaka.
   Tudi novoizvoljeni odbor ženske sekcije je začel uspešno delati. Organizirale bodo kuharski tečaj, za katerega je veliko zanimanje. Pozabile niso na prosvetno delo in bodo naštudirale igro. Sklenili so, da bodo aktivno sodelovale v pripravah za bližnje volitve v nove občinske ljudske odbore. Res je, da nekatere odbornice ženske sekcije še ne delajo, toda upramo, da se bodo tudi te pridružile ostalim.     —ar.
Vodovod in tlakovanje cest -
                                 za lepšo ureditev Lendave
  Tudi mestni ljudski odbor v Lendavi je stopil pred volivce in položil račun o lanskem poslovanju. Brez utvar Je treba priznati, da se je postavil z uspehi, da pa je tudi odkrito in brez sramu pokazal na slabosti, ki so lahko usodne za uresničitev bodočih delovnih načrtov, zlasti tistih, ki se neposredno stikajo z interesi volivcev, 4. j. načrtov o zidavi važnih objektov, sanitarnih in komunalnih naprav, ki naj bi spremenile lice tega prekmurskega mesteca.
  Lendavski kmetje so lani 100 odst zasejali svoja polja. Ljudski odbor jih je podprl in jim preskrbel nad 5 tisoč kg semenskega žita. Boj proti krompirjevemu škodljivcu — koloradarju — še ni končan. Lanske okužbe rastlin na 5 parcelah zahtevajo odločnejšo borbo vseh kmetovalcev. Zato bo ljudski odbor poskrbel, da tudi tisti kmetovalci, ki se lani niso hoteli pridružiti 250 preglednikom krompirišč, ne bodo zanemarjali borbe proti koloradskemu hrošču. Tudi v sadovnjakih brezobzirno gospodari ameriški kapar. Po statističnih podatkih komisije za zatiranje škodljivca je okuženih 8827 sadnih dreves. Posekali bodo 70 uničenih suhih dreves. Vsi dosedanji napori nekaterih sadjarjev in ljudskega odbora, da bi se kaparja znebili s škropljenjem drevja so bili često brezuspešni. To pa po krivdi nekaterih kmetovalcev-sadjarjev, ki svojega drevja niso škropili, iz takih zanemarjenih, okuženih sadovnjakov kapar ponovno napada sosedovo škrop-
ljeno sadno drevje. V Lendavi imajo na razpolago 4 škropilnice in bi lahko škodljivca docela zatrli. Komisija, ki ima največ opravka z nezaupljivimi sadjarji, se Je odločila, da bo brezplačno poškropila drevje v 15 sadovnjakih in tako dokazala, da je škropljenje sadnega drevja učinkovito sredstvo proti kaparju. Morda se bodo potem zganili.
   V poslednjem času so zabeležili postopen porast števila konjev in prašičev. Pričakujejo, da se bo pomnožilo tudi število govedi. Na področju ljudskega odbora redijo 4 priznane bike in 3 merjasce. Rejcem, ki skrbijo za izboren razplod živine, je ljudski odbor izročil travnike v Dolgi vasi v brezplačno uporabljanje.
   Nad 50 let stari trsni nasadi v. lendavskih goricah kličejo po obnovi. Zato bo potrebno kar najhitreje urediti trsnico in drevesnico. Kakor se govori, bo to nalogo prevzelo okrajno kmetijsko posestvo. Obnovo vinogradov terjajo gospodarske koristi, ki niso pičle, če pomislimo, da so lani vinogradniki pridelali nad 339 tisoč litrov vina nekoliko slabše kakovosti zaradi vremenskih neprilik in prerane trgatve grozdja. Pridelek pa bi bil lahko večji, če ne bi posamezni vinogradniki zanemarjali svojih goric. Zadnje čase se ukvarja s tem posebna komisija, ki je izdala odločbo, da se malomarnim vinogradnikom odvzamejo gorice in izročijo tistim, ki Jih bodo skrbno obdelovali. Komisija bo tudi razdelila vinograde dvolastnikov iz Madžarske med kmete, ki zaradi terorja madžarskih informbirojevcev ne morejo koristiti svoje zemlje onstran meje. Velika ovira v kmečkem gospodarstvu je tudi nadrobna delitev zemlje na razne dediče, ki lahko kvarno vpliva na bodoči proces združevanja kmetov v kmečke delovne zadruge. Prav je, da nesmisel drobnega parceliranja zemlje tolmačijo frontovcem na množičnih sestankih.
