MOBILNOST V KOŠU Izolska občinska uprava je pred dnevi občane in vse obiskovalce osrečila z novimi kolesi. Sinje modre gondole, kot so jih poimenovali so postavili ravno pred tednom, ki se mu reče : »Teden mobilnosti«. Nekoč, v daljni prihodnosti naj bi ljudje bili karseda mobilni in pri tem kar najmanj škodovali naravi in samim sebi. Več naj bi potovali s kolesi, avtobusi, vlaki, rolerji in seveda peš. Manj pa z avtomobili, motocikli, težkimi tovornjaki in drugimi proizvajalci škodljivih dimov. Med ukrepi, ki naj bi prispevali k lažjemu zraku je tudi svetovni dan brez avtomobila. A že to, da se k življenju brez avtomobila teži le en dan pove, za koliko čistega zraka se oblasti in seveda močna avtomobilska industrija zavzema: za 0,3 odstotke! Ravno dovolj kisika za vse, ki imajo od te industrije dobiček. Kljub vsemu, bolje nekaj kot nič. In tako se v tednu mobilnosti in dnevu brez avtomobila učimo, da je življenje mogoče tudi brez neprestanega zaganjanja motorja, iskanja parkirnega prostora in pihanja jeze pred dolgimi semaforji. V Izoli so avtomobili še posebej pereč problem. V času turistične sezone postane IC Banka Koper 2i. september 2004 parkiranje avtomobila za prebivalce starega mestnega jedra pravi podvig. S svojimi jeklenimi konjički manevrirajo med turističnimi avtobusi, sprehajalci, številnimi kolesarji, za konec pa obstanejo za polžjim vlakcem z oranžno lučjo. In ko se končno prebijajo do parkirišč, rezerviranih zanje, jim zadnje prosto mesto zasede italijanski turist. In takrat te prime, da bi preklel cel sistem, od neučinkovite inšpekcije do občine in države, ki ne poskrbijo za dodatna parkirišča. A ob nenehnem naraščanju števila avtomobilov se zdijo novi in novi parkirni prostori le cenena predvolilna propaganda in svetovni dan brez avtomobila je namenjen tudi pomisleku o novih rešitvah. Rešitev se morda skriva na starih izolskih razglednicah, tistih pred in takoj po drugi svetovni vojni. Veliko pešcev, tu pa tam kakšna vprega in voziček. Pa so menda čisto v redu živeli. Pa še primer iz bližnje preteklosti: Ko so nameravali pretlakovati stare ulice so tamkajšnji prebivalci zagnali vik in krik, ker jim občina na nov tlak ni pustila njihovih avtomobilov. Po nekaj dnevih pa so se preprosto sprijaznili z novim redom, ki je avtomobile odgnal izpred hišnih vrat na parkirišča... /Darjan Gorela OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si DROGA Ena je na dobrem glasu, Druga pisala bi vsak dan, Obe sla pri odličnem stasu, Zažarel bi še ekran. Nekdo bo izjavil: Kako se držita!? Spet drugi bi vprašal: Zakaj se smejita? Skrivnosti nasmeha ne bosta izdali, Morda boste slišali jo, nekoč prebrali: »Sva lepi dekleti, še lepši kot miss poslušajte radio in berite časopis!« «-7fE:RE=0 AVTO C B N T E K Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti._ ALI OBČINA IZOLA PRISTAJA NA IZSILJEVANJA INVESTITORJEV ? Na prispevke IGT (Krumpaka) in Argoline (Čokla),ki so bili objavljeni v dnevnem tisku je potrebno reagirati,zato da večkrat povedana neresnica ne bi meso postala. ZN Drevored l.maja - Prešernova Prispevek, napisan v Mandraču je napisan v stilu zastraševanja občanov, češ, če nočete sprejeti novega zazidalnega načrta, vam bomo v ta prostor » nabutali« take moteče dejavnosti,da bo joj (nočni lokal, igralnica, diskoteka...). Po veljavnem zazidalnem načrtu je predvidena v območju Cl.l ( to je parcele, ki jih je kupil Krumpak) gradnja avtobusne postaje in drugih poslovnih površin z možnostjo ureditve tržnice in novogradnja »dvojčka« starega zdravstvenega doma, ki bi se pojavil vzhodno od avtobusne postaje. V vmesnem času se je vtihotapila poslovna stavba Upravne enote, ki ni omenjena po veljavnem zazidalnem načrtu, temveč se je dokumentacija urejevala po lokacijski dokumentaciji. Objekt je v III. gradbeni fazi. V dvojčku starega zdravstvenega doma investitor Krumpak predvideva dve etaži stanovanj, kar po zazidalnem načrtu ni dovoljeno. Zelo vprašljiva je poslovna stavba z avtobusno postajo: skupina občanov je v letu 1996 podala pobudo za spremembo zazidalnega načrta in razpis referenduma, ki zahteva premaknitev avtobusnega postajališča na primernejšo lokacijo. Zahteva je bila podkrepljena z 286 podpisi občanov. Občinski svet je pobudo, ki jo je 19.12.1996 podal Alojz Padar ml. obravnaval. Referenduma na to temo ni bilo. Sprašujemo se po legitimnosti zazidalnega načrta, od katerega je ostala samo še možnost novogradnje dvojčka ter gradnja poslovnih površin in tržnice. Pravilna odločitev glede ureditve omenjenega območja (območje Cl.l.), bi morala biti v skladu z izraženo voljo 691 občanov, ki so se opredelili proti pozidavi tega območja. Modra odločitev občinskih struktur bi bila nadomestna parcela za investitorja, to območje pa bi se parkovno uredilo. Samo taka bi morala biti drža občinskih struktur (ob upoštevanju volje občanov). Tiskovni predstavnik občine pa si upa celo groziti občinskim svetnikom, da bo prišlo do tožbe, če ne sprejmejo novega zazidalnega načrta, in to kljub nepravilnostim v samem postopku izbire investitorja in v vnaprejšnjem plačevanju komunalnega prispevka po novem zazidalnem načrtu, ki ga sploh ni bilo, mu je pa bil obljubljen. Predstavljajte si analogijo plačevanja davkov za zakon, ki bo sprejet v prihodnjosti. Potrebno je ponovno opozoriti na Lokalno Agendo 21, ki jo je občinski svet sprejel. Namen Lokalne Agende 21 je spodbujati udeležbo vseh zainteresiranih v proštom, in to že v fazi predpriprav za izdelavo predlogov za posege v prostor in se ne omejevati na to, da se občanom ponudi že izdelan predlog posegov v prostor in to samo v eni varianti. In še ta varianta ima ta seboj pritisk že plačanega komunalnega prispevka. Pristojne občinske službe bi sc morale zelo zgodaj v procesu pozanimati o lokalnih problemih (potrebah in željah) v skupnosti. Po smernicah Agende mora biti vsak projekt skupen projekt različnih družbenih sektorjev in lokalnega prebivalstva. To ne pomeni,da se bodo s tem zmanjšala pooblastila občinskega sveta za sprejemanje končnih odločitev, bolj gre za pomoč izvoljenim predstavnikom, da lahko sprejemajo boljše odločitve na podlagi posredovanih informacij o potrebah in željah ljudi. ZN Marina (Argolina) V Mandraču štev. 574 z dne 9.scptembra 2004 g. Cokl poziva g. Simonoviča v vodni park Bohinj oziroma namesto njega 100 izolskih otrok na ogled tega, kar bi lahko imeli, če ne bi bilo ljudi, kot sta podžupana Branko Simonovič in Igor Franca.____________________________________ ALI NAS CENJENI g. ČOKL RES IMA ZA TAKO NEUMNE ALI PA NITI SAM NE VE, KAJ V » ARGOLINI» PONUJA.?! V območju stare tovarne ARGO, ki je v lasti investitorjev, ki jih tako vneto zagovarja g. Čoki, ni načrtovan noben vodni park, tam je investitor, sodeč po tem, kar je prikazal na razstavi, načrtovana prava » zgoščenka« ali po domače »natlačenka« komercialno zastavljenih površin, namenjenih hitri prodaji in hitremu zaslužku, niti slučajno tam ni nobenega tako opevanega vodnega parka. VODNI PARK SI JE g. ČOKL OMISLIL NA MESTU IN LOKACIJI SEDANJIH ŠPORTNIH KLUBOV, VESLAŠKEGA IN JADRALNEGA KLUBA V PARKU ARRIGONI. Po njegovi kontinentalni logiki lahko ta dva kluba selimo tudi na Šared, važno je le, da bo on lahko za svoje predvidene apartmaje tik ob obali iztržil čimveč, ob predpostavki seveda, da mu bodo šli na roko tudi Italijani in Benetke dvignili na ustrezno višino, da bo iz Argoline zagotovljen »POGLED OD BENETK DO TRIGLAVA« Glej ga zlomka, morda je tudi ta dva objekta že kupil in lahko razpolaga tudi s tem. Gospodu Čoklu, ki si dela reklamo z vodnim parkom Bohinj priporočamo, da pretežni del »ARGOLINE« nameni za gradnjo vodnega parka in ustreznih spremljajočih objektov in naj preveri reakcijo občanov. Menim, da bo doživel bistveno drugačen odziv, kot ga je na zastavljeno komercialno gradnjo stanovanj za trg. Ce želi g. Čoki kot verodostojen in zaupanja vreden investitor nadaljevati s svojo aktivnostjo v Izoli, mu predlagamo, da najprej predloži dokazila, da je kot investitor rušitvenih del v kompleksu TOVARNE ARGO sam spoštoval in od izvajalca zahteval spoštovanje zakonskih predpisov za izvajanje tovrstnih del. Odgovori naj tudi na vprašanje, kje je deponiranih cca 10.000 m2 azbestno cementne (salonitne) kritine s teh objektov. In naj za božjo voljo ne straši občanov IZOLE, da mu bodo morali plačevati vso komunalno infrastrukturo, potrebno za njegove komercialne apetite - pardon - gradnje. Ko je kupil tovarno, je odkupil tudi samo,tiste priključke , kot jih je imela prejšnja tovarna, v kolikor ni obveznosti s te tovarne sama prenesla na novo tovarno, ( kot na primer elektroenergetsko soglasje, vodovod, telefonski priključek ipd.). Po veljavnem zazidalnem načrtu Marina v področju stare tovarne Argo niso predvidene namestitvene kapacitete (apartmaji). Zato je projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje, ki jo omenja investitor Čoki, zgrešila namen in zopet ustrelila mimo. To je osnovna pripomba, mimo katere ne bo mogel iti nihče, ne občinske službe ne upravna enota. Zaradi omenjenega razloga so investitorjeve grožnje občinskima svetnikoma Simonoviču in Franci prazne. Ker so občinske strukture domnevno zopet ponudile kupcu območja stare tovarne nekaj pod mizo ( verjetno spremembo zazidalnega načrta, ki je sprožil odpor občanov in civilne iniciative) sedaj tudi naša županja grozi lastnim občanom z odškodnino, ki naj bi jo investitor iztržil zaradi tega ker ne more pričeti z gradnjo za program, ki po zazidalnem načrtu ni možen.Grožnja županje deluje kot da je le-ta zaposlena v firmi investitorja Čokla. Kot zaključek prispevka želimo ponovno opozoriti vse občinske strukture in svetnike, da so bili izvoljeni v imenu Izolanov in da so dolžni varovati koristi svojih volivcev - občanov in se boriti za koristi mesta, ne pa za koristi špekulantskih investitoijev, ki nam želijo pozidati celo Izolo in nam dobesedno grozijo, ker s tem na soglašamo . CIVILNA INICIATIVA GIBANJE ZA IZOLO za Mladen Baša HALOO, LUCIO Najprej me veseli, da si ugotovil, da ni potrebno,da si ravno urednik časopisa in da lahko pišeš vanj tudi ko nisi več njegov predstavnik. Saj končno tudi ti pišeš vanj in tudi ti si le del stranke. Kar se fojb