Celje - skladišče GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5 ROGAŠKA SLATINA april 1977 ČEBINE BODO OSTALE VEČEN SPOMENIK V ZGODOVINI SLOVENSKEGA DELAVSKEGA RAZREDA Štirideset let KPS Štirideset let je minilo od dne- v trdnem prepričanju, da so do-va, ko so se na Bariieevi domačiji volj močni za ustanovni kongres na Čebinah nad Zagorjem zbrali komunistične partije Slovenije, predstavniki slovenskih komunistov Priprave za ustanovni kongres ... Veličastna proslava na Čebinah 16- aprila letos Foio: Kamenčki **********************************************y****^ VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI 1 IN NAŠIM BRALCEM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA! * * * * * * * $ * * • * * * S _ Uredništvo ♦ * * * ♦ * Vsebina: Napet, toda dosegljiv 3 Kaj prinaša povečanje cen? Skrbno pripravljeni 4 Z lastnimi močmi »Zaostriti odgovornost« 5 Obnova spominske plošče,... 6 Prisrčno, iskreno, bogato...! 7 Sedaj drugače Zadah po starem,,. 8 Spodbuda za boljše delo 9 Argusov sprehod 11 Našim prvi mesti Kdo skrbi za Steklarja? 13 Cepljenje — varstvo otrok 14 Kadrovske zanimivosti 15 Nagradna križanka 16 I je neposredno vodil Edvard Kardelj, ki se je tisti čas iz Sovjetske zveze vrnil v domovino. Po krajinskega vodstva partije v ti stem obdobju ni btio, saj so bili komunisti v glavnem v zaporih režima predaprilske Jugoslavije ah pa v politični emigraciji. V noči med 17. in 18. aprilom je bil ob navzočnosti enajstih de legatov. ki so predstavljali 250 slo venskih komunistov, ustanovni kongres komunistične partije Slo venije, na katerem so izvolili centralni komite s Francom Leskoškom ha čelu. Na tem zgodovinskem kongresu slovenskih komunistov so sprejeli Manifest, ki je bil hkrati idejnopolitični program ter vodilo za nadaljnje akcije in delovanje komu- nistov. Manifest je izhajal iz ugotovitev, da je obstoj slovenskega naroda ogrožen in da je slovenski narod zaradi svoje razcepljenosti nezmožen braniti se. Zato je bila prihodnost slovenskega naroda v tistem času po manifestu v rokah delavskega razreda in njegove avantgarde — komunistične parti je, ki je bila, kakor so pokazali poznejši dogodki, edina sposobna združiti vse slovenske rodoljube v skupen boj proti fašizmu. Hkrati je manifest zahteval demokratične svoboščine, federativno ureditev države, demokratično izvoljen slovenski parlament, protifašistično zunanjo politiko in vzpostavo diplomatskih odnosov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. Ustanovni kongres slovenskih komunistov je pozval slovensko ljudstvo, naj podpre boj španskega naroda, v katerega mednarodnih brigadah so se bojevali tudi slovenski prostovoljci. Pod vodstvom partije je deloval odbor za materialno in propagandno pomoč boju španskega naroda. Z vztrajnim delom komunistov so se vse točke zgodovinskega manifesta v celoti uresničile, saj je tudi špansko ljudstvo, čeprav po štiridesetih letih, dobilo svojo demokracijo in partijo, ki je bila šele pred dnevi priznana...! - Vse, kar smo slovenski komunisti dosegli v boju z režimom predaprilske Jugoslavije, se je odražalo v našem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični graditvi naše domovine. Socialistična republika Slovenija gradi skupno z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama Jugoslavije pod vodstvom dragega tovariša Tita srečno prihodnost vseh nas, hkrati pa Jugoslavija čvrsto stoji na tem delu zemeljske oble kot velik branik miru in sožitja med narodi Slovenski komunisti smo lahko vonosni, da so naloge, ki si jih je zadal pred štiridesetimi leti ustanovni kongres komunistične partije Slovenije, v celoti uresničene. Čebine bodo ostale večen spomenik v zgodovini slovenskega delavskega razreda. RUDIJUGOVAR Barličeva domačija na Čebinah, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena KPS DELEGATI V DELAVSKEM SVETU SPREJELI FINANČNI NAČRT Napet, toda dosegljiv Za letošnje leto je delavski svet temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina na seji 6. aprila sprejel finančni načrt. Ker smo lansko leto končali brez ostanka dohodka in zato dobro čutimo negativne posledice, ki se kažejo predvsem v naših finančnih težavah, sipo na sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij sprejeli nov stabilizacijski program, z uresničitvijo katerega bomo naše celotno gospodarjenje prav gotovo popravili. Zato je seveda tudi naš finančni načrt za letos popravljen in je bolj optimi- stičen, pa še vseeno v takšnih okvirih, ki so za nas dosegljivi! Kaj kažejo glavni kazalci letošnjega finančnega načrta? Za primerjavo, kako smo gospodarili v lanskem letu, in kako načrtujemo gospodariti z novim, popravljenim finančnim načrtom, si oglejmo najprej glavne kazalce v tabeli št. 1! Naša glavna naloga v proizvodnji bo sedaj, da ta dopolnjeni finančni načrt do konca leta v celoti izpolnimo! In kako smo delali ter poslovali v prvih treli mesecih tega leta? Ker računovodskih podatkov o tem, ali dosegamo oziroma, koliko dosegamo plan, nimamo še, si zaenkrat lahko ogledamo izpolnjevanje finančnega načrta za letos samo z obračunom proizvodnje, torej uskladiščenega stekla, in z obračunom odpremi) enega stekla. Seveda pa v obeh primerih brez stroškov, zato je primerjava, prikazana v tabeli št. 2, samo za orientacijo! Čeprav smo v letošnjem prvem trimesečju naredili po vrednosti za Tabela 1: Glavni kazalci letošnjega novega finančnega načrta in lanskoletni poslovni rezultati temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina V dinarjih! Kazalci Doseženo Planirano Indeks v letu 1976 V letu 1977 1977/76 Realizacija proizvodov 121,862.542 144,040.000 118,2 Celotni dohodek 130,378.541 152,645.750 117,1 Skupni izdatki 65,460.705 70,341,100 100,5 Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov 8,963.743 9,050.000 101,3 Vseh porabljenih sredstev 56,496.962 61,291.000 103,5 Doseženi dohodek 73,881.573 ' 91,354.650 123,6 Pogodbene obveznosti 2,538.200 2,770.000 109,1 Zakonske obveznosti 8,490.663 8,834.650 104,0 Dohodek za delitev 62,852.714 79,750.000 126,9 Bruto osebni dohodki 62,389,063 70,750.000 1:13,4 Ostanek dohodka — skladi — 2,560.638 + 7,500.000 — 16,66 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta, pa predstavlja v letošnjih prvih treh mesečih vrednost proizvodnje 35,276.242 dinarjev glede na 36 milijonov dinarjev kot eno četrtino celotne. planirane proizvodnje v vrednosti 144,040.000 dinarjev zaostanek za četrtletnim finančnim planom za 2 odstotka! Seveda pa vsega proizvedenega blaga še nismo odpremili kupcem! Za to je več vzrokov, kot so na primer nekompletnost naročil, pomanjkanje embalaže, uskladiščeni drugorazredni izdelki, ki zaenkrat ostajajo v skladišču, itn. Zato je primemo, če si hočemo ustvariti stvar-nejšo podobo o našem letošnjem poslovanju, primerjati še realizacijo po odpremi! Prikazuje jo tabela št. 3! četudi iz meseca v mesec povečujemo odpremo izdelkov in četudi je bila le-ta v letošnjem marcu kar za 48,8 odst. večja od odpreme v istem mesecu lanskega leta, pomeni letošnjih 31,238.496 dinarjev v primerjavi z zneskom 36 milijonov dinarjev samo 86,77 odst. ah zaostanek za finančnim načrtom za 13,23 odstotka! Tabela 2: Primerjava letošnje proizvodnje steklenih izdelkov in odpremljenega stekla v mesecih januar, februar in marec z dosežki v istih mesecih lanskega leta Vrste proizvodov Število 1977 kosov 1976 Indeks 77/76 Vrednost dinarjev leta 1977 leta 1976 Indeks 77/76 F Svinčeno brušeno steklo 235.474 150.143 156,83 15,039.324 9,275,088 162,15 ** Svinčeno gladko steklo 85.678 79.881 107,26 1,948.350 1,470.925 132,46 Fj Slikano steklo 59.901 47.857 125,16 897.533 667.512 134,46 Gladki krisalin 339.974 459.693 73,95 3,712.619 3,856.503 96,27 S Brušeni kristalin 1755 14.868 Skupaj domači trg 721.782 737.574 97,85 21,612.694 15,269.918 141,53 Svinčeno brušeno steklo 44.799 87.739 51,06 3,891.813 6,331.239 64.47 (3 Svinčeno gladko steklo 97.342 114.248 85,20 2,104.010 2,090.271 100,66 > Slikano steklo 813 1.550 52,45 56.910 113.072 50,33 