   Dramatske skupine so se lani zelo redko pojavljale na odru. Ljudski odbor, ki naj bi letos izdatneje podprl svoje kulturno-umetniško društvo, je na zasedanju ugotovil, da bo treba skrbeti za izbor sodobnih dramskih del, ki jih bo društvo uprizarjalo na domačem odru. Tokrat je bilo govora tudi o ljud-
ski knjižnici, ki jo bodo preselili iz tesnih prostorov v hotel »Krona«. Poslopje sedaj obnavljajo in bo v njem dovolj prostora za knjižnico in čitalnico. Odborniki, so izrekli tudi besede o denarni podpori ljudski knjižnici.
   Ljudski odbor je lani iz proračunskih sredstev obnovil šolsko poslopje v Lendavi in v Dolgi vasi. V obeh šolah poučujejo 245 slovenskih in 83 madžarskih otrok.
   Med bodočimi načrti je bila do nedavnega tudi zidava modernega kulturnega doma, ki naj bi postal zbirališče za člane množičnih organizacij, gasilcev, zlasti pa članov mestnega izobraževalnega društva. Predlog, ki je vreden vse pozornosti, pa so pred kratkim pomaknili v prihodnja leta. Odgovorni činitelji menijo, da ni izgledov za njegovo uresničenje zaradi centralizacije proračunskih sredstev na ključnih objektih petletke. Ta ugotovitev je delno upravičljiva, vendar kaže, da čakajo zgolj na proračunska sredstva. Kaj, če bi začeli po zgledu Sobočanov, ki niso pomislili na proračun!
   Mestni ljudski odbor se je lani osamosvojil v poslovanju in opravljal oblastvene posle, ne da bi čakal na pomoč okrajnih organov. Na področju finančnega poslovanja je dosledno uveljavljal načelo: »Vsak državljan naj pomaga skupnosti po svojih zmožnostih!« Kmetje in obrtniki so dokaj redno plačevali davek, seveda z izjemo 80 davkoplačevalcev, ki so dolgo odlašali. Končno so tudi ti plačali. Na področju ljudskega odbora so našteli le 8 polnopravnih zaplemb določenega dela premoženja zaradi neplačila davkov. Lani os davkoplačevalci plačali nad 3 milijone din davka, medtem ko še dolgujejo nad 150 tisoč din. Ljudski odbor je pravočasno razpisal davčne obveznosti za I. letošnji predujem in že zbira prispevke davkoplačevalcev. Lanski proračun dohodkov so presegli za 200 tišoč din, dočim so izdatki uresničeni v mejah proračuna. Gostilničarji-zakupniki so prispevali v proračun nad milijon din.
   Na gradbenem področju so menda Lendavčani na zadnjem mestu v republiki. Podjetja, ki se bavijo s komunalnimi storitvami, so lani bore malo storila za ugodnejšo in higiensko ureditev
                                                                                                                                                                                                           (Nadaljevanje na 4. strani)
                                                                  Vodovod in tlakovanje cest — za lepšo ureditev Lendave
(Nadaljevanje s 3. strani)
mesta: izvršila, so adaptacijska dela v mestnih klavnicah, uredila del ceste pri poslopju sodišča in napeljala plinski vod v Dolgo vas ter Trimline. Sicer pa so imela na razpolago zelo skromna, proračunska sredstva.