tiče, nisem nikjer zasledil pisanja z naše strani o pobojih na našem krasu za časa TIGR -ovcev morda tudi zato ker to ni bilo všeč predhodnikom vaše stranke. Pa tudi g. Kreblju daješ slab nasvet. Iz lasne izkušnje vem, da ni lahko priti do NAŠE županje, ki kljub svojim obljubam : »Sprejmem vsakogar«, ne sprejme njega, ki ji ni po volji. Na njene odgovore pa je potrebno čakati in čakati. Anton Pavlovčič Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00 -19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 šifra BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 N OBALA V MALE M_ ^ nepremičnine immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 V. www.sifra-nepremicnine-8p.si J Ribiška pisarna prijela ^ RIBIČEM JE BIROKRACIJA ODVEČ Evropa je slovenskim ribičem, ki so se dobro desetletje ubadali z majhnim morjem, algami, klobuki, ministri, sekretarji in hrvati prinesla možnost, da svojo dejavnost obdržijo in jo prilagodijo evropskim normativom. Za vse skupaj v Bruslju ponujajo veliko denarja, ki pa je dostopen le skozi armado nepreglednih pravilnikov, obrazcev in prijavnih rokov. Zato, da bi ribiči vseeno prišli do njim namenjenih sredstev pa skrbijo razni projekti, združenja in pisarne. Ribiška pisarna v Izoli je odprta že sedem mesecev. Snežana Levstik, edina zaposlena v pisarni nam je na predstavitvi opravljcnjega dela povedala, da imajo dela čez glavo. Na novinarski konferenci je bilo poleg Levstikove še nekaj ribičev in ribogojcev. Vsi povabljeni ribiči so delo ribiške pisarne pohvalili. Ribič Loredano Pugliese povedal, da pisarna zares zastopa interese ribičev in jim veliko pomaga. Tudi ostali predstavniki ribičev, ribogojcev in školjkarjev so z delom pisarne zadovoljni. Pisarna pa pomaga tudi tistim,od katerih bi pričakovali več samostojnosti. Tako je Loredano Glavič, direktor podjetja Riba poudaril, da so s pomočjo pisarne sicer pozno prišli do letošnjih dovoljenj za kočarjenje. Čeprav na izolski občini poudarjajo, da bi za pisarno moralo skrbeti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mu letno namenjajo 6,5 milijona tolarjev. Povedali so še, da so pri novem ministru za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano Milanu Pogačniku naleteli na pozitiven odziv. Kljub temu se pisarna srečuje še s številnimi težavami: Sistema nacionalnega ribištva še ni, pa tudi zakonodaja s tega področja je slaba. Prav tako ribiči pogrešajo Programe razvoja ribištva,prestrukturiranj a in zgodnjega upokojevanja. Pri izvajanju zakonodaje manjkajo podzakonski akti, ribiči pa niso deležni izobraževanja. Dokončno se bodo morali pomeniti tudi glede mesta prve prodaje rib. Dela za pisarno in ribiče bo dovolj tudi za naslednjih sedem mesecev. ______/Darjan Gorela______ Ob evropskem tednu mobilnosti V IZOLI NA MOBILNOST S KOLESI Evropski teden mobilnosti povezuje že več kot 700 mest iz 21 evropskih držav, kar kaže na to, da se je teden resnično uveljavil kot evropska pobuda. V tednu med 16. in 22. septembrom imajo vladne in nevladne organizacije ter lokalne skupnosti možnost s prireditvami opozoriti na koristi, ki jih trajnostna mobilnost prinaša okolju, zdravju in kakovosti življenja v urbanih središčih. Evropski teden mobilnosti spodbuja prenos inovativnih idej iz mesta v mesto in iz države v državo ter tako pomaga pri reševanju prometnih in drugih z mobilnostjo povezanih problemov, s katerimi se spopadajo evropska mesta. Nekaj o mobilnosti smo povzeli iz spletnih strani evropske unije. Ideja tedna mobilnost izhaja iz dejstva, da skoraj 40 odstotkov emisij C02, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih. Zato je cilj evropskega dneva brez avtomobila ozavestiti javnost o vprašanjih, povezanih z vse gostejšim avtomobilskim prometom v mestih (prometni zastoji, onesnaževanje, hrup, varnost...), ter dovoliti prebivalcem in obiskovalcem mest, da na novo odkrijejo mesta ter kulturno dediščino v čistejšem in mirnejšem okolju. Obenem je to priložnost za občine, da uvedejo in preizkusijo nove načine prevoza, predstavijo načrte prometne ureditve mesta, okolju prijazna vozila (na električni ali plinski pogon), območja za pešce in kolesarske poti. __ Osrednja tema letošnjega tedna mobilnosti so VARNE CESTE ZA OTROKE. Otroci so med '^1^1 najbolj ranljivimi uporabniki cest, zato jiin je ISv -vi treba omogočiti varne poti do šol in igrišč. Sele 1-"^ 1 ko bodo imeli otroci občutek varnosti na cesti, se bo lahko uresničila zamisel o trajnostni gibljivost otrok. Dodatne informacije o tednu mobilnosti lahko najdete na spletni straneh pobude: http://www.mobilityweek-europe.org/ Ob tednu mobilnosti so v izolski občini nabavili 10 modrih koles. Poimenovali so jih gondole, na voljo bodo ob parkirni hiši na parkirišču Lonka, kasneje pa še pri prodajalni koles Ritoša in parkirišču pri Ladjedelnici. Začetna ura bo vse, ki bi si s kolesi zaželeli popeljati po Izoli stal 1000 tolarjev. Vsaka nadaljnja pa dodatnih 100. Slovenska demokratska stranka SLOVENIJA na novi poti SDS Klub svetnikov SDS Izola organizira srečanje in predstavitev knjige Prevzem zgodbe o uspehu Dr. Dimitrij Rupel bo svojo najnovejšo knjigo predstavil v petek, 24. septembra 2004 ob 19. uri v hotelu Marina v Izoli Predstavitev knjige bo povezovala Sandra Letica kandidatka SDS za poslanko na volitvah v Državni zbor 2004. naročnik - SDS Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c ppžiai www.izolanka.com pW l|g državnozborske volitve 2004 VOLITVENIK V IZOLI DVAJSET BODOČIH POSLANCEV Republiška volilna komisija je potrdila in objavila listo kandidatov, ki bodo glasove nabirali v izolskem volilnem okraju. Večina je izolanov, poleg njih se za glasove izolskih volilcev potegujejo tudi kandidati iz drugih občin. Kot smo napovedali v prejšnji številki, bomo vse kandidate predstavili v zadnjem predvolilnem Mandraču, 30. septembra. 1. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA: ANA MARIJA HAFNER 2. SLS-SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: LEON ČEBULJ 3. ZA PODJETNO SLOVENIJO: BRANKA SKRT 4. LISTA MIHAEL SVANJAK: MIHAEL SVANJAK 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV: BREDA PEČAN 6. SDS-SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA: SANDRA LETICA 7. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE: IZIDOR GODINA 8. LISTA MARKO BRECELJ: MARKO BRECELJ 9. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE: DRAGO MISLEJ 10. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE: BORIS BIČEK 11. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DeSUS: IVAN PALISKA 12. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE: BORIS MIKLOŽIČ 13. AS -AKTIVNA SLOVENIJA: MOJCA FERLE 14. GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE - ZNS, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE-NDS: ALEŠ BOHINEC 15. SLOVENIJA JE NAŠA-SJN: DARKO GRAD 16. ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO - ZDRUŽENI: ROBERT STANIČ 17. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS: MOJCA HILJ TRIVIČ 18. NSi - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA: NERINA KODARIN - GAMZE 19. ZELENI SLOVENIJE: DEJAN ROLIH 20. JUNIJSKA LISTA: JANEZ JUG Prejeli smo: Predraga gospa županja, priznati vam moram, da sem bila malce zaskrbljena glede vaša prve kandidature za županjo šest let nazaj, pa sem vas vseeno volila. Prijateljice, zaposlene v Delamarisu so trdile, da ste odločna, trmasta ženska in v naslednjih letih ste svoj sloves le še potrdili. V Izoli se je med vašim županovanjem začelo ponovno nekaj dogajati, mesto je po dolgem mrtvilu ponovno vzcvetelo in se pričelo razvijati, kar se vsekakor ni dogajalo za časa vladavine prejšnjih županov. Vsako leto, ko me obiščejo prijatelji s Štajerske, se začudijo, kaj vse se je naredilo v Izoli, jaz pa lahko le s ponosom povem:«Veste, to je pa zasluga naše Županje!«. Vedno prisotne na vseh proslavah, koncertih in srečanjih ter tako prijazna, brihtna in odprta oseba, je mestu in nam vsem, ki tu prebivamo, lahko le v ponos in verjetno bi se ji težko odrekli. Prav zaradi tega ne želimo, da odidete v skorumpirano in pokvarjeno Ljubljano in pričnete kakorkoli zanemarjati vaše, do sedaj odlično opravljeno delo v vlogi Županje. Izdani vas potrebujemo v Izoli, ne pa razpeto nekje med Izolo in tisto množico gobezdavih prepirljivcev v parlamentu. Moja mati mi je vedno govorila:«Raje naredi eno delo prav, kot dve na pol.!« Marija Božič Prejeli smo: »BREZ ARGUMENTOV ALI DOKAZOV« Gospodična Sandra Letica kot vse kaže pobira informacije za kuhanje svojega volilnega golaža vsepovsod, vanj pa ne dodaja kake tako zelo prefinjene začimbe kot so argumenti ali dokazi. Ali je na študiju na Teološki fakulteti in v cerkvi, kamor tako pogosto zahaja, da je celo župnik dal prilepiti njen plakat na cerkveni mladinski objekt, kjer še visi (toliko o nevtralnosti in spoštovanju različnosti), ne učijo o spoštovanju drugih in RESNICE? Da svoje protikandidate (mene) brez slabe vesti blati in pljuva in verjetno pričakuje, da se ji bo, ker je mlada in neizkušena, pogledalo skozi prste. Naj razmisli, v kakšno igro volkov, ki se skrivajo za njenim hrbtom, seje spustila. No, lahko bi vedela, da se z umazanimi metodami pri večini ljudi na volitvah ne uspe.Zato bom v odgovoru na oglas kandidatke za poslanko na listi SDS, za občane navedla nekaj dejstev in tudi dokazov, ki govorijo nasprotno od trditev - njenih (SDS) laži. 1. Odkar sem županja, Občina Izola NI NIKOMUR PRODALA NOBENEGA, NITI NAJMANJŠEGA KOŠČKA ZEMLJE PO 4 EVRE NA KVADRATNI METER. Občanke in občani, vsakomur so na razpolago na vpogled, tudi Sandri Letica in njenim aktivistom, vse kupoprodajne pogodbe, ki jih je občina in v njenem imenu županja podpisala v preteklih nekaj več kot sedmih letih. 2. Ker nisem nikomur omogočila nakupa parcele po štiri evre za kvadratni meter, tega žal ne morem storiti niti za mlade izolske družine. 