DELAVSKA
ENOTNOST
VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE:
1.	stran: OBLETNICA JUGOSLOVANSKE ARMADE — NAČRT TEKMOVANJA ZVEZE ŽELEZNIŠKIH IN
PREVOZNIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV
2.	stran: ZAKAJ PO TOLIKIH ŽRTVAH ŠE NIMAMO SVOBODE? — ALI BODO ITALIJANSKI SINDI-
KATI S MEDILI SLABIM NASVETOM? — DELAVSKA MLADINA SLOVENIJE
3.	stran: KAKŠNE NALOGE STOJIJO PRED SINDIKALNIMI ODBORI — UDARNIKE IN IZNAJDITELJE
MORAMO PRAVILNO OCENITI — VEČ PAŽNJE NAŠIM TOVARNAM IN PODJETJEM!
4.	stran: TEKMOVANJE V CELJSKIH TOVARNAH
5.	stran: IZKORIŠČEVALCEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA: DOVOLJ! — KAKO SE GRADI SINDIKAT
V PODJETJU
GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto H., štev. 9
Ljubljana, L marca 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
Obletnica
Jiigoslovaisske armade
Dne 1. marca 1945 se je Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije in partizanskih odredov preimenovala v Jugoslovansko armado.
V času, ko so se osvobajali zadnji predeli naše zemlje, je bilo nujno potrebno, da je armada čim bolj enotna, čim bolj centralizirana. Pred 1. marcem 1945 je imel vsak narod v naši državi svoj glavni štab, pod katerega so spadale vse brigade, divizije, korpusi in odredi na njegovem sektorju, ki je vršil borbo proti italijanskim in nemškim fašističnim bandam ter domačim izdajalcem.
Vsi glavni štabi, Id so obstojali na naši zemlji, so bili podrejeni Vrhovnemu štabu, katerega komandant je bil in je maršal Tito.
Vsakemu državljanu je dobro znano, kako nesramno je končala stara jugoslovanska armada v dnevih aprilske katastrofe 1941. leta. In spet se je potrdila zgodovinska nujnost, da armada, ki ni zrasla iz ljudstva, katero vodi klika izkoriščevalcev, ki so sovražno razpoloženi do delovnega ljudstva, da taka armada ne more zmagati in je neizogibno obsojena na poraz. In to se je zgodilo tudi s star ro lrormnpirano jugoslovansko armado.
Italijanski in nemški fašisti skupno z domačimi izdajalci so mislili, da se bodo po polomu stare Jugoslavije neovirano sprehajali in gospodarili po naši zemlji. Mislili so da, če so z lahkoto podjarmili še večje in kultmnejše narode, da bodo to lažje opravili z »zaostalimi« jugoslovanskimi narodi. Aii naši narodi so se dvignili na poziv Komunistične partije ter začeli borbo skoraj z golimi rokami proti tisočkrat močnejšemu sovražniku. Sledeč pozivu Komc-tističae partije §o zapuščali delavci tovarne, rudnike in obrate, kmetje so zapuščali svoje kmetije, dijaki svoje učilnice, uradniki svoje pisarne ter šli v gozdove, kjer so se ustanavljali prvi partizanski oddelki, slabo oboroženi, a z neomajno vero v končno zmago nad fašizmom m končno osvoboditev svoje zemlje.
Italijanski in nemški fašizem je uporabljal vsa sredstva, da bi likvidiral junaško borbo naših narodov. Zaradi tega je izvajal represalije nad našim ljudstvom. Zaradi tega imamo požgane vasi in mesta ter tovarne po Sloveniji, Dalmaciji, Hr-vatski, Bosni, Orni gori. Srbiji in drugih krajih, ki bodo še poznim rodovom oznanjali, kaj so počeli pri nas tisti, Id so se po vsem svetu bahali s svojo tisočletno kulturo in višjo raso. Kljub vsem izrednim težkočam in prilikam pod katerimi se je borila in organizirala naša partizanska vojska, ni niti za hip oklevala na svoji štiriletni borbeni poti po vseh predelih jugoslovanskega ozemlja. Vsakemu našemu borcu in oficirju je bilo znano, da se poleg nas bori proti fašizmu največja armada sveta, Rdeča armada, ki je nepremagljiva in ki bo premagala fašizem. V najtežjih urah partizanskega življenja so naše borce navdihovali in vzpodbujali uspehi Bdeče armade.
Poleg 45 nemških in italijanskih divizij so obstojala tudi velika krdela belogardistov, četnikov Nediča, Mihajloviča, Ljotiča in ustašev, ki so imela nalogo, da zvesto pomagajo svojim nemškim in italijanskim generalom, da čim prej likvidirajo na naši' zemlji z narodno-osvobodilno vojsko. Nemško in italijansko vojaško vodstvo je pošiljalo svoje izbrane roparske in požigalske divizije, Id so imele namen streti odpor našega ljudstva. Veliko večino teh divizij, to se pravi: na sto in sto tisoče nemških in italijanskih fašistov in vojakov je obležalo po naših gozdovih, planinah, cestah in železnicah. Vse skrbno pi Spravljene ofenzive, ki so jih pripravljali nemški in italijanski generali skupno z dedičem, Rupnikom, Mihailovičem in Paveličem so propadle zaradi velike zavednosti, hrabrosti in vztrajnosti partizanskih odredov.
Leta 1942. so se začel© organizirati po vsem ozemlju naše države partizanske brigade, ki so bile strah in trepet izbranim sovražnim divizijam. Komandanti naših partizanskih brigad, bivši delavci in kmetje so s svojimi brigadami povsod tolkli učene nemške in italijanske polkovnike in generale. Ves kulturni svet se je čudil hrabrosti naših narodov in naših Partizanskih oddelkov. Zaradi tega edinstvenega primera narodne borbe V svetovni zgodovini kot je pri nas v Jugoslaviji, so pisali vsi svetovni časopisi in na ta način seznanjali ves svet z osvobodilno borbo naših narodov.
Znano je tudi, da so sovražniki našega slovenskega naroda v preteklosti mnogokrat očitali nam, češ, da nimamo svoje zgodovine in da nismo narod. Bes je, da so naši slovenski fantje v preteklosti prelivali kri po vseh tujih krajih evropskih bojišč v polkih s slovečimi imeni, ld pa so jih vodili tuji oficirji, a naši ljudje so v tujini padali za koristi tujih vladarjev in izkoriščevalcev. Z letom 1941 pa je slovenski delavec, kmet, obrtnik in pošten intelektualec zvesto sledil pozivu Komunistične partije in šel v borbo skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi, kajti vedel je, da le v skupni borbi z drugimi narodi v Jugoslaviji lahko doseže svojo svobodo, dočim jo ne bi sam nikoli dosegel. Razvnela se je borba od Djevdelije do zgornjih koroških gora in preko Slovenske Benečije v Furlansko nižino. V vojaški zgodovini jugoslovanskih partizanov bodo večno zapisana imena brigad in divizij ter kraijh velikih borb kot so Neretva, Kozara, črnogorski hribi, predeli Srbije, Kordun, Lika, slovenske pokrajine kot prizorišča največjih in najtežjih borb na naši zemlji.
Nikakor ne bi mogli voditi borbo, če ne bi imeli na strani velikanske večine delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in poštenih inteligentov. Naši narodi so se dobro zavedali, da pomagači nemških in italijanskih fašistov imajo za cilj uničiti partizansko vojsko, ljudsko oblast, ki je nastajala v osvobojenih pokrajinah ter uvesti fašizem tudi na naši zemlji in tako odvzeti vse pravice delovnemu ljudstvu in ga ponižati na položaj modernih sužnjev. Ljudstvo se je dobro zavedalo, da se bori za uničenje in izgon okupatorja in domačih Izdajalcev zato, da vzame usodo svoje države v svoje roke in da se gospodarsko osvobodi domačih in tujih izkoriščevalcev v svoji zemlji.
Kakor smo že omenili, je vsak narod imel svoj glavni štab, ki je bil podrejen Vrhovnemu štabu za Jugoslavijo. Različne so bile borbe, različna oborožitev po razni hkrajih. Disciplina po teh edinicah je bila bolj zavestna, prostovoljna. To se pravi, da' so se po večini tolkli borci ene narodnosti na svoji zemlji.
Z osvoboditvijo Beograda, kjer so sodelovale poleg slavne Rdeče armade tudi edinice Narodno - osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije je izredno porastel ugled naše vojske. Še v toku same borbe se je začela naša vojska moderno oboroževati. hi s 1. marcem 1945 se je preimenovala v Jugoslovansko armado, ki je tudi na zunaj pokazala, da so naši narodi bili že v toku borbe enotni. To imenovanje se je izvršilo nekaj mesecev pred končno osvoboditvijo vsega našega ozemlja. Tu pa tam je sovražna propaganda govorila že v toku borbe češ, da se narodi med seboj ne bodo mogli sporazumeti, hotela je sejati mržnjo ali ni ji to uspelo. Naša vojska je pokazala v vsakodnevnih borbah, da ima pred seboj edini cilj in to je osvoboditev vsega jugoslovanskega ozemlja.
Presenečeni so bili v zunanjem svetu in pri nas mnogi ljudje zaradi tega, ker je naša Jugoslovanska armada tako hitro osvobajala ozemlja v naši državi, osvobodila Pirmorsko s Trstom vred ter vkorakala tudi na našo slovensko Koroško. Vsak državljan se dobro zaveda, da je naša armada izrasla iz ljudstva in da je najtesnejše povezana z ljudstvom, da naša armada je in bo čuvar pridobljene svobode, čuvar naših meja, zvesti čuvar ljudske oblasti proti vsakršni sovražni sili.
Stotisoči delavcev, kmetov in poštenih intelektualcev, ld so ob priliki demobilizacije odšli v tovarne, na kmetije in pisarne, kjer vsakodnevno delajo na fronti dela za obnovo, se dobro zavedajo, da mora vsak dober in pošten državljan imeti pred očmi to, da bo vsak delal na tem, da bo naša armada preskrbljena z vsemi potrebščinami, da se bo razvijala in izobraževala politično in vojaško ter da bo vsakemu prebivalcu naše države vsidrano globoko v srce, da brez take armade, kot je naša Jugoslovanska armada ne bi mi imeli nikoli svoje svobode in da je vsak državljan dolžan pomagati, ceniti in spoštovati tako armado, ki nam je izvojevala svobodo, neodvisno državo in bo večni čuvar pridobljenih svoboščin ter veličine in slave naše neodvisne republikanske države Jugoslavije.
Naj živi naša Jugoslovanska armada!
Hace Matevž
Načrt tekmojaala
Zveze železniških |a$ prevoznih delavcev iss nameščencev
Zveza železniških in prevoznih delavcev in nameščencev organizira prvomajsko tekmovanje, katero mora zajeti vse panoge službe in vsa področja delavnosti na državnih železnicah.
To tekmovanje je velike važnosti za obnovo in normalizacijo našega prometa, katero naj čim preje prinese dokončanje obnove, ureditev službe in zbere podatke za ustvaritev norme.
Poleg splošnega načrta, ki obsega tekmovanje v izpolnjevanju. in prekoračenju nalog v proizvodnji, da damo čim večje število prostovoljnih delovnih ur za obnovo države, smotrno štednjo v materialu, preprečenju tatvin in špekulacije, delovni disciplini, učvrstitve sindikalne organizacije in železniških zadrug, kulturno prosvetnega dela, pomoč v organizaciji vajeniških in dečjih domov je osrednja uprava napravila za vsako panogo železniškega obratovanja načrte tekmovanja.
Za prometno službo;
1.	Da se zadržanje tovornih vozov po postajah čim bolj zmanjša;
2.	Vzdrževati čas vožnje po voznem redu;
3.	Izkoristiti vlečno silo lokomotiv tovornih vlakov;
4.	Izkoristiti dovoljeno število osovin;
5.	Doseči čim večjo povprečno komer-cijalno brzino tovornih vlakov;
6.	Zadrževati čim manj časa lokomotive v odhodnih in končnih postajah in postajah, kjer se izvršuje njihova izmena.
7.	V teku enega dežurstva na postaji:
a)	sprejeti in odpraviti čim večje število vlakov v toku enega dežurstva na postaji;
b)	sprejeti in odpraviti čim večje število tovornih vozov;
c)	zaostali tovor pri predaji službe znižati na najmanjšo mero;
č) postaviti čim večjo število tovornih vozov na razkladalne-nakladalne tire;
d)	izvleči čim /etije število tovornih vozov iz nakladalnih in razkladalnih tirov;
e)	čim bolj skrajšati čas zadrževanja lokomotiv od odhoda iz kurilnice do odhoda vlaka in od prihoda vlaka do vstopa lokomotive v kurilnico;
f)	zbrati čim večje število razmetanih vozovnih in tirnih delov po postajah na odrejeno mesto.
Za vlečno službo:
1.	Izvršitev vseh postavljenih nalog glede prevozov vlakov, vzdrževanja in popravila lokomotiv;
2.	Zmanjšanje števila lokomobivskih kvarkov na 100.000 lok. km.
3.	Preprečitev Vlakovnih zamud po krivdi vlečne službe, bodisi na progi kakor tudi na odhodni postaji zaradi čakanja na lokomotive;
4.	Preprečenje nedostavljanja lokomotiv za vlake po zahtevah prometne službe;
5.	Skrajšanje opremnega časa lokomotiv, popravil in ostalih pomožnih del v kurilnici;
6.	Zmanjšanje potrošnje goriva m mazila na edinice storjenega dela (lok. kilometer oziroma 1000 bttkm.);
7.	Zmanjšanje stroškov za delovno silo v povprečju na edinico izvršenega dela pri lokomotivskih popravilih in drugih kurilniških poslih;
8.	Zmanjšati stroške za materija! v povprečju na edinico storjenega dela pri popravilu lokomotiv in drugih kurilniških poslih s tem, da se izkoristi star material, prepreči vsako razsipanje in raznašanje materijala in dvigne pri tem kakovost dela;
9.	Povečanje števila kilometrov posameznih lokomotiv med posameznimi ku-rilniškimi oziroma delavniškimi popravili;
10.	Povečanje števila kilometrov, ki jih prepotuje mesečno strojna skupina;
11.	Povečanje povprečne obremenitve lokomotiv z izkoriščenjem vseh povolj-nih vremenskih in drugih pogojev za maksimalno izkoriščanje vlečne sile lokomotiv;
12.	Poboljšanje izkoriščanja naprav, strojev, pribora in orodja. Razvijanje pobudnosti posameznikov v tej smeri in sploh v smeri iznajdbe novih, boljših načinov dela, v konstruiranju pomožnih sredstev za smotrno in gospodarno delo itd. Istočasno naj se razvije smisel za skrbno čuvanje in pravilno vzdrževanje strojev in orodja;
13.	Skrajšanje razkladanja premega in drugega režijskega materijala v kurilnici ;
14.	Povečanje količine izdelanega orodja in pribora kakor tudi izvršenega dela na obnovi in izpopolnjevanju kuril-ništoih naprav in instalacij s pomočjo prištedene delovne sile za redne posle v kurilnici.