  Da so Lendavčani brez zdrave in pitne vode, je znano. Strokovnjaki sanitarne inšpekcije trdijo, da je voda v vodnjakih neprimerna za uživanje. Pomanjkanje pitne vode zahteva asanacijo in čiščenje vodnjakov ter zidavo zbirnega kanala, ki bi preskrboval prebivalstvo z vodo. Ljudski odbor je v letošnjem proračunu predvidel zidavo vodnjaka, javnega stranišča, popravilo cest in kanalizacije, regulacijo hudournikov v goricah itd. Proračun predvideva na 13 milijonov din izdatkov za olepšavo in ureditev mesta. Vsa gradbena dela so zelo potrebna z ozirom na slabe higienske razmere v mestu in je pričakovati, da bodo letos uresničena.
                                                                                                                                                                                                                           -ok-
Stran 4
»L J U D S K I  G L A S«
Murska Sobota, 13. marca 1952
Za vsakega nekaj
  K objavi v 6. številki pod tem naslovom in dodatno k popravku v 8. številki našega lista objavljamo sledeče: Tov. Franc Fras ni zatrjeval, da bi že imel mojstrski izpit in sicer pol slovenskega in pol italijanskega ter da mu ga nočejo upoštevati, temveč je le pripovedoval, da ima završni izpit gradbene delovodske šole. Tov. Franc Fras tudi ni želel, da bi mu pri kosilu predavatelj ponovil vse, kar je dopoldne predaval. On je že pred temi predavanji vložil prijavo za polaganje mojstrskega izpita in je le predavatelja naprosil za pojasnilo, kdaj bodo izpiti. Pri tem razgovoru o predavani snovi sploh ni bilo govora.
  Nekaj »lepih« iz Ižakovec
  V Ižakovcih imamo gostilno. Seveda naša gostilna ni brez krčmarja. Ta je v osebi Ivana Maučeca, k njemu pa vabi mimoidoče svež naslov nad vrati »Gostilna ob Muri«. Maučec toči vino raznih sort, toda vsi pivci ugotavljajo, da od kisline dobivajo želodčne krče. Če nekadilci pijejo vino, pa imajo občutek, da so pokadili pipo tobaka, od
katerega se jim nekoliko meša v glavi. Maučeca to nič ne moti. Tudi s cigaretami vam lahko postreže. Naročiš »Ibar« in plačaš. Toda, ko kadiš, ugotoviš, da se je 10 »Ibar« spremenilo v »Dravo«.
   Na pustno nedeljo gostilničar zna zaslužiti. Ker Maučec zelo čisla mladinsko organizacijo, si je s pomočjo te poskrbel dovoljenje za pustno veselico. Mladina je plesala, denarci pa so plesali v Maučecov žep. Tako je veselica koristila mladini, pa tudi Maučecu, ki po vasi kriči, da njegova žena ima 100 tisoč din, on pa 70.000 din. Mislim, da se strinjate z Maučecem, ko se pred ljudmi udriha na prsi in kriči: »Jaz sem velepoštenjak!«
   Zadnji čas se ne moremo zediniti, kje naj bi stal naš novi gasilski dom. Eni predlagajo mesto pri šoli, drugi pa na šolskem zemljišču, katero uživa »tovariš« Zver, predsednik gasilcev. Seveda je Zver za mesto pri šoli, da bi obvaroval »svojo« zemljo., V njegov rog trobi njegov tajnik Krapec. Da dokakažeta, da sta zavedna člana OF, kar nista bila le takrat, ko so bili obvezni odkupi, sta sedaj oba vrnila legitimacije OF. Sicer pa se je s tem število članov Fronte zvišalo za 98, ker je tisti čas vstopilo V organizacijo 100 novih članov.
 Kaj pravite, se v Ižakovcih ne moremo ponašati s takimi ljudmi?
                                                                                Pri nakupu čebulička svetujemo previdnost
  Zadnje čase se je na trgu pojavila velika množina Čebulčka sorte »Mako«. Ker je cena temu čebulčku zelo nizka, bi to marsikoga utegnilo zapeljati k nepremišljenemu nakupu. Ta čebulček izvira iz Vojvodine, je podolgast in sorazmerno zelo debel.