3. Zato pa sem omogočila že več kot stotim družinam, da so prišle do najemniškega stanovanja - razen tega pa dosegla še to, da je občinski svet pri prodaji zemljišča za gradnjo bloka s 30 stanovanji, namenjenimi prodaji varčevalcem, vključenim v varčevalno shemo, ki ga gradi Štanovanjski sklad RS, zahteval in dosegel (kar ni bilo predvideno!), da imajo pri nakupu prednost varčevalci s stalnim bivališčem iz Izole. En kvadratni meter teh stanovanj stane 1250 evrov. Primeijajte s cenami na trgu! 4. Sredi novembra bomo začeli graditi še en blok s 30 neprofitnimi stanovanji v Livadah. V starem mestu smo že dokončali popolno rekonstrukcijo hiše zraven cerkve sv. Janeza. Ali veste, da smo »spotoma« tudi popolnoma sanirali streho in fasado te cerkve? Ali sploh veste, kje je cerkev sv. Janeza v Izoli? V Alietovi in Gramscijevi ulici bomo v kratkem v celoti obnovili še šest stanovanj in v Kortah bomo preuredili ter v celoti obnovili šest stanovanj. V enem samem letu bo izolskim družinam na razpolago več kot petinsedemdeset stanovanj. Ali so župani SDS uspeli zagotoviti svojim občanom toliko stanovanj v občinah, kijih vodijo? 5. Ko boste zbrali vsaj kakšen dokaz, da smo (ali sem) kateremukoli političnemu funkcionarju podarili zemljo, se oglasite na državnem tožilstvu v Kopru in podajte ovadbo. 6. In nazadnje: »Ne sodi, da ne boš sojen!« in »Ne išči iveri v očesu bližnjega, če ne opaziš bruna v svojem lastnem očesu!« pa morda še: »Kdo bo prvi vrgel kamen?« Breda Pečan Ali naša Istra potrebuje v državnem zboru ljudi, ki KOT TROBILO svojih vojskovodij GOVORIJO O STVAREH, KIJIH NE POZNAJO in bodo na ta način odločali o naši bodočnosti, tudi s kratenjem osnovnih ČLOVEKOVIH PRAVIC? Ne, Istra in Istrani smo v preteklosti preživeli toliko hudega, da želimo v bodoče imeti v našem parlamentu SPOSOBNE IN ZRELE predstavnike, ki VEDO, kaj potrebujeta Slovenija in Istra, ki ZNAJO GRADITI skupno prihodnost za vse in vsakogar brez izjeme NA ZNANJU, VIZIJI IN STRPNEM DIALOGU. Q Prihodnost za vse! n Un futuro per tutti! E3ZLSD državnozborske volitve 2004 VOLITVENIK NOVA SLOVENIJA PRIPELJALA NERINO KODARIN-GAMZE Stranke v predvolilnem času potencialne volilce nagovarjajo na različne načine. Tokrat so v ospredju raznorazne odprave, od avtobusov do avtomobilov in celo vlakec. V sredo je po Izoli krožil kombi Nove Slovenije, z Dr.Andrejem Bajukom in kandidati v Slovenski istri. V izolskem volilnem okraju bo kandidirala Nerina Kodarin Gamze, upokojena ekonomistka iz Kopra. Predstavila je svoj program, pri katerem poudarja, da želi v politiko vnesti več poštenja, prizadevati si želi za urejeno sodstvo, prenovo šolstva in boljše reševanje družinske problematike. V Novi Sloveniji se ob tem zavzemajo za razvoj podjetništva, dolgotrajno delovanje socialne države, spoštovanje načela enakosti pred zakonom, reforme v šolskem sistemu, brezplačno šolanje in preobrat demografskih trendov, ki ogrožajo obstoj slovenskega naroda, /dg Prejeli smo: AKTIVNA SLOVENIJA PRIHAJA Z VLAKCEM Aktivna Slovenija bo v sredo, 22. septembra 2004, začela z predstavitvijo »VLAKCA AKTIVNA SLOVENIJA«, na katerem bo državljankam in državljanom predstavila svoje kandidatke in kandidate za poslanke in poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Predstavitev »Vlakca Aktivna Slovenija« bomo omogočili vsem mimoidočim, da se osebno seznanijo s kandidatko oziroma kandidatom iz njihovega volilnega okraja oziroma volilne enote ter jim zastavijo aktualna vprašanja. Za razliko od avtobusov nekaterih političnih strank, na katerih se prevažajo predvsem njihovi funkcionarji, je vlakec Aktivne Slovenije namenjen temu, da se z njim popeljejo državljanke in državljani. Z vlakcem želimo opozoriti na zavlačevanje izgradnje 2. železniškega tira proti Primorski in prednostno gradnjo avtocest zaradi pritiskov gradbenega lobija. Parlamentarne stranke se vozijo po Sloveniji z ekspres avtobusi in ker imajo na voljo ogromne količine državnega denarja. Mi smo šli na pot z vlakcem, ker za vse stroške volilne kampanje poskrbimo iz lastnih žepov. Imamo pa ministrske, poslanske, diplomatske, županske, znanstvene, gospodarske in organizacijske izkušnje, zato smo sposobni hitro in kvalitetno reagirati na kakršne koli težave. V izolo bo vlakec pripeljal v soboto, 25. septembra. Drago Mislej Mef multipraktik - novinar, glasbenik, tekstopisec in organizator Ljubljanska 45, Izola, 05/640 00 11 drago.mislej@lds.si Tak, kot sem Iz preteklosti se učim, sedanjost ustvarjalno živim, prihodnosti si vznemirljivo želim. Enake možnosti za vse. Naj bosta lepši svet in boljše življenje vsem enako blizu. Če globalizacija pomeni, da je svet last vseh in vsakega od nas, sem za! Drago IVlislej Mef Neodvisni kandidat na listi LDS *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kaj je vaša glavna odlika? O odlikah nikoli ne govorim, zato raje par slabosti, ki mi jih očitajo doma, v službi in na cesti. Nisem narejen po vzorcih, nisem natančen, rad zamujam, nisem klasično urejen, težko rečem ne, ne znam se izogniti težakom, ne znam zaračunati svojih storitev, ne znam varčevati, ne vzdržujem avtomobila, ne znam se izogniti udarniškim akcijam, izogibam se konfliktnim situacijam, sem ateist, ki podzavestno spoštuje sedem od desetih božjih zapovedi, ne prenašam tišine in motijo me preglasni elektronski ritmi brez vsebine. Kaj lahko premaknete v DZ? Pesimisti pravijo, da niti stolov ni več mogoče premakniti, ker bodo v prihodnje o najpomembnejših stvareh tako ali tako odločali v Bruslju. Če bom lahko prispeval k zaščiti osnovnih interesov ljudi te dežele, ustvarjanju pogojev za njihovo boljše življenje ter skrbi za pravičnejšo in bolj socialno družbo, bo to že nekaj. Če pa bo kultura postala dostopnejša tudi ljudem izven metropole, regija pa premogla vsaj eno vrhunsko športno ekipo in univerza postala vrelec inovativnih kadrov, potem ta moja volilna avantura ne bo zaman. Kako se bo to poznalo v vašem volilnem okraju? Morda še najbolj po tem, da bom dejansko manj prisoten v lokalnem izolskem in istrskem vsakdanu! Bom Izolan z delovnim mestom v Ljubljani. Če bi hotel premikati samo doma, bi doma tudi ostal: kot krajan, novinar in javni delavec lahko že zdaj naredim vsaj toliko kot morebitni poslanec. Karierizem me ne zanima, saj pri teh letih in izkušnjah športnika, glasbenika, novinarja, politika in organizatorja točno vem, da je to balon, ki leta med kaktusi. Kdo vas bo volil? Predvsem tisti volivci, ki spoštujejo moja dosedanja ravnanja in držo. Ves čas sem skušal biti korekten do vseh dobronamernih, poštenih, odkritih, delavnih, sposobnih, odprtih in ustvarjalnih ljudi, organizacij ali ideologij. Če bodo moje ime obkrožili ti, ne pa ljudje, ki pričakujejo, da bodo z mojo pomočjo lahko dosegali neke svoje zasebne ali posebne cilje, potem mi bo izvolitev v čast. Kakšna bo Slovenija čez deset let? Če pomislim na tiste mlade, ki prekipevajo od želje po znanju, se ne bojijo dela in hkrati niso zgolj karieristi, potem bi bil kar optimist. Če pomislim na veliko število brezciljnih, z vsem mogočim podprtih mladih, ki jim denar pomeni vse, potem sem pesimist. Če verjamem v nekakšno legendo o pridnih Slovencih, sem idealist, a hkrati malo zaskrbljen, saj nam kronično primanjkuje samozavesti. Ta pa mora imeti temelje, sicer je zgolj igra, ki se kmalu razkrije v vsej svoji ničevo-sti. Zato moramo znanju, ustvarjalnosti, ^ zavzetosti in poštenosti dati še večjo vred- = nost in pomen kot doslej. Izolske navtične novosti V ENEM DNEVU ODPRTI AMFORA..,IN PRODAJNI SALON NAVTIKE Stanovanjsko poslovni objekt Amfora je končno odprl vrata. Po dolgih letih, ko so gostje marine morali gledati neugledne zelene zidarske panoje, po servisne usluge pa zahajati v začasne kontejnerje, izolska Marina končno dobiva zgradbo, vredno svojega imena. Gradbeni panoji mansardi skriva so razkrili polkrožni objekt, ki v dveh nadstropjih in vse, kar potrebuje zahteven navtični gost. Poleg uprave in recepcije marine bodo v Amfori uredili tudi restavracije, trgovine in apartmaje. Kljub svečani otvoritvi pa so novinarje pričakali prazni prostori, saj so zidarji z deli končali tik pred zdajci. Na otvoritvi smo lahko srečali vse, ki so imeli prste vmes pri izgradnji in neizgradnji Amfore. V osmih letih se jih je zvrstilo kar nekaj, naložbo pa je (upajmo) do konca pripeljal sedanji direktor upravljalen Marine, podjetja Porting, Enrico Galassi. Direktor se je takole postavil pred vhodom v bodočo recepcijo. Porting za vse prostore v Amfori še ni našel kupcev, ob tem pa je zanimivo, da so se poslovni prostori in stanovanja v Amfori pred leti že prodajali na trgu, nekateri so tudi našli kupce, ki. Vprašanje je, če so vsi potrpeli do konca izgradnje... Darjan Gorela NOVO na tržišču Izdelek, ki ga morate vedno imeti pri sebi! Kapa za hitro umivanje las brez vode Klinion: V notranji vlažni plasti vsebuje lasišču in koži prijazne sestavine, ki učinkovito operejo lase. Kapo samo poveznemo na glavo in z njo zmasiramo lasišče. Dve minuti in lasje so oprani in skoraj suhi!* Ko ni časa; na potovanju; za otroke, ki se bojijo umivanja glave; za nepokretne in za vse, ki si težko umivajo lase z vodo in šamponom. 'Izdelek je za enkratno uporabo. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Izolski navtični sejem je ponovno odprl vrata. Na sejmu v Izolski Marini se bo do nedelje predstavljalo več kot 70 razstavljalcev, ki ponujajo vse, kar po morju leze in gre. Od jadrnic do velikih motornih jaht. Sejemski prostor v Marini Izola bo odprt vsak dan od 10 do 18-ih. Na pomolih ob osrednjem prireditvenem prostoru je za velike oči in predvsem za velike denarnice na voljo več kot 120 različnih plovil. Od jadrnic do ogromnih jaht, ki jih večina lahko le sanja. Pestra je tudi ponudba rabljenih plovil. Na otvoritveni slovesnosti smo predvolilnem času primemo srečali veliko politikov, pa tudi kakšnega pravega šampijona. Vasilij Žbogar je ob tej priložnosti elegantno oblečen paradiral pred svojo šampijonsko jadrnico. Organizatorji sejma, Marina v Izoli in Exponautic kot osrednji dogodek prireditve napovedujejo match race regato, na kateri se bodo kot krmarji štirih jadrnic pomerili bronasti olimpijonik Vasilij Žbogar, Gašper Vinčec, Peter Podunavac in Jure Orel. Regate bodo potekale v neposredni bližini valobrana Marine v Izoli, tako da si bo vse dvoboje mogoče ogledati tudi z obale. /DG NOVINARSKE RAČKE TACALE PO IZOLI Minuli konec tedna je bilo v Izoli že 6. srečanje slovenskih novinarjev RAČKE NA MORJU. Okrog 50 novinarjev iz skoraj vseh slovenskih medijev je tudi tokrat Izolo spoznavalo in začutilo kot mesto z nasmehom. Novinarje smo obiskali na balinišču pri Arrigoniju, kjer so se udarili v zbijanju balinccv. Bolj in manj uspešne balinarje so nagradili na družabnem večeru. Znani obrazi in glasovi, med drugimi pop-tvjevec Matjaž Tanko, radijska legenda Rado Časi in novinarska dama Albina Podbevšek so med srečanjem in na žuru dokazali, da se kar tako ne dajo. Alfa in omega račk, izolska radijska novinarka Nataša Benčič, ob koncu tridnevnega srečanja ni mogla brez obveznih zahval vsem, ki so prijazno pomagali, da jim je bilo lepo: Delamarisu za barko Jež , Marinu in Leonu na barki za gostoljubje, Rudiju Bučarju in Vasiliju Žbogarju, ki sta se nam pridružila in pokazala najboljše kar Izola ima....Balinarskemu društvu, Hotelu Delfin, Hotelom Simonov zaliv, Mandraču, občini Izola, pa še Smučarskemu klubu Capris in slikarju Zvestu Apolloni-u, ki je tokrat narisal motiv račke na majicah udeležencem na majico, /dg Nova stanovanja VEČ KOT PETDESET KUPCEV ZA TRIDESET STANOVANI Od 1. oktobra se bodo lahko varčevalci nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) prijavili na razpis, s katerim Stanovanjski sklad RS ponuja v nakup 852 stanovanj v Ljubljani in Izoli. V Livadah bo varčevalcem na voljo 30 stanovanj po eeni 1250 evrov za kvadratni meter, vanje pa naj bi se lahko vselili do konca avgusta prihodnje leto. Do stanovanj bodo lahko prišli le varčevalci nacionalne sheme, če pa bo povpraševanje še večje, bodo imele prednost mlade družine, mladi in družine z več otroki. In to še ni vse: V Izoli bodo do stanovanj lahko prej prišli tisti, ki imajo v občini stalno prebivališče vsaj od 24. decembra 2001. O izboru stanovanj bodo kupce, ki bodo morali ob podpisu pogodbe vplačati aro v vrednosti desetih odstotkov prodajne cene, obvestili 10. decembra. Za skladovo garsonjero v Livadah bo treba odšteti nekaj več kot 11,7 milijona tolarjev, kar je glede na cene nepremičnin v Izoli kar ugodno. Glede povpraševanja naj ne bi bilo težav, saj je za skladova stanovanja v vrsti vsaj 50 potencialnih kupcev, ki se jim letos izteka varčevanje v stanovanjskem skladu. (DG) Prejeli smo: VK Argo Izola: "Vodstvo brani premoženje kluba" Zadnja dogajanja v mesecu septembru po izpeljani redni skupščini (tako misli Egidio Krajcar) kažejo na to, da je gospod Egido Krajcar trdno prepričan, da je novi predsednik VK Argo Izola in da si sedaj lahko dovoli res čisto vse: - dne 9. 9. 2004 je storil prekršek tatvina klubskega kombija iz prostorov VK Argo Izola (pomagali so mu veslači - med njimi najbolj Tomi Davidovič, ki je prejel ključe od tehničnega vodje kluba). Vodstvo je obvestilo izolsko policijo - dne 10. 10. 2004 mu je izolska policija preprečila odhod s klubskim kombijem na mednarodno veslaško regato v Beljak. Odhod je organiziralo še vedno veljavno vodstvo in njihov strokovni tim. Klubski kombi je bil spet v lasti kluba. dne 15. 09. 2004 je Egidio Krajcar ponovno storil prekršek tatvine klubskega kombija in po 20.00 uri ga je odpeljal neznano kam, pri tem mu je pomagal Iztok Butinar, trener VK Argo Izola. Vodstvo kluba obvesti policijo. Policija pa nič. 16. 09. 2004 predsednik VK Argo mag. Zlatko Keber osebno obišče policijsko postajo v Izoli (policija ne ukrene ničesar), zato se odpravi na policisjko upravo v Koper in tam mu končno prisluhnejo,naredijo policijski zapisnik, vendar se ne zgodi nič. Egidio Krajcar še vedno poseduje klubski kombi. - 17. 09. 2004 se Egidio Krajcar ob 6.00 uri pripelje v VK Argo Izola, preda klubski kombi Iztoku Butinarju in ta se brez potnega naloga, brez vozniškega izpita za E kategorijo odpelje z veslači vred na Bled. - 17. 09. 2004 Egidio Krajcar po 6.00 uri zjutraj odlomi cilinder ključavnice in kljuko na vhodnih vratih in ga zamenja s svojim cilindrom. Mišice pokažejo, kaj znajo! Vodstvo obvesti policijo na 113. Policija pa nič. Zato smo se odločili, da vsem bralcem Mandrača sporočamo, da si sedanje vodstvo še kako prizadeva za veslanje v VK Argo Izola in predvsem za to, da bi se veslači VK Argo čim bolje uvrščali na regatah doma in v tujini. Ne moremo pa dopustiti samovolje, tatvine in poškodovanje premoženja VK Argo Izola s strani Egidia Krajcarja, ker so nam volivci izkazali zaupanje za en mandat in ker smo še zmeraj edino legitimno izvoljeno vodstvo VK Argo Izola. Pravkar je tudi naš predsednik prejel s strani UE Izola poziv na zaslišanje v ugotovitvenem postopku o zakonitosti zadnjih dogodkov v VK Argo Izola, ki so po naših podatkih popolnoma neveljavne in nezakonite. Upamo in želimo si, da se žalostna zgodba, ki jo najbolj občutijo veslači (ti bi naj veslali in dosegali dobre rezultate), kmalu zaključi in da bo vodstvo VK Argo Izola s pomočjo lokalne in državne uprave tokrat rešila problem nesoglasij v VK Argo Izola in da bodo »resnični« zdraharji odstranjeni iz kluba, saj si v njem želimo obuditi tekmovalno in pozitivno vzdušje, ki bo koristilo pravim športnikom in športnim delavcem v Izoli. Gregor Hauc, Predstavnik za stike z javnostjo Breda Pečan Prihodnost za vse! Un futuro per tutti! □ZLSD Stranka za prihodnost Un partito per H futuro Mag. Janez Jug, Izola NAJ VSEM ZASIJE SONCE SREČE ^ V življenju mi je bilo dano spoznati mnoge ljudi, tako doma kot v razvitem svetu: bogate in manj bogate, take, ki se lahko kopajo v izobilju in tiste socialno šibke in ogrožene, brezpravne delavce, na rob izrinjene brezposelne, starejše, bolne, invalide. Pa mlade, ki iščejo pot iz svoje in iz družbene brezizhodnosti... Že od mladosti sem v sebi čutil željo in zmožnost stvari spreminjati. Ob zgodovinskih dogodkih izpred dobrih 15 let sem se podal v politiko, saj so mi bili blizu somišljeniki iz tedanje mladinske organizacije, prve prave opozicije. Vendar pa se je ta po nekaj letih in pod krinko liberalizma prelevila v stranko turbokapitalistov in povzpetnežev, ki ji je Slovenija postala "projekt za peščico najbogatejših" in ne "naš skupni projekt". Spoznal sem, da bi nas takšna miselnost skoraj pripeljala do točke, ko bi "človek ukinil človeka", zato sem to stranko pred osmimi leti zapustil in v politiki obmiroval, kajti nobena od strank niti še danes nima ustreznega in učinkovitega socialnega programa. V teh zadnjih letih sem nato kot oporečnik vladajočim elitam tudi osebno občutil težo odrinjenosti. Na povabilo Borisa Šuštaršiča in po seznanitvi s programom Junijske liste pa sem uvidel, da se prav ta lista vendarle zavzema predvsem za socialno odrinjene, revne, invalide, brezposelne, starejše ljudi in mladino. In to po vzoru in ob tesni povezanosti s socialno najrazvitejšemi skandinavskimi deželami, katerih predstavniki so aktivni tudi v evropskem parlamentu! Zato podpiram program Junijske liste - ambasadorjev ljudi: • Da bi se pogumneje odločali za velike družine z mnogo otroki • Da bi se lahko šolali v kvalitetnih in brezplačnih šolah, ki naj postanejo šole učenja za življenje, ustvarjalnost, solidarnost in strpnost • Za varno in toplo starost vseh nas • Za dobro organizirano javno zdravstvo, dostopno vsem • Za vključevanje komplementarnega in naravnega zdravilstva v zdravstveni sistem • Za ustreznejši položaj vseh zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, tudi tehnikov, medicinskih sester in ostalih uslužbencev • Za zagotavljanje storitev in drugih pogojev za razne oblike neodvisnega življenja invalidov in za njih dobro oskrbo s tehničnimi pripomočki • Za preventivno in kakovostno obravnavo bolnikov, da bodo imeli občutek dostojanstva in resne obravnave z veliko časa za pogovore in ustreznejše vrednotenje njihove obravnave Skrajni čas je že, da zaščitimo človekovo dostojanstvo in poskrbimo za socialno varnost, da zaradi brezveterja, ki vlada med ljudmi, ne bi ugasnila ustvarjalnost in dokončno poniknila energija za polet in radost bivanja. Naj vsem zasije sonce sreče! • co ■55 Pridružite se nam tudi vi, spoštovane volivke in volivci - Izolanke in Izdani, in v nedeljo, 3. oktobra pridite « na volišča in obkrožite številko 20, mag. Janeza Juga, AMBASADORJA LJUDI Z JUNIJSKE LISTE! | 1 p Mag. Janez Jug SABS-Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije AZBESTNA BOMBA TUDI V IZOLI? V ponedeljek 6. septembra smo v prostorih našega uredništva gostili člane Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije - SABS; predsednika sindikata Bojana Goljevščka, Marjeto Šibov in Ernesta Žnidaršiča. SABS je organizacija, ki si je za cilj postavila ustreznejšo zakonsko zaščito delavca na področju poklicnih obolenj, katerih danes poznamo približno 3000. SABS ima kot izhodiščno točko svojega delovanja - in posebno prelomnico na področju zakonske zaščite delavca v primeru poklicnih obolenj - skupino tudi smrtonostnih bolezni pljuč, katerih glavni vzrok je izpostavljenost azbestu oziroma azbestnemu prahu. Prav te bolezni so bile prve celovitejše zakonsko priznane in regulirane v prid azbestnemu prahu izpostavljenim skupinam delavcev. Sindikat je bil ustanovljen v Novi Gorici in deluje že četrto leto zapored. Danes šteje 850 članov med upokojenci, brezposelnimi in seveda delavci. Člani te organizacije, ki je razvejana po številnih podjetjih, deluje pa tudi na občinski ravni, širijo v javnost informacije, ki pa v marsičem za našo državo niso pohvalne. Čeprav je problematika, s katero se ukvarja dokaj široka in zajema posredno vse državljane, je njegova zastopanost v Slovenski Istri izjemno nizka, zato si njegovi člani prizadevajo, da se njihova dejavnost razširi tudi v naše kraje. Leta 1996 je slovenski parlament pprejel Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki (ZPPPAI), bolje znan kot azbestni zakon, ki je vključeval prepoved uporabe azbesta, sanacijo podjetij, ki so azbest uporabljale v proizvodne namene, pa tudi zdravstveno kontrolo in zaščito delavcev ter možnost terjatve odškodnin v primeru bolezni in drugo. Čeprav se sanacija proizvodnje uspešno izvaja - tako se je uporabo azbesta v proizvodne namene v slovenskem prostoru končala leta 2001 ( DONIT Medvode je bilo zadnje podjetje, ki se je dokončno saniralo) - pa predstavlja izvajanje tistega dela zakona, ki pokriva• delavce in njihove pravice, drugo, manj veselo zgodbo. Veliko delavcev je bilo z ravnanjem države