9 Gladki kristalin 438.072 526.193 83,25 7,610.815 7,788.737 97,71 Skupaj izvoz 581.026 729.730 ' 79,62 13,663548 16,323.319 83,71 VSE SKUPAJ 1,302.808 1,467.304 88,79 35,276542 31,593.237 116,66 Tabela 3: Primerjava vrednosti odpremljenih izdelkov v prvih treh mesecih letošnjega in lanskega leta (v dinarjih!) Odpremi j eno izdelkov Leta 1976 Leta 1977 Indeks 1977/76 v januarju 9,829.761 8550.075 86,98 v februarju 10,505346 10,619.379 101,08 v marcu .8,111.524 - 12,069.042 148,78 Skupaj I. tromesečje 28,446.632 31538.496 109,81 Sklepna misel Takšni so torej prvi kazalci o našem letošnjem poslovanju! Seveda pa nam bo mnogo lažje, ko bomo imeli pred seboj razgrnjen računovodski periodični obračun... Seveda pa je naša naloga povsem jasna: doseči in uresničiti sprejeti- finančni načrt, ki ga je 6. aprila sprejel naš delavski svet! dipl. inž. VOJO DJINOVSKI k RAZMIŠLJANJE NAŠEGA ŠTIPENDISTA Kaj prinaša povečanje cen? Kakor vemo, so proizvajalci stekla dosegli dolgo pričakovano znižanje prometnega davka za kristalne izdelke. Cene v prodaji na drobno so znižane, kar se že tudi odraža na njihovi večji prodaji. Hkrati pa se je prometni davek za tuje kristalno steklo občutno povečal. s čimer je družba steklarje zaščitila pred vzhodnimi konkurenti na domačem tržišču. Ker pa je reproduktivno-akumu-lativna sposobnost steklarjev kljub temu ostala na nizki ravni, smo na zvezni urad za cene naslovili prošnjo za povečanje naših izdelkov, če bo povišanje cen odobreno, se bo povečal naš dohodek in povečala se bo tudi naša akumulativna sposobnost. In potem bo zopet vse v redu...! Toda pretehtajmo to trditev s časovnega vidika! Nekaj časa bo potem res boljše, vendar to ni ukrep, ki bi za vselej rešil dokaj težaven položaj steklarni! V preteklosti je bil namreč njihov položaj boljši. Mogoče se je takrat vse preveč mislilo bolj za izpolnjevanje kratkoročnih ciljev — to je na zagotovitev osebne in skupne porabe, manj pa na to, da bi se delovna organizacija samoupravno in tržno boljše organizirala. So pa še tudi objektivne težave, kot so uvoz surovin, visoka inflacijska stopnja in še druge. Vemo, da je steklarna pretežno izvozno usmerjena in da se na tujih tržiščih sooča z močno, predvsem vzhodno konkurenco, ki pogosto izvaža na tržišča z izredno nizkimi cenami. Torej nam na tujem tržišču morebitno zvišanje cen ne bo nič koristilo, kajti cene se oblikujejo neodvisno od notranjih ukrč pov. Tudi doma bodo postale naše višje cene prenizke, če se ne bomo zavedali resnosti položaja in temu ustrezno gospodarili. Veliko vprašanje je namreč, ali bodo in koliko časa bodo še veljale razne ugodnosti za podjetja, ki slabo poslujejo!? Zavedati se moramo, da spremembe v našem družbenoekonomskem sistemu pomenijo vse manjše možnosti za administrativne ukrepe, tudi na primer za kritje iz- gub! Zato bo treba, če se želimo uspešno vključiti v družbeno in mednarodno delitev dela, posvetiti več pozornosti naslednjim nalogam: — dolgoletni razvojni načrt s sprotnim vključevanjem stabilizacijskih nalog, — sodobneje in uspešneje organizirati strokovne službe, — izboljšati samoupravno organiziranost v bazi ter zaostriti odgovornost, — povečati vlogo dejavnikov, ki omogočajo večjo produktivnost (stimulativno nagrajevanje po delu, še boljše investicijsko programiranje), — z ustrezno kadrovsko politiko omogočiti uvajanje novih in sodobnejših metod in organizacije dela, — povezovati dohodek delavca z rezultati njegovega dela in v delitve poskusiti uveljaviti dolgoročnejši vidik po načelu: »Prihranjen dinar danes pomeni boljši jutri!« in — dolgoročno pretehtati proizvodni program. ZLATKO NOVAK MLADI ŠMARSKE OBČINE ZA SVOJ PRAZNIK Skrbno pripravljeni Mladi v šmarski občini smo praznovanje meseca mladosti pričeli že 16. aprila, ko smo od mladincev socialistične republike Hrvatske sprejeli Titovo štafeto. Kakor vsako leto nosimo mladi in drugi občani naše domovine tudi letos štafeto s pozdravi in najboljšimi željami tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. Vse priprave na proslavo meseca mladosti so se pričele dosti pred prihodom štafete na naše območje, saj so že v začetku leta stekli pogovori med vodstvi mladine Slovenije in Hrvatske v zvezi s proslavami pomembnih jubilejev, kot so Titov 85. rojstni dan, 40. obletnici ustanovitve komunističnih partij Hrvatske in Slovenije in 40. obletnici Titovega prihoda na čelo naše partije. V okviru teh jubilejev ima mladina obeh republik narejen skupni program prireditev in proslav ob mesecu mladosti s skupnim nazivom »Majska srečanja mladine Hrvatske in Slovenije«, ki so se pričela s sprejemom štafete mladosti v Kumrovcu. V okviru teh srečanj bodo na območju spominskega parka Kumrovec—Kozjansko razne manifestacije, v katerih bodo sodelovali mladi obeh republik. Tako se bodo srečali filatelisti, likovniki, esperantisti, taborniki, po-čitničarji, kulturniki in športniki. V vseh teh manifestacijah bodo sodelovali mladinci, pionirji, študentje, pripadniki naše ljudske obrambe in starejši občani. Majska srečanja bodo mladi v Samoboru sklenili 27. julija, ko bo medrepubliška pohodna brigada končala svoj 22. julija v Senovem začeti pohod po nartizanskih poteh. Na mostu Bratstva in enotnosti, ki je po besedah predsedstva medobčinskega sveta ZSMS celjske regije Metoda Trebičnika le simbo- lično ime za most čez Sotlo, smo mladi šmarske občine pričeli s proslavami. Več sto mladincev in občanov Slovenije in Hrvatske je nadvse slovesno sprejelo štafeto mladosti in dokazalo, da Sotla ni več meja, ampak čvrsta vez med dvema bratskima narodoma. Štafeto mladosti je ob prihodu v Slovenijo sprejela Sonja Perc, uslužbenka skupščine občine, članica zveze komunistov, članica mladinske teritorialne enote in članica predsedstva OK ZSMS. Pozdravna govora sta imela Jernej Čepin in Metod Trebičnik, kratek kulturni prögram pa so pripravili učenci osnovne šole. Veličastna kolona vozil, lepo okrašenih z zastavami in zelenjem, je spremljala štafeto od Trebč, rojstnega kraja Titove matere in kraja, kjer je Tito pripravljal materiale za V. konferenco komunistične partije Jugoslavije. Tam so štafe- to pozdravili učenci osnovnih šol iz Rogatca, Rogaške Slatine, Kozja, Šmarja in mladinci Podsrede, ki so pripravili kratek kulturni program. Predsednik OK ZSMS Mar jan šarlah je v imenu mladine in občanov šmarske občine pozdravil štafeto in nekaj besedi spregovoril o tovarišu Titu. Nato je štafeta skozi Podsredo odpotovala proti Koprivnici, kjer so jo mladi naše občine predali mladin iz občine Krško. Sprejema štafete sta se med številnimi gosti udeležila tudi sekretar republiške konference ZSMS Vito Habjan in predsednik socialistične mladine Hrvatske Željko Madžar. Za letos so mladi šmarske ob- čine pripravili zelo pester program proslav pomembnih jubilejev. Organizirali bodo razna športna srečanja mladih v občini, pohode, proslave, sprejem mladih v teritorialne enote, lokalne delovne akcije, tekmovanje za najboljšo likovno in literarno delo z naslovom »Tito skozi revolucijo« ipd. Letos bodo poskušali navezati še tesnejše stike med mladino občin Arilje, Čez-ma, Klanj ec in Šmarje. V torek, 24 maja bo slovesna seja predsedstva občinskega komiteja ZSMS, na kateri bodo nedanjim in sedanjim mladinskim aktivistom podelili priznanja za njihova prizadevanja na vseh področjih mladinske dejavnosti. Priznanj bodo deležne tudi os- novne organizacije ZSMS. V domu borcev in mladine bo v sredo, 25. maja slovesen sprejem pionirjev v vrste zveze socialistične mladine Slovenije. Proslavljanje pa se bo letos nadaljevalo tudi vse poletne mesece, ko bomo na našem območju gostili del zvezne mladinske akcije »Kozjansko 77«, katere brigadirji bodo delali na cesti maršala Tita od Sotle do Trebč in nato proti Kozjemu in Lesičnemu. Razen tega je naših 51 osnovnih organizacij pripravilo še posebne programe, s čimer bodo še bolj popestrili proslavljanje pomembnih jubilejev. M. Š. KOMUNIST» STEKLARNE V SLOVENSKI BISTRICI SE IZOBRAŽUJEJO Z lastnimi močmi V skladu z letnim