Za delavnice za vozna sredstva:
1.	Izvršitev proizvodnih nalog in njihovo prekoračenje;
2.	Skrajšanje trajanja popravil pri voznih sredstvih v delavnicah^
3.	Zmanjšanje stvarnih izdatkov na delovnem času za edinice izvršenega dela (lokomotive, voza, na 1 kg. ogiitka, od kovanja, itd.);
4.	Zmanjšanje stroškov za material na edinice izvršenega dela;
5.	Povečanje izkoriščanja starega materijala;
6.	Zmanjšanje potrošnje na režijskem materijala v odnosu na izvršeno proizvodnjo ;
7.	Poboljšanje izkoriščanja naprav, strojev, pribora in orodja kjerkoli je mogoče; prevzem dela na dveh ali celo več strojih po poedinem delavcu; razvijanje pobude pri posameznikih v tej smeri in splošno v smeri iskanja novih boljših delovnih načinov, pri konstruiranju pomožnih sredstev za smotrno in gospodarno delo, itd.; istočasno razvijanje smisla za skrbno čuvanje in vzdrževanje strojev in orodja v predpisanem stanju;
8.	Organiziranje vzajemnih tekem med posameznimi oddelki, razdelki, odseki, skupinami itd. in sicer po krajevnih prilikah in s tem, da se postavljajo odrejene naloge, ki se morajo izvršiti (na primer, neka skupina se obveže, da bo prekoračila odrejeno normo za gotove odrejene odstotke);
9.	Skrajšanje nakladalnega oziroma razkiadalnega časa v delavnici na vseh vozovih za prevoz materijala.
Za gradbeno službo — vzdrževanje proge:
1.	Zmanjšanje čim večjega števila počasnih voženj z ozirom na varnost prometa;
2.	Zbiranje in razvrstitev čim več poškodovanega tirnega materijala in pribora, kakor tudi železniškega pribora v obče;
3.	Izpopolnitev čim večjega števila kretnic z deli poškodovanih kretnic;
4.	Očiščenje čim večje dolžine kanalov;
5.	Reguliranje čim večjega števila kretnic;
6.	Reguliranje čim večje dolžine tirov;
7.	Pregled čim večjega števila tirnih sestavov in izpodbijanje pragov;
8.	Proizvodnja čim večje količine gramoza in nasutje v tire kjerkoli je to potrebno.
Zaradi ocene doseženih uspehov je potrebno, da se točno in vestno zbirajo podatki in vpišejo na tiskovine (obrazce).
Poleg navedenih načrtov so sestavljeni tudi načrti za avtomobilski promet, transportno dlužbo, vozovno in oskrbo-" valno službo.
Vsem načrtom so priložena konkretna navodila, kako naj se delo izvede in kako organizirajo tekme ter na kakšen način naj se zberejo podatki o uspehih dela in ugotovitvi delovnega učinka.
Po končani tekmi bo prejela najboljša železniška uprava oziroma delavnica prehodno zastavo od Ministrstva za promet. Železniške uprave bodo izročile zastave najboljši železniški postaji, kurilnici in sekciji na svojem področju. Osrednja uprava bo poklonila prehodno zastavo najboljšemu zveznemu tajništvu in vsako tajništvo najboljši podružnici svojega območja. Poleg tega bo ustanovila osrednja uprava pohvalna pisma za najboljše delavce-udamike, oziroma najboljše delovne skupine.
1CMS v Kranja napa-veiisje tekmovanje!
Krajevni Medstrokovni svet v Kranju napoveduje 5-mesečno tekmovanje Krajevnim medstrokovnim svetom v Ljubja-ni, Jesenicah, Škofji Loki, Kamniku, Medvodah in na Lescah.
Tekmovalni načrt je naslednji:
1.	Kateri KMS bo na svojem področju najbolj dvignil procentuaino proizvodnjo;
2.	kateri KMS bo dosegel največ prostovoljnih delovnih ur, računano v procentih po številu delavstva;
3.	kateri KMS bo imel največ udarnikov, računano v procentih po številu delavstva;
4.	kateri KMS bo imel ob koncu tekmovanja, procentuaino po številu zaposlenih delavcev in nameščencev, največ organiziranih članov, ki redno plačujejo članarino;
5.	kateri KMS bo izvedel najboljše sindikalne tečaje za politično in organizacijsko vzgojo novih kadrov;
6.	kateri KMS bo izvedel najpopolnejšo statistiko zaposlenih delavcev in nameščencev v svojem območju;
7.	v območju katerega KMS bo kulturno - prosvetno delo imelo največji uspeh in to po številu in višini prireditev vseh vrst;
8.	kateri KMS bo imel procentuaino po številu delavcev in nameščencev največ vlagateljev v denarne zavode.
Tekmovanje se je pričelo z 20. februarjem in bo trajalo 5 mesecev. Ob zaključku tekmovanja bo uspehe ocenil Glavni odbor ESZDNS v Ljubljani, kamor naj posamezni Krajevni medstrokovni sveti pošiljajo poročila o doseženih uspehih tekmovanja.
Krajevni medstrokovni svet Kranj
UopeM tekmovanja v
Tekmovalni elan delavstva v naši tovarni dobiva vse večji polet in se jasno odraža v uspehih, ki vidno rastejo.
V	času od 1. do 14.- februarja smo dvignili proizvodnjo v tkalnici za 7% nad proizvodnjo v mesecu januarju. Prav tako je porasla proizvodnja v oplemenjevalnici za 10%; zmanjšali smo količino odpadkov in in to v trgalniei za 8%, v mešalnici za 2%, v predilnici za 15%, v tkalnici za 7% in v oplemenjevalnici za 22%.
Pid akordnem sistemu dela smo dvignili proizvodnjo za 11% nad januarsko proizvodnjo.
Dosegli smo, da je danes že 80% delavcev in nameščencev naročenih na »Ljudsko Pravico«, »Delavsko enotnost« ali »Slovenskega poročevalca« in 100% organizirali delavce In nameščence tovarne v sindikate.
Zbrali smo vse staro železo in ga pripravili za odpošiljatev.
Z zaslužkom prostovoljnih nadur smo opremili pisarno sindikalne podružnice in prostor za sestanke.
Zaslužek ene prostovoljna delovne nedelje v znsku 6221 din smo poklonili Komunistični partiji v zahvalo za pravilno vodstvo v času težke borbe za pravice delovnega ljudstva.
V	času od 1. do 14. februarja smo zaposlili 7 demobiliziranih tovarišev.
Prepričani smo, da bomo ob zaključku tekmovanja poželi lepe uspehe in da naša tovarna ne bo med tistimi, ki bodo za obnovo države in dvig proizvodnje storile najmanj.
Koga se v Trsta bolijo
»Zakaj nas legitimirate, mar ne vidite, kdo smo?«
»Oprostite, to je le za vsak primer, da se ne bi kakšen jugoslovanski novioat skril med vamiis
Zakaj po tolikih žrtvah
se nimamo svobode?
Tako se sprašuje ljudstvo Juljske krajine in Trsta
Delavska mladina Slovenije
Ki je na evog prvi predkongresni konferenci jasno začrtala pot
Nestrpno pričakuje primorata) ljudstvo mednarodno komisijo. Na stotine je nagpl-
aov, skrbno slikanih na hiše in zidove, slavoloki s Titovo in Kardeljevo sliko so postavljeni na avtomobilskih cestah tako kot v najmanjših vaseh. Z »Monrte Radia« nad Trstom se blešči iz kamna vlažen, napis TITO, svetilnik zmage je ves popisan.
Ljudje se pripravljajo, da bodo povedati komisiji prav vse: koliko časa že prebivajo Slovenci na tem koščku zemlje, koliko so pretrpeli pod fašističnim režimom, koliko žrtev je dala Primorska v zadnjih letih za svojo svobodo...
Iz napisov na stenah se jasno razbere, koliko žrtev je dala vsaka posamezna vas, koliko padlih borcev in aktivistov, umrlih v taboriščih, prisiljeno izseljenih, poslanih v nemška delovna taborišča, invalidov in mučenih.
Okupacijske oblasti poskrošajo sedaj s pomočjo oživijenja fašističnih zakonov preganjati Slovence iz cone A, posebno iz Trsta, in medtem ko se lahko naseljujejo z njihovimi dovoljenji v naših krajih novo dnšli Italijani, se ne smejo vrniti v svoje kraje tisto Slovenci, katere je od tod pregnala fašistična tiranija. Lahko pa ostajajo v Trstu tisoči in tisoči tistih Italijanov, ki so med vojno pobegnili na sever pred zavezniškimi bombardiram ji. Tako naj bi se očuvalo »ditalijanstvo« Julijske Krajine. — Prepovedujejo se sestanki in zborovanja, odpuščajo &e iz službe zavedni slovenski profesorji in učitelji, zapirajo se slovenske šole. Na važnem položaju pa ščiti okupacijska oblast še vedno profesorja Barago, domobranskega krvnika, človeka, ki so ga morale odstraniti še prejšnje jugoslovanske oblasti iz šole, ker je izrabljal svoje mladoletne ločenke..
Delavci v Trstu, Italijani kot Slovenci, so pravilno ocenili položaj, ko so se v množičnih in mnogoštevilnih manifestacijah in telegramih izjavili za priključitev teh krajev demokratični Jugoslaviji. Čeprav je skozi usta delavcev spregovorilo članstvo Enotnih sindikatov Julijske krajine in Trsta, kateri zajemajo večino tamkajšnjega delavstva vseh narodnosti, ven-,,-ieastavniki Enotnih sindikatov vključili tamkajšnjega sindikalnega gibanja v Enotne sindikate Jugoslavije. Vse dosedanje delo Enotnih sindikatov Trsta in Julijske 'krajine in Trsta kaže njihove napore, da ne bi dali niti najmanjšega povoda za rušenje sindikalne enotnosti. Še več, predstavniki Enotnih sindikatov so predlagali takozvanim »Julijskim sindikatom« združitev, čeprav jim je znan izvor »Julijskih sindikatov«, kakor tudi to, kdo se krije za njimi.
Med tem pa so »Julijski sindikati« po brezuspešnih naporih, da bi pritegnili italijanske delavce in po možnosti ustvarili jez med njimi in med delavci Slovenci ter Hrvati, poiskali zvezo z italijansko Konfederacijo dela. Če imamo pred očmi, komu služi vodstvo »Julijskih sindikatov«, potem se ne moremo njihovim razbijaškim poskusom čuditi. Toda iznenadile so nas vesti zadnjih dni, po katerih je italijanska Konfederacija dela priznala »Delavsko zbornico« Julijske krajine — tako so se namreč prekrstili »Julijski sindikati« — ter jih vključila v svoj sestav.
Ko je gospod de Gasperi vstal v obrambo »italijanstva« Trsta, nam je bilo to jasno, ker smo vedeli, kdo podpira gospoda Gasparija. Prav tako nam je bilo razumljivo tudi stališče Bonomija, za katerega je tudi Belio Spano rekel v italijanski koosulti, da je še pred 25 leti zastopal isto zunanjo politiko, katera »ima za center mržnjo do Slovanov«. De Gasperi in Bonomi sta enako dosledna. Njuna politična pot in znamenja njune mednarodne zveze jasnp kažejo na to, da jima ni mogoče preiti s poti italijanskega imperializma, da jima še danes dučevska zunanja politika razsvetljuje pot skozi labirint mednarodnih odnošajev.
Drugače pa je, ko moramo obrniti pa-žnjo na politiko tistih, kateri predpostavljajo, da je njihovo stališče treba smatrati kot pravilno s stališča interesov delavskega razreda. Tu je beseda o stališču, katerega te dni po nasvetu italijanske socialistične stranke zavzema Generalna konfederacija dela Italije.
Slabo so svetovali italijanski socialistični voditelji, ko so celo z resolucijo Centralnega odbora svoje stranke predložili svojim predstavnikom v Generalni konfederaciji dela Italije, naj brez nadaljnjega zahtevajo, da se »sindikati Julijske krajine« sprejmejo v Konfederacijo.
Do takšnega stališča gotovega dela voditeljev delavskega gibanja, a zlasti sindikalnega gibanja v Italiji, so Enotni sindikati Julijske krajine in Trsta naslovili italijanski Generalni konfederaciji dela odločen protest proti priznanju takozvanih »Julijskih sindikatov« oziroma »Delavske zbornice«.
Z »Julijskimi sindikati« sprejema Generalna konfederacija dela Italije v svoj sestav organizacijo, ki se povsem lahko imenuje žolti sindikat. Znaten del članstva te organizacije sestavljajo ljudje, katere so fašisti privedli v Trst kot stražo itali-
Zspcd ao pakti aotilaštatav. sodišča s petino pano sodijo primorskim narodno
osvobodilnim borcem in oproščajo fašiste in kolaboracioniste. Poslednje dni prihaja v vse kraje cone A civilna policija, ki je bila doslej koncentrirana v Trstu in Gotrici. Civilna policija je sestavljena po večini iz za sovraženih bivših kvesturinov in drugih fašističnih elementov Vasi cone A so posejane z letaki, na katerih je natisnjen člen 241 fašističnega zakona, ki določa smrtno kazen za vsakogar, kd bi deloval za razbitje italijanske državne celote.
Ob zažiganju slavolokov z bencinom se prebivalstvo Julijske Krajine spominja na 13. julij 1920, ko so fašisti v Trstu prav tako z bencinom polili Narodni dom in ga zažgali. Ta požig je bil signal za teror nad slovenskim prebivalstvom. Danes _ ljudstvo Julijske Krajine prav tako občuti vsakodnevne izpade zavezniške policije.
In čeprav ee naši Primorci sprašujejo, zakaj po tolikih žrtvah še ni svobode, vendar so danes prav tako trdni, kakor so bili vse doslej. Če so jim odvzeli vse, kar so si priborili, če so jim vzeli njihovo oblast, njihovega ponosa in njihove volje jim ne bodo vzeli. Tega jim ne bodo vzeli, če bodo razlili še toliko barve, s katero pišejo domačini na svoje hiše: »Tukaj je Jugoslavija.«
Kako pa misli v teh dneh tržaško delovno ljudstvo, je najlepše povedal stari delavec v ladjedelnicah Sv. Marka, ki je pokazal svojo raztrgano srajco in dejal: »Ali vidite? To imam po 35 leitih dela. Svojo boljšo suknjo sem moral prodati, da mi žena ne umrje od gladu. Zato hočemo sedmo republiko, da nas reši sramote, siromaštva, da nam vrne pravico, za katero je moj sin poginil v rižarni pri Sv. Soboti.«
Janškega imperializma. Dovolj vemo o tem, da pretežen, to se pravi: razredno borbeni del italijanskih delavcev Trsta, obsoja »Julijske sindikate«, posebno pa še njihovo razbijaško delo. Zdaj tudi italijanski Konfederaciji dela, katera posluša slabega svetovalca — socialistično vodstvo, preti nevarnost, da se zvrne na pozicije italijanskih imperialistov.
Poleg tega, da sprejetje »Julijskih sindikatov« pomeni preuranjen odlok, dokler vprašanje Trsta ni našlo svoje demokratične rešitve — tako stališče pomeni tudi nasprotovanje z načeli, na katerih počiva Mednarodna sindikalna zveza, v sklopu katere se nahaja tudi Generalna konfederacija dela Italije. Socialistični voditelji, ki so svoje čase zlasti po teh vprašanjih šli v Pariz in v London, podčrtavajo samo stališče Storže, Bonomija in njima podobnih.