in drugi javnih institucij, ki bi jih morale pred posledicami izpostavljenosti azbestu zaščititi, nezadovoljnih. SABS, ki je zaradi tega nezadovoljstva tudi nastal, navaja v tej zgodbi, ki se kot ponavadi vrti predvsem okoli denarja oziroma, v tem primeru, okoli vprašanja, kdo bo obolelim delavcem izplačal odškodnine, štiri subjekte; državo, delodajalce, zdravstvo in delavske sindikate. Največ prerekanja o dolžnostih je seveda med prvima dvema, ki sta posledično najbolj odgovorna. Država se izgovarja z dejstvom, češ da ni generalni delodajalec vseh zaposlenih in da so gospodarske družbe samostojne oziroma avtonomne in odgovorne za svoje zaposlene. Problem pa je dejansko v tem, da gre pri azbestu za skupno dediščino preteklosti, katere celotnega obsega posledic je težko predvideti. Latentna doba za bolezni, ki jih povzroča azbest, je zelo dolga. Tako lahko mine od same izpostavljenosti pa do izbruha bolezni kot so rak na pljučih in rebrni mreni tudi do 40 in več let. Torej , kljub uspešni sanaciji neživega dela, se bomo s posledicami na ljudeh srečevali še po letu 2040. Kdo se bo s tem v celoti spoprijel? Ta nedorečenost se seveda odraža tudi drugje. V zdravstveni stroki oziroma, medicini dela naj bi se v marsičem izogibalo preventivnemu odkrivanju bolezni, saj bi to pomenilo možnost, da oboleli zahteva od delodajalca in države, ki pa sta istočasno tudi plačnika samega zdravnika, odškodnino. Od, do danes priznanih, 1200 primerov obolenj, samo dva primera nista iz Salonita Anhovo. Splošno znano je, da je uprava Salonita svetla izjema med delodajalci, saj najbolj vestno izvaja potrebne preglede svojih delavcev. Malo verjetno pa je, da v ostalih podjetjih, ki so uporabljala azbest v proizvodne namene (teh naj bi bilo približno 30), do obolenj ni prišlo, saj so v vseh vladale dokaj podobne delovne razmere in azbest je enako kancerogen povsod. Razlika se kaže predvsem v načinu diagnosticiranja obolelih, ki pa je bilo večkrat milo rečeno neustrezno. Tako je veliko število diagnoz, ki so očitno kazale na bolezen zavrnjenih, češ, da bolezni ni ali pa, da ta ni še tako huda. Na podlagi takšne diagnoze ni mogoče zahtevati odškodnine oziroma je odškodnina nižja. Zakaj? Razlogov je verjetno več. Dogaja pa se, da nekateri zdravniki očitno najraje krivijo napačne ljudi.^ Nedavno je v časopisu Delo zdravnik-specialist trdil, da si delavci prav zaradi odškodnine, želijo bolezni!! Najbolj žalostno v tej zgodbi pa je, da pri boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu bolnik občuti bolečino, ko je zanj že prepozno in mu v tem stadiju ponavadi preostane le še leto življenja. Tukaj nastopi novi problem vezan z odškodnino. Malo verjetno je, da bo ta izplačana v roku enega leta. Po smrti pa odškodninska tožba ni možna, kar pomeni, da sorodniki pokojnega nimajo do odškodnine nobenih pravic. Nepravilnosti, ki jih SABS ugotavlja na področju zaščite državljanov v primerih poklicnih obolenj, je na žalost dosti več. Kljub temu pa druge vplivnejše sindikalne organizacije ostajajo neme. Razlog bi lahko našli v raznih sponzorskih pogodbah, ki jih imajo te sklenjene z različnimi profitnimi združbami (zavarovalnicami). Zaenkrat pa jim SABS predstavlja le nadležno konkurenco - upajmo, da se bo ta predstava kdaj prelevila v navdih. Osnovni cilj SABS je zakonsko podprta in širša sistemska rešitev, kajti socialna varnost se ne sme izvajati v obliki odškodninskih sodb. Pot do odškodnine je zapletena in izpostavljena različnim interesom, ki dejanskim pravicam delavca pogosto nasprotujejo. To, da ima človek, ki mu je v skrajnem primeru zaradi poklicne bolezni preostalo še leto življenja, pravico da toži državo in delodajalce na sodišču, ki je za mnoge itak »španska vas«, je po mnenju SABS-a - in upam tudi drugih - daleč od kakršnekoli sociale. Rešitev za to pa bi lahko bil poseben socialni fond, v katerega bi se s strani delodajalcev zlivale redne mesečne rente. Za pravilno delovanje sistema bi seveda skrbela država. S fondom in drugimi tehničnimi vidiki poslovanja pa bi, kot drugje v Evropi, skrbele različne, tudi samo v ta namen ustanovljene, zavarovalne družbe. Sistem pa bi v končni fazi moral veljati tudi za vse ostale poklicne bolezni. Za dodatne informacije: kontaktna številka SABSA (05)3331993; naslov - Gradnikove brigade 6, Nova Gorica; e-pošta - sabs@sid.net Konkretni podatki v zvezi uporabo in posledicami azbesta V Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in v Švici naj bi azbest terjal vsaj 500.000 žrtev. Drugi, bolj pesimistični izračuni pa kažejo, da bo samo v Veliki Britaniji za obdobje 1929-2020 med 663.000 in 820.000 žrtev. Leta 1996 so azbestne bolezni terjale v Franciji 1950 žrtev. V Sloveniji je bilo v 30 večjih podjetjih izpostavljenih azbestu približno 22.000 delavcev.Sem spadajo tudi Slovenske železnice, kjer problem predstavlja predvsem vzdrževanje starih lokomotiv in vagonskih konstrukcij. Na seznamu pa je tudi izolska ladjedelnica, ki za razliko od večine ladjedelnic ostale Evrope, še vedno sprejema v popravilo tudi stara plovila, ki pa so lahko za zdravje zaposlenih oporečna. Od približno 1200 obolelih jih čaka na poravnavo še 506, kar predstavlja približno 1.272.000.000,00 SIT odškodnin. Ko bo država te odškodnine izplačala, se bo po sedaj predvidenih proračunskih sredstvih izvajanje zakona ustavilo. Sredstev za nadaljne izplačevanje bo enostavno zmanjkalo, kar se ob upoštevanju latentne dobe azbestnih bolezni ne sme zgoditi vsaj do leta 2040. V Sloveniji se je od konca Druge svetovne vojne dalje uvozilo 670.000 ton azbesta. Izdelalo se je 7,3 milijona ton strešnih salonitnih plošč(salonitk), 1,5 milijonma ton cementno - azbestnih ton cevi za vodovode in 770.000 ton lepil. Z azbestom so obnovili več kot 15.400 vagonov. Azbest pa se uporablja tudi v različnih kitih, zavornih oblogah, asfaltu - absurdno pa je, da se ta uporablja tudi pri žveplanju vin in bistrenju gaziranih pijač (ameriški raziskovalci so v takšnih vinih in gaziranih pijačah odkrili izredno visoke in zdravju škodljive koncentracije te snovi). V Sloveniji je s salonitkami pokritih več kot tretjina vseh streh - v Slovenski Istri 40,4 odstotka. Te postanejo zdravju škodljive ko zaradi atmosferskih in drugih dejavnike začnejo »cveteti«, pri čemer se azbestna vlakna sproščajo v atmosfero. Slovenski zakon varuje državljane, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu, predvsem v primeru, da gre za poklicno bolezen. Kljub temu, da je bil ZPPPAI dopolnjen tako, da se zdravstvena in socialna varnost zagotovi tudi drugim obolelim, pa ostajajo ti, v primerjavi s tistimi, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti v službi, v podrejenem položaju. Kako so rušili naš Argo? Torej, če kot navadni državljani nismo ustrezno zakonsko oziroma odškodninsko zaščiteni, bi bilo logično razmišljati v smeri večje preventivne zaščite, ki bi jo izvajale ustrezne inšpekcijske službe - baje, da te že obstajajo Ponekod v tujini - kot primer vzemimo Nizozemsko -zahtevajo za odstranitev dotrajanih proizvodov, ki vsebujejo visoke koncentracije azbesta, posebej izurjene in pooblaščene skupine izvajalcev. V primeru salonitk, se te najprej polijejo, s čimer se omeji dviganje azbestnih vlaken. Celoten postopek odstranjevanja poteka brez žag ali vrtalnih strojev, zato da kritina ostane čim bolj cela. Ko kritino z dvigalom previdno spustijo na tla, se jo ovije v polietilenske folije in odpelje na posebej določeno odlagališče, kjer se jo prekrije z zemljo. Čemu vse te kolobocije? Odgovor se mi ne zdi potreben. Zanima pa me, kaj se je od vsega povedanega dejansko zgodilo ob rušenju Arga. Tam pa azbest ni bilo samo v kritinah. Če je kdo, ki bi v zvezi s tem imel zanimive informacije, bo vsaj s strani SABS-a in verjamem, da tudi mnogih Izolanov, naletel na zainteresirana ušesa. /S.K. KAPUČINO gfoj&nt' Nogomet-Z SNL Izola Argeta-Dravinja 0:2 (0:1) Izola - Mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Likič 6 (Ljubljana). Strelci: 0:1 -Vodopivec (7), 0:2 -Vidojevič (75). Izola Argeta: Kalčič 5,5, Valenčič 6,5, Sirotič 6,5, Ružnič 7, Franetič 6,5 (od 78. Šabič-), D. Božič 6,5, Rastoder 7, Nadal 6,5, Bašanovič 6,5 (od 60. Hasič-), Šestič 7, Hanc 6,5 (od 66. Batista -). Dravinja: Fink 6,5, Štante 6 (od 46.Horvat 6,5), Sluga 6,5, Džinič 6.5, Gasparič 6,5, Šahinovič 6,5, Ribič 6,5, Šabanovič 6,5, Vrenko 7, Vodopivec 7, Vidojevič 7. Rumeni kartoni: Franetič, Bašanovič. Tudi na peti prvenstveni tekmi pred domačim občinstvom je izolska enajsterica ostala praznih rok. Izolani so sicer v želji prvih točkah na domačem terenu začeli ofenzivno in imeli ves prvi polčas terensko premoč in precej več od igre kot Konjičani. Vendar je pri številnih njihovih akcijah manjkal zaključni strel, pri pogostih predložkih pred gol Dravinje pa so bili večinoma uspešnejši gostujoči branilci. Dravinja je z zgodnjim zadetkom izkoristila svojo edino priložnost v prvem polčasu. Domači so bili zelo blizu izenačenja malo pred odhodom na odmor, a sta sicer močna strela Hanca in Šestiča zgrešila vrata. Začetek drugega polčasa je pripadel gostom, a so domači hitro vzpostavili ravnotežje na igrišču ter nadaljevali s poskusi za izenačenje. Sledila je serija obetajočih akcij Izole, ki sicer niso prinesle željenega zaključka, a so gledalci domače vseeno nagradili s ploskanjem. Dravinja je bila nevarna zlasti iz protinapadov. Tako bi Vidojevič že sredi drugega polčasa lahko s strelom z bližine podvojil vodstvo Dravinje, a ni premagal KSlČiČl To mu je uspelo nekoliko kasneje, ko je v hitrem protinapadu poslal žogo čez izolskega vratarja, ki se je preveč oddaljil od svojih vrat. Izolani so tik pred zaključnim sodnikovim žvižgom imeli možnost za znižanje vodstva, ko so igralci Dravinje v svojem kazenskem prostoru zrušili ŠtStliS, vendar je Rastoderz enajstih metrov zadel okvir vrat. Razplet dogodkov ( poraz Izole ob presenetljivi zmagi Krškega in Triglava) je Izdane potisnil na enajsto mesto. Z zmago v Izoli je vodstvo prevzela Dravinja pred Rudaijem (oba 16 točk) in Nafto (14). V nedeljo čaka Izolo gostovanje pri šestouvrščenem Dravogradu. Amlr Ružnič je po tekmi povedal: Skoraj začenjam vajeti, da se je domači stadion nekako zarotil proti nam. Tudi pri enajstmetrovkah imamo smolo, vendar mislim, da bomo to obdobje vendarle kmalu premagali in ga končali ter tudi doma začenjali osvajati točke. Sicer lahko zapKemo, da se Ribari vračalo na stadion in nilhova prisotnost le is kako očitna. Pred časom so svoie mnenje o trenerlu in upravi predstavili z grafiti na steni zahodnega dela stadiona, svolevrstei »prispevekn klubu pa so z dodali na tekmi z Dravlnln, ko so obmetavali stranskega sodnika. Delegat tega ni spregledal li poznavalci pravilo, da take stvari stanejo okoli sto luriev. Škodoželjnost klubu le postala vse boli očitna, kot postala tudi lasno, da Ribart-vsal na stadionu, spreminjalo svojo prepoznavnost iz Športno navijaške v huligansko skupino. (R.U 3. SNL Zaradi nastopa v Regions Cup-u sta konec tedna odpadli dve tekmi primorskih tretjeligašev in tako tudi niso odigrali prvenstvene tekme med Biljami in Avtoplusom Korte. V primeru zmage v gosteh bi se Kortežani lahko izenačili z vodilno ekipo Kolpe. Regions Cup - Primorska.