  Čebula »Mako« je svetlorjavkaste barve in podolgašte oblike. Po obliki se torej močno loči od naših domačih sort čebule, ki so ploščato okrogle oblike. Čebula »Mako« je mehka in se v shrambi zelo slabo drži. Zato za zimsko zalogo nikakor ni primerna. Dobra pa je za takojšnjo uporabo, torej za sproti. Ker pa čebulo potrebujemo za daljšo dobo, to je od poletja do prihodnje pomladi..! je jasno, da nam sorta, ki ne drži čez zimo, ne more koristiti, pa čeprav je čebulček te sorte še tako poceni.
  čebulo »Mako« je svojčas pred vojno močno forsirala budimpeštanska trgo-
vina Mauthner. Kljub vsej hvali je iz 
cen, katere je določala raznim sortam čebule ta trgovina, očitno vidna vrednost, čebule sorte »Mako«. Cena čebulnega semena je znašala po takratni valuti: za ploščato okrogle sorte 320 din 370 din za kg, za »Mako« pa 160 din za kg. Čebulček okroglih sort je bil 15 din za kg, »Mako« pa po 11 din za kg.
  Ker je podolgasti »Mako« čebulček, ki se je pri nas letos pojavil na trgu, tudi zelo debel, je za zasaditev enake površine potrebno najmanj dvakrat toliko tega čebulčka, kakor pa bi bilo potrebno, če bi sadili naš domači čebulček. Iz tega vidimo, da je nizka cena čebulčku »Mako« samo navidezna.
                                                                                                                                                                                                                      S. J.
      ŠPORT
                                                              V nedeljo začetek tekmovanja v slovenski ligi
  Letošnja nekoliko pozna zima in velik sneg je nekoliko zavlekel nogometno sezono v Sloveniji. Zadnje dni pa vsepovsod hitijo z odstranjevanjem snega z nogometnih igrišč, kajti pred durmi je začetek republiškega nogometnega prvenstva.
  Plenum nogometne zveze Slovenije je preteklo nedeljo sklenil, da se bo začelo tekmovanje v slovenski ligi že to nedeljo inf bo že odigrano prvo kolo. Slovenska nogometna liga bo  imela 10 članov. Prekmurje bo zastopano z dvema nogometnima moštvoma in to Nafto iz Lendave in Muro iz Sobote.
  Žreb je določil tako, da bo že v prvem kolu srečalo moštvo Nafte v Soboti in odigralo prvo tekmo z domačo Muro. Kakor smo videli do sedaj so bile borbe za točke in tudi ostala srečanja med obema moštvoma vedno zanimive. Na žalost so ob takih prilikah poedinci povzročali tudi nerede. Upamo, da se to več ne bo ponavljalo niti v Soboto, niti v Lendavi. Ljubitelji nogometa so prepričani, da bodo v nedeljo videli na stadionu Mure res lepo borbo, kjer bo pač zmago odnesel tisti, ki se je do sedaj bolje pripravil za to v telovadnicah, kajti na igriščih ni bilo mogoče.
  Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec piredi dne 16. marca 1952 ob 15,30 v kinodvorani Beltinci KOLESARSKO TEKMOVANJE NA VALJIH. Tekmoval bo tudi znani slovenski kolesar LULIK.
Poziv upnikom in dolžnikom!
  Potrošniška zadruga z o. j. v Murski Soboti, po sklepu občnega zbora z dne 17. februarja 1952 in odločbi MLO Murska Sobota, št. 383 z dne 29. februarjem 1952, preide v državni trgovski sektor. Pozivamo vse upnike, da do 30. marca t l. predlože svoje terjatve, dolžnike pa, da do tega roka poravnajo svoje obveznosti, ker bomo sicer primorani dolgove sodno izterjati.
                                                                                    Uprava Potrošniške zadruge Murska Sobota
                                                                                              OBVESTILO!
  Delavsko uslužbenska restavracija OLO M. Sobota je z odločbo OLO M. Sobota št. 2071-1 prešla z dne 1. marcem 1952 v likvidacijo. Priglasitveni rok je do 25. marca 1952. — Likvidacijska komisija.