Ko voditelj socialistične stranke v Genovi izjavlja, da »mora Trst ostati pod Italijo«, prihaja v nasprotje z osnovnimi interesi delovnih množic lastnega naroda. Njegovo stališče je v tem primeru prav toliko »socialistično« kot dnevnika »Eloca«, ki se je do nedavnega smatral kot glasilo »socialističnih tendenc«, a kadar piše o Jugoslaviji, uporablja Go-belsov slovar. Ta list piše z nedopustnimi besedami o nekakšnem intervjuju, o terorju, o preganjanju cerkve itd., a kot najmočnejši argument mu služi smešna trditev, da je na naših volitvah glasovalo vsega skup 50% volivcev: torej 60% proti Ljudski fronti!
S sprejemanjem stališča socialističnih voditeljev, vodstvo Generalne konfederacije dela Italije prenehava biti demokratično; objektivno prihaja v nasprotja z interesi svojega članstva. Ne moremo se pomiriti z mislijo, da se znajdejo na isti liniji razredni sindikati, pa čeprav so to sindikati, kateri so obnovljeni v poraženi, do nedavnega fašistični Italiji — z glasilom »Libera stampa«, ki se na odvratno drzek način posmehuje preliti krvi sinov naših narodov, ko piše o tem, da so Italijani (pri tem misli na okupacijske trupe!) »preskrbovali prebivalstvo s hrano in ga ščitili pred ustaši«. Ko se spomnimo ustreljenih žena v Hr-vatskem Primorju, ubitih mater in otrok V Liki in Dalmaciji, šele tedaj vidimo, v čem obstojijo »neke rapresalije v nekaterih mestih blizu obale, toda brez kakšne posebne škode«, o katerih pišejo v uvodnem članku lista »Libera stampa«.
Na koncu še to: ali Generalna konfederacija dela Italije sme polniti orožje na isti fronti, kjer stojijo ljudje, ki pišejo, da je naš vojni plen, ki smo si ga priborili s težkimi žrtvami, po svoji vrednosti prekoračil naše reparacijske zahteve in da smo potem takem — vsaj tako logično sledi: mi dolžniki Italije, a ona naš upnik, in ne obratno!
V Italiji dviga glavo fašistični vampir. Italijanski imperializem se bohoti, postavlja svoje zahteve vse do Kotora in Albanije; rimska oblast nad Jadranom — to je njegov cilj. To je politika Bonomija in njegovih gospodarjev, _ v to politiko se spuščajo tudi socialisti in ne bilo bi slabo, če bi italijanski sindikati bili oprezni pri zavzemanju stališča, če želijo, da se uniči fašizem v njihovi lastni deželi, če želijo demokratizacijo Italije in boljše življenje za one, ki so jim zaupali, da zastopajo njihove interese.
PO SVETU__________________________________
Nevedršne noam ■» Koroftkcat
Avstrijci In Slovenci. M. *tve ▼ obmejnem področju, se upravičeno pritožujejo n«H položajem, ki vlada pri njih. Koroški Sloveniti, katerih usoda je bila z načrtom o izselitvi, katerega je Izvajal morilec Rainer, že zapečatena, so se pridružili borbi svojih bratov v Jugoslaviji In se uprli z vsemi silami germanizaciji in Izseljevanju. Skupaj z avstrijskimi kmeti in delavci so organizirali odrede, ki so se borili proti nacistom.
Toda kljub tej uporni borbi se danes ne spoštuje njihovih pravic. Veliko je njihovo razočaranje ,ker se še vedno postopa s Slovenci z istimi metodami, kot se je postopalo v dobi Hitlerjevega vladanja. Veli-konemška nacistični uradniki, župani in orožniki jim ne priznavajo njihovega slovenskega jezika, ki so ga prepovedali po uradih ter ovirajo slovenski šolski pouk. Poleg tega so Slovenci izpostavljeni neprestanemu izzivanju jugoslovanskih fašistov, ki ne priznavajo Slovencem pravic do lastne organizacije.
Edina resnična množična organizacija koroških Slovencev — Osvobodilna fronta ni priznana od oblasti.
Angleška vojaška uprava pa je pričela preganjati tudi bivše izseljence. Kljub temu, da je’ večina izseljencev v obupnem položaju, brez orodja in drugih življen. skih potrebščin, je vojaška uprava odklonila sprejem deputacije »Zveze slovenskih izseljencev«, ki je prišla k upravi z raznimi predlogi, s katerimi bi bilo mogoče premagati najpotrebnejšim, še isti dan So angleški vojaki in nacist Jože Pack naredili preiskavo pri predsedniku zveze tovarišu Groblacherju.
Na razpravi v Niirnbergu je sovjetska obtožnica do podrobnosti razgalila strahote v nacističnih taboriščih in grozodejstva ter pokolje, ki so jih hitierjevci izvršili na začasno zasedenih ozemljih Sovjetske zveze. Pred napadom na Moskvo so hitierjevci ustanovili posebno Sonder komahdo Moskva, ki je bila določena za izvrševanje množičnih pokol jev Moskovčanov. Tožilstvo je predložilo sodišču dokumente o avtomobilih smrti »dušegubkah«, o zverinskem postopanju z zajetimi rdečearmejci in s civilnim prebivalstvom. Dalje je sovjetski tožilec dokazal, da so fašisti povzročili v Sovjetski zvezi 697 milijard rubljev škode. Razrušili so 65 tisoč km železniške proge, 40 tisoč bolnišnic, 84 tisoč šol, 98 tisoč kolhozov, 110,000.555 živine, porušili in požgali 1710 mest in nad 70 tisoč vasi, požgali ali porušili več kot 6 milijonov hiš in pustili brez strehe 215 milijonov ljudi. Uničili so 31 tisoč industrijskih podjetij, v katerih je delalo 4 milijone delavcev. Obtožnica prikazuje tudi, kaj so počenjali fašisti v koncentracijskih taboriščih, katera so bila tovarne in kombinati smrti. Trupla žrtev so hitierjevci uporabljali v industrijske namene. V Osvriencimu so našli dokumente o pošiljki 112 tisoč kg kostnega prahu iz človeških trupel. V iste namene so uporabljali tudi lase žensk, katere so pred smrtjo ostrigli. V anatomskem institutu v Gdansku so izvrševali poskuse za proizvodnjo mila lz človeških trupel in za uporabljanje človeške kože V industrijske namene.
Komunistična partija Grčije je Izdala
poročilo, v katerem obtožuje Veliko Britanijo, da vzdržuje reakcionarne skupine v Grčiji in zahteva hiter umik britanskih sil.
Na Poljskem ustanavljajo v vseh tovarnah svete za proizvodnjo, v katere vstopajo predstavniki delavcev ln nameščencev. Ti sveti bodo skrbeli za povečanje proizvodnje in za izboljšanje metod dela.
V	Ameriki bo 6 milijonov brezposelnih
po demobilizaciji Ameriški minister dela je izjavit da bo po zaključeni demobilizaciji ameriške vojske v ZDA število brezposelnih naraslo na 6 milijonov. Danes je v ZDA okrog 3 milijone brezposelnih.
Stavka telefonskih delavcev v Ameriki. Telefonski delavci so na skupščini narodne federacije telefonskih delavcev izglasovali Izvršnemu odboru pooblastilo, da objavi stavko po vsej državi.
V	Španiji je v tekstilnih tovarnah v me-- stu Manrese v bližini Barcelone stopilo
7 tisoč delavcev v splošno stavko. V tovarni briket stavka tisoč delavcev. Po vsej Kataloniji so Francovi falangisti zaradi delavskih stavk zavzeli posebne ukrepe.
V	Braziliji v San Paolu so izbruhnil* množične stavke, ki se širijo po raznih panogah industrije. Stavkajo delavci največjih tekstilnih tovarn, kovinarskih podjetij in industrije kavčuka. Število stavkajočih v San Paolu je doseglo skoro sto tisoč ljudi. Stavka v kemični industriji v mestu Santo Andre se nadaljuje in je policija stavku j oče napadla s palicami, šoferji avtobusov, ki so se pridružili stavkajočim, so bili aretirani.
25 letnica lista »Trud«, glasilo sovjetskih sindikatov. 25 let je preteklo od izida lista »Trud«, ki je odigral veliko vlogo pri mobilizaciji in vzgoji sovjetskega delavstva. List je prvi pobornik za enotnost svetovnega sindikalnega gibanja.
Egiptska vlada Nokraši paše je morala zaradi svojega vdinjanja Angležem odstopiti. Na številnih sestankih in demonstracijah zahteva ljudstvo takojšen umik angleških čet. Prišlo je do spopadov med demonstranti in angleškimi četami Angleži zahtevajo aretacijo organizatorjev teh demonstracij, egiptsko ljudstvo pa je mnenja, da so stanju krivi predvsem Angleži sami. V Egiptu je danes trikrat več angleških čet, kakor med vojno.
V	Indiji so izbruhnili nemiri, stavke in lakota. V zadnjih dnevih je prišlo v Indiji do resnih nemirov. V Bombayu je bilo 250 mrtvih in 1300 ranjenih. V stavko so stopili indijski mornarji, M služijo v angleški vojski. Zahtevajo demobilizacijo in umik indijskih čet iz Indonezije in odhod Angležev iz Sudije. Prevzeli so poveljstvo nad vojnimi ladjami v bombayskem pristanišču. Angleške čete streljajo na stavkujo-če.
Odbor za neodvisnost Indonezije je naslovil poziv vsem svobodoljubnim narodom sveta, v katerem zahteva konec inozemskemu intervenističnemu vmešavanju v Indoneziji, ki terja med mirnim prebivalstvom na deset tisoče žrtev. Odbor ugotavlja, da bi pomenil poraz indonezijskega narodno osvobodilnega gibanja nevarnost za vse svobodoljubne narode. »Okovi, ki vežejo delavce in kmete Indonezije, bodo vezali prej ali slej tudi narode ostalih dežel«, j# rečeno v proglasu.
V nedeljo, 24. februarja bo se v Ljubljani na delavski konferenci zbrali delegati delavske mladine iz vse Slovenije, iz številnih tovarn, podjetij, rudnikov in manjših delavnic. Zbrali so se, da bi se pogovorili o svojem delu, pregledali vse napake, ki se pri tem delu pojavljajo, in da bi si začrtali določnejše naloge za svoje bodoče delo.
Tov. Gašperšič, član G. O. ZMS je v svojem referatu o politično-gospodarskih nalogah delavske mladine najprej govoril o bistvenih spremembah v naši novi državi in o novem odnosu do države in do dela. Govoril je o državnem in zadružnem sektorju gospodarstva, ki se mora ob naporih vsega delovnega ljudstva čim bolj utrditi Poudaril je predvsem
povezanost delavca in kmeta
in vseh delovnih slojev. Mladina iz Maribora je k temu pristopila na ta način, da se je na svoji predkongresni konferenci obvezala, da bo del tekstilnega blaga, ki je določen za mesto, poslala na deželo tistim kmečkim družinam, M so blaga najbolj potrebni Mladina mariborskih delavnic se je obvezala, da bo organizirala skupne obiske v vasi, kjer bo brezplačno popravljala kmetom orodje in druge gospodarske predmete. Na drugi strani se kmečka mladina odreka živilskim nakaznicam, jih odstopa delavstvu, ki bo z izboljšanjem prehrane lahko še bolj povečalo svojo storilnost. Za pospeševanje pomladanske obdelave zemlje in setve bo delavska mladina v podjetjih za izdelavo in popravljanje poljedelskega orodja in strojev pohitela z delom, da bo tako pospešila obdelavo vsake pedi zemlje. Pomagala pa bo tudi kmečki mladini z delovno silo ali drugimi sredstvi. Mladina stu-piške tovarne mlinskih strojev je dala lep zgled. Odgovarjajoč na poziv maršala Tita se je obvezala, da bo za tretji kongres mladine Jugoslavije zgradila v stru-garskem oddelku kompleten mlin za porušene kraje, M ga bo gradila samo v prostem času.
O novem delovnem odnosa
do produkcije pričajo precejšnji rezultati, ki so doseženi v mesecih po osvoboditvi. 287 mladincev v tovarni Hutter je napravilo samo v mesecu januarju 2296 prostovoljnih delovnih ur ter tako prispevala za proizvodnjo in obnovo stanovanj preko 150.000 din. V nekaterih tekstilnih tovarnah so doseženi ti-le rezultati: v tovarni Metka v Celju so delavci v januarju dvignili proizvodnjo za 12% na predvojno ter za 7.5% nad proizvodnjo v decembru 1945, a pri aparati vnem barvanju tkanin 96% več kot v decembru, v oplemenjevalnici pa so predelali 150% materiala več kot v decembru. Delavstvo rudnika v Zagorju je s prostovoljnimi nadurami dalo že nad 1,300.000 din, kar je uporabljeno za požgane domove, obnovitev ljudske šole, za prizadete v vojni itd. V kranjski predilnici so dvignili proizvodnjo za 14% na predvojno. V tovarni Jugotekstil je zvišana proizvodnja za 32%. Na zapadnem obratu rudnika Trbovlje je produkcija porasla od osvoboditve do konca decembra za 521%, a rudarji so se z požrtvovalnim delom potrudili, da je bila januarja zvišana produkcija še za okrog 20%. Pri vseh teh uspehih je znatno pripomogla mladina.
Ko je govoril
o vajencih
je poudaril, da je vprašanje vajencev gospodarski problem in ga ne smemo reševati z vidika socialne zaščite, temveč z ureditvijo delovnih odnosov. »Izkoriščati vajence po starih metodah se pravi ovirati razvoj gospodarskemu naraščaju in to je gospodarska sabotaža,« je dejal tovariš Gašperšič. Na koncu svojega referata je nakazala vrsto nalog, ki stoje pred delavsko mladino.
Kakšne so naloge delavske mladine:
dvig produkcije, omasovljenje udamištva in izumiteljstva, M naj postane široko gibanje delavske mladine, odpravljanje starih napak in boljša organizacija dela, boljša kvaliteta tovarniških proizvodov. K temu pritegniti vse delavstvo, vso delavsko mladino. Druga naloga mladine, ki je predpogoj za uspešno izvedbo prve, je borba proti sovražnikom v podjetju: delomrznežem, lenuhom, simulantom, tatovom in nemarnosti v odnosu do dela. Tretja naloga delavske mladine je borba proti špekulantom, saboterjem in verižni-kom, ki izkoriščajo današnje težko gospodarsko stanje. Četrta naloga pa je, da se v delo delavske mladine uvede več ekspe-ditivnosti, hitrejših ukrepov na vse pojave in naloge. Potrebno je več poznavanja stvarnih problemov v podjetjih, najtesnejša povezava odborov delavske mladine s problemi dela in produkcije, popularizacija posameznih primerov delovnega junaštva.
Po referatu tov. Gašperica se je razvila živahna
diskusija,
ki je pokazala mnogo problemov na terenu. Iz mnogih krajev Slovenije so se oglašali vajenci, ki jih mojstri še vedno izkoriščajo. Tov. Nada _iz Maribora je pripovedovala, kako z njo postopa njena delodajalka Golob Štefka, ki ima v Mariboru frizerski salon. Tov. Nada je morala vsak dan opravljati vsa težavna hišna dela, pranje, kuhanje, nakupovanje, za poklicno delo ji je ostalo le malo časa. Nekega dne je delodajalka vajenko odpustila, potem ko jo je še izkoristila za pranje perila. Ves čas ji ni ničesar plačala in ko M jo morala prijaviti na borzo dela, jo
je tam zatožila, da ni nikoli točna pri delu in s tem našla vzrok za odpustitev. Tov. Radič Milka iz Novega mesta pa je povedala, da ima Drolc Terezija tri vajenke, ki jih ne plačuje in ne pusti na nobeno konferenco in pri tem neprestano grozi z odpustom. Vajenke so pri njej pod pravim terorjem; dve izmed njih si nista upali povedati, da nista plačani, in sta to priznali šele potem, ko je tretja povedala resnico. Vsa delavska in vajeniška mladina na konferenci je odločno zahtevala, da se z vsemi mogočimi sredstvi in načini prekine sramotno izkoriščanje vajencev, da se dviga njihova zavest, ki jih mora otresti občutka manjvrednosti in zapostavljenosti.