- Mid Cheshire 1:4 Strelci: 3' Pennington, 64' Boardman, 75' Towey, 81' Gahgan, 85' Valenčič Primorska: Zunič, Dobrič, Žagar, Čavar, Furlanič, Bašič, Valenčič, Mujkič, Buneta, Mehič, Simeunovič, Antončič, Luznar, Gajovič, Malikovič, Stojanovič, Banica, Dromljak; trener: Danilo Sergaš. S tekmo proti angleški regiji Chesire se je začel letošnji Regions Cup, tekmovanje v katerem sodelujejo amaterske selekcije pokrajin. Slovensko izbrano vrsto tokrat sestavljajo igralci iz Medobčinske nbogometne zveze Koper, selektor pa je Izolan, Danilo Sergaš. Zanimivo je, da lahko nastopajo le igralci, ki niso nikoli podpisali neamaterske pogodbe oziroma niso nikoli igrali v najvišjem rangu tekmovanja. Biti morajo starejši od 19 in mlajši od 35 let. V ekipi je tudi nekaj izolanov oziroma igralcev ki igrajo v obeh izolskih klubih. Drugo tekmo so Istrani igrali včeraj popoldne v Dekanih z ekipo iz Malte, v petek pa bodo v Sežani igrali s S. Irsko. Povejmo še, da je bila včeraj v Izoli tekma med Anglijo in S. Irsko. ROKOMET-KADETI G0LD CLUB HRPEUE:RD ISTRABENZ PUHI IZOLA 30:27 (18:161 Kadeti so pričeli z novo tekmovalno sezono. Žal neuspešno. V Hrpeljah so naleteli na motivirane domačine, ki so si zelo želeli zmage proti sicer favorizirani Izoli. Tekma je bila vseskozi dokaj izenačena, obe ekipi sta prikazali kakovostno igro z domiselnimi potezami, a so vseeno bili domačini tisti, ki so imeli manj težav s prebijanjem gostujoče obrambe. Korak z Hrpeljci je v prvem polčasu držal Gomezelj, ki pa je pogrešal pomoč enega od stebrov izolske igre, Uroša Srabotiča, ki si je v 20.minuti poškodoval gleženj in tekmo spremljal le še iz klopi. Ob polčasu je bilo še vse odprto, očitno pa je bilo, da bo za zmago naših fantov potrebno popraviti obrambo. Sicer je to izolski ekipi tudi uspelo, v napadu se je prebudil Kleva in gostje so kmalu izenačili na 19. A ko je rdeč karton prejel Matej Srabotič, je bilo upanja za zmago le malo. Domači so hitro ušli na tri zadetke prednosti in to prednost, tudi ob pomoči kar štirih izključitev gostujočih v zadnjih desetih minutah, dokaj zanesljivo obdržali do konca. RD IZ0LA:RK MIP GORICA LEASING 38:20 (18:101 Izolani so v drugo zmagali. Igra sicer ni bila na visokem nivoju. Domači so niti igre vseskozi držali v svojih rokah, gostje niso imeli razpoloženih igralcev, v nasprotju z njimi pa so domači preko Mateja Srabotiča, Jurmana in Čebulja rešetali Goriškega vratarja. Za Izolo so na obeh tekmah igrali: Igor Čuk, Marko Cvetkovič 1, Jan Radojkovič, Matej Kleva 11, Gregor Ocepek, Milan Tontič 4, Matjaž Kljun, Matic Čebulj 6, Rok Jurman 12, Miran Kaligarič, Rok Gomezelj 14, Uroš Srabotič 2, Tilen Slama, Amel Redžič 3, Matej Srabotič 12, Alen Andrašič (RG) Balinanje 1. liga-PlaninaJAdran Izola 13:11 Izolani so sicer tesno izgubili s Planino, vendar so ostali na vrhu prvenstvene lestvice. V soboto bodo igrali doma z nevarno ekipo iz Primskovega, v nedeljo pa je na vrsti derbi z drugouvrščeno Luko in po tem vikendu bo marsikaj že dorečenega glede napredovanja v superligo. Kegljanje 1. B liga - ženske: Miklavž:lzola 6:2 (2870:27551 2. liga - moški: Novo Mestoilzola 3:5 (3065:30721 ^ POGLED S STRANI //f T piše ŽARKO 23 KaPučino Športi Pričenja se zares. Prvenstvo bodo Izolanke pričele doma proti Škofji Loki, fantje so prvo kolo prosti. Nasprotnik po meri, namreč ekipa iz Škofje Loke bo tudi pravi pokazatelj moči »nove Izole« Po ureditvi in spojitvi moči so apetiti višji in prav pričetek bo še Namizni tenis kako vplival na potek prvenstva. Sicer pa dobro pričeti, predvsem pa dobro končati. Priprave na prvenstvo so kot vedno bile zelo intenzivne, ob nabiranju moči, seveda je tudi tehnika in taktika imela veliko prostora. Žal je po vseh pripravljanih tekmah težko, predvsem pa realno oceniti in napovedati prvenstvo. Nekaj okvirjev je, vendar dolžina in vse kar spremlja ekipe lahko marsikaj premeša. Vsi si želijo čim manj poškodb, nekaj sreče, ostalo ostaja v njihovih rokah. Trenutno so sodniki v drugem planu (dobili smo nov sodniški par Cah-Sovdat), kasneje jih bodo kar pogosto omenjali. Morda pa se tokrat le kaj spremeni, pri vseh igralcih, trenerjih , predvsem pa pri gledalcih. Razumeti šport, predvsem ga živeti. Dano nam je , da v športu uživamo čez vse leto, tekmovalno ali pa samo tako. Jadra so tista, ki sedaj kraljujejo.Vsemu sledim od blizu in moram priznati, da je prijetno.No , nekaj začetnih teažav, ah ta angleščina, vendar smo se ujeli.Sicer pa sem ostal brez besed po pogovoru z angleškimi jadralci, ki še niso slišali za, kaj šele videli, rokomet.Precej smešno, vsaj meni, toda ob vsej zgodovini in tradiciji sem pač njihovo »neycdnost«sprejel. Od vseh jadralcev brez morja so Čehi najboljši, pa ne samo v jadranju.Tako samo potrjujemo, da smo mesto športa in bi morali vse to veliko bolj izkoristiti, predvsem finančno. Športni turizem, seveda ga nekaj še izvajamo, toda vse je prepuščeno klubom, posameznikom. Stvari, od katere ima večina prebivalstva koristi, je lažje sprejeti.Tisti, ki so, ali naj bi bili, zadolženi za te stvari pač imajo svoje računice, neobveščenost pa včasih dodatno pogreje stvari.Popoino zadovoljstvo in razumevanje bo seveda težko doseči,čimvečja angažiranost Izolanov pa bo probleme znižala na minimum. Nasmehu je potrebno dodati še kaj. www.goldenindex.com m-kmon-do MATEVŽ RADIN SVETOVNI MLADINSKI PRVAK 16. septembra se le v Marini dl Carrara pričelo svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo v organizaciji svetovne klckbovlng zveze »INAKOii. Po podatkih organizatorja je na tekmovanju sodelovalo 44 držav z 878 tekmovalci. Tega dne so se pričele tudi kvalifikacijske borbe, kjer so nastopali trije člani Izolskega kluba KIT In sicer Vivoda do 69 kg, Sango do 74 kg in Radin do 79 kg. Prvi je stopil v borišče Vivoda, ki je imel za nasprotnika madžarskega tekmovalca, kasnejšega finalista, in izgubil z rezultatom 5 proti 11. Sango je dobil v prvem kolu italijanskega tekmovalca, kasnejšega polfinalista, in izgubil z rezultatom 9 proti 3, tako daje tudi on izpadel iz nadaljnjega tekomovanja. Kot zadnji je od Izolanov stopil na blazine Radii), ki je v prvem kolu premagal nasprotnika z rezultatom 9 proti 3. Sledila je borba z italijanskim tekmovalcem Di Lorenzo Francescom. Dvoboj je potekal enakovredno, pri rezultatu 4 proti 4, po preteku ene minute prve runde pa je imel Radin že tri izstope iz borišča, kar sodniki kaznujejo z odvzemom dosežene točke, tako da se borba nadaljuje pri rezultatu 4 proti 3 za nasprotnika. Vsak nadaljnji izstop pa bi pomenil diskvalifikacijo Radina in s tem zmago nasprotnika. Toda Radin suvereno nadaljuje z borbo in rundo zmsgs l rezultatom 7 proti 4. V drugi rundi italijanski tekmovalec skuša izenačiti rezultat, vendar pri tem dela preveč napak, kar pa Radin pridno izkorišča in še naprej dosega točke. Konča se pri rezultatu 14 proti 6 Z3 Radina in to je bila vstopnica za finale. V nedeljskem velikem finalu Radina čaka Irski tekmovalec Millar. Začelo se je s prvo točka za Radina, nato vodstvo z 2 proti 0, sledi izenačenje, nato nasveti s klopi, Radin dosega točke, rezultatsko se oddvoji od nasprotnika, in ob koncu runde je rezultat 8 prod 4 za Radina. Sledi minutni odmor med rundama, nasveti, taktika za nadaljevanje borbe. Prvo mesto se nam nasmiha. Taktika Irca je zgrešena. Točke skuša dosegati z ročnimi udarci, kar mu ne uspeva, saj vedno naleti na Radinov nožni udarec. Rezultat je 12 proti 7 za Izolana. Še zadnjih 15 sekund, Irec napada, ne popušča, vendar ni več časa. Radin zada še 2 udarca in dobi 2 točki, Irec pa le eno in končni rezultat je 14 proti 8 za Matevža. Prvo mesto na SP v kategoriji do 79 kg v šemi kontaktu je naše. Po uspehu Tomšiča, M le bil članski evropski prvak, Vivode, ki le osvojil 3 mesto na mladinskem SP, Slnanbegovlča ki le zmagal na mladinskem SP, Čauševiča, ki le bil 3. na članskem.SP In po osvoienlh prvih mestih Popoviča le tokrat uspelo še Matevžu Radinu, ki le postal svetovni mladinski prvak v seml kontaktu. Namizni tenis - Kristina Rahotin tretja V nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekal 1.odprti turnir RS za članice. Na tumiiju so poleg slovenskih igralk lahko nastopile tudi tuje igralke, ki bodo letos nastopile v slovenskih ligah. Enega svojih večjih uspehov je dosegla Kristina Rahotin, ki je izgubila šele v polfinalu 0:4 proti kasnejši zmagovalki Martini Safran iz Merkurja. Do polfinala je Kristina osvojila prvo mesto v predtekmovalni skupini, nato je v finalnem delu za prvo osmerico, s 4:3 premagala Petro Škabar iz Semedele. Za uvrstitev med prve štiri je premagala še Tanjo Maskalenko iz Iskre Avtoelektrike. Veliko presenečenje na tumiiju pa je bila mlada Kristin Fatorič, ki je v težki predtekmovalni skupini osvojila prvo mesto. V skupini je za prvo mesto, tesno z 3:2 premagala Jano Ludvik, ki letos nastopa za koprski Istrabenz. Nato je premagala še Tejo Budihno, eno boljših slovenskih mladink iz Iskre Avtoelektrike. V finalnem delu je nato za uvrstitev med prvih osem izgubila s Sašo Sivec iz ljubljanske Ilirije. Simon Frank prvi v Umagu V nedeljo je v Umagu potekal tradicionalni kadetski turnir ob prazniku grozdja. Na tumiiju so poleg tekmovalcevArrigonija nastopili še tekmovalci iz Poreča, Reke, in Umaga. Prepričljivo je odšlo prvo in drugo mesto v Izolo. Prvi je bil Simon Frank, drugi pa Gregor Vukovič. V soboto je v Arrigoniju poteka 12.klubski turnir. V močni klubski konkurenci je tokrat slavil Simon Frank, pred Igorjem Ribaljčenkom in Kristjanom Ludvikom. Pri dekletih je prepričljivo zmagala Kristin Fatorič, druga je bila Nika Marušič, tretja pa Maja Grizelj. Sam turnir je pokazal, da se najboljši mladi igralci Arrigonija približujejo najboljšim obalnim članom po rezultatih in po igri. Bio !