  Titan Bela, gostilničar iz Černelavcev, obžalujem in preklicujem vse žalitve in obrekovanja, ki sem Jih izrekel napram Zrinski Kolomanu, Čevljarju iz Predanovcev ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene.
V NEDELJO 16. MARCA OB 15. URI prvenstvena nogometna tekma
                                                                   Mura — Nafta
                                                                                           ZAHVALA
  Upravni odbor Telovadnega društva v M. Soboti se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji maškarade, katera je bila namenjena za pridobitev finančnih sredstev za popravilo doma. Prav posebno pa se zahvaljuje OZKZ v M Soboti, ki je vse prevoze društvo napravila brezplačno, kakor tudi trgovskemu podjetju »Potrošnike M. Sobota za izkazano pomoč.
                                                                                MALI OGLASI
Obveščam stranke, da dvignejo popravljeno posodo do 31. III 1952 ob sredah in sobotah Sporočam zadrugam in zasebnikom, da pohitijo s trsnimi škropilnicami, ker imam dovolj materiala na zalogi. — Jože Toplak, kleparstvo, Ljutomer.
Čevljarski šivalni stroj proda Anton Nedak, Janžev vrh, št. 10. Slatina Radenci.
Rabljeno spalnico in več kosov raznega pohištva ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
Rženo slamo v šopah (ritke) za vez vinogradov po 8 do 10 din za kilogram, kupuje v vsaki količini Vinarska zadruga Ljutomer.
Podpisani Štefan Berko, Murska Sobota, nisem plačnik za dolgove, ki jih naredi moja žena Marija, roj. Glažar.
                                                                                       Sladko seno prodam. Ciril Štuhec, Logarovci, p. Križevci pri Ljutomeru.
  Po 11-letih je zopet pričel izhajati list za dobro voljo in smeh:
                                                                                                   »Toti list«
ki bo izhajal vsako drugo soboto. Prodajalci časopisov in trafikanti javite upravi »Totega lista« v Mariboru, Kopališka 6. koliko izvodov potrebujete!
                                                                                        ZAHVALA
   Vsem, ki ste spremili in sočustvovali pri žalnem sprevodu našega nenadoma umrlega, nepozabnega moža in očeta
                                                                                     Gorza Franca
izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo NK Rakičanu ter tov. Antonu Bolkoviču in tov. Beli Kuliču, zastopniku Remontnega podjetja M. Sobota, za poslovilne besede ter vsem darovalcem vencev in lepega cvetja.
                                                                                                                                                           Žalujoča žena Ana in sinek Franc.
                                                                              Spomenik padlim borcem in zrt vam okupatorja pri Tomažu Predstavniki množičnih organizacij polagajo vence
Godba na pihala KUD „lvan Kavčičʻʻ v Ljutomeru
                                                       priredi
v proslavo 30. obletnice svojega obstoja
   SLAVNOSTNI KONCERT
          dne 22. marca 1952 ob 19. uri v Domu kulture v Ljutomeru.

   Vabimo vse ljubitelje glasbe, da se te pomembne kulturne slovesnosti polnoštevilno udeleže. Udeležence iz ostalih okrajev opozarjamo, da pravočasno prijavijo svoj prihod ter si rezervirajo vstopnice.
                                                                     Upravni odbor KUD »Ivan Kavčič« v Ljutomeru
GRIČKI VANC:         11
                      BRATOVA KRI
   »Prosim, da se mi pove, s čigavo pomočjo sem pripravil napad, ko sam nisem bil zraven,« se je branil Jože.
   Orožnika sta se pogledala. Zašla sta v hudo zagato, ker bi po svoji vesti morala pred Jožetom popustiti, kajti takih dokazov nista imela. Tega pa nista hotela, ker sta smatrala, da bi trpel njun ugled in ugled orožnikov.