Govorili so o delu v podjetjih, o svojih obvezah in o prostovoljnem delu, ki je po vseh tovarnah, o brezplačnem delu, o delu za KP, za tiskovne sklade našega časopisja, za obnovo, za strokovno izobrazbo naše delavske mladine in za porušene vasi in domove. Popolnoma pravilno so razumeli, da njihovo boljše življenje obstoji le v tem, da dvigajo produkcijo, in so nastopali proti zahtevam po visokih plačah. Mladinke iz tovarne na Trati, ki so dvignile produkcijo do najvišje stopnje, bodo sedaj boljšale kvaliteto, zlasti še, ker je pomanjkanje surovin. Delavska mladina mariborskega okrožja je napovedala tekmovanje vsej delavski mladini v ostalih okrožjih Slovenije pri reševanju vseh nalog, M jih je postavila konferenca.
Popoldne se je konferenca nadaljevala in je tov. Iztok Žagar imel referat
o vzgojnem delu med delavsko mbuUno,
Dejal je med drugim:
Mladino je treba vzgajati v ljubezni do naše industrije. Delavec mora spoznati ves proces proizvodnje, kajti edino tako bo lahko izboljšal svoj stroj, delovne metode, dvignil strokovno izobrazbo in razumel vse družbene probleme. Potrdila bo v njem razredno zavest in čut za organizacijo in delovno disciplino. Dalje je dejal, da nam je predvsem potreben srednji strokovni kader in množični poklici. In tu lahko mladinska organizacija mnogo pomaga, kajti za masovne poklice so cesto dovolj mesečni tečaji ali večerna predavanja. Mnogokrat so potrebna samo praktična navodila pri stroju. Strokovna vzgoja se lahko vrši tudi potom konferenc in raznih sestankov med odmorom ali po dovršenem delu, na katerih najboljši delavci pripovedujejo o tem, kako so prišli do svojih uspehov. Posebno je poudaril. tudi kulturno vzgojo, ki mora iti vzporedno s strokovno vzgojo naše mladine. Kulturne prireditve se morajo vsebinsko in kvalitetno dvigniti, kajti ponekod so se povsem izrodile plehke in škodljive zabavne prireditve. V zadnjem času so naše organizacije pristopile k bolj načrtnemu kulturnemu delu. Vendar je to še premalo, da bi lahko rekli, da je kulturno delo že sistematično in da ga povsod vodijo odbori ZMS. Posebno je naglasil v svojem referatu tov. Žagar skupen obisk mladine raznih dobrih filmov, gledališča, koncertov in učenje srbskega in ruskega jezika. Važna je telesna vzgoja mladine, sodelovanje v fizkultumih društvih, kajti telesna vzgoja dviga delovno sposobnost in fizično silo človeka, veča njegovo vztrajnost, krepi voljo, oblikuje človekov značaj, utrjuje zavest discipline, kolektivni čut in dviga težnjo po plemenitem tekmovanju. Hočemo kvalificiranega, zdravega, izobraženega in zavednega delavca.
Po referatu se je zopet razvila živahna diskusija. Tov. Fajdiga je predlagal, naj bi delavstvo vse Slovenije po eno uro mesečno delalo brezplačno v fond za obnavljanje in vzdrževanje strokovnega šolstva. Vendar pa je bila diskusija enostranska in presplošna ter ni zastavila konkretnih nalog ob ugotovitvi raznih pomanjkljivosti pri delu. Ugotovili so, da je potrebna politična vzgoja, vendar nihče ni povedal, kaj so že naredili in ukrenili glede tega vprašanja. Preveč so se izgubljali v drobnih vprašanjih, ki bi jih lahko že sami na terenu rešili. Vse to je ugotovil tov. Žagar v svoji zaključni besedi, nakar je konferenca delavske mladine sprejela resolucijo.
Trgovska akademija
v Ljubljani tekmuje
Tudi mi, profesorji Trgovske akademije ali kakor se zdaj imenuje naš zavod, Srednje gospodarske šole, ne stojimo ob strani v času obnove. 23 profesorjev dela tedensko 161 ur nadurnega dela — bodisi na Trgovski akademiji, Nižji gospodarski šoli, Državni dvorazredni trgovski šoli, v Obrtno-nadaljevalni šoli, v Hotelirski šoli, v tečaju za invalide, v tečaju IV. armije itd. Zdaj pa smo napovedali tekmovanje Trgovski akademiji v Zagrebu in Trgovski akademiji v Beogradu z naslednjimi točkami: !■ dvig delovne discipline; 2. delovne konference (vsaj tri do 1. maja), 3. medsebojne hospitaclje; 4. strokovna in politično-vzgejna predavanja (vsaj 5 do 1. maja); 5. stalni študijski sestanki; 6. 3 delovne akcije po načrtu sindikata; 7. udeležba pri akcijah ZMS na šoli; 8. varčevanje; 9. zbli-ževalne prireditve z mladino (vsaj 2 do 1. meja);	10. dvig naročnikov »Delavske
enotnosti« vsaj za 50%; 11. dopisovanje v časnike in Stenčas; 12. udejstvovanje na terenu. — Kljub temu, da smo zaposleni čez glavo, bomo ta tekmovalni načrt izvršili, ker se zavedamo, da korakamo novi dobi nasproti z roko v roki z delivek‘m razredom, s katerim smo enkrat za vselej povezani v sindikatih. In prav zato ne bomo zaostali v delu, ki ga vršimo že od začetka šolskega leta, temveč ga torno še poglobili in razširili,	i , i
Na] živi Svetovna sindikalna zveza!
jjJuHjski sindikati14 In italijanska Konfederacija dela
Ali bodo italijanski sindikati
sledili slabim nasvetom ?
Kal In kake moramo delati
Pred občnimi zbori v podružnicah
Kakšne naloge stojijo pred sindikalnimi cJfesri
Več pažnje
našim tovarnam in podjetjem!
Glavni odbor ESZDN Slovenije je sklenil, da se bodo občni zbori po podružnicah izvršili do 31. marca t, 1. Povsod, kjer so se občni zbori, bilo v novo ustanovljenih podružnicah ali tudi V tistih, ki so že dalj časa postojale, vršili že v mesecu februarju, ni potrebno izvajati jih ponovno, če so zadovoljivo in pravilno izvršeni.
Volitve v KO in KMS bodo v mesecu aprilu tako, da bomo do 1. maja imeli reorganizirane, prečiščene in izboljšane odbore naših strokovnih organizacij.
Fadar pripravljamo izvolitev podružničnih odborov, krajevnih odborov in KMS, moramo imeti pred očmi njihove naloge in temu primerno izbrati take tovariše, delavke in mladince, V katerih bo podana garancija, da bodo vršili naloženo jim delo z vso vestnostjo, zavedajoč se odgovornosti in predanosti za naloge, ki jih bodo morali v toku svojega poslovanja izvajati.
Vsekakor je velike važnosti, da delavci in nameščenci, žene in mladina izberejo takšne odbornike, ki bodo dejansko sposobni vršiti naloženo delo v resnici z vso predanostjo, ljubeznijo in veseljem. Od raznih gobezdačev-govornikov, ki samo govorijo in y tem delajo vtis, da so vztrajni, ljudje največkrat pričakujejo mnogo česa, kasneje se pa izkaže, da beseda še ne pomeni nič, če ni spro-vedena v življenje.
Delo, ki ga bodo morali vršiti izvoljeni odbori, se mora smatrati za odgovorno in tudi vedeti je treba, kakšno je to delo.
Vsakdanje naloge odbornikov bilo v tovarni, obratu ali na sestankih in sejah ter v poslovanju same podružnice zahtevajo, da delavci in nameščenci predno izberejo nove odbornike, dobro, presodijo njihove sposobnosti. Za fines nameravam pokazati predvsem na tiste najvažnejše naloge, ki jih bodo morali vršiti podružnični odbori.
Mnogi člani grešijo tudi v tem, da ne pustijo do razvoja novih kadrov.
Prvič se nekateri silno branijo pritegniti mladino na odgovorna mesta v odbore. Tukaj moram pripomniti predvsem, da je po eni strani premalo zaupanja, po drugi pa premalo brige, da bi se resne, ukaželjne mladince uvedlo v delo. Ne nalaga se jim raznih nalog, katere bi po nekaterih izkušnjah že dobro vršili. Te napake, ki so vidne v mnogih primerih v podružnicah, se pri izbiri novih odborov ne smejo ponoviti.
Istotako velja to tudii za nase delavske žene, ki niso bile v odborih dovoljno zastopane, kar se je pokazalo tudi na našem prvem kongresu. Odrivanje, da niso sposobne itd., je samo izgovor. Kako pa naj se usposobijo, če ne pri delu, kjer
Vsak dan beremo v našem tisku, kako rudarji, tekstilci, kovinarji in drugi delavci pozivajo na tekmovanje svoje tovariše iz vse Jugoslavije. V vseh teh tekmovalnih načrtih je predvideno, da se po objavljenih končnih rezultatih pohvalijo tisti, ki so se pri delu najbolj izkazali, a izumitelji in udarniki se tudi nagradijo.
Da bomo takrat, ko bomo odločali o nagradah udarnikom in izumiteljem, lahko kar najpravilnejše postopali, moramo vedeti, kdo se lahko in do kdaj se lahko smatra za udarnika ter moramo že vnaprej določiti pravilne delovne norme, katere bodo merilo udamištva v času tekmovanja.
Za udarnika se lahko proglasi tisti tovariš ali tovarišica, ki najmanj tri mesece od začetka tekmovanja stalno presega delovno normo in proizvodne naloge. To mora doseči v svojem delovnem času brez škode za kvaliteto blaga, katero proizvaja. Poleg povečane kvantitete blaga, mora udarnik dajati tudi kar najbolj kvalitetno blago.
Tisti, ki v teku treh mesecev ne obdpži norme (naj bi bila ta v tem času spremenjena ali ne) se ne more več smatrati za udarnika. Torej, udarnik je lahko tisti, ki stalno in postopno gre naprej k povečanju proizvodnje in izboljšanju. kvalitete blaga, katero proizvaja, a s svojo delovno disciplino mora biti vzor vsem ostalim. Nikoli ne sme zamuditi, niti preje zapustiti dela brez predhodnega dovoljenja vodje obrata.
KDO PROGLAŠA UDARNIKE
Udarnike proglaša uprava podjetja na pismeni predlog sindikalne podružnice. V pismu, s katerim uprava podružnice predlaga udarnike, mora točno naznačiti: 1. koliko je prekoračena norma in 2. zakaj naj se delavec proglasi za udarnika.
V sporazumu s podružnično upravo, izda uprava podjetja na vidnem mestu objavo, s katero se proglašajo udarniki, v tej objavi so točna imena udarnikov in navedba, zakaj so proglašeni za udarnike.
Poleg tega, da se delavce proglasi za udarnike, jih je treba zaradi požrtvovalnega dela in pokazanih uspehov tudi nagraditi. Njihova imena in slike naj se objavljajo na vidnih mestih za primer ostalim. Kadar se deli blago, obutev, živila itd. morajo v prvi vrsti dobiti udarniki.
Prav tako marljivo in požrtvovalno kot delajo pri svojem poslu, morajo udarniki Sodelovati tudi v ostalem družbenem delu.
bodo šele spoznale vse naloge podružničnih odborov in naloge strokovnih organizacij.
Še nekaj se ne sme zdaj ponoviti. Pri izbiri 'ne smerno izbrati po večini nameščencev, ampak čim več naprednih, razvoja obetajočih delavcev, mladincev in žena. Ne sme se dogajati, da so poslani na konferenco vedno eni in isti ljudje.
Nameščenci naj v podružničnem poslovanju pomagajo predvsem urediti administrativno poslovanje, ki je še zelo neizpopolnjeno in zaradi tega zamudno.
Hvaležno nalogo imajo pri ureditvi podružničnih kartotek, vknjiženju in pomoči blagajniku, da hitreje posluje.
Občni zbori morajo pokazati, da smo se v tem času že nekaj naučili, in da moramo stremeti za tem, da vse izkušnje uporabimo ter usposobimo naše sindikalne organizacije za naloge, ki jih morajo v bodočnosti izvršiti.
Opustil bom obrazlaganje administrativnega poslovanja podružnice in pokazal predvsem na ekonomsko politične naloge, ki jih morajo imeti pred očmi podružnični odborniki. Treba si je biti na jasnem, da so se izvršile v zadnjih 4 letih pri nas velike spremembe. Zato so tudi naloge sindikatov pri nas mnogo drugačne kot so bile za časa predapril-ske Jugoslavije. Preje smo delavci bili stalno v borbi proti podjetnikom in kapitalistom za izboljšanje našega položaja in za izboljšanje socialne zakonodaje, ter spoštovanja zakonov o delovnem pravu, ki so jih izigravale takrat obstoječe protiljudske oblasti.
Današnje naloge sindikalnih organizacij so z razvojem, ki smo ga doživeli, v bistvu drugačne od nekdanjih. Sindikati morajo v tem trenutku vršiti eno najvažnejših vlog, v pomoči in prepričevanju vseh delavcev in nameščencev, da je izboljšanje dejanskega položaja v dvigu produkcije in izboljšanju trgovine potom zadrug. Dejanska vrednost zaslužka se bo dvignila samo s tem, da bo za isto plačo možno kupiti več, kar pomeni, da moramo proizvode poceniti. Če bo naš kmet moral drago plačevati industrijske proizvode, tudi svojih ne bo hotel prodajati po nizkih cenah, kar se dejansko tudi danes na trgu občuti.
Torej je naloga strokovnih organizacij vplivati na to, da se proces praktične proizvodnje v teku izdelave izboljša, ker je v mnogočem premalo izpopolnjen. Dalje je treba dvigniti delovno disciplino in prenizke delovne norme, Izpopolniti je treba akordne postavke. Tudi preveč nameščencev v podjetjih podraži režijske stroške in s tem ceno proizvodom.
Storitev v naš/ih tovarnah v večini primerov še ne dosega predvojne proiz-
Udamike je treba izvoliti v sindikalne forume, tarifne komisije, delegacije itd.
NAŠI IZNAJDITELJI
Isti delovni polet in želja, da se porušena domovina čim prej obnovi, ki goni naše udarnike, da dosežejo maksimum v proizvodnji, je napravil iz naših delavcev tudi iznajditelje.
Pomanjkanje raznega orodja, nadomestnih delov in drugega potrebnega materiala posebno ovira razvoj naše gospodarske obnove. Toda naši delavci tekmujejo. Da bi v tem tekmovanju dosegli kar najboljše rezultate, izdelujejo razne dele pri strojih, kateri so se prej nabavljali v inozemstvu, ali pa izpopolnjujejo potrebno orodje.