načrtom idej nopolitičnega izobraževanja elanov osnovne organizacije zveze komunistov v Slovenski Bistrici je ko misija pripravila prvo predavanje, katerega se je udeležilo 20 članov. Predavatelja sta bila pravnik Alfred Polanec in računovodja inž. Stanko Kovač. Stanko Kovač je udeležence seznanil z zahtevno vsebino zakona o združenem delu v praksi, iz samoupravnega zornega kota in delovnega razmerja pa je zakon os-vetil Alfred Polanec. Ker gre za obširno gradivo, sta oba predavatelja v zgoščeni obliki podala zlasti tista poglavja, ki neposredno zadevajo temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela in sestavljene organizacije združenega dela. Člani zveze komunistov so se dogovorili, da bodo nadaljevali z uresničevanjem zastavljenega načrta izobraževanja. Zavzeli so se tudi za to, da bi vsa vsebinska področja, ki jih zmorejo, predavali Strokovnjaki iz temeljne organizacije, in da bi le zahtevnejše teme obravnavali v okviru delavske univerze v Slovenski Bistrici. VIKTOR HORVAT NA 18. SEJI DELAVSKEGA SVETA V SLOVENSKI BISTRICI SO SKLENILI ... „Zaostriti odgovornost“ Delegati v delavskem svetu TOZD Slovenska Bistrica so na 18. redni seji 30. marca še enkrat ocenili dosežene poslovne rezultate v preteklem letu in ugotovili, da so kljub vsem težavam, ki so jih pestile, uspešno gospodarili. Rečeno je bilo, da je to najboljši dokaz, kako ob trdni volji slehernega čla na delovne skupnosti ni naloge, ki je ne bi zmogli. Letošnji gospodarski načrt predvideva, da bomo ustvarili celotni dohodek 53,500.000 dinarjev ali 4.420.000 dinarjev. Delegati menijo, da je njegova uresničitev v največ ii meri odvisna od organiziranosti našega dela. od opuščanja še ved no zakoreninjenih škodljivih razvad, ki se kažejo v izsiljevanju do- pustov, v neupravičenih izostankih z dela, v neupravičenih bolniških dopustih in še v čem... Tudi v disciplini na delovnih mestih niso še izkoriščene vse možnosti! Proizvodni dosežki od 15. marca kažejo občuten padec, kar še bolj potrjuje potrebo po zaostritvi odgovornosti vseh delavcev! Povzemamo nekaj pomembnih sklepov delavskega sveta! 1. Sekretariat temeljne organizacije združenega dela je zadolžen za sklic sestanka z zdravstvenimi delavci zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici in Mariboru, da se onemogoči nadaljnje neupravičene bolniške izostanke. 2. Za načrtno organizacijo dela in plansko izrabo letnih dopustov je zadolžen oddelkovodja. 3. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je pooblaščen, da sodelavce, ki fizično obračunavajo s svojimi sodelavci, premešča na nižja delovna mesta. Takšna medsebojna obračunavanja delavcev, ki so najbolj pogosta pri peči, veliko prispevajo k večjemu izmenjavanju delavcev, kar povzroča primanjkljaj kadrov v tem oddelku. 4. Predloge sprememb v oddelku vzdrževanja do prihodnje seje pripravi vodja oddelka. 1 5. Odobrena je poraba rezervnega sklada za nadomestitev manjkajočih obratnih sredstev. 6. Vrednotenje in obračun nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov se opravi po novih planskih cenah, 10. Do prihodnje seje morajo odgovorni pripraviti najbolj ustrezne inačice predlogov za uporabo sred- stev, namenjenih stanovanjski gradnji. 11. Zaradi povišanja cen goriva se poveča nadomestilo za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom v službene namene od sedanjih 1,50 dinarjev na 2 dinarja. 12. Ustanovljena je komisija za izvajanje zakona o združenem delu v sestavi: predsednik Alfred Polanec ter člani Stanko Kovač, Dane Lipov- šek, Alojz Pirš in Milena Leskovšek. 13. Na predlog osnovne organizacije sindikata se vsem delavcem odobri po tri steklene izdelke za ceno po pet dinarjev in prometni davek. Za izdelavo teh izdelkov pa ne sme biti moten proizvodni proces in vsa nabava mora biti evidentirana v skladišču, ki bo izdajalo dokumente za blagajno in vratarja. VIKTOR HORVAT S SEJ ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TOZD ROGAŠKA SLATINA Obnova spominske plošče, H E E Odbor za medsebojna razmerja Na 37. in 38, seji odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, ki sla bili 24. marca in 2. aprila, so naši delegati sprejeli 74 sklepov, med katerimi so pomembnejši tile:- 1. Povišala se je odstotna udeležba v brusilnici, v dodelavi, v brušilnid v Kozjem in nekaterim v oddelku peč. 2. Opravljene so premestitve in razvrstitev novosprejetih delavcev, obrav-' navane pritožbe v zvezi z razporeditvijo na delovna mesta in osebnimi dohodki ter v zveza z izrabo letnih dopustov. Delavski svet Tudi delegati v delavskem svetu so imeli polhe roke dela, saj so imeli dve seji in to 25. marca in 6. aprila. Na njih eo sprejeli naslednje sklepe: 1. Sprejet je predlog stabilizacijskega programa za letos. a. Po sklepu delegatov bo naša delovna skupnost podpisala družbeni dogovor o zaščiti, urejanju in vzdrževanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežou. 3 , ’ Izrečeno je soglasje s spremembami samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij na področju proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976—1980. 4. Obnovili bomo spominsko ploščo pri vhodu v steklarno, hkrati pa je treba obnoviti fasado na obratni ambulanti in upravni stavbi. 5. Potrjen je nakup delov stroja za pripravo samotne mase. 6. Sprejet je pravilnik o varstvu pred požari. 7. Podaljša se pogodbo z zavodom za produktivnost dela za uvajanje kontrole kvalitete za letos v znesku 48.000 dinarjev. 8. Ponovno je potrjen nakup pisalnega in račuhalnega stroja za komercialo ter nakup fotokopirnega stroja. Hkrati je potrjen nakup klimatskih naprav za prodajalno v Rogaški Slatini. 9. Magister Franc Srirnpf je zadolžen pripraviti predlog o možnosti, da se prestavi datum izplačila osebnih dohodkov na poznejši dan v mesecu. 10. Vsa opravljena dela za elaborat o samoupravni organiziranosti se obračuna v obliki nadur. 11. Mesečne nagrade učencev z učno pogodbo bodo odslej za I. letnik 820 dinarjev, za II. letnik 900 dinarjev in za III. letnik 1.000 dinarjev. 12. Odslej se odsotnost z dela zaradi bolezni zaposlenim v brusilnici v Kozjem prizna, le s potrjenim bolniškim listom v zdravstvenem domu v Kozjem oziroma v obratni ambulanti. 13. Za marec se razdelijo sredstva za osebne dohodke 6,210.000 dinarjev brut-to-brutto in potrdi finančni načrt za leto 1977, 14. Odboru za medsebojna delovna razmerja je predlagano, naj ugotovi potrebe po dodelitvi družbenih stanovanj in potrebe po dodelitvi posojil za zasebno gradnjo našim sodelavcem. 15. Najeto posojilo pri Jugobanki v Ljubljani 4,000.000 dinarjev za dobo treh mesecev se spremeni v kredit z odplačilnim rokom 13 mesecev. Najame se dodatno posojilo 500.000 dinarjev, s tem da bo steklarna vplačala 300.000 dinarjev kot delež v sklad ustanoviteljev banke. 16. Potrjena sta nakup in montaža preše v vrednosti 49.000 DM. 17. Dopolni se 66. člen samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu z naslednjim besedilom: »Delavcem v temeljni organizaciji združenega dela v Rogaški Slatini ob smrti v ožjem sorodstvu (brat ali sestra) pripadata dva dneva plačanega izrednega dopusta. 18. Spremeni se ocenitev delovnega mesta vodja analitsko-planske službe na 1250 točk, nanj pa se razporedi diplomiranega ekonomista Antona Sovinca. 19. Ugodi se pritožbi Franca Koražije, s tem da se odpre novo delovno mesto skladiščnika materiala — pomočnika in se oceni s 750 točkami. 20. V zvezri s spremembo pogojev za, zasedbo delovnega mesta vodja kontrole kvalitete je sedaj ocena tega delovnega mesta 1200 točk. Sprememba se vnese v novo sistemizacijo delovnih mest. Hkrati se spremeni odločbo, izdano Jožetu Goručam, ki zaseda to delovno mesto. 21. Delegati v delavskem svetu so obravnavali predloga odbora za medsebojna delovna razmerja v zvezi s pritožbami Biserke Farkaš in Vande Kirič. Ugotovili so, da sta sistemizacija in analitična ocena delovnih mest v sklepni fazi. Na tej podlagi bodo izpeljane premestitve delavcev na ustrezna delovna mesta. To velja tudi za druge morebitne pritožbe. 