   »V vasi imate mnogo prijateljev med fanti..,«
   »Gospodje orožniki! Vem, da vi opravljate svojo častno dolžnost. Toda tisti, ki vas jo poslal k meni s to domnevo, bi to moral dokazati z dejstvi... Ne morem sprejeti na sebe krivdo, ki je nisem zagrešil, niti pred vami niti na sodišču.«
   Tedaj je nad Jožetom zarohnel orožnik, ki je prej skoraj ves čas molčal. Njegov tovariš ga je prekinil:
   »Bova že ugotovila resnico.« Jožetu pa je zagrozil: »Gorje vam, če ste nas nalagali!«
   Nato sta orožnika odšla namršenih obrazov. Napotila sta se naravnost k Sršenu.
   »Ste ujeli ptička?!« se je razveselil Sršen, pa se mu je obraz koj zresnil, kajti začudil se je, zakaj Korenčka nista prignala s seboj. Da, s seboj bi ga morala prignati, da bi Anica videla, kako ga gonijo orožniki. Saj ju je nato že prej previdno opozoril
   »Prebrisan ptiček je,« je odgovoril starejši orožnik in vprašal:    »Ali ste
prepričani, da je bil med fanti, ko so napadli Cuka?«
   »Seveda, jasno...« Je odgovoril Sršen in se smejal.
   »Kako to veste?«
   »Poznal sem ga po glasu.«
   »Ste se pač zmotili,« je rekel orožnik hladno, na videz brezpomembno, a pri tem ostro motril Sršena.
   »Zmotil —?« se je začudil Sršen in se pri tem tako zmedel, da ni vedel kaj drugega reči
   »Da, zmotili,« je poudaril orožnik skoraj razdraženo in pojasnil:     »Ko-
renček Jože je takrat bil pri sosedu Jakopiču.«
»Da sem se zmotil, v glasu?« je ponovil Sršen v zadregi.
   »Ali ste poznali še koga drugega?«
   »Da, da, seveda, saj je bilo mnogo fantov, skoraj vsi fantje z vasi,« je Sršen v zadregi mencal besede.
   »To pomeni toliko kot nič. Mi rabimo imena, dokazov,« ga je zavrnil orožnik.
   »Te morate sami poiskati. Za mojega županovanja je bilo tako —.«
   Ne pozabite, da sedaj niste župan!« ga je zavrnil orožnik resno
   »Oprostite, gospodje, saj nisem mislil tako!«
   »Nič se ne razburjajte niti ne plašite! Poiščite dokaze, pa bomo zadevo uredili!« Zaradi lepšega je orožnik še dodal: »Če bi nekoga ubili, bi mi že poiskali krivce) za isprašeno suknjo pa ni vredno truda.«
  Ko sta orožnika bila na cesti, je starejši rekel:
  »Prevzeten in domišljav človek.«
  »Včasih je užival posebno »župansko« zaščito, je dodal tovariš.
  »Na to se ne bomo ozirali časi se spreminjajo in sedaj ni več župan. Orožnik pa mora biti vedno le sluga oblasti,« ga je poučil starejši.
  Sršen pa se je medtem jezil v sobi na Korenčkovega Jožeta, orožnike, oblast, a še najbolj na stranke, ki spreminjajo oblast. Če bi še vedno bil župan, bi Korenčkovega zlahka spravil v zapor. Tako pa... Vzel je vino, ki ga je pripravil za orožnika, če bi zadevo lepo uredila, in pil, pil, da bi potolažil svojo jezo.
                                                                                                           XI.
  »Kje pa hodiš ves dan?« je Jože nemirno vprašal brata Ivana, ko se je ta vrnil zvečer o prvem mraku.
  »Kaj misliš, da ne vem, da orožniki stikajo po vasi,« se je skrivnostno smehljal Ivan.