Iznajditelju morda ni uspelo, da bi v času, ko je izpopolnjeval stroj, prekoračil normo, toda on je izpopolnil ali iznašel novo orbdje, s katerim se doseže stalno zvišanje norme. S svojo iznajdbo je pomagal deset tisočem naših delavcev, da dvignejo proizvodnjo in prekoračijo delovno normo. Zahvaljujoč se njegovemu delu, lahko napreduje proizvodnja posamezne industrijske stroke.
Razumljivo je, da mora iznajditelj prav tako kot udarnik gledati na to, da se bo stalno razvijal, izpopolnjeval svoje iznajdbe in se usposobljal za nove.
ZA PRAVILNO IZKORIŠČEVANJE
IZNAJDB
Zgodilo se je, da se dosedanjim tehničnim odkritjem naših delavcev ni dalo zadosten pomen. Te iznajdbe, čeprav je večina njih bila objavljena v tisku, niso bile v zadostni meri izkoriščene. Ostale so kot last podjetja, v katerem dela izumitelj.
Toda svrha vseh iznajdb je v tem, da pomagajo pri izpopolnjevanju in dvigu naše celotne proizvodnje.
Izum delavcev ene tovarne mora koristiti izboljšanju dela v ostalih podjetjih iste stroke. Izkušnja nas uči, da je treba temu vprašanju posvetiti večjo pažnjo. A da je to v resnici neobhodno potrebno, nam dokazujejo primeri rudarjev in tekstilcev.
EVIDENCA UDARNIKOV
IN IZUMITELJEV
V vsakem podjetju, tovarni in rudniku, vsepovsod, kjer so udarniki, mora podružnična uprava urediti kartoteko, v kateri bo imela vpisane udarnike. Poleg imena udarnika se mora vpisati tudi razlog, zakaj je bil proglašen za udarnika.
vodnje, bilo na celoto zaposlenih, aH na posameznika.
So posamezni primeri, ko nekateri delavci dvigajo produkcijo na predvojno ali celo višjo stopnjo, vendar nas to ne more zadovoljiti, ker se to le ix>samezoo dogaja.
Industrijski in poljedelski proizvodi se bodo pocenili samo takrat, kadar bo proces proizvodnje takšen in tako izpopolnjen, da bodo izdelani z mnogo manjšimi produkcijskimi stroški, kar bo imelo za posledico pocenitev, industrijskih in poljedelskih proizvodov ob isti plači. Naloga sindikalnih organizacij mora biti tudi v tem, da pomagajo organizirati naše zadruge, tako da ne bo šlo blago preko desetih trgovcev do konzu-menta, ampak po čim krajši poti brez številnega posredovanja trgovcev, ki hočejo zaslužiti in se s tem roba podraži. Robo moramo poslati iz tovarne ali od kmeta neposredno zadrugi in takoj nato v roke konzumentu.
Pravilna odmera zaslužka za storjeno delo je ena nalog strokovnih organizacij. Ob dviganju plač in manjši storilnosti morajo naša podjetja propasti ali pa nujno podražiti proizvode. Eno ali drugo — druge poti ni!
Težki milijoni so šli v propast zaradi mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale v naših podjetjih in ki se še dogajajo. Tudi mnogi sindikalni aktivisti so temu krivi vsled svojega, mnogokrat nepravilnega stališča, ko so diktirali upravnikom svoje poglede na vodstvo tovarn in obratov, ki niso bili v skladu s pravilnim gospodarstvom, tem manj pa s položajem, v katerem se danes nahajamo ter v tej stopnji razvoja, ko gospodarstvo še ne prenese mnogih bremen.
Brezvestno razpolagati z materialom, imovino in trošiti denar, ki je last skupnosti, ki mora biti uporabljen v dobro skupnosti, je skrajno nepravilno in člani sindikatov, kateri čutijo v sebi vsaj nekaj odgovornosti, so dolžni dvigniti glas proti nepravilnostim, pa četudi naletijo včasih na trdo borbo, ki jo vodijo sebičneži v svoje sebične namene.
Dobri sindikalisti bodo videli najprvo pred seboj in pred interesi posameznikov naše skupne interese, interese naše ljudske oblasti, naše osvobojene države in šele potem svoje osebne interese, če ne bodo zadosti zavarovani naši skupni interesi, ne bodo zavarovane tudi koristi vsakega posameznika pred brezvestnim izkoriščanjem in špekulanti.
Te cilje mora imeti izvolitev twlrfh dalekovidnih odbornikov, te cilje morajo imeti sestanki, občni zbori podružnic, krajevnih odborov zvez in KMS.
Evidenca udarnikov je neobhodno potrebna, ker se le na ta način lahko utrdi, kadar je nekdo proglašen za udarnika. Tako se ne bo zgodilo, da bi nekdo postal »večni« udarnik, ki bi živel od slave, če bi samo enkrat v življenju uspel, da prekorači normo. Na ta način pa bomo lahko kontrolirali napredovanje v delu udarnikov. Nihče se ne more imenovati udarnik samo zato, ker je včasih pri delu marljivejši od drugih.
Kartoteka, katero bo vodila uprava podružnice o udarnikih, nam bo omogočila, da bomo s pravimi udarniki pravilno postopali ob priliki podeljevanja nagrad, ob priliki pomoči, pri pošiljanju v počitniške domove in okrevališča, šolanju in drugje.
Na isti način moramo voditi evidenco iznajditeljev in njihovih iznajdb. Treba je doseči, da bodo iznajdbe rentabilne, utrditi je treba v procentih, koliko se je z njegovim izumom olajšalo in izboljšalo delo, koliko se je prištedilo na delovnem času, materialu, gorivu ter za koliko se je povečala proizvodnja.
Z vodenjem te kartoteke izumov, bomo lahko postavili vrednost in dosegli pravilno uporabo v dotični stroki, kateri ta iznajdba pripada. V primeri z rentabilnostjo iznajdbe, se bo določila tudi nagrada iznajditelju ter se mu omogočilo nadaljnje izpopolnjevanje.
*
V teku prvomajskega tekmovanja nam je potrebno, da se spoznamo s temi dejstvi, da bomo lahko o doseženih rezultatih dali pravilno oceno. Vsi pričakujemo, da bodo iz tega tekmovanja izšli mnogi udarniki in izumitelji, toda prav tako pričakujejo oni, da se bo njihovo delo pravilno ocenilo.	(Po »Radu«)
že več mesecev se vrši širom po naši državi širokopotezna akcija z zbiranjem denarnih prispevkov in pomoči v naravi za revno deco, ki je v narodno-osvobodilni borbi ali zaradi fašističnega terorja izgubila starše .rednike in domove.
Omenjena akcija je tudi v Sloveniji zavzela silen razmah. Zbiranje se je vršilo potom vseh množičnih organizacij: sindikatov, AFŽ, ZMS, RKS itd.
Da bi se dobil točen pregled in bi se zbiranje kakor tudi razdelitev vršila res sistematično in pravično, je Ministrstvo za soc. politiko LRS sklicalo dne 19. H. 1.1. širše sejo na katero je povabilo zastopnike Glavnega odbora sindikatov AFŽ, ZMS in RKS.
Soglasen sklep te seje je bil, da Ministrstvo za socialno politiko LRS naroči Kra-
S sodelovanjem delavskega razreda v državni oblasti v naši osvobojeni deželi, se je v osnovi spremenil odnos delavcev in nameščencev do proizvodnih sredstev, strojev, orodja in tovarn.
V prvi vrsti — ta sredstva v veliki večini ne proizvajajo več za profite in bogatenje nenasitnin reakcionarnih bogatašev in izkoriščevalcev — sodelavcev fašizma — ampak za potrebe ljudstva in delavskega razreda. Ta osnovna sprememba je ustvarila nov odnos delavcev do strojev in tovarn. Zaveden delavec danes čuti, da je preko države, preko skupnosti gospodar svoje tovarne, svojega stroja, svojega dela, da on skupno z vsem delovnim ljudstvom neposredno pridobiva s tem, kar s pomočjo svojih strojev proizvaja in da so ti stroji njegovo orožje v borbi za izgradnjo novega življenja. Zato je povsem naraven in razumljiv delovni polet in ustvarjanje razredno zavedne večine delavskega razreda pri usposobijanju naših poškodovanih in onesposobljenih tovarn ter pri prej zavrženih in neuporabnih strojih.
Prav gotovo ni pri nas večje tovarne ali delavnice, kjer delavci ne bi spravili v obrat zarjavelih in starih strojev. Električne centrale, stroji, avtomobili in konstrukcije se obnavljajo z največjimi napori naših zavednih najboljših delavcev in udarnikov.
Med tem ko se na eni strani vlagajo maksimalni napori za usposobitev strojev ter za usposobitev in dviganje naših tovarn in delavnic, se pa na drugi strani premalo pazi na stroje in tovarne. Imamo primere naravnost brezdušnega odnosa posameznih delavcev do državnega imetja, imetja delavskega razreda — do naših tovarn in strojev. Neodgovornost in nemarnost nekaterih ljudi do teh vprašanj se že nagiba k škodljivosti in izdaji interesov delavskega razreda. Nekaterim ne-, zavednim delavcem je popolnoma vseeno, v kakšnem stanju se nahaja njegovo podjetje in njegov stroj.
Do kakšne velike škode in velikih žrtev za našo že itak porušeno in težko poškodovano industrijo lahko privede tak nemaren odnos posameznih delavcev do svojih proizvodnih sredstev, lahko vsakdo od nas presodi.
To je znak, da posamezni delavci niso razumeli, kako velike važnosti je čuvanje, ohranitev in izpopolnjen je naših strojev in podjetij za njih same in za delavski razred kot celoto. Ponekod se stroji ne čistijo in ne urejajo dolgo časa in se zaradi tega kvarijo. Nekateri delavci strojev ne mažejo, obenem pa imamo primere, da drugi razsipajo z oljem in ga ne štedijo. So šoferji, ki v kratkem času vsled nepazljivosti in nespametnega ravnanja uničijo težko popravljene in sestavljene kamione in avtomobile. Prav tako se upro-paščajo in poškodujejo novi, komaj dobljeni kamioni. Ce se kak del izgubi ali razbije, se tega ne popravlja in nadomešča, ampak se vozi dalje, dokler gre.
Mnogo je drobnih vsakodnevnih primerov po naših tovarnah, podjetjih in delavnicah. Ne izkoriščajo se povsod dovolj racionalno sirovine, kar je zlasti važno pri usnju, tekstilijah in kovinah.
Blago se dostikrat ne vzkladišči pravilno in se zato pokvari. Drugje se spet za-metavajo odpadki, ki bi se lahko še uporabili ali se na odpadke ne polaga pažnje, da bi se ponovno predelali in uporabili
Naša tekstilna Industrija Je dokaj uspešno obnovljena. Tekstilne tovarne sodelujejo v tekmovanju in so doslej dale že pomenljive rezultate. Svoje naloge bi lahko še boljše izvršile, če jih okupator ne bi poškodoval ali zločinsko izkoriščaj in če bi takoj po osvoboditvi bilo dovolj sirovin. Sele kasneje, ko smo dobili sirovine iz Sovjetske zveze in od UNRRA-e, je bila dana možnost, da je naša industrija začela intenzivnejše delati. Toda naša industrija še danes nima tako velikih zalog, da bi se nam ne bilo treba truditi, da bi ji za čim daljši čas zagotovili potrebne sirovine. To bomo napravili na ta način, če izikoristbno tudi vse naše lastne možnosti. Poleg lana, konoplje in domače volne imamo še znatne količine tekstilnih odpadkov — krp, katere naša industrija lahko zelo dobro izkoristi. Z uporabo domačih sirovin in krp prihranimo pri naših plačilnih bilancah v inozemstvu in si zmanjšamo potrošnjo kvalitetnih sirovin, tistih sirovin, katere uvažamo in jih ne moremo dobiti v neomejenih količinah.
Zaradi koristi, katero Imajo tekstilni odpadki v naši industriji, se pripravlja
jevnim ljudskim odborom, naj izvrže točen popis do sedaj zbranih prispevkov s točnimi podatki, koliko se je že razdelilo in koliko sredstev je eventuelno še na razpolago. Ta poročila naj se potem odpošljejo preko okrajev in okrožij na Ministrstvo za soc. politiko. Za izvedbo tega so odgovorni Krajevni ljudski odbori, ki bodo v to svrho prejeli od Ministrstva za socialno politiko tudi posebno okrožnico z tozadevnimi točnimi navodili.
Z ozirom na to pozivamo naše tovariše ln tovarišice v podružničnih odborih, da pri omenjenem popisu priskočijo našim Krajevnim ljudskim odborom v pomoč, kjer koli bo to potreba. Od njih bodo dobili tudi vsa potrebna navodila.
Tisoči in tisoči kilovatov električne energije se porabijo po nepotrebnem. Zaradi nezadostnega izkoriščanja nekaterih strojev, zaradi nemarnosti in brezbrižnosti posameznih delavcev in nameščencev nastajajo, kadar se vse skupaj sešteje, velike izgube za vse ljudstvo, a v prvi vrsti za delavski razred. Naše narodno gospodarstvo ima zaradi takih primerov milijonske izgube.
V	naših podjetjih je treba takemu stanju in takemu odnosu posameznikov do proizvodnih sredstev, sirovin in proizvodov najenergičneje napraviti konec. Danes je vse to naše, ljudsko, delavsko, zato se moramo v svoji hiši obnašati in s svojim imetjem upravljati kot pametni in dobri gospodarji. Večina delavskega razreda se tega zaveda, a one, ki tega ne vedo in posameznike, ki tega nočejo vedeti, je treba o teni poučiti.
V	sindikatih imamo komisije za borbo proti špekulaciji in sabotaži, katere moramo znati pravilno izkoristiti in v celoti zaposliti. Če je nekdo na delu dosledno nemaren, če slabo dela, kvari in ne pazi na stroje in če noče popraviti svojih napak, potem moramo njegovo delo najstrožje obsoditi, kajti od takega dela ima ljudstvo več škode kot koristi.
Sindikalne organizacije morajo z druge strani napraviti mnogo več na kulturno-prosvetnem polju in. na dviganju razredne zavesti dela vsakega razreda, kajti ta vprašanja se bodo lahko obravnavala in pojasnjevala tudi na kulturno prosvetnih sestankih. Kolikor višja bo razredna zavest, toliko pravilnejši bo odnos delavcev in nameščencev do svojih podjetij. Na delovnih sestankih v tovarnah se bo prav tako preko skupnih diskusij ter skupnih dogovorov in odlokov odpravilo dosedanje pomanjkljivosti in izboljšalo stanje v podjetjih.