22. Delegati v delavskem svetu so hkrati obravnavali pritožbo Vlada Križnik v zvezi s postopkom za nastavitev Jožeta Goručana na novo delovno, mesto in ugotovili, da je odbor za medsebojna delovna razmerja ravnal v skladu s samoupravnimi akti temeljne organizacije združenega dela. 23. Radio klubu YU 3 DKU Slovenske Konjice se dodeli kristalni pokal, ki bo podeljen za tekmovanje radioamaterjev v počastitev herojsko padlega Pohorskega bataljona. 24. Zlatami v Celju dostavi izjavo o reklamnem namenu značke, ki bo izdelana ob 50. obletnici steklarne. i Upravni odbor Na svojih sejah 18. marca in 5. aprila je upravni odbor sprejel tele pomemb- nejše sklepe: 1. Odobri se izplačilo 35.120 dinarjev v zvezi s prelaganjem plinskih komor v oddelku peč, to je po 8.780 dinarjev za vsako komoro. 2. Po skupnem dogovoru s krajevno skupnostjo, cestnim odborom Tuncovec in steklarno je bil sprejet sklep, da se odobri za 20 ur uporabo tovornega avtomobila za prevoz materiala iz Poljčan. 3. Potrjen je predlog cenikov del, ki so jih pripravile komisije, s tem da se je cenik del v vezalnici povišal za 20 odst. in da cenik za umivalke in brisalke stekla v desen brasilnici pa velja samo za mesec marec. 4. Predložene nadme so potrjene v celoti, hkrati pa je treba odslej vse nadure evidentirati dnevno in predlagati v potrditev upravnemu odboru. 5. Odobreno je izplačilo 8.040 dinarjev za izpraznjeva-nje komor, ki je bilo opravljeno 4. in 5. aprila. 6. Odobrenih je bilo deset vlog za dodelitev stekla za srečolov, tri vloge pa so bile odbite. Delavska kontrola Organ samoupravne delavske kontrole je 4. aprila sprejel tele sklepe: 1. Reklamacije za januar in februar so bile v primerjavi z realizacijo majhne. Do njih pa je prišlo zaradi slabe organizacije dela in zaradi osebne malomarnosti delavcev. Delavski svet organizacije združenega dela Na 5. redni seji 7. aprila so delegati obravnavali več pomembnih zadev: Sprejeli so v vednost prekinitev pogodbenega delovnega razmerja sekretarja 0233 Vlada Mrharja s 30. aprilom. Obravnavali so poročilo komisije za razpis prostih delovnih mest vodilnih delavcev, o prispelih vlogah in o priporočilih komiteja zveze komunistov steklarne. Na podlagi priporočila komiteja so delegati sprejeli v delovno razmerje diplomiranega pravnika Ivana Mirčiča iz Ljubljane na delovno mesto pravnika — pripravnika, hkrati pa se zmenili, da bo predsednik razpisne komisije Ivan Siter obiskal diplomiranega pravnika Borisa Paša iz Ljubljane in ga seznami s predlogom komisije o sprejemu v delovno razmerje na delovno mesto sekretarja organizacije združenega dela. REZIKA TOMIČ MIHA MARINKO S TOVARNIŠKIMI NOVINARJI NA ČEBINAH Prisrčno, iskreno, bogato..] V organizaciji republiških sindika tov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se 24. marca zbrali na Čebinah novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah, na Čebinah pred Bar-ličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem in narodnim herojem Mihom Marinkom. Na srečanje je prišlo kar 74 tovar niških novinarjev, izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih ča snikov v naši republiki. Srečanje na Čebinah je pokazalo še nekaj: tovarniška glasila presto pajo tovarniške okvire, saj je nemogoče dogajanja v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni Tovariš Miha Marinko je v prisrčnem pogovoru z novinarji glasil v združenem delu obljubil, da se bo še udeležil takšnih in podobnih srečanj ... in na popoldne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil. Vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in podobna srečanja še pridejo! Udeleženci srečanja na Čebinah so poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko z naslednjo vsebino: »Dragi tovariš Tito! Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter v sodelovanju revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim od ustanoviteljev slovenske komunistične partije, s članom sveta federacije Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tovariš Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda — komunistično partijo. Ob te> priložnosti, ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, ob 40-letnicd Tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in ob Tvojem osebnem prazniku, — 85. obletnici rojstva, Ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskrene čestitke. Novinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju na Čebinah, 24, marca 1977.« MLADI V SLOVENSKI BISTRICI URESNIČUJEJO DOGOVORJENO ... Sedaj drugače Začetek letošnjega leta je v dejavnosti mladih pomeni! odločno prelomnico. Medtem, ko so številni poizkusi v preteklih letih, da bi poživili in znova organizirali mlade, največkrat ostali na pol poti, danes tega ne moremo reči. Za nezadovoljivo delavnost mladih v preteklosti je bilo več razlogov ... Mednje lahko štejemo tudi oddaljenost mnogih med njimi od steklarne. In stvarna ocena ter spoznanje, da vseh najbrž ne bodo pritegnili, je vodila vodstvo mladinske organizacije pri sprejemanju načrtov za prihodnje obdobje. Pred nedavnim sprejeti akcijski načrt mladine v steklarni v Slovenski Bistrici že pridno uresničujejo. To dokazuje odločnost 117 mladih, da ne bodo delavni le na papirju, ampak da bodo zadane si naloge tudi v celoti izpolnili. Najpomembnejša sedanja akcija mladih — to je čiščenje opeke — je že nekaj tednov v polnem teku. Mladi so se z vodstom temeljne organizacije združenega dela domeniti za to akcijo in že so opravili — ko to poročamo — kakšnih 150 prostovoljnih ur, katerih število resno kanijo večkrat pomnožiti. V teh dneh je bila posebna pozornost mladih uprta tudi v slovesnosti ob sprejemu zvezne in občinske štafete mladosti, katerih se je udeležila velika večina mladih iz naše temeljne organizacije bodisi v delovni organizaciji ali pa v krajih, kjer živijo. Ta dogodek pomeni pričetek praznovanja meseca mladosti, v kar se bodo mladi vključili z izvedbo kulturnih, športnih in drugih programov. Trije predstav-niki osnovne organizacije zveze socialistične mladine se bodo udeležili tudi pohoda po poteh legendarnega Pohorskega bataljona. VIKTOR HORVAT ZAKAJ TEŽKI TRENUTKI STEKLARSKE INDUSTRIJE? Zadah po starem... Iz leta v leto ugotavljamo, da steklarska industrija nasploh doživlja težke trenutke, saj se je znašla na repu lestvice, ki kaže, kako daleč je prišla kakšna panoga industrije. Pri nas se tolažimo s tem. da so drugi v enakem, če že ne v slabšem Objektiv je ovekovečil prizadevnost mladih v temeljni organizaciji Slovenske Bistrice v akciji med čiščenjem opeke... — foto Horvat. položaju. Morda bo preveč smelo, toda enkrat je vendarle treba zasta-viti vprašanje: »Ali smo steklarji pri nas in v Jugoslaviji zašli v težave izključno po zaslugi drugih, ali pa smo morda tudi s svojo zaostalo miselnosti v dokajšnji meri prispeval k našemu, nič kaj ugodnemu položaju?