  »Saj prav zaradi tega bi želel govoriti s teboj. Kaj si spet skuhal?«
  »Le brez skrbi, brez skrbi. Orožnikov ne bo več nazaj Nazadnje so bili pri županu in Smola jih je preprečil, da zadevo ni vredno raziskovati, ker so fantje naredili le šalo. Sršen pa je tako nasprotnik današnjega reda .. Pa še nekaj, če bi ti vedel! Orožnika sta te baje pohvalila pred županom, da si pogumen in pameten fant Se ponosen si lahko, da so te pohvalili in ne da bi se sramoval, če so te orožniki zasliševali.«
  »Že prav že prav,«. ie pritrdil Jože zadovoljno »Saj se nisem toliko bal, le radoveden sem, če si ti to skuhate
   »Seveda,« je pritrdil Ivan ponosno in dodal: »O tem, kar sem ti pravkar povedal, pa nikjer ne pripoveduj. Veš, kadar orožniki pijejo vino, takrat se jim jeziki razvežejo in povedo marsikaj, čeprav zaupno. Jaz pa sem tudi prav tako zaupno izvedel.«
   »Zakaj pa počenjaš take stvari?!« ga je hotel Jože posvariti; a vsled zadovoljstva njegov glas ni zvenel dovolj resno.
   »Saj ni težko,« je odgovoril Ivan, ki ni čutil bratovega očitka. »Veš, kakšni so naši fantje, da nobenega fanta iz sosednjih vasi ne puščajo radi k našim dekletom. Posebno pa črtijo Cuka, ker se po vseh zabavah baha s svojim denarjem in izziva fante.«
   »In če se bo maščeval?« se je spomnil Jože in se zresnil.
   »Hm, naj se maščuje,« je rekel Ivan podcenjujoče, nato pa resnejše dodal: »Misliš, če bi se maščeval nad teboj?«
   »Kar tako mislim,« je odgovoril Jože zamišljeno.
   »Brez skrbi! Najvažnejše je, da mu dokažemo, da Anica ne bo nikoli njegova. To bi gotovo spametovalo tudi starega Sršena. Sršenka pa počasi že prihaja k sebi.«
   »Kako misliš?« ga je prekinil Jože. Ivan ga je opazoval in se skrivnostno smehljal, kar je brata naredilo še bolj nestrpnega. »Kaj počenjaš za mojim hrbtom?«
   »Anica ti pošilja pozdrave.« je odgovoril Ivan počasi in se še smehljal
   »Kje, kako?« ga je prekinil »Si govoril z njo?«
   »Ne jaz. par Da moj zaupnik «
   »In kaj je povedala?«
   »Zadeva se še kar dobro razvija. Anica je bolna in leži.«
   »Ji je uspelo?«
   »Da; oče ni osumil še nič hudega, vsaj kaže, da veruje v njeno bolezen.«
   »Čudno!« je vzkliknil Jože.
   »Sicer ne vemo, kako dolgo bo verjel. Toda zaenkrat je tako, in sicer zato, ker misli, da Anica še ne ve, da si se ti, vrnil.«
   »Kako veš to?«
   »Njeni materi je rekel, da ji o tebi ne sme nič povedati...«
   »Kdo ti je vse to povedal?«
   »Anica — sicer ne meni, temveč svoji prijateljici, sosedovi Reziki, ta pa meni.«
   »Da Rezika ne bo tega razbobnala!« je bil Jože zaskrbljen. V glavi so se mu mešali občutki veselja nad tem, kar je pravkar zvedel, z občutki zaskrbljenosti, kako se bo vse to končalo in če bi se izvedela resnica.
   »Bodi brez skrbi!« S Črepinjekovo Reziko imava zaupne odnose.. 
   »A tako?«
   »Da, morda ljubezen,« se je zadovoljno smehljal Ivan. »Saj ni nobena skrinost, le da ti doslej nisem utegnil povedati...« je pojasnjeval. Vendar takrat ni mislil toliko na sebe kot na Jožeta in Anico. Želel jima je srečo. Občutek, da bratu lahko pomaga, ga je naredil še samega veselega, srečnega. Mar bratova sreča ni obenem njegova sreča? Saj sta se vedno bratovsko ljubila. In zdelo se mu je, da je dolga doba, ko se nista videla, to ljubezen še poglobila.
   »Sedaj razumem,« se je razveselil Jože »Torej, kaj vse ji je Anica pripovedovala? Pripoveduj hitreje!«
              (Nadaljevanje sledi)