Ministrstvo za industrijo pri NV Slovenije je že izdalo okrožnice upravam podjetij, v katerih odreja, da se uvede največja pažnja in kontrola nad podjetji. Pri tem delu morajo upravam največ pomagati sindikalne organizacije, ker to je skupna korist in skupna naloga. Delavci sami morajo preko sindikalnih organizacij organizirati očuvanje podjetij pred požari in vsemi nesrečami, jih kontrolirati in odstraniti iz svoje srede posameznike, ki imajo do teh vprašanj malomaren odnos in ki s svojim nemarnim delom lahko povzročijo nesreče, poškodujejo stroje, blago, konstrukcije ali povzročijo celo požar v podjetju. Sindikalne podružnice v podjetjih se morajo sploh brigati o vseh tako velikih kot majhnih tehničnih, administrativnih in organizacijskih problemih v svojih podjetjih. V tem morajo biti glavna opora naše ljudske oblasti in uprave, katere so te oblasti postavile. Samo s takim delom, s stalnim izpopolnjevanjem proizvodnje in povečanjem kapacitete naših podjetij, s stalno skrbjo za stroje, za delo in čistočo podjetja, za dobro organizacijo in pravilno poslovanje v podjetjih, za harmonijo v delu in z izogibanjem ter reševanjem vseh nesporazumov, bodo naši delavci in nameščenci povečali proizvodnjo. S tem bodo ustvarili pogoje za realno povišanje plač, za odstranitev bede in pomanjkanja, katere so nam prinesli okupatorji in kapitalistično ropanje, ustvarili bodo pogoje boljšega življenja vsemu delovnemu ljudstvu, a v prvi vrsti delavskemu razredu.
velika akcija z a zbiranje tekstilnih odpadkov. Lansko leto taka akcija ni podprla pri delu samo naše industrije, ampak je tudi pomagala, da so delovne množice dobile potrebne tekstilne proizvode. Take rezultate bo imela tudi ta kampanja, če si zastavimo, da mora po. polnoma uspeti. Najbolj lahko vidimo, kakšnega pomena je zbiranje krp, če se spomnimo, da imamo danes svobodno prodajo gumastih podplatov, kar je omogočeno z izvedbo akcije za zbiranje stare gume, ki se je vršila koncem lanskega leta. Uspeh kampanje za zbiranje krp bo omogočil tudi izboljšanje v preskrbi vasi, kar bo vplivalo na povečani dovoz življenjskih potrebščin v mesta in na znižanje cen.
Sindikalne organizacije se morajo skupno z ostalimi organizacijami obvezati, da bodo to akcijo najaktivnejše izvedle.
Delovne ekipe, katere odhajajo v vasi, lahko poleg svojega ostalega dela opravijo tudi akcijo za zbiranje krp, kajti zlasti na vasi jih ležijo velike količine.
To akcijo je treba popularizirati preko javnih predavanj, preko radijskih oddaj, tiska, stenskih časopisov, parol itd.
To delo se mora organizirati načrtno, a ne tako kot se je prej delalo razdrobljeno, slabo brez sisetma in brez discipline. Akcija mora zajeti vso deželo.
Da se bo akcija lahko uspešno izvedla, se je treba držati navodil, katere bo v kratkem izdalo Državno podjetje za promet z odpadki, kajti eden glavnih razlogov, zaradi česar prejšnje akcije niso popolnoma uspele, je bil v tem, ker so vse organizacije delale odtrgano, ne da bi spremljale in se držale navodil, katera so izda. jana v cilju, da se delo bolje organizira.
Krajevni medstrokovnl svet v Celju sporoča vsem podružnicam ESZDNS v okrožju Celje, ki so Izven območja KMS, da ni potrebno pošiljati mesečnih poročil, zapisnikov sej in članskih zborovanj na naše tajništvo KMS, temveč naj iste dostavljajo tistim KMS, katerim so priključene.
Tone Dolinšek
Udarnike in iznajditelje moramo pravilno oceniti
Priskočimo na pomoč ljudskim odborom!
Pomagajmo naši tekstilni Industriji:
Pripravimo se na akcijo za zbiranje krp!
Obnavljamo, gradimo, ustvarjamo *..
MllllillBlllllllllllllllllllillllllllllllllllHIIIIIIIIIllllliMlIllIllllllllllllllHlimilllllillllllllllliilllMIllllBIIUIIIlllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Celjske tovarne v tekmovanju
V senci razvalin celjskega gradu, med tovarniškimi zidovi industrijskega mesta v Savinjski dolini je vstalo novo žvljenje. Kot daven spomin preteklosti stoje razvaline gradu celjskih grofov in nemo zasledujejo razvoj življenja v dolini pod seboj-Zrušili so se zidovi mogočnega gradu, v katerem so živeli grofje — zatiralci preprostega ljudstva, ki jim je delalo in bilo podložno dolga stoletja- Mogočen grad je propadel, spomin na njega so le še visoke razvaline, a ljudstvo je ostalo, živelo dalje in zidallo s svojimi rokami delavnice, jih večalo ter spreminjalo v tovarne, ki so postale namesto gradu nov simbol zatiranja tistih, ki so v njih delali in ustvarjali. Te tovarne so bile zlata jama, ki so prinašale ■ogromne dobičke redkim priviligirancem-obenem so bile prekletstvo delavcem, ki so jih postavili in ki so prihajali dan za dnem, noč za nočjo k orodju in strojem, katerim so dajali svoje sile, zdravje in moči. Tovarne- ki so jim bile tuje, delo v njih, ki jiim je bilo trpljenje, jim je vračalo namesto zdravih — pohabljene ude, namesto zdravja bolezni in izčrpanost, namesto kruha na stara leta jim je kazala cesto- po kateri so stopali tisoči odpuščenih delavcev, ki so pustili mladost, sile in moči v tovarni, a lastnikom istih tovarn ni bila mar njihova usoda.
Grad je gledal to živi jeni e in čakal- kdaj bo ponosne tovarne v rokah izkoriščevalcev zadela njegova usoda, kdaj se bo spremenilo življenje tisočev, kdaj se bodo rr jasnili mrki obrazi delavcev, ki so se večkrat skušati otresti verig suženjstva in si priboriti najosnovnejše pravice, a vedno so jim ti> preprečila vladajoči mogočneži.
Nato so prišli avioni, padale so bombe, granate, partizanski odredi so ob pomoči svojega ljudstva ustvarjali nov čas. Delovno ljudstvo se je borilo in si priborilo svoje pravice, svobodo in svoje tovarne-Ker so končno hoteli dobiti to, kar jim je pripadalo od nekdaj, ker so hoteli vzeti sarmo trud svojega dela, delavci niso štedili naporov in krvi. saj so vedeli, da vse to prinaša novo življenje v tovarniške prostore.
Zdaj so se zjasnili njihovi obrazi, a roke niso popustile, niso prenehale streči strojem- ki izdelujejo vsemu ljudstvu prepotrebne predmete. Zdaj vedo, da je treba obdržati to, kar je priborjenega. Zato morajo biti te tovarne čim pre; obnovljene, čim prej morajo kar največ proizvajati. »Delati moramo več, kot smo delli prej. mnogo več, ker delamo zase,« to je parola vseh naših delavcev in po njej se ravnajo v celjskih tovarnah.
»Tekmujemo« — to besedo bi lahko napisali delavti in delavke — a ni potrebno. Dovolj jasno govore o tem bale izgotovljenega blaga v tovarnah
nMetka“ In v Bergmanovi
tovarni
Tovarišica Kristanšek Ana
a tudi obrazi delavcev In delavk, odstotki o dvigu proizvodnje v mapi tovariša, ki zasleduje in izračunva proizvodnjo v času. tekmovanja in končno pojasni slehernemu obiskovalcu tovarne tudi Sten-čas. da je tovarna »Metka« na pobudo mariborske predilnice in tkalnice z vsemi tekstilnimi tovarnami v tekmovanju; najbolj srdito, a tovariško borbo za prvenstvo pa vodi z nekoliko večjo tovarno iste vrste na drugi strani ceste — z Bergmanovo tovarno. »Mislim, da bomo zmagali mi,« pravi vratar. »Nobenega dvoma ni o tem,« zagotavlja predsednik sindikalne podružnice. »Bomo že gledale, da jih pustimo zadaj,« zagotovijo končno tudi delavke-mladinke, od katerih v veliki meri zavisi proizvodnja in ka bi od vseh zaposlenih najrajši videle, da bi pripadla zmaga »Metki«.
V tkalnici, predilnici in ostalih oddelkih so dosegle vse tovarišice velike uspehe. Proizvodnjo so dvignile za celih 12 odstotkov nad predvojno, samo v času tekmovanja v januarju za 7.6 in in v februarju se za 1-5 odstotkov. Vsa dekleta imajo trden namen te odstotke še zvišati; prav tako tudi število okrašenih strojev. Okrasile so namreč do zdaj vse one stroje, pru. katerih delajo najboljše delavke, ki so dosegle naj. večje uspehe pri delu. Kot zelene oaze se v ropotajoči tkalnici odražajo stroji Kri-stanškove Ane, Valantove Milke, Tamse-jeve Fani, Medvedove Štefke. Knezove Anice in Prežljeve Milice.
»Kako so tekli danes stroji, so se nitke trgale, je šlo veliko časa z izgubi ali je bila izrabljena sehema minuta? Kako je z odstotki v mapi tovariša, ki izračunava končanem delu mladink in SKO J-evk. ki so doma in v tovarni ter pri političnem delu najboljše prijateljice, a pri delu in &tro. jih tekmovalke, od katerih vsaka hoče narediti največ, da bodo skupno odnesle zmago v tekmi s tovarišicami v sosednji tovarni. Na trg gre vedno več in več bla-
Tovarišica Tomše Fani
ga, kajti sirovin. ki so glavni pogoj uspeš-neg tekmovanja, je v skladišču »Metke« dovolj.
»Zmaga bi bila brez dvoma naša, če bi lahko dosegle tovarišico Kristanškov o Anico. Približale smo se ji že malo, a doseči jo — to nam je nemogoče — in še v šestih urah poseka nas. ki delamo polnih osem ur«- Tako pravijo dekleta in če bi ne bilo tekmovanja, bi že davno idnehale s poskusi, da bi jo dosegli. A zdaj .... se trudijo še naprej.
Tovarišica Kristanšek Anica je namreč najboljša delavka v tovmi- K>t tkalka js na svojem stroju dosegla 88 odstotkov koristnega učinka ter prehitela povprečne tovarišice, ki so sicer tudi dvignile glede na predvojno delo celotno delo za 12 odstotkov, prehitela jih je za 26 odstotkov, a Va-lantovo Milko in Tamšejevo Fani, ki sta se ji precej približali, za 12 odstotkov.
Pri tem velikem uspehu pa moramo računati še z dejstvom, da je tovarišica dosegla tako visok odstotek koristnega učinka v šestih urah in ne v normalnem času, kajti tovarišica Kristanškova je bolna na pljučih in dela dve uri manj kot, ostale delavka
Ko se bo vrnila zdrava iz okrevališča, kamor jo bo poslal zdaj sindikat in bo delala kot ostale tovarišice, tedaj bo lahko s svojo spretnostjo dosegla 95 odstotkov.
A v času, ko bo na oddihu, se proizvodnja ne bo prav nič znižala. Tovarišica Knez Milka, ki je odgovorna za mladino, pojasnjuje, da je sklep vseh tovarišic, da bodo delale čez ure, zaslužek poslale bolni tovarišici, a bale blaga bodo nove stopnice do zmage v tekmovanju.
Vprašala sem tovarišico Krietanškovo, kako je mogoče, da je dosegla tako lepe uspehe in napravi toliko več od ostalih tovarišic, ki imajo prav tako veliko voljo do dela.
Preprosto je pojasnila, da mora biti stroj v redu, material dober in tkalka na mestu-
»Predvsem pa ji prinaša velike uspehe velika spretnost pri zamenjavi volkov, nobena od nas ni tako urna pri tem delu. zato tudi nima nobena tako visokega odstotka,« pripomne tovarišica Tamšejeva, ki je dosegla na strojih 76 odstotkov koristnega učinka Pred štirimi leti je zamenjala stroj za puško, a zdaj se je vrnila nazaj v tovarno k svojemu delu in vodi ostro tekmo s tovarišico Valantovo, ki je dosegla isti odstotek.
Prav tako pridne kot tkalke so tudi tovarišice v vseh ostalih oddelkih, o tem so si tkalke edine in pravilno cenijo njihovo požrtvovalno delo, od katerega zavisi ves potek proizvodnje v tkalnici.
Največ zadovoljstva in veselja pa zbujajo pri vseh »Metkinih« delavcih in delavkah priprave, ki jih vrši predsednik sindikata. Vodi namreč izpraznevanje. in čiščenje skladišča, kamor bodo namestili pre. ditne stroje in tako zelo povečali predilnico. Povečana predilnica bo dajala namreč toliko materiala, da bodo lahko delali tudi v tkalnici v dveh izmenah- »No takrat bodo videli pri Bergmanu...«
Vneta tekmovalka v tkalnici
A v sosednji tovarni nimajo strahiu. Popolnoma mimo mi je zagotovil tovariš, ki vodi račune o stanju proizvodnje v času tekmovanja, da ni nobenega dvoma, da se jim ne bi posrečilo prehiteti »Metke«.
»Malo bomo pohiteli, blaga ne bo preveč, mi pa tudj nočemo bita zadnji, takrat ko bodo tekstilne tovarne polagale račune.«
Tako govore delavci in delavke, med katerimi je najbolša tovarišica Imenškova, ki dela že 13 let v tovarni. Kot vse najboljše tkalke je tudi ona desegla velik uspeh., ker se trudi, da ne izgubi niti minute dragocenega časa. Ne samo gn dan. mfisec za mesecem — vedno enako skrbno, urno in opravlja svoje delo.
Odkar tovarna tekmuje, so delavci dosegli že lepe uspehe. Trudili so se predvsem, da spravijo v pogon čim več statev.
V	dobi tekmovanja se je število statev zvišalo za 10 odstotkov, število zaposlenih delavcev za 2 odstotka, a proizvodnja v tkalnici je presegla deceinbrsko za 38 odstotkov. Te številke so v prvi polovici februarja ponovno zvišali — statve, ki so v pogonu še za 10, število zaposlenega delavstva še za 2, a proizvodnjo za 12 odstotkov. Vsi ostali oddelki vrše skoraj z istim številom delavstva vsa pripravljalna in dovršilna dela pri zelo zvišani proizvodnji. Samo v barvarni napravijo v istem delovnem času 50 odstotkov več kot so naredili v času pred tekmovanjem.
Poleg tega so se vsi delavci udeležili prostovoljnega nedeljskega dela, a zaslužek so prav tako kot tovariši in tovarišice pri. »Metki« poklonili Komunistični partiji.
Vsi delavci in uslužbenci priznavajo prav tako kot visok odstotek proizvodnje, da je to zdravo, tovariško tekmovanje dalo novega poleta in zagona njihovemu delu, da jih je tekmovanje približalo cilju, ki ga imajo pred seboj vse tovarne — dvigu proizvodnje na maksimum.
Tekmovanje je povzročilo velik porast proizvodnje tudi v celjskih kovinskih tovarnah, ki se morajo boriti z večjimi tež-kočami kot tekstilne tovarne, kajti pred nje se postavlja problem sirovin, ki jih te tovarne še nimajo dovolj na razpolago.
V	takih primerih si pomagajo na različne načine in dvigajo proizvodnjo vsaj v po-samenzih oddelkih, kjer jim to dopuščajo možnosti.
Tako so nam že pisali
Iz Cinkarne in metalne
da so dvignili v času tekmovanja z valjamo v Slovenski Bistrici, proizvodnjo v lastni valjarni za 74.8 odstotkov, a Slovenska Bistrica za 72 odstotkov. A ne samo v valjarni, tudi v ostalih oddelkih so dvignili proizvodnjo, kolikor so jim le dopuščale sirovine, ki jih dobivajo iz Mežice.