« Neseznanjenost z razmerami v drugih steklarnah mi ne dovolijo posploševati, naše razmere pa kažejo, da smo dokaj togi v spreminjanju naše miselnosti. Pri nas še vedno. prevladuje mnenje, češ da morajo naši osebni dohodki rasti že zaradi težavnosti poklica, ki je nesporna.. Bržčas mislijo, podobno koit mi, budi v drugih steklarnah? Vendar naj nas preveč ne skrbijo misli drugih steklarjev! Rajši se pomudimo v našem, neposrednem delovnem okolju ...! Že dolgo poznamo slabosti... Deset let je minilo od takrat, ko smo sprejeli pravilnik o nagrajevanju, ki je žal še danes v veljavi. Vse njegove slabosti, saj dobrih sestavin sploh nima, so nam že zdavnaj znane. Kljub temu pa v desetletnem obdobju nismo ničesar ukreniti, da bi bilo kako drugače. In takšno obna- žanje je rodilo sedanje težave, saj je razumljivo, da brez ustreznih zadolžitev in spodbude za dobro delo ni moč pričakovati boljših delovnih rezultatov. Vsi izgovori, ki temeljijo na tem, češ da je pri nas vse spe ljano v skladu s splošnimi željami, so na trhlih tleh. Prej bi lahko rekli, da je pri nas veliko tega izpeljanega po načelu manjšega odpora in zaradi prevelike domačnosti! Vem, da boste nekateri rekli, kako da je takšno modrovanje odveč, saj smo ravno sedaj v polnem delu, da z novo samoupravno organiziranostjo, s sistemizacijo in z analitično oceno delovnih mest opravimo dosedanje pomanjkljivosti. Ravno v tem grmu pa zajec tiči...! Naša miselnost se ni spremenila... Človek hi dejal, da se je naša miselnost med razpravami o osnutku zakona o združenem delu in v vseh razpravah po njegovem sprejetju bistveno spremenila in da poslej ne bo več težav, toda vse kaže, da ni tako. Najbolj zgovoren dokaz v ob rambo te trditve je minula razprava o sistemizaciji delovnih mest. (Kaj bo prinesla razprava o analitični oceni delovnih mest, še ni zna no!). Močno je čutiti zadah po starem, saj v večini primerov prevladuje boj za najboljše opise, nazive in formalno izobrazbo! Globoko v podzavesti naših sodelavcev so, po vsem sodeč točke, ki se jih nikakor ne moremo otresti. Mislimo namreč, da je točka tisto merilo, ki nam bo prinesla več denarja za osebne dohodke. Očitno je, da je to napačna pot, saj dosedanje izkušnje zgovorno potrjujejo vso zgrešenost takšne poti v preteklosti. Opredeljevanje za zakon o združenem delu v nobenem primeru ne more ostati zgolj pri besedah! Ko iščemo izhod iz nezavidanja vrednega položaja, moramo skladno z zahtevami po višjih osebnih dohodkih najti za nas vse tudi tista merila, ki bodo omogočala presojati, kdo je več prispeval in kdo naj več dobi. Treba je reči, da niso redki, ki še vedno trdijo, kako je za veliko delovnih mest nemogoče najti ustrezna merila. Lahko bi rekli, da imajo takšna pojmovanja svoje korenine v preteklosti, ko smo skrbeli za določanje meril zgolj za neposredno proizvodnjo. Negativne posledice takšnih pojmovanj so zelo škodljive, saj ne spodbujajo delavcev zunaj proizvodnje, dobro pa vemo, da so tudi tam razlike. Kaj storiti? Naši napori bodo uspešni le tedaj, če bomo v resnici spoštovali delovne rezultate in jih ustrezno nagrajevali. Brez doslednosti v tem delil, ki je doslej v pravi meri ni bilo, bomo lahko še naprej le tarnali in iskali vzroke na napačnem kraju. To pa brez pravega haska ... JOVO TIŠMA S M. KOSANOVIČ: SAMOUPRAVLJAVEC Takole je karikaturist M. Kosanovič za »Ljubljanski dnevnikk prikazal, kako si nekateri, predstavljajo samoupravno sporazumevanje... Poznamo kaj podobnega tudi pri nas? BRUSILKE IN BRUSILCI IZ KOZJEGA O NAGRAJEVANJU Spodbuda za boljše delo Sestavek Jožeta Božička v Januarski izdaji »Steklarja« v zvezi -z novim načinom nagrajevanja, ki ga kanijo uvesti v Kozjem, je naletel na kaj različne odmeve. Eni trdijo, da je to ponesrečena zadeva, ki da se zaradi različnih razlogov ne ho obnesla, drugi pa se ogrevajo za spremembo obstoječega sistema. V uredništvu bi bili zelo veseli, če bi se oglasili pristaši ene in druge trditve in svoje »za« ali »proti« podkrepili s čim več tehtnimi dokazi. To bi bil gotovo naš pomemben prispevek k razčiščevanju različnih pojmovanj v zvezi z vedno aktualno temo, kakršna je nagrajevanje po delu! Radovednost, kaj o tem mislijo v neposrednem delovnem okolju, kjer je zrasla zamisel, me je zvabila v Kozje. V nevezanih pogovorih sem slišal več mnenj, iz katerih je moč sklepati, da sodelavci o vsem, kar naj bi prinesel novi sistem, niso v celoti seznanjeni. Prošnji, naj za bralce »Steklarja« spre-V» govorijo, kako ocenjujejo novi sistem nagrajevanja so se odzvali: mojster — brigadir Jože Božiček, Jožica Grobelšek, Milica Lubše, Milan Brilej, Karl Koželj in Marjana Plamko. S takšno sestavo smo hoteli zagotoviti udeležbo moških in žensk pa tudi kvalifikacijsko raznolikost. Lahko bi rekli, da je bila to nekakšna okrogla miza »Steklarja« o nagrajevanju ...! Kaj je temeljno vodilo sistema, kt ga nameravate vpeljati? Jože Božiček »Preprosto bi lahko rekel, da se z novim sistemom želimo aktivno vključiti v uresničevanje zakona, o združenem delu. Gre za poizkus, da spremenimo odnose, če sem odkrit, bi brez obotavljanja rekel, da smo doslej nagrajevali prisotnost na. delu in ne tega, kar je nekdo ustvaril. K temu nas je vodila tudi bojazen, da bodo boljši zaradi uravnilovke pričeli odhajati iz naših vrst, kar bi bilo za naš mlad kolektiv zelo škodljivo.« Karl Koželj »čeprav še nismo vpeljali obračuna po doseženih rezultatih, se kaže večje zanimanje posameznikov, kajti vsak med nami lahko spremlja svoj dosežek. Zdi se mi, da je sedaj manj zanimanja za postranske stvari!« V čem je pravzaprav novost? Jože Božiček ,. »Prizadevamo si, da bi postavili normative za vsako fazo, saj imamo te za vsak posamezni izdelek. V nobenem primeru ne bi smelo biti postavljanje normativov za vsako fazo vprašljivo!« Prednost novega sistema? Jožica Grobelšek »Pozitiven učinek predlaganega sistema vidim v tem, ker se bo izkazalo, koliko jfe kdo naredil.. Naj bo za to tudi 1 Jože Božiček, visokokvalificiran steklobrusilec: »... Trenutne slabosti ne morejo biti razlog za omahovanje!« — foto Komerički, pošteno nagrajen. Z drugo besedo to pomeni, da ne nagrajujemo mi, ampak da nagrajuje vsak sebe!« Milica Lubše »Strinjam se z novim sistemom, toda kaj lahko se pripeti, da zaradi slabega predbrušenja nekdo trpi. V dosedanjem poteku se je pokazalo tudi to, da so posamezne faze ocenjene prenizko in je normativ težko doseči.« Marjana Planko »Brez pridržkov bi lahko rekla, da je sistem ob nekaterih spremembah dober, prednosti pa so v tem, ker bo dal odgovor na vprašanje, ki se pogosto pojavlja: kdo za koga dela?« Milan Brilej, priučen steklobrusilec: »Kljub morebitnim slabostim je predloženi sistem pravičnejši!« — foto Komerički. Jože Božiček »Vsekakor bo odpadlo ugovarjanje, da je nekdo ustvaril občutno manj, kakor je dobil ali pa nasprotno!« Milan Brilej »V naši skupini ne delamo po predlaganem sistemu, zaradi česar bi težko govoril o prednostih, zdi pa se mi, da je bolj pravičen. Za nas, priučene, je vsekakor zanimivo vprašanje, ki je v neposredni zvezi s pridobivanjem kvalifikacije.« Kako bi razložili, da je skupina, ki je prva pričela uvajati nov sistem, kar dvakrat krepko zaostala za drugimi? Marjana Planko, priučena steklo-brusilka: »... Tudi pri nas je prisoten očitek, da nekdo dela za druge!« — foto Komerički. Karl Koželj, priučen steklobrusilec: »... Odpori so se rojevali pri tistih, ki niso dosegali normativov!« — foto Komerički. Karl Koželj in Milica Lubše »Slabi rezultati so deloma zaradi spremenjenega sortimenta in desenov, ki jih še nismo bili vajeni. Del slabosti lahko pripišemo tudi odsotnosti mojstra-brigadirja.« Jože Božiček »Pričeli smo z novim letom in že do srede januarja so bili doseženi rezultati odlični. Naš padec, če ga lahko imenujemo tako, ni zaradi sistema, ampak bolj zaradi odhoda dobrih brusilcev k vojakom. Tudi popravil je bilo veliko in res je, tudi prej jih je bilo Milica L"'bše, kvalificirana steklo-brusilka: »... Paziti je treba, da ne bi trpeli tujih, napak!« — foto Komerički. Bo novi sistem nagrajevanja prispeval k našim debelejšim kuvertam...? — foto Komeriöki. Jožica Grobelšek, kvalificirana steklobrv.silka »„,, Nevarnost je, da bi kakovost padla na nižjo raven!« — foto Komeriöki. precej, toda nismo jih pripisovali sistemu!« Ste zasledili odpore In slabosti? Karl Koželj Odpori so bili zvečine pri tistih, ki niso dosegali normativov. Vrzeli so tudi v tem, ko manj mirjeni dela na drugih fazah. Reči je treba še, da sedaj postavljeni normativi niso najboljši. Tudi faktor stimulacije ni dober!« Jožica Grobelšek »Zdi se mi, da bo pri predlaganem sistemu trpela kakovost, saj bodo posamezniki hiteli na račun le-te. Na tem bo treba še dosti delati, saj je .zelo važno, da bodo postavljeni enaki pogoji za doseganje normativov!« Jože Božiček »Ugotavljamo, da so odpori. Več v Rogaški Slatini zaradi tistega nesrečnega popravila. Tudi zaradi nerazumevanja smotrov, ki ga želimo doseči. Prav tako smo ugotovili, da je temeljna hiba predloženega sistema v tem, ker smo faktor stimulacije postavili na človeka in ne na izdelke. Sicer je dobro znano, da vsaka novost rojeva odpore in dvome v uspeh!