«^Botegin j NOVO V IZOLI ! TRGOVINA Z ZDRAVO PREHRANO IN Z NAPITKI ZA OTROKE IN ODRASLE. NA VOLJO SO TUDI TRADICIONALNA JAPONSKA ŽIVILA, NARAVNA KOZMETIKA IN ŠE KAJI Dobrodošli v prodajalni na Muzčevi ul. 2, v neposredni bližini živilske tržnice! Telefon št: 6400- 272. Veslanie PIŠLARJU ZLATO IN BRON Po uspešnlk nastopih slovenskih veslačev la olimpiiskih Igrah li na svetovnih prvenstvih le državno prvenstvo minilo v sproščenem vzdušln. Izolsko zastopstvo le bilo še posebel številčno in uspešno med eooici, sa| le bil v finalu članskih enolcev Bine nšlar tretji, Boštjan Božič pa šesti. Nšlar le osvolll tudi zlato med lahkimi veslači, kjer mu zaenkrat pri nas ni para. Tudi njegova klubska tovarišica Majda lerman le še vedno nalbollša slovenska veslačlca. Najuspešnejši primorski Muh le Ml z dvanajstimi medaljami prav VK Izola, Argovci pa so se Izkazali z devetimi odličIL Kot nam je sporočil trener Vk Izola, Vlado Krulčič, se je prvenstva udeležilo vseh 7 slovenskih klubov in kot prvič 8. novoustanovljeni šaleški veslaški klub iz Velenja. Veslači VK IZOLA Izola so osvojili 4 prva mesta in s tem obdržali 3.mesto v skupni razvrstitvi po osvojenih prvih mestih (1.mesto VK Bled Bled - 10, 2.mesto VK Dravske elektrarne Maribor - 5). Dva prva mesta je osvojil VK Piran, po eno prvo pa VK Nautilus Koper in ARGO Izola dočim je VK Ljubljanica iz Ljubljane letos ostala brez naslova državnega prvaka. Uvrstitve veslačev VK Izola nam je sporočil trener Vlado Krulčič: Državni prvaki za sezono 2004 so postali: 1. Enojec pionirke - Tanita HOTUJEC, Enojec pioniiji - Tim GORNJEC, Enojec članice - Majda JERMAN, Enojec člani-lahki veslači - Bine PIŠLAR Ostali rezultati: Enojec - članice Aleksandra PRELAZ - 2.mesto; enojec - pionirji - Jakob MARKUŽA - 2.mesto; Dvojni dvojec - pionirji - Tadej JAPELJ, Matej KRULČIČ - 2. mesto; Enojec - člani - Bine PIŠLAR - 3.mesto; enojec - pionirke - Nina MARKOVIČ - 3. mesto; dvojni dvojec - mladinke - Vanja PAULETIČ, Tea OKORN - 3.mesto; Dvojni četverec - mlajši mladinci - Dejan SANDIČ, Borut REŠČIČ, Matej HOČEVAR, Marko PERUZIN - 3.mesto; enojec - mlajši mladinci - Miha VIČIČ - 3.mesto; Dvojni četverec -mladinci - Miha HOTUJEC, Anže ŠIŠKO, Marko HOČEVAR, Borut REŠČIČ - 4.mesto; dvojni četverec - člani - Mitja BEMBlČ, Marko BEADER, Leon VRTOVEC, Danilo VRČON - 4.mesto; enojec - pionirke - Petra CETIN - S.mesto; dvojni dvojec - mlajši mladinci - Marko in Matej HOČEVAR -*■ 6.mesto; Enojec - mlajše mladinke - Vanja PAULETIČ - 6.mesto; enojec - mladinke - Tea OKORN - č.mesto; dvojni dvojec - člani Leon VRTOVEC, Danilo VRČON - 6.mesto; Dvojni dvojec - pioniiji - Dejan STOJNIČ, Kevin UKOTA - 7.mesto; enojec - pionirke - Zala ŽVAB - 7.mesto; enojec - pionirji 90' -Tilen PIRC - 9.mesto; Enojec - pionirji 91' - Marko BOLHA - lO.mesto; enojec - mladinci - Miha HOTUJEC - lO.mesto; dvojni dvojec - mlajši mladinci - Borut REŠČIČ, Marko PERUZIN - 11.mesto; dvojni dvojec - mlajši mladinci - Anže ŠIŠKO, Dejan SANDIČ -13.mesto; enojec - pionirji - Marko UKOTA - 13.mesto; enojec - pionirji 91' - Tilen BOŽIČ - 19.mesto; Miguel FRUMEN -25.mesto; Tilen HRIBAR - 29.mesto; Razveseljivo je dejstvo da je bila najštevilčnejša udeležba pri najmlajših kategorijah. Med pionirskimi enojci je bilo prijavljenih kar 34 posadk. Še ena značilnost prvenstva - v večjih čolnih so dominirali domačini blejci in pa mariborski veslači, dočim so med malimi čolni prevladovali obalni veslači prav tako so prednjačili obalni veslači med dekleti. Po zaključku tekmovanja so se vsi veslači, starši in prisotni prijatelji poveselili na že tradicionalnem pikniku ob zaključku tekmovalne sezone v Zg.Gorjah pri Bledu, kije trajal do jutranjih ur. Z državnim prvenstvom smo tudi uradno zaključili tekmovalno sezono 2004. Naj ponovno spomnemo bralce, da je Bine PIŠLAR na letošnjem svetovnem prvenstvu zamlajše člane v Poznanu na Poljskem zasedel 3.mesto, Majda JERMAN pa 6.mesto v velikem finalu. V kratkem nas čaka še nekaj ekshibicijskih tekem in sicer ČOP challenger na Ljubljanici, sprint regata na Ljubljanici in regata v Osijeku. Tako da bo tudi jesen kar živahna. Bine je povabljen na maratonsko regato v švicarskem Bernu in pa v italijanski Torino, kar je za njega veliko priznanje saj se teh tekem ponavadi udeležujejo le najboljši veslači sveta. (Vlado Krulčič) 10MEDAUVKAR60 Veslači VK Argo pa so na 14. državnem prvenstvu osvojili 10 medalj, nastopili pa so z 32 veslači in veslačicami. Državni prvak je postal: pionirski dvojni dvojec: Žiga Krek, Andrej Karlovič, 2. mesto so osvojili: dvojni dvojec mladinke: Macarol Veronika, Rehar Tadeja; enojec mladinke: Macarol Veronika, enojec mlajši mladinci: Krek Andraž, dvojni četverec člani: Božič Boštjan, Macarol Gregor, Ivančič Timoty, Davidovič Tomi; 3. mesto: enojec mlajši pionirji: Krbavčič Tuan, dvojni dvojec pioniiji: Sladič Patrik, Karlovič Peter, dvojni dvojec mlajši mladinci: Krek Andraž, Zuliani Ivan, dvojni dvojec člani: Božič Boštjan, Macarol Gregor, dvojni četverec mladinci: Zuliani Ivan, Ivančič Timoty, Krek Andraž, Hrvat Rajko 4. mesto: lahki enojec člani: Davidovič Tomi; enojec mladinci: Hrvat Rajko; enojec pionirji: Štrasner Jernej; enojec pionirke: Princes Mojca 5. mesto: enojec pioniiji: Krajcar Luka; enojec članice: Krek Urška 6. mesto:enojec člani: Božič Boštjan; enojec mladinci: Kršul Matej; enojec pionirke: Vitez Neža ^ p Prihodnost za vse! Un futuro per tutti! Breda Pečan naročnik-ZLSD Razcvet športnega turizma? S FIREBALLI, OPTIMISTI IN JAHTAMI JE S slovesno podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcem in s pohvalami organizatorjem ter zahvalami pokroviteljem se bo jutri končalo letošnje odprto evropsko prvenstvo jadralcev razreda Fireball. Pravzaprav je Izola jadralce tega razreda gostila več kot deset dni, saj so najbolj zagrizeni tekmovalci prišli v Izolo že v začetku septembra, potem so sredi prejšnjega tedna nastopili na odprtem državnem prvenstvu, od nedelje pa se že potegujejo za naslove odprtega evropskega prvenstva. Izolani smo bili nekoliko slabe volje zaradi dejstva, da smo za osem dni izgubili več kot polovico parkirišča na Lonki, vendar pretirane slabe volje ni bilo, saj je dogodek dal Izoli res lepo, obmorsko podobo. Naj na kratko opravimo s tekmovalnim delom prvenstva. Na državnem prvenstvu je tekmovalce spremljala izredno močna burja, še posebej v soboto, ko je na nekaterih delih dosegala moč do 30 vozlov, kljub temu pa so organizatorji (JK Olimpic in JK Fireball) skupno izpeljali 4 lepe regate v katerih sta naslov prvakov Slovenije osvojila mlada Hrvata Šime Fantela in Igor Marenič, ki sta izkoristila svojo dobro pripravljenost z mladinskega svetovnega prvenstva v razredu 470, kjer sta pred dobrim mesecem osvojila bronasto medaljo. Večina naslovovs slovenskega državnega prvaka pa je ostala v Izoli, saj je naslov prvaka tokrat pripadel posadki Jadek - Bertok (Olimpic), ki je izkoristila odsotnost lanskoletnega prvaka Hinka Goliasa in si s skupnim 17-tim mestom po dveh letih spet priborila naslov prvakov Slovenije. Druga sta bila Mitja Hrvatin in Al Markočič (Burja, Olimpic), tretja pa Miha Slekovec in Markota (Olimpic, Pirat). Pokale najboljšim sta podelila izolska županja Breda Pečan in predsednik JZS Janko Kosmina, potem pa je sledila uradna otvoritev evropskega prvenstva na kateri je v imenu organizatorjev govoril Srečo Jadek, v imenu Olimpijskega komiteja pa predsednik Janez Kocjančič. Županja Breda Pečan je nato, ob spremljavi izolskega pihalnega orkestra tudi odprla evropsko prvenstvo, ki je po številu nastopajočih rekordno, saj se je prijavilo kar 86 posadk iz devetih držav.______________________________________________________ Izberite prijaznejšo prihodnost za Vas, Vaše starše, otroke, vnuke in prijatelje. VOLITE ZASE! Ivan-Janko Paliska vaš kandidat za Državni zbor Vabljeni, da me obiščete in bolje spoznate v soboto 25. septembra in \/ petek 1. oktobra od 9. ure dalje na stojnici pred parkom Pietro Coppo (Trg Republike). Vesel bom vašega obiska! Prišli so jadralci in njihovi spremljevalci iz Švice, Velike Britanije, Irske, Francije, Italije, Nemčije, Avstralije, Hrvaške in Slovenije Najštevilnejše je zastopstvo Velike Britanije, saj so pripotovali kar s 26-timi posadkami, Svicaji in Čehi jih imajo po 13, Slovenija pa 16. Eminentna je bila tudi mednarodna sodniška ekipa, v kateri sta bila tudi oba slovenska mednarodna sodnika:Janko Kosmina in Miha Wohintz. Evropsko prvenstvo je postreglo z nekoliko šibkejšim vetrom, ki se je vrtel od maestrala do juga, v endar so organizatorji uspeli izpeljati vse predvidene regate in celo eno več, tako da bodo jutri tekmovalci vozili eno samo regato. Najbolje so vse dni jadrali tekmovalci iz Češke, Švice, Velike Britanije in hrvaška posadka, in za naslov najboljšega na evropskem prvenstvu konkurirajo posadke: Urs Schaer - Rucdi Moser (Švica), Tomas Musil -Jan Stantejsky (Češka), Dave Wade - Richard Wagstaff (Velika Britanija) in Šime Fantela - Igor Marenič (Hrvaška). Končne rezultate bomo Povejmo še, da so konec tedna na državnem prvenstvu tekmovali optimisti, da se je začel salon navtike v izolski marini in da bodo ta konec tedna tekmovali še jadralci s Top Cati (katamarani), kar je iz Izole naredilo resnično športno mesto. Evropsko prvenstvo, ki sta ga skupaj organizirala JK Olimpic in JK Fireball je bilo lep športni in turistični dogodek našega mesta. ČE BI IMELA OGROMNO DENARJA, BI KUPILA SANDALČKE, TAKE BOLJ ELEGANTNE. POTEM BI SI KUPILA NOVO SPODNJE PERILO BREZ ČIPK IN BELO. KUPILA BI SI TUDI BUDILKO, KI TE ZJUTRAJ ZBUDI. ŠE VEDNO BI MI OSTALO OGROMNO DENARJA, ZATO BI SI KUPILA ŠE RDEČO MAJČKO S KRATKIMI