V cinkarni ne tope samo rude, da bi izdelovali pločevino, ampak izdelujejo kot stranski proizvod žvepleno kislino, v zadnjem času pa so dvignili zlasti proizvodnjo galice, ki je našim kmetom neobhodno potrebna pr iobdelovanju vinogradov, že vso zimo jo izdelujejo in ko bo prišel čas škropljenja, bo pošiljala cinkarna v naše gorice dovolj galice, ki bo očuvala trte pred pero-nosporo — boleznijo, ki je v času okupacije, ko galice ni bilo mogoče dobiti, močno razsajala po vinogradih.
S pospešenim tempom poteka delo tudi
v Westnovl tovarni
čeprav se v tej tovarni zaradi pomanjkanja sirovin še ne dela tako kot je delala v predvojni dobi, ko so njene izdelke izvažali v različne evropske države, a tudi preko morja v Indijo in celo Ameriko. Ker je edina tovarna za emajlirano posodo na Balkanu stremi za tem, da zadovolji potrebe v vseh federalnih ljudskih republikah.
V	skladišču so zloženi ogromni kupi emajlirane posode, ki so jih izdelali delavci iz navadne železne pločevine, ki jo dobavljajo VVestnovi tovarni Jesenice. Postopek pri izdelavi posode je postopen. Velik valj na prvem stroju da ravni pločevini prvo valjasto obliko — nato gredo posode iz stroja v stroj, vsak jih zožuje in izpopolnuje obliko, a podrobnosti in bolj komplicirane oblike Izdelajo in izpopolnijo stroji, ki jih uravnajo delavci. Spretna delavka obrezuje na stroju robove pri velikih skledah, delavec oblikuje čutarice na način, ki ga uporablja v Evropi edino Westnova tovarna. Na tekočem traku se pomikajo potem vse te posode skozi žarilno peč, kajti vsaka posoda se mora predno pride iz enega stroja v drugega, omehčati.
Vsi odrezki in ostanki, ki nastanejo pri oblikovanju loncev, lončkov, skled, škode, lic in drugih predmetov, gredo v oddelek, kjer na malih strojih izdelujejo delavke ročaje in ročke. Najboljši delavec v tem oddelku je tov. žibraj Jože, ki je iniciativno izpopolnil že precej strojev. Z električnim varjenjem pritrjujejo ročke na posodo še predno jih emajlirajo. Za to delo morajo biti delavci še prav posebno izurjeni. Pri treh lesenih pregrajah stoje tov. Novak, Bincelj in Turnšek. Tako spretno obračajo in vrte posodo, ki so jo vzeli iz emajla, da se porazdeli popolnoma enakomerno po vsej površini. Ko pridejo prvič emajlirane posode iz peči, so črne barve, ponovno emajliranje, ki se vrši na isti način, le da je emajl to pot drugačne barve, da posodam končno barvo -— rdečo, zeleno, modro.
Vsak dan pripeljejo velike tovorne vagone po tračnicah, ki so speljane v skladišče, kjer natovairjajo pretežno posodo, za bolnice in vojsko Pa tudi železne postelje, za urade cevi za centralno kurjavo — to je proizvode, ki jih poleg glavnega izdelka izgotavljajo v tovarni.
Zagorski rudarji
pomagajo vasem
Na Gorenjskem leži vasica Mošnje, ki jo je okupator v času svojega nečloveškega divjanja popolnoma uničil in požgal. Prebivalstvo v tej vasi živi v veliki revščini in pomanjkanju.
Po osvoboditvi so začeli vaščani takoj obnavljati porušene domove. Ustanovili so obnovitveno zadrugo, ki si je zadala nalogo, da zbere potrebna sredstva za čim prejšnjo obnovo cele vasi.
Obnovitvena zadruga se je v svoji potrebi obrnila na sindikalno podružnico rudarjev v Zagorju s prošnjo, da bi rudarji prispevali za obnovo porušene vasi Mošnje denarno pomoč iz fonda prostovoljnih nadur. Zagorski rudarji se zavedajo težkih žrtev, ki so jih doprinašali naši kmetje na Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem in Štajerskem v času narodno osvobodilne borbe in smatrajo za svojo dolžnost, da jim danes priskočijo na pomoč ter se jim tako vsaj malo oddolžijo za njihovo požrtvovalnost v času težkih borb, zato so sklenili, da poklonijo , obnovitveni zadrugi v Mošnjah
30.000	din. S tem zneskom bo vasici za prvo silo pomagano. Zagorski rudarji ji želijo gri obnovi kar najlepše uspehe,
r mariborskih železniških delavnicah bo kmalu vse obnovljeno
Vse, kar je porušila vojna vihra, zdaj pridne delavske roke obnavljajo
in dopolnujejo
f9Zdai izdelujemo
ikaiske čolničke sami!*4
Tako so mi povedati v tovarni sanitetnega materiala Kocjančič na Viru pri Domžalah delavci, ko sem obiskala njihovo tovarno-
Mizar, tovariš Zidarič Anton, je sam pripovedoval:
»Ni bilo rezerve čolničkov, ne zob, ki bi jih vztavljali namesto obrabljenih. Že od začetka vojne nismo ničesar več dobili iz Češkoslovaške, od koder smo poprej vedno dobavljali potrebne dele strojev. Ko sem po osvoboditvi spet začel s svojim delom v tovarni, je grozila nevarnost, da vse delo zastane zaradi tega. Stari čolnički so se v nekaj letih obrabili. Vedel sem, da je pri tem delu potrebna najbolj precizna izdelava, važna je že desetinka milimetra, da čolnički lahko gladilo tečejo. Dolgo sem mislil, kako bi pomagal iz te zagate. Poskusil sem in posrečilo se mi je. Do zdaj sem jih že sam izdelal kakih 40. Seveda mi gre delo počasi izpod'rok, ker moram vse izdelati na roko. Če bi imel stroj za to, me ne bi prav nič skrbelo.«
Delavci cementne
Jugoslavije,
se glasi poziv delavcev tovarne cementa v Podsusedu na prvomjsko tekmovanje vsem delavcem cementne industrije v Jugoslaviji,
Delavci cementne tovarne »Croatia« v Podsusedu blizu Zagreba se dobro zavedajo, kaj pomeni danes, ko je naša prva in glavna naloga delo za obnovo, cement, ki je ogromne važnosti prav v obnovi- Tovarna v Podsusedu je ena naj večjih čeme tnih tovarn v Jugoslaviji in bo te dni, po dveh letih zastoja, začela spet obratovati. Glavni vzrok tega zastoja tovarne je bilo pomanjkanje premoga za žganje cementa, saj je potrošnja premoga v tej industriji res velika. Zdaj je uprava rudnika Raše v Istri obljubila redno dostavljanje premoga cementarni, ki bo tako lahko začela spet obratovati.
Takoij po osvoboditvi so izboljšali delovne pogoje in povečali kapaciteto. Zdaj dokončujejo velik silos, ki bo lahko shranil 500 vagonov izgotovjenega cementa Če se bo pokazala potreba, bodo zgraditi še dva silosa. Danes bo lahko tvornica »Croatia«. proizvajala 20 do 25 odstotkov več cementa, kakor ga je proizvajala v bivši Jugoslaviji- Ta novi silos bo omogočil, da bo lahko cement dovoli dolgo od-ležail, kar je posebno vazno za kakovost cementa- Prav tako je izgotovljena dvorana, v kateri bodo lahko vskladiščiti za 70% večjo količino klinkerja. Vskladišče-nje izgotovljenega cementa je z izgradnjo omenjenega silosa povišano za 125%.
Prav tako' je izboljšana možnost sušenja premoga. Premog, ki je potrebne pri proizvodnji cementa, so lahko do zdaj sušili samo s pomočjo oreškaetega premoga, dočim ga zdaj lahko sušijo s premogovim prahom. Pri tem lahko pripomnimo, da je premogov prah odpadni produkt v pre-mogokopu, ki ga druge industrije ne morejo uporabljati. Iz tega je lahko razumljivo, kako velike važnosti je to izboljšanje. zaradi česar je dnevno prihranjenega piol vagona potrebnega premoga-
Tovariš Zidarič izdeluje danes sam tudi različne dele pri strojih, modele za vlivanje železnih delov in še marsikaj koristnega. Moči in iznajdljivosti mu ne manjka.
Vprašala sem ga, kaj ima še v načrta za v bodoče.
»O. meni dela res ne bo nikoli zmanjkalo- Prav v tkalnici z gazo me čaka še polno dela. Tam manjka še nešteto lesenih delov pri strojih, ki zato še stoje.«
V tkalnici z povoj-e je proizvodnja že dosegla predvojno. 72 delavcev in delavk je zaposlenih v tej tovarni. Večinoma so ženske. Med njimi je tudi tovarišica-par-tizanka, ki dela v tovarni šele 2 meseca pa je z delom že prekosila nekatere stare delavke.
Lepo je gledati posebno delavke v pa-kovalnici, ki so vse bele, ob velikih kupih vate in ob še večjih kupih zavitkov-
Delavci iz tovarne Kocjančič so zelo ponosni na svojega najboljšega tovariša Zidariča, saj je zaradi njegove spretnosti in iznajdljivosti omogočeno tovarni redno in neprekinjeno obratovanje.
industrije
tekmujte % nami!
Tovarna dobiva potrebno električno energijo iz glavnega voda Zagreb-Karlo-vac v napetosti 30.000 W. Ves tok se zbira v posebni transformatorski postaji same tovarne.
Takoj po osvoboditvi so v tovarni začeli proizvajati žgano sadro, za katero je bilo posebno veliko pomanjkanje v bolnišnicah za sanitetne svrhe. V začetku so proizvajali sadro samo v laboratorijih, kmalu pa so začeli z delom v večjem Obsega in zdaj proizvajajo za desetkrat več sadre kakor prej. Medtem se je ob vedno večji potrošnji mavca pokazala potreba za zgraditev nove in večje tvomice mavca, v kateri bo možno povečati proizvodnjo.
Prej je bil v tovarni cementa »Croatia« v glavnem zastopan inozemski kapital-Zato je jasno; da se njegovi lastniki niso dosti brigali za delavce, temveč so stremeli za tem, da bi imeti od njih čim večje koristi Zdaj je tovarna podržavljena, postala je ljudska imovina in tako se je tudi odnos delavcev do dela popolnoma izpremenil. V tovarni-je zaposlenih okrog 400 delavcev, ki delajo v treh izmenah in so vsi organizirani v sindikatu.
Na množičnem sestanku, pred začetkom 'obratovanja tovarne, so delavci enoglasno sprejeli predlog sindikalne podružnice, da pokličejo na tekmovanje vse delavce ostalih cementnih tovarn v Jugoslaviji. Tekmovanje se bo poleg ostalega vršilo po sledečih točkah: pripravljenost v delu in izogibanje primerov nezgod; štednja materiala in energije in zmanjšanje električne energije po procentih; poleg električne energije še goriva, mazil, eksploziva, orodja in ostalega materiala pri izdelavi cementa v količini enega vagona; zmanjšana izguba časa v procesu proizvodnje, ki nastaja pri kvarjenju strojev; hitro usposabljanje pokvarjenih strojev ter zbiranje in izkoriščanje odpadnega materiala; čim večja hitrost pri odpošiljanju in dovažanju vsega sirovega materiala, posebno pri izt >varjanju premoga in natovarjanju in odpošiljanju cementa.
Nov aparat za avtogeno varjenje
V delavnicah Državnih železnic v Zagrebu je strugar Franjo Pavlovič mojster svojega dela. Že dolgo časa dela v teh delavnicah in je zdaj vodja strugarskega oddelka. Dolgo se je foavil z mislijo, da bi sestavil praktičen aparat za avtogeno varjenje, da bi s tem sebi in tovarišem prihranil precej truda, ter da bi čim več koristil delu pri obnovi. Aparat z zvonom-ki so ga v te svrhe uporabljali do zdaj, je bil zaradi prevelike teže zelo neroden za prenos. Na zvon je bilo treba tudi venomer dolivati vodo- Kadar so prekinili varjenje, je tudi karbid močno izhlapeval in se je tako material nepotrebno trošil.
Novi aparat strugarja Franja Pavloviča je za polovico lažji, avtomatsko izpušča vodo in z velikimi plamenicami št. 14 deluje pod srednjim pritiskom Poleg tega se zdaj prišteti tudi karbid, ki ne izhla-peva več. kadar se prekine z delom. Kapaciteta tega aparata znaša 900 litrov pli-
na, kar pomeni, da se ob prib-liižnem polne-nju 3 kg karbida proizvaja 900 litrov plina. Aparat je zdaj 40 kg težak in 85 cm visok, s premerom 33 cm- Za kontrolo pritiska je opremljen z manometrom in z dvema varnostnima ventiloma.
Tovariš Pavlovič se zaveda, da je njegova delavnica v tekmovanju, zato deta še nove in nove načrte za izboljšanje dela.
Uprava delavnice je uvidela korist novega izuma in mu je zato dala na razpolago ves material. Novi aparat bodo zdaj proizvajati v večjem številu, da bodo opremili z njim tudi ostale delavnice Državnih železnic. ■
iitiiiiininniiiminiiiimiiiininiiniiniinniiiniininniiiinimmnmiminKjnmtmiinimmmimmniiiiimiuiiinnimBiii
Naročnina za Delavsko enotnost znaša: četrtletno . . . Din 26.— polletno .... Din 52.— celoletno . . . Din 104.—
12 SOCIALNE ZAKONODAJE
Izkoriščevalcem socialnega xavamvan$a
Hov©!]!
Od časa tistanovitve Federalnega savo-da za socialno zavarovanje v Sloveniji, smo že mnogo pisali o novem socialnem zavarovanju v današnji Jugoslaviji V tisku in na zborovanjih smo pojasnjevali, kaj pomeni za vse delavce in nameščence enotno socialno zavarovanje, ki ga vodijo delavci in nameščenci sami, pokazali smo, kakšen mora danes biti naš odnos do te tako važne in tako izrazito naše socialne ustanove. Dokazovali gmo, kolike važnosti je za vse delavce in nameščence dobro organizirano in vodeno socialno zavarovanje in kako nujno je potrebno, da vsi delavci in nameščenci pomagajo graditi, izpopolnjevati m ojačevati socialno zavarovanje.
Danes z veseljem ugotavljamo, da je velik del zavarovancev že povsem prenehal s staro miselnostjo in odnosom do socialnega zavarovanja in zavzel pravilen odnos do te eminentne socialne ustanove
V	novi Jugoslaviji. Tem našim zavarovancem se imamo mnogo zahvaliti, da se je naše socialno zavarovanje tako hitro opomoglo od težkih udarcev, ki so mu jih zadali fašistični roparji. Sodelovanje vodstva socialnega zavarovanja in zavarovancev, ki mora biti v bodoče še bolj širokopotezno in načrtno, bo garancija, da bomo na tem polju naše dejavnosti v bodoče še hitreje napredovali
Vendar moramo ugotoviti, da obstojajo tudi danes še med delavci in nameščenci taki elementi, ki hote ali nehote — zavestno ali v zmoti — vztrajajo prav v takem odnosu do socialnega zavarovanja kot pred vojno t. j. na nesocialen, do skupnosti škodljiv in nepošten način skušajo materialno izkoriščati današnje socialno zavarovanje na škodo vseh zavarovancev.
Naj govorijo konkretni dokazi:
Ena naših sindikalnih podružnic v Ljubljani nas je opozorila na bolnika, ki je na sumu, da simulira bolezen. Poostrena kontrola je takoj ugotovila, da je ta »bolnik«, ki ima majhno posestvo, doma prevažal gnoj in sevedka hkratu dobival bolniško hranarino. Nakladati in voziti gnoj, je gotovo tako delo, da ga ne bi zmogel, če bi bil v resnici bolan.