« Enotno so odgovorili »Kljub Izboljšavam so razlike v cenikih še vedno velike. Treba bi bilo upoštevati prispevek diamantov pri doseganju normativov. Očitek predloženemu sistemu, da utegne povečati invalidnost, ni utemeljen, saj sedanji lahko ravno tako vpliva!« Iz našega pomenka smo povzeli nekatere misli naših sobesednikov. Več ko očitno je, da so v Kozjem odločni kreniti po novi poti. Izbrali so jo r prepričanju, da bodo iskali in našli takšne rešitve, ki bodo koristne za slehernega delavca in za skupnost... Vsekakor pa ne gre prezreti resni-' ce, da je fazni obračun zelo. zahtevno, odgovorno in težko delo. Potrpežljivost pri takšnem opravilu je nujno potrebna, saj so možne napake, ki jih bo treba sproti odpravljati. Dosledno uresničevanje predlaganega sistema je v dobri meri odvisno tildi od dobre organizacije dela in še od drugih okoliščin. Neoziraje se na morebitne slabosti, brez katerih ni uspehov, pa je odločitev naših sodelavcev pohvale vredna! Želja, da z dejanji pričnejo uresničevati zakon o združenem delu, zasluži podporo vseh dejavnikov, kajti z golim besedičenjem ne spreminjamo prav ničesar ...! JOVO TISMA 0 ŠPORTU, VIŠKIH ENERGIJE IN BRSKANJU . Argusov sprehod Ubogi jaz! Sedaj sem še na razpotju: ali naj svoje zapise poimenujem sprehodi, brskanja ali pa naj jim rečem kako drugače, saj prave odločitve pri tako pisani tematiki res ni lahko sprejeti... Pozornega bralca mojih sprehodov je najbrž takoj v oči zbodlo, ker sem marčevski sprehod končal pri športnikih. Na mojo jezo in na vaše »veselje«, če ste pravi športni tipi, bo tokrat prav narobe! Pričel bom pri .»ljubitejih« nogometa! Pa ne, da bi si mislili pri nogometaših! Ti reveži, prepuščeni samim sebi, nimajo časa in ne kulture, da bi po končanem srečanju segli po delilcih nogometne pravice. Za velikonočno pisanko sodnikom, sicer ne s pirhi, so poskrbeli »olikani« ljudje, saj so s pripomočkom, ki se imenuje kamen, ali kaj podobnega, »zrihtali«, da si je sodnik z lastno krvjo pobarval obleko... To je še en »prispevek« k rasti nogometa in k »vzgoji« mlajših, na katere -tako radi kažemo s prstom, češ, le kakšna je ta naša mladina!? Zelo rad verjamem nogometa- A.J-X+ ■fivut,.y+ f+mz + / "/s* fr J», rt ■'« / ^y\EH Ü »Kako do pravega normativa...?« bi mogli podpisati tole risbo, zelo primerno za naše sedanje razmere! šem, ki se brez pridržkov otepajo takšnih »uslug«, saj ne bi rad videl, da bi kdo mojega gosta podkre-pelil in se pri tem delal tako prijaznega. če bodo zadeve še naprej tekle v to smer, bomo tisto znano geslo o zdravem duhu v zdravem telesu zamenjali z bolj domačim: »Bolan duh v navidezno zdravem teletu!« In še pristavili bomo: »Revčki niso krivi, če so nekoč opravljali kakšno funkcijo v vrstah žogobrcev!« V hudih dvomih sem, ko si ogledujem v steklarni izpuščanje pare na več mestih. Premišljujem namreč o tem, če to morebiti ne pomeni ustvarjanje dimne zavese okrog tovarne, ali pa sproščanje viškov energije, s katero smo zadnje čase tako »nabiti«, da bi nas vsak čas utegnilo razpočiti. Kakor številni delavci, ki. se količkaj spoznajo na to zadevo, tudi jaz nisem prepričan, da mora biti tako, toda, ker še nikogar glava ni bolela zaradi tega, sem si oddahnil in rekel: »Argus! Pameten bodi in si ne delaj skrbi po nepotrebnem, saj bi za dosti manjši prekršek »visel« na oglasni deski s kakšnim opominom, ker podobnim napakam navadno rečemo spodrsljaji in ne kršitev delovnih dolžnosti...!« Hudir si ga vedi!? Morebiti pa z več takšnimi spodrsljaji zadnje čase ustvarjamo tako »velike« dobičke...? Eni radi brskajo po pesku, drugi po prsti, jaz pa po papirjih oziroma po sklepih naših organov samoupravljanja ... Brskal sem na primer po odločbi neke naše sodelavke, ki je razporejena na delovno mesto v ra- čunovodstvu, dela pa. na delovnem mestu, ki si nikoli ni bilo in nikoli ne bo v žlahti s to dejavnostjo. Sodelavka se je namreč v šolskih klopeh učila kemijo in sedaj ima opravka s temi presnetimi zadevami, toda veleumi izmišljajo marsikaj težjega, kakor je navadna odločba, čeprav je do skrajnosti zgrešena. To je prava rariteta ali po domače povedano redkost, zaradi katere so si tvorci in zagovorniki zaslužili spomenik v obliki vozla. Po nedavnem sklepu organa samoupravljanja pa naj tovarišica čaka na »skorajšnjo« novo sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest (slednja bo najbrž njena druga izdaja, saj smo že pozabili, koliko sredstev je bilo vloženih v prvo), da bo razporejena na delovno mesto, na katerem dela že lep čas, Pa naj še kdo reče, da v svoji trmi nismo v celoti dosledni...? V isti sapi pa organ, ki zavrača vse morebitne pritožbe v zvezi z novimi ocenitvami delovnih mest, brez pridržkov in brez čakanja na nove samoupravne akte po hitrem postopku »neugodno« rešuje razne pritožbe. Na zdravje! Od vseh brskanj se mi zdi najbolj zbrskano vprašanje o kontroli kvalitete. Ker imam slab spomin, vam vsega res ne bi znal razložiti, toda veselje naj nas obdaja že ob spoznanju, da je bilo v kratkem časovnem razmaku v razpravi že najmanj pet inačic. To je lep dokaz našega »kvalitetnega« dela, kadar gre za ne tako nepomembna delovna mesta...! Rahla radovednost me daje, ko berem, da bodo poslej zaposleni v brusilnici v Kozjem lahko šli v stalež bolnikov le s potrjenimi bolniškimi listi. Le kje in kako so si to zavarovansko pravico uveljavljali doslej? Na svobodno izbiro zdravnika, ne da bi mislili! Pa se vprašujem, ali se ne utegne zgoditi kakšna nevšečnost tudi kje drugje? Bodi konec mojega sprehoda in brskanja s skromno željo: »Pristojni, poskrbite za ureditev napisov pri vhodu v tovarno, ali pa pustite, da ostanemo v celoti anonimni!« V želji, da se slednje nikoli ne bo zgodilo, vas pozdravlja vaš Argus K tej risbi je najbrž kakršen koli komentar povsem odveč?! 4 i STEkLAR PRED ŠTIRIINDVAJSETIMI LETI! Komemorativna seja Enajstega aprila je minilo 24 let, kar je umrl velikan naših narodov — revolucionar Boris Kidrič. V spomin nanj čigar ime nosi naša delovna skupnost, so se na komemorativni seji sestale družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja in številni sodelavci. O liku revolucionarja in velikega borca za delavske pravice Borisa Kidriča je spregovoril predsednik konference sindikata Jože Halužan. Delegaciji družbenopolitičnih organizacij in pionirjev osnovne šole sta položili venca pred Kidričev spomenik. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Našim prvi mesti V nadaljevanju delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah so v marcu izvedli tekmovanji v namiznem tenisu za moške in ženske in tekmovanje v streljanju z zračno puško. Namizni tenis V moški konkurenci je v namiznem tenisu nastopilo sedem moštev, igrali pa so po izločilnem sistemu. Najprej so naši igralci namiznega tenisa v predfinalnih srečanjih izločili moštva prosvete s 5:0. Steklarsko šolo s 5 : 1 in Dombiro s 5:1 ter se s tem uvrstili v finale. V finalnem srečanju proti moštvu KORS pa so naši prepričljivo zmagali š 5 : 2 in zasedli prvo mesto pred KORS, Veterinarsko postajo in Steklarsko šolo. Naše moštvo je nastopilo v sestavi IvanPšajd, Jože Öoh III., Vlado Kosovec in Ivan Boroš. Med štirimi namiznoteniškimi moštvi v ženski konkurenci so se naša dekleta dobro odrezala, saj so osvojile drugo mesto. Zmagala so dekleta iz Steklarske šole po zasluženi zmagi nad našimi zastopnicami. Naše barve so branile Marjana Ogrizek, Marica Šrimpf in Rosita Majcenič. Streljanje Tekmovanja v streljanju z zračno puško se je udeležilo 12 štiri- članskih moštev. Tudi v tej panogi so naši bili zdaleč najboljši, saj so s 628 krogov za seboj pustili drugouvrščeno zdravilišče za 46 krogov. Četrto mesto je doseglo moštvo Steklarske šole s 545 krogi. Dekleta iz Steklarske šole so dokazale, da jim gre tudi strelja- pip nrl rnV cqi cn c 0,71 sedle prvo mes‘o, naše zastopnice pa so se s 366 krogi morale zat. voljiti z drugim mestom. Naši v vodstvu...! V skupni uvrstitvi po treh panogah vodijo naši športniki s 119 točkami pred Steklarsko šolo, ki ima 97 točk, Prosveto z 91 točkami -itn. Mednarodne športne igre štirinajstega aprila so se pomerili naši strelci tudi v medobratnih športnih igrah. Kar v uvodu zapišimo, da si težko razlagamo odsotnost strelcev IV. peči, skupnih služb in Steklarske šole. Skoraj neverjetno zveni, da si v teh okoljih niso mogli poiskati štirih strelcev, ki bi jih zastopali na tem zanimivem in povrhu zelo koristnem tekmovanju! Brez resne konkurence so strelci druge peči s 601 krogom osvojili prvo mesto. Sledijo brusilnica I. s 555 krogi, I. peč 546, II. peč 468 in brusilnica II. 292 krogi. PREJELI SMO! Kdo skrbi za Steklarja? Po dolgem času sem se odločil napisati nekaj vrstic v zvezi z nogometnim klubom »Steklar« in zastaviti vprašanje, kdo skrbi zanj, kdo ga vodi in kam to pelje nogometni klub, ki je pred nedavnim slavil 30. obletnico aktivnega delovanja? Z lanskoletnimi portoroškimi sklepi na področju telesne kulture sta bili ukinjeni slovenski conski nogometni ligi in ustanovljena je bila regijska liga na območju celjske nogometne podzveze. Vanjo je bil uvrščen tudi »Steklar«, ki je prej dobro desetletje uspešno nastopal v slovenski vzhodni conski ligi- , Tekmovanje v tej regijski ligi je bilo za »Steklarja« dokaj žalostno, saj je zasedel komaj peto mesto. V premoru med tekmovalnima polsezonama je bila letna skupščina, po kateri so se funkcionarji kluba začeli umikati in prepustili klub brez upravnega odbora. To pa je bila po mojem prepričanju velika napaka! Nisem laik v vodenju športnega kluba, da ne bi vedel oceniti, kaj je bilo storjenega spomladi, ko se je pričelo tekmovanje, in kaj so naredili ljudje, ki so pred družbo odgovorni za vedenje nogometnega kluba! Bore malo je bilo storjenega! Igralci vadijo sedaj brez trenerja. Pričelo se je prvenstvo, od vodstva pa nobenega na spregled. Tako nogometaši ostajajo kakor ovce brez pastirja. Najboljši primer, da je šlo vse skupaj rakovo pbt, je bila pivenst-vena tekma med »Steklarjem« in »Opekarjem« 10. aprila. Gostje so zmagali in odnesli pbe točki, gledalci pa so napadli sodnika, kar je v sramoto športni Rogaški in naši delovni skupnosti, katere ime nosi nogometni klub! klub! Zdi se mi, kako je vendarle napočil čas, da se s tem vprašanjem resno spopadejo krajevni družbeno-pblitični dejavniki in da rešijo, kar še še rešiti da! V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da bi usoda košarkarskega kluba doletela tu- di nogometni klub. Zlasti ne sedaj, ko je financiranje športne dejavnosti najugodnejše rešeno! Ne bi smeli dovoliti uresničitve morebitnih želja, ki so usmerjene v razpad kluba! Aii smo res prišli tako daleč, da ne bi zmogli nekaj funkcionarjev, M bi vodili igralce vseh kategorij? Teh nekaj vrstic seih napisal z namenom, da bi vsaj tako opozoril vse pristojne dejavnike in lju- bitelje nogometa, kako je sedanje razmerje treba dobro proučiti in poiskati ustrezne rešitve. To pričakujejo vsi resni ljubitelji nogometa...! EDO FENKO Pripis: Hvala za pismo, tovariš Fenko! Veseli smo ga zaradi tega, ker vidimo. da našim sodelavcem ni vse- eno, če določene zadeve ne gredo tako, kakor bi pač morale, in če želijo prispevati svoj delež k odpravljanju pomankljivosti, saj so sedanje razmere v klubu posledica večletnih nesoglasij v vodenju klubske politike. Tudi mi pričakujemo izdatno pomoč tistih, ki so jo v prvi vrsti poklicani dati! UREDNIŠTVO OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA! Cepljenje - varstvo otrok Svetovni dan zdravja, ki smo ga praznovali 7. aprila ietos, poteka pod geslom: »Cepljenje — osnovno varstvo otrok«. Kljub boljši zdravstveni osveščenosti saj so na voljo razni pisani viri, smo se v uredništvu »Steklarja«, odločili, da ne bo odveč, če nekatere sestavke, ki obravnavajo razna obolenja in ki nas učijo o boljši zdravstveni zaščiti, v prihodnjih izdajah objavimo v celoti ali pa povzamemo njihova najbolj bistvena dela. Tako tokrat objavljamo prispevek docenta dr. Marka Matjašiča »Cepljenje varuje vašega otroka!« Uvodne misli Od bolezenskih nadlog, ki tarejo človeštvo, je zlasti pomembna velika skupina bolezni, ki jih povzroči okužba z bolezenskimi klicami in ki jih s skupnim imenom nazivamo nalezljive bolezni. Predstavljajo kar 42 vseh bolezni nasploh. Človeka spremljajo skozi vso njegovo zgodovino in so v starem, srednjem pa tudi v novem veku povzročale med prebivalstvom strašne pomore. Spomnimo se samo kuge, ki je v srednjem veku razredčila prebivalstvo Evrope tako temeljito, da je število ljudi šele v 19. stoletju zopet doseglo tisto raven, ki jo je imelo pred uničujočimi epidemijami. Veliko število žrtev pa so terjale tudi črne koze in kolera. To so seveda samo tri najbolj »morilske« bolezni z dolgega seznama nalezljivih bolezni, izmed katerih so nekatere bolj, druge pa manj zdesetkale človeštvo med njegovo že tako ali tako dovolj krvavo zgodovino. Seveda se je človek v svojem večnem boju za obstanek poskušal postaviti po robu tudi boleznim, ki so ga ogrožale. V starih zapisih beremo, da so bili tako poskusi zdravljenja, kakor poskusi, da se obva-rujemo nalezljivih bolezni, vedno prisotni, žal pa seveda v glavnem brez uspeha, človek je kmalu spoznal, da nekatere bolezni, predvsem tiste, ki se pojavljajo v velikem številu (epidemije), povzroča »nekaj« nevidnega, neznanega, kar pa je nevarno in usodno. Seveda se je tudi boriti proti nevidnemu in neznanemu res najtežje. Spoznanje, da ljudje, ki so preboleli neko nalezljivo bolezen in jo seveda tudi preživeli, kasneje ne zbole več za to boleznijo, je vodilo do prvih začetkov zaščite. Tako so že v starem veku na Kitajskem, v Indiji in Perziji umetno okuževall ljudi, da bi jih zaščitili pred črnimi kozami. Zdrobljene kraste kozavih bolnikov So zdravim ljudem dajali v nos ali usta. Kasneje so uporabljali kar gnoj iz gnojnih mehurčkov. Ljudje so zbolevali in če so bolezen preživeli, so bili kasneje pred njo zaščiteni. Seveda je bil to zelo grob in nevaren način in skoraj nič ne vemo o tem, koliko ljudi je takšno zaščito preživelo. Vari-olacijo — tako se imenuje ta način zaščite — so uporabljali tudi še v 18. stoletju, a so jo pozneje opustili zaradi nevarnosti, ki jo je prinašala s seboj. Prvi začetki zaščite Za pravi začetek zaščite pred boleznijo s cepljenjem štejemo šele odkritje angleškega zdravnika Jennerja. Ta je med dolgoletnim opazovanjem in raziskovanjem odkril, da ljudje, ki so preboleli kravje koze — le-te so za človeka malo nevarne — ne zbolijo za črnimi kozami. Leta 1798 je svoje ugotovitve potrdil s tem, da je vsebino mehurčka na kozi pri bolniku s kravjimi kozami prenesel v ranico na kožo zdrave osebe. Ta človek ni zbolel niti za kravjimi kozami niti pozneje za črnimi, ki so bile tedaj v Evropi in seveda tudi v Angliji še zelo razširjene. Ker se kravje koze imenujejo tudi variola vaccina, se je za cepljenje udomačil izraz vakcinacija, ki ga danes uporabljamo za vsa cepljenja. Uvedba cepljenja proti kozam je to bolezen dokaj uspešno izrinila iz Evrope, številna pa je ostala še do nedavnega tam, kjer cepljenja niso izvajali. Od Jennerjevega odkritja in do odkritja novih vakeij pa je vendarle moralo preteči še sto in več let. Vzrok je bil preprost. Tudi Jenner namreč ni poznal povzročitelja, a je z dobrim opazovanjem, sklepanjem in preizkušanjem prišel do svojega odkritja. Razvoj in silen vzpon bakteriologije v 19. stoletju, za kar gre hvala predvsem odkritelju mikroskopa Antony ju van Leeuwenhoeku v drugi polovici 18. stoletja, je dal človeštvu genialne može, ki so odkrivala povzročitelje nalezljivih bolezni in pričeli s pripravami cepiv za zaščito ljudi. Od leta 1885, ko je Luis Pasteur odkril cepivo proti steklini, pa do 1976, ko so pripravila prvo cepivo proti virusni zlatenici fhe-patitis B), je bilo odkritih, pripravljenih in izboljšanih vrsta cepiv, ki so pripomogla pomemben delež v boju proti nalezljivim boleznim. Boj zoper črne koze dobljen! Vsekakor lahko za naj večji uspeh vakcinacije štejemo praktično popolno iztrebljenje črnih koz. Res je, da smo še v januarju 1977 šteli en primer