ROKAVI, KAKŠNO KAVO IN SLADOLED. POTEM BI KUPILA MAMI ZA ROJSTNI DAN KROŽNIKE Z MODRIMI OKRASKI, OČETU BI KUPILA BRIVNIK. BRATU BI KUPILA PIŽAMO TEMNE BARVE. ŠE VEDNO BI IMELA DOSTI DENARJA, TAKO DA BI PRIJATELJCI KUPILA ROŽE, RDEČE NAGELJČKE. ŠLA BI TUDI KAM NA IZLET, RECIMO V BENETKE POGLEDAT SVETEGA MARKA. ŠLA BI Z DRUŽINO TUDI PO SLOVENIJI. BI ŠLA ŠE V MUZEJE. MENI SO ZELO VŠEČ TUDI NARAVNE ZNAMENITOSTI. ČE BI JAZ IMELA DOSTI DENARJA, BI SI KUPILA ENO SREDNJE VELIKO STANOVANJE, ZATO DA BI LAHKO IMELA KAKŠNO ŽIVALCO. IMELA BI PSA IN KANARČKA. ČE BI IMELA ŽIVALCO, BI BILA SREČNA. AVTO ŽE IMAMO, ZATO BI KUPILA ŠE GARAŽO, DA BI GA OČE LAHKO NOTRI PARKIRAL. ČE BI JAZ BILA TAKO PREMOŽNA, BI SE LEPO POČUTILA IN BI VSAK DAN HODILA ŠE BOLJ DOBRE VOLJE V SLUŽBO. /NIVES Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. NAIBOLI JADRALSKO SLOVENSKO MESTO Na hribu pod bolnico je bilo v času prvenstva precej vroče, na regatnem polju pa je prevladovalo precej bolj sproščeno vzdušje, saj, kljub ogorčenim bojem, mednarodna žirija v kateri sta bila tudi oba slovenska mednarodna sodnika, Janko Kosmina in Miha Wohinz, ni imela posebnega dela. Razred Fireball je v teh dneh doživel veliko promocijo, z njim pa tudi Izola, saj si je spletno stran prvenstva dnevno ogledovalo okrog 200 obiskovalcev iz vseh koncev sveta. Med drugim so lahko spoznali tudi najnovejšo različico Fireball-a za štiri jadralce, ki seveda skupaj nimajo niti za enega pravega moža a gre prav zato jadrnica kot strela, tudi ob šibkejšem vetru. Demonstracijo je izvedla četverica mladih "optimistov": R. Kaligarič, Bačko, Laganis, K. Kaligarič iz Olimpica, kije bil soorganizator evropskega prvenstva. ALEŠ BOHINEC Slovenija, zbudi se! PROJEKTI PO VELJAVNEM ZAZIDALNEM NAOTU Novogradnja v SRCU Izole, ob Drevoredu L maja 'F J 4 Sl#. l 1 /A i ('MN iffil f f Sfora VILA Vesna (uvest PRODAJA in INVESTIRA: IGT d.o.o. Pod vinogradi 11 .IZOLA, 6310 GSM: 041/623-520, tel/fax: 05/64 16 800, e-mail:igt@siol.net Na voljo je še nekaj poslovnih prostorov z možnostjo 24 urnega poslovanja v centralnem delu, velikosti od 30 m2 -120 m2 površin. Cena kvadratnega metra poslovnih prostorov je od 500.000,00 SIP naprej za III. pog. Gradbeno fazo. DDV ni vključen v ceni. Možnost prevzema od septembra. 2005 dalje. Po dogovoru z investitorjem možnost finalizacije. Varnost naložbe zagotovljena z bančno garancijo. * Protivr. EUR na dan 6.9.2004 po sred. teč. BS Prejeli smo: ŽUPANJA ODGOVARJA NA OČITKE V Izoli smo več ali manj prijazni en do drugega, saj praviloma razen redkih izjem niti ni posebnih razlogov, da bi se med seboj prepirali in grdo gledali. Vsake toliko časa pa se sprošča nek bes in sovraštvo, ki se enkrat usmeri v eno, drugič v drugo smer ali občasno tudi v osebo. Tokrat sem že nekaj mesecev na vrsti jaz in namenoma se nisem odzivala, ker pač menim, da se bodo besneči počasi umirili in morda usmerili svojo energijo v druge, bolj pozitivne cilje. Včasih pa je vseeno preveč. Zato samo kratki reakciji na članka v predpreteklem Mandraču pod Prejeli smo: V prvem pisanju mi avtor očita, da se hvalim z azbestnim zakonom in da »sem dopuščala«, da so se ljudje »sprehajali« po azbestnem prahu. Treba je pač vedeti, da smo v pravni državi, kjer zakone in druge predpise sprejemajo eni organi, izvajanje in nadzor nad izvajanjem pa imajo drugi organi. Zato sem kot poslanka sodelovala pri sprejemanju tim. »azbestnega zakona« in pozneje vodila podkomisijo, ki je poskrbela, da so bili izdani tudi potrebni podzakonski predpisi. Nato pa je pristojnost izvajanja in nadzora prešla na upravne enote, ki izdajajo dovoljenja za rušenje objektov, v katerih je ali bi lahko bil azbest v kakršnikoli obliki ter na inšpekcijske službe, ki morajo izvajanje rušenja, odstranjevanja, pakiranja in deponiranja azbest vsebujočih odpadkov, pa tudi zaščite delavcev, ki pri rušenju sodelujejo, nadzirati. Niti županja niti državljanka Breda Pečan nima pristojnosti nadzora nad to dejavnostjo. Kljub temu sem si dovolila opozoriti investitorja - pred začetkom del -, da se mora pri odstranjevanju azbestcementne strehe držati navodil, opozorili smo - po začetku del - tudi pristojne inšpekcije, naj opravijo nadzor nad postopkom rušenja in ukrepajo, saj niti kot županja niti kot državljanka, pa tudi celotna občinska uprava in občinski svet nimamo pravice do vstopa na gradbišče, do izdajanja odločb, do preprečitve nepravilnega dela ali česarkoli drugega. V Izoli živi gradbeni inšpektor, ki je pristojen za nadzor gradbišč, v Kopru deluje okoljska inšpekcija, ki nadzira izvajanje teh predpisov, pa tudi delovna inšpekcija, ki mora skrbeti za varnost delavcev pri delu. Sama sem poskrbela, da so bili obveščeni o rušenju objektov, ki so bili kriti z azbestcementno kritino. Ne zato, ker sem županja, ampak zato, ker vem, kako nevarno je širjenje azbesta po zraku. Kolikokrat ste (do županje sicer tako zelo kritični) člani civilne iniciative in drugi poklicali na inšpekcijske službe v Koper? Ali morda mislite, da smo župani vsemogočni in lahko delamo tudi to, kar je sicer pristojnost drugih? Pa še k drugemu pisanju: osredotočila se bom samo na najbolj kričečo neresnico oziroma neznanje v besedilu: I. »Štango mu drži županja, ki razlaga, da je izraz poslovno trgovski in poslovno servisni enako objektom kratkotrajne nastanitve (beri apartmaje ali v končni fazi stanovanja).« V isti številki Mandrača beremo članek, ki ga je sestavil gospod Darjan Gorela,. Gospod Gorela je prisostvoval novinarski konferenci, v katerem piše (dobeseden prepis!): »... je Breda Pečan odgovorila, da bi z sklepom občinskega sveta lahko zamrznili izvajanje lokacijskega načrta. To pa bi občino utegnilo drago stati, kot kažejo izkušnje piranske občine, kjer so pred leti podobno namero (podjetju SCT so poskušali preprečiti gradnjo apartmajev v Fiesi) -. Sedaj je na potezi Upravna enota, ki bo pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti, če so novi načrti sploh v skladu s starim zazidalnim načrtom.« Gospod Baša seveda ni prisostvoval novinarski konferenci, na kateri je bilo govora o odločbi za odmero komunalnega prispevka in drugih zadevah v zvezi z vlogo družbe Argolina d.o.o. za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato si po svojih predstavah izmišlja, kaj je bilo na konferenci povedano in si dovoli o svojih halucinacijah tudi pisati v časopise. Ta in drugi članki, ki so nastali na osnovi povedanega na tej konferenci, vam jasno povedo, da županja NI RAZLAGALA, KAJ POMENIJO IZRAZI V ODLOKU O ZN MARINA. II. »... je občina Izola odigrala negativno vlogo; še več obračunala je komunalni prispevek za omenjeno gradnjo in s tem držala štango investitorju.« Gospod Baša, ki je (ali bolje: čeprav je) ARHITEKT, očitno ne pozna predpisov, na osnovi katerih vodi postopke občinski upravni organ. OBČINA NIMA PRISTOJNOSTI, da bi PRESOJALA, ali je projekt, na osnovi katerega investitor zaprosi za odmero komunalnega prispevka, skladen s prostorskim izvedbenim aktom ali ne. PRESOJA SKLADNOSTI JE V ROKAH PRISTOJNE UPRAVNE ENOTE, ki je podaljšana roka države. Naloga občine je, da izda lokacijsko informacijo, v kateri so navedeni (prepisani! - brez mnenja, soglasja ali druge oblike izražanja stališča o posegu!) pogoji iz vseh občinskih aktov, ki se kakorkoli nanašajo na nameravani poseg ter da na osnovi projekta ugotovi, kolikšen je komunalni prispevek za nameravani poseg. Odločba o komunalnem prispevku NE DOVOLJUJE POSEGA, GA NE PRESOJA IN GA NE RAZLAGA. Torej občina NE DRŽI ŠTANGE INVESTITORJU. Vem, da je v zadnjih dveh, treh letih prišlo na dan zelo veliko novih predpisov s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in podobnega, vendar bi moral človek, ki se ukvarja prav s to stroko, o teh predpisih vedeti VSE, sicer nima pravice do licence za projektiranje in ne more podpisovati projektov kot odgovorni projektant. Breda Pečan PONOVNO ODPRTA VRATA SAMOPOMOČI Skupina za samopomoč za odrasle»ODPRTA VRATA« bo po poletni prekinitvi ponovno pričela delovati predvidoma oktobra. Ustanovljena je bila 1999 in je namenjena vsem, ki želijo imeti večji vpliv na kakovost svojega življenja, ki v stiski potrebujejo podporo in spoznanje, da v svojem trpljenju niso sami ali si želijo le druženja in novih znanstev. Podrobnejše informacije NIVES 041 964 333, BOJANA 051 315 892. Slovenija je naša je glas ljudstva, zato se bo z nami vaš glas slišal v državnem zboru in v vladi. Naši osnovni cilji so: 1. razdelitev Slovenije na tri pokrajine 2. stimulativen davčni sistem; 3. zmanjšanje obremenjenosti plač; 4. zmanjšanje birokracije v državni upravi 5. enakost pred zakonom 6. uvesti ukrepe za zvišanje natalitete 7. stabilen pokojninski sistem; 8. smotrna poraba proračunskega denarja V Izoli se bom še posebej zavzemal za ustanavljanje in delovanje ciljnih iniciativ v primerih, kjer so kratena osnovna načela demokracije, kjer ni upoštevana volja občanov ali neposredno prizadetih. Pri načrtovanju razvoja in izrabi prostora bom podpiral strokovne rešitve, ki upoštevajo voljo neposredno prizadetih občanov. Zavzemal se bom za ohranjanje dejavnosti ribištva in našim ribičem zagotoviti alternativne cone na Jadranu pri naših skupnih sosedih. Verjamem, da je sedaj prišel čas za spremembe, zato zavihajmo rokave in naredimo našo Slovenijo našo, prijazno do delavcev, otrok, mladine, upokojencev, staršev. Slovenija je naša - »La Slovenia e' nostra« rappresenta la voce del popolo e con noi la vostra voce si fara' sentire alla Camera di stato e al Governo. O) I nostrl oblettivl principal! sono: 1. la suddivisione della Slovenia in tre regioni; 2. un sistema delle imposte di tipo stimulativo; 3. la riduzione delle tasse sui redditi; 4. la riduzione della burocrazia neiramministrazione dello stato; 5.1’uguaglianza d’innanzi alla legge; 6.1’introduzione di provvedimenti per aumentare il tasso di natalita'; 7. un sistema delle pensioni stabile; 8. consumo ponderato del denaro pubblico. A Isola mi impegnero' in particolar modo nella costituzione delle attivita' finalizzate nei časi in cui vengono lesi i principi fondamentali della democrazia, ove non sia rispettata la volonta' dei cittadini e di coloro i cui diritti sono stati lesi. O co 0)