Drug primer:
V Kranju je kontrola odkrila stmulant-ko, ki je ves teden bila doma bolna, dobivala bolniško hranarino, v noči od sobote na nedeljo pa celo noč — plesala!
Imamo v rokah več dokazov, da se izkorišča določila uredbe o socialnem zavarovanju, ki dajejo bolniku pravico uživanja bolniške hranarine in izplačilo zaslužka za prvih sedem dni bolezni
Statistika o gibanju števila bolnikov nam takoj pove, da je teh kratkotrajnih bolnikov največ.
Zdravniki, ki vršijo nadpreglede, naletijo skoraj v vsakem kraju na simulante.
V	Ljubljani so pretekli teden izločili 20 takih namišljenih bolnikov.
Dosedanje izkušnje na polju socialnega zavarovanja torej dokazujejo, da bo treba poleg prepričevalnega dela za nov odnos do socialnega zavarovanja pod vzeti še druge energične ukrepe, da zaščitimo socialno
Preteklo soboto zvečer je kulturna skupina sindikalne podružnice pri Elektrotehnični sekciji drž. železnic priredila invalidom v njihovem domu v Trnovem kulturno-zabav-hi večer.
V lepo okrašeni dvorani so invalidi pozorno sledili pestremu sporedu. Orkester je izvedel več točk, prav tako moški pevski zbor, kvintet in tercet, najbolj pa so gledalci pohvalili solo točke tov. Cvetke, ki je ob spremljavi orkestra dovršeno odpela več pesmi. Dramski odsek je nastopil s tremi skeči in eno recitacijo. Na splošno željo je morala skupina nekaj točk ponoviti. Or-
zavazovanje pred Izkoriščevalci In zagotovimo njegov hitri napredek.
Kako silno škoduje nepravilen odnos do socialnega zavarovanja, naj dokažejo naslednja dejstva:
L Znano je, da nimamo dovolj zdravnikov na razpolago. Imamo primere, da je zdravnik v eni sami triurni ordinaciji odpravil 50 bolnikov. Predstavljajte si, kakšno zamudo časa predstavljajo simulanti, s katerimi se zdravniki največ zamudijo, saj je znano, kako trdovratno nekateri vztrajajo pri svoji namišljeni bolezni. Zaradi njih morajo trpeti tisti, ki so v resnici bolni, ki so prav zaradi simulantov v nevarnosti, da bo preobremenjeni zdravnik tudi resnično bolne nezadostno pregledat
2.	Znano je dalje, da je danes malo zdravil na razpolago. Simulanti jemljejo zdravila, jih ne uživajo, jih često mečejo proč in s tem kradejo zdravila resnično bolnim.
3.	S tem, da materialno izkoriščajo socialno zavarovanje, mu jemljejo možnost hitre finančne okrepitve. Simulanti zavirajo na ta način zvišanje bolniške hranarine, ki jo, čim bodo za to dane možnosti, predvideva osrednje vodstvo socialnega zavarovanja.
4.	Naloga socialnega zavarovanja ni samo, da skrbi za bolnike, ampak tudi, da bolezen že v kali prepreči. Čim se bodo zbrala potrebna finančna sredstva, se bodo začeli graditi počitniški domovi in okrevališča. Simulanti zavirajo in otežkočajo zbiranje finančnih sredstev.
5.	Končno simulanti moralno škodljivo vplivajo tudi na svojo okolico, ki v mnogih primerih ve, da ž njimi ni vse v redu. Na ta način simulanti hkrati škodujejo ugledu te naše tako važne socialne ustanove.
Zato je simulanstvo zločin do socialnega zavarovanja, je pojav, ki ga je treba v najkrajšem roku odpraviti.
Kako bomo to napravili?
Še bolj intenzivno, še bolj načrtno bomo organizirali propagando med delavci in nameščenci za nov odnos do socialnega zavarovanja. Obenem z vzgojnim delom, pa se bomo poslužili tudi takih ukrepov, ki bodo simulante pokazali v njihovi pravi luči, objavili bomo njihova imena, pokazali bomo javno v našem tisku, kdo ogroža in sabotira napredek našega socialnega zavarovanja. Obenem se bomo dosledno posluževali proti simulantom vseh tistih kazenskih odločb, ki jih predvideva zakon.
Poudarjamo:
Vsi, ki v resnici potrebujejo zdravniške pomoči, naj se s polnim zaupanjem obrnejo na urade socialnega zavarovanja, obenem pa naj nam pomagajo odstraniti sleherno, tudi malo izkoriščanje socialnega zavarovanja!
Vsem delavcem in nameščencem! Izkoriščanje socialnega zavarovanja je zločin proti naši ljudski skupnosti! Tekmujmo med seboj, da ga čimpreje odpravimo! V naših vrstah za simulante ni mesta! Na delo!	Tomo Brejc
kester je za svoje točke pod vodstvom tov. Poschla žel toplo priznanje.
Ob koncu se je tovariš komisar v imenu invalidov kulturni skupini prisrčno zahvalil in jih povabil, naj še pridejo na obisk s pesmijo in glasbo.
železničarji so obdarili invalide še s pivom in cigaretami, nato pa se je ob pesmi in zvokih orkestra razvila tovariška, partizanska zabava.
Ta obisk delavske kulturne skupine je izraz najgloblje hvaležnosti in priznanje našim invalidom za njihove žrtve pri ustvaritvi naše nove republike Jugoslavije.
Pojasnila k novemu finančnemu poslovanj« podružnic
Nekatere podružnice še vedno pravilno ne tolmačijo novega poslovanja v pogledu obračunavanja, zato dajemo ponovno sledeča pojasnila;
Vlsaika podružnica mora v dvojniku (v 2 izvodih) sestaviti obračun in oba izvoda poslati svojemu tajništvu v Ljubljano. En izvod prejme podružnica nazaj potrjenega. Odpade pa pošiljanje »Seznam vplačane članarine«. Za tajništva je važno, da podružnice vestno in točno vsak mesec izpolnijo na »Obračunu« statistični pregled (Statistički izveštaj), ki je natisnjen spodaj na »Obračunu«.
Obračunavanje kvote. Po novem poslovanju je potrebno, da ima podružnica pri rokah dve čekovni položnici, ki ao jih prejele podružnice od svojih tajništev. Vpisnino je nakazati s posebno položnico, n. pr. »kovinarji« imajo štev. 62.344, ostale stroke pa imajo zopet vsaka svojo številko. Za nakazovanje članarine je pa za vse stroke ista številka na položnici, in sicer št. 63-370. S tem. da je blagajnik podružnice izvršil nakup sindikalnih znamkic na pošti, je s tem že obračunal 80% kvoto. Na podlagi tega nakupa pa ostane podružnici 20% kvota, ki jo mora podružnica razčleniti takole: Tam, kjer ne obstoja Krajevni odbor, obdrži podružnica za sebe 15°/o, 5% pa mora nakazati Krajevnemu medsitrokovnemu svetu. Kjer pa obstoja Krajevni odbor, si podružnica pridržuje 5%, ostalih 15% pa preda Krajevnemu odboru, ta pa ima nar kazati. 5% Krajevnemu medstrokovnemu svetu. Pri izpolnjevanju čekovne položnice štev. 63-370 naj blagajniki podružnic pazijo na to, da vzamejo v obzir 3% provizijo po izračjnanju kupljenih znamkic in šele potem izpolnijo prednjo stran čekovne položnice in vnesejo izračunana Neto znesek.
Vse blagajnike podružnic ponovno opozarjamo za lažje razumevanje, da še enkrat pazljivo prečita j o »Delavsko Enotnost« štev. 1 z dne 4. I. 1946. na strani 3, pod rubriko »Novo finančno poslovanje podružnic«.	___________
Konferenca ZŽPDNJ
v Ljubljani
Tajništvo Zveze železniških in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije je na svoji seji dne 1. IX. 1946 sprejelo sklep, da se bo vršila konferenca v Ljubljani dne
9.	in 10. UL 1946 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delu od konference 28. VL 1945 do danes
a) organizacijsko vprašanje — referat tov. Marješič Maks;
2.	Blagajniško poročilo — referat tov. Hajnrihar Alojzij
a) lmovinsko stanje — referat tov. Siard Karol;
3.	Poročilo nadzornega odbora tajništva Zveze — referat tov. Lepin Danijel;
4.	Obnova, udamištvo, tekmovanje — referat tov. Gabrovšek Jože;
5.	Kulturno prosvetno delo — referat tor. Jankovič Viktor;
6.	Mladinsko vprašanje — referat tor. Jazbinšek Zdravko;
7.	Zadružništvo — referat tor. Logar
Anton
a) prehrana — referat tor. Sonc
Franc;
8.	Socialna zakonodaja — referat tor.
Gabrovšek Jože;
9.	Volitev plenuma tajništva Zveze — referat tov. Majeršič Maks;
10.	Kongres ZŽPDNJ dne 31. TTT, L PV. in 2. XV. v Beogradu:
a)	volitve delegatov za kongres,
b)	predlogi — referat tov. Majeršič Maks;
11.	Slučajnosti.
Konferenca prične 9. m. 1946 ob 15. uri v dvorani Glavnega odbora ESZDNJ v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22 (bivša Delavska zbornica).
Po končani konferenci zvečer 10. Ut. ob 20. uri bo kulturno prosvetna prireditev.
Zvezno tajništvo ZŽPDNJ.
POPRAVEK
V dopisu »Dobrna od osvoboditve do danes«, objavljenem v »Delavski enotnosti« dne 1. februarja t. 1. je pomotoma navedeno, da se tov. Zupan Avgust, pisarniški nameščenec, predlaga za nagrado. Tovarišu Zupanu se izreka samo pohvala in priznanje za njegovo vestno nadurno delo.
Zakrajšek Frane
Železničarji so obiskali invalide
KULTURNI DROBIŽ
Počastitev obletnice smrti Kajuha, našega partizanskega pesnika Karla Destovnika, ki je padel 22. februarja 1944. se je vršila dne 24. februarja 1946. v Slovenskem narodnem gledališču. Matinejo je pripravila podružnica ESZDN v gledališču. Matineja je prikazala vsega Kajuha. Recitacije in deklamacije so se vrstile druga za drugo, olepšane s skladbami Rada Simonitija, Franceta Šturma (ki je prav tako kot Kajuh daroval svoje življenje za našo svobodo) In Svetozarja Marolta. Najbolj je pretresla »Kmetova pesem«, ki jo Je doživeto deklamiral tov. Potokar. Vsa proslava nam je podala osebnost našega Kajuha, z vsem njegovim notranjim bogastvom, s silo, id je, žal, onemela, z njegovim pesniškim, prepričevalnim žarom, bodisi v recitativu, bodisi v glasbi. Pesem za pesmijo, ki so jih tolmačili naši umetniki, so odkrivale veličino izpovedovalca svobode in žrtvovanja. Pretresljiv je bil uvod neznanega avtorja, v katerem je tov. Vladimir Skrbinšek bral spomine na Kajuha lepo doživeto, res poglobljeno, sestavek, ki nam je pokazal osebnost našega Pesnika v polni luči. Prav za prav smo šele Kajuha do dna doživeli pri tej matineji.
Stalinske nagrade za literaturo, že zadnjič smo omenili Vjačeslava šiškova in Aleksandra Stepanova, ki sta bila nagrajena za svoji deli »Jemcijan Pugačov« in 4Port-Artur«. Poleg njiju dveh so bila odlikovana tudi dela B. Gorbatova, B. Kave-tina, Vande Vasiljevske, Konstantina Si-hionova, pesnika Arkadija Kulešova, Aleksandra Tvardovskijeva, Aleksija Surkova, Gafurja Guljama, Leonida Pervomajskega, l^avla Antakolskega in Aleksandra Pro-kopfijeva. Ta epska in lirična dela so iz-raz svete domovinske borbe, umetniški in Prepričevalni izraz, ki dokazuje, kako so
sovjetski pesniki vso svojo umetnost dali svoji domovini. Mimogrede omenjamo, da smo mi Slovenci videli povest Vande Vasiljevske »Mavrica« v filmu, ki nam je dokazal, kako čist je njen realizem v obravnavanju človečanskih vzajemnih razmerij in v vprašanju borbe za veliko občutje pravice.
Kidričeva razprava o Prešernu, ki je Izšla v naši brošuri »Prešernov dan«, je bila prevedena v srbski jezik. Objavila jo je beograjska »Borba« v 33. številki.
Praznik sovjetske znanosti, tehnike in kulture. Že v januarju je sovjetski tisk objavil dolg spisek dobitnikov stalinske nagrade iz ustvarjanja v proizvodnji, tehniki, znanosti, književnosti in umetnosti. Večino nagrajencev smo že omenili. Pripominjamo k temu še to, da je samo v Sovjetski zvezi, v državi, kjer je zmagal socializem, možno, da so postavljeni vsi predpogoji za resnični in svobodni napredek znanosti in umetnosti. Socialistična demokracija, ki je ustvarjena v sovjetskih deželah, je dvignila znanost in umetnost na ogromno višino. Zato v Sovjetski zvezi zmagujejo mnogi in mnogi ljudski talenti. Boljševiška partija, sovjetska vlada In tovariš Stalin s polno ljubeznijo goje te talente in dajejo vso pomoč. Stalinske nagrade so naj višja kritika nepremagljivega in herojskega dela sovjetske inteligence. Niso samo nekakšna bilanca, temveč so klic k novemu ustvarjanju, k novim raziskovanjem, posebno sedaj, ko stoji sovjetska znanost pred ogromnimi nalogami. Sovjetska kultura je vsej svetovni kulturi dala mnogo. Njej se moramo zahvaliti, da smo uničili srednjeveško hotenje fašizma. In zato ni čudno, da se med odlikovanci poleg umetnikov nahajajo tudi znanstveniki, tehniki itd.
Karl Marx »Kapital«. Leta 1933. je v založbi »Kosrnos« v Beogradu izšel prvi
del Marxovega »Kapitala« v prevodu M. Porobiča in R. Bosanca, v letu 1934. pa v Isti založbi drugi del v prevodu M. Porobiča. Tretjega dela do danes nismo imeli v nobenem jugoslovanskem jeziku. Zdaj pa se je založbeno podjetje »Kultura« v Beogradu odločilo, da bo izdalo še tretji del. Spočetka se je založba namenila, da bo izdala vsa tri dela, toda Moša Pijade, ki je prevedel pod tujim imenom tudi prva dva dela že v bivši Jugoslaviji, se zaradi prezaposlenosti ni mogel odločiti za prevod vseh treh del, posebno zato, ker so vse njegove pripombe, beležke in pripravljalna dela za novo izdajo zaplenili agentje beograjske policije ob priliki njegove aretacije 1941. in ki jih do danes ni mogel najti. Zaradi tega bo izšel najprej tretji del, temu pa bosta sledila prvi in drugi. Za tiste, ki imajo že prva dva dela, bo to veliko doživetje, ostali pa bodo tako v teku leta ali več prišli do celokupnega Marxovega »Kapitala«. O tej izdaji je izšel zanimiv intervju z Mošo Pijade v beograjski »Borbi«. Vse študijske krožke in tudi posameznike opozarjamo, da se pravočasno naročijo na to velikansko Marsovo delo.
»Republika