koz in tudi če bi jih bilo še nekaj ter bi do popolnega izkoreninjenja minil še določen čas, je to vendar le skoraj brez pomena v primerjavi z resnično ogromnim uspehom, ki ga je dosegla prodornost človeškega duha, vztrajnost, požrtvovalnost in solidarnost med ljudmi. Bolezen, ki je ti- sočletja mučila, iznakaževala in morila ljudi, se je končno morala vdati. čeprav so bile koze pregnane iz Evrope (vnesenih primerov in sledečega manjšega števila bolezni tu ne upoštevamo!) že pred mnogimi leti, so z nezmanjšano močjo razsajale po svetu in še leta 1967 so bile endemične v 33 deželah sveta, bolnikov pa je bilo v tistem času še 10 do 15 milijonov! Tedaj se je pričela obširna akcija Svetovne zdravstvene organizacije, ki si je zastavila za cilj: iztrebiti koze. In ta cilj je tako rekoč dosežen. Seveda vsa cepiva niso tako uspešna, vendar jih je še nekaj, predvsem tistih, ki naj zaščitijo naše najmlajše, ki po pomenu prav nič ne zaostajajo za cepivom proti kozam. Difterija ali davica Omenim naj difterijo ali da vic o, bolezen, za katero lahko rečemo, da je še pred 40 leti vlivala grozo vsem materam. V Jugoslaviji je v letih 1930—1940 zbolelo za davico 99.272 otrok in 10.281 jih je umrlo. Od Behringovega odkritja prvega cepiva zoper davico leta 1913 (toksin — antitoksin) in Ramonovega odkritja anatoksina leta 1927 je moralo preteči še dobrega pol stoletja, da so se pokazali vidni rezultati cepljenja. Pri nas smo cepli zoper davico že pred vojno in tudi po letu 1945, vendar smo šele po letu 1949 opazili občutne)ši padec obolevnosti. Tedaj je v Sloveniji letno še zbolelo 1034 otrok in 48 jih je umrlo. Naslednje leto je bilo bolnih le še 524 in umrlih 15 otrok. Obolevnost je padala in leta 1959 je bilo samo 159 bolnih in 9 umrlih. Od leta 1960, ko je bilo uvedeno obvezno cepljenje s kombinirano vakcino proti da vici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per), pa je število bolnih hitro padalo. Od 68 v letu 1960 na 2xprimera v letu 1965. Potem smo ugotovili le še po en primer ali pa tudi nobenega. Od leta 1970 nismo imeli v Sloveniji nobenega dokazanega primera davice več. Že od leta 1964 naprej pa nobene smrti za davico! To je prav gotovo resnično velik uspeh in še eno potrdilo, kako koristna je dobra vakcina. Oslovski kašelj Podobno lahko rečemo tudi za cepljenje proti oslovskemu kašlju ali pertusisu. Čeprav kot bolezen manj dramatičen od davice, žal ni bil nič dosti manj nevaren. Od leta 1924—1934 je v Jugoslaviji umrlo za oslovskim kašljem 78.000 otrok. V poznejšem razdobju je bilo stanje sicer nekoliko boljše (od leta 1955—1959 je v SFRJ umrlo le 1.000 otrok), vendar sta se obolevnost in smrtnost zmanjšali šele po uvedbi obveznega cepljenja leta 1980. Obolevnost je tedaj padla (v Sloveniji) od 6210 primerov v letu 1959 na 1761 v letu 1960. Smrtnih primerov je bilo 1959. leta 16, leta I960 pa 2. Nato je obolevnost močno padala in v letu 1970 smo imeli le 290 bolnikov in nobenega umrlega. To šte- vilo je nato ostalo približno enako vseskozi, s tem da nekoliko niha navzgor in navzdol in leta 1975 doseže 137 primerov bolezni, leta 1976 pa 144. Ves ta čas pa noben otrok ni več umrl zaradi oslovskega kašlja, ki je v dobi pred cepljenjem tako zelo ogrožal zdravje in življenje otrok. (Se bo nadaljevalo') Kadrovske zanimivosti Letos prišli V temeljno organizacijo steklarna Rogaška Slatina so letos prišli v januarju za krogličarja Ivan Podhraški, za odnašalce Viktor Berk, Ivan Herček, Ivan Kamnščak, Željko Kamenšek in Ivan Vučina, za brusilce desena Bernarda Centrih, Olga Führer, Silva Gobec, Drago Kolar, Bernarda Plemenitaš in Danijel Za-košek ter za častilko poslovnih prostorov Štefanija Špoljar. V februarju so prišli za odnašalce Adolf Mikša, Anton Tatiina in Ivan Zivičnjak, za steklobrusdlca v obratu Kozje Vincenc Klavžar, za delo v skupnih službah Josipa Kamenšek in kot ekonomist Anton Sovine. V marcu pa so v to temeljno organizacijo prišli za krogličarja Anton Mraz, za od-našalca Ivan Brezinščak in Jože Gradecki, za transportnega delavca v kemijski polirnici Janez Šmid, za ključavničarja Marjan šimek in za kurirko Marija Vra-žič. V temeljno organizacijo steklarne Slovenska Bistrica so prišli v februarju za krogličarja II Jakob Justinek in Anton Traten-šek ter za stiskalca Marjan Pi-šorn in Anton Tratenšek. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Letos odšli V Iz temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina so letos odšli v januarju odnašalec Alojz Jazbec po odpovedi, odnašalec Milan Jazbec samovoljno, ozna-čevalka stekla v obratu Kozje Danica Grum po odpovedi, bru-silka desenov v obratu Kozje Ida Lesjak po odpovedi in vodja oddelka za osebne dohodke Zofija Venišnik po odpovedi. V februarju so odšli odnašalca Jože Špa-ljak in Jakob Vodušek zaradi izključitve, pomočnik steklopdhalca Konrad Špoljar po sili zakona, odnašalec Vili Medved samovolj- no, kroglioar Trajko Grkovski po odpovedi in brusilec v grobi bru-silnioi Franc Berk, ki se je smrtno ponesrečil na svojem domu. V marcu so to temeljno organizacijo zapustili krogličarji Martin Belcer, ki je odšel v JLA, Alojz Valek po odpovedi in Stanislav Jančič, ki je odšel na poklicno rehabilitacijo, odnašalca Milan Čuček po sporazumu, Vili Krsnik in Anton Žolek po odpovedi, steklobrusilci Jože Gajer, Miroslav Geršaik, Stanko Filipančič, Janez Poš, Franc Rezec, Branko Smerh, Jože Stančič, Danijel štus, Jože Švencbir, Anton Verhovšek, ker so odšli v JLA, in Ana Vodušek po odpovedi ter izvozni referent Davorin škrimja-rič, ki je odšel v JLA. Iz temeljne organizacije steklarna Slovenska Bistrica je odšel iz oddelka peč na lastno željo Rado Kupan, Zdenko Lečnik iz istega oddelka pa je bil izključen. Rodili so se V februarju so se rodili Milena Bercko — hči Franca, Dijana Krošlin — hči Milana, Klavdij Prah — hči Pavle in Borisa Sipec — sin Friderika. V marcu pa so se rodili Jožica Polajžer — hči Franca, Lucijana Poš — hči Hilde, Damir šestanj — sin Ivana in Renata Stiplovšek — hči Viktorja. Staršem iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo zdravja in sreče v življenju! Poročili so se V februarju so se poročili Bla-ženka Bere — poročena Tkalec, Marija Butolen — poročena Humski, Milica Kranjčič — poročena Lugarič in Marija Podhraški — poročena Gregorčič. V marcu pa sta se poročili Marija Mikolič — poročena Artič in Erika Škorc — poročena Mikša. Vsem novoporočencem želimo veliko sreče na novi življenjski, poti! ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 39 Med reševalce nagradne križanke št. 39 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer 1, nagrado 10 dinar' jev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev! Rešitve nagradne križanke št. 39 pošljite na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250, Ulica talcev 1. Lahko jih vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo steklarne v Rogaški Slatini! Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki bodo prispele do vključno 15. maja in ki bodo seveda pravilne: Ne pozabite na pisemski ovitek z rešitvami ali rešitvijo pripisati »Nagradna križanka št, 39«, Želimo vam prijetno razvedrilo prt reševanju križanke in seveda tudi nekaj sreče pri žrebanju! Za nagradno križanko št, 38 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem; 1. nagrado 70 dinarjev Dragu Stefanecu, 2. nagrado 50 dinarjev Ceciliji Iršič in 3,nagrado 30 dinarjev Miri Freier. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 38: Bljedič, pasant, apetit, solinar, Jesih, roparica, orel, maline, em, ml. padavica, et Korotan, Ut, t, bršljan, obla, Vostok, junior, Montana, edinka, Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica. Milo-rad Kračun Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek oredsednik sveta glasila Ivan Siter. glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega od- 5äÄ £2 &F3ES SSr&St S1MKS.TÄ iÄ'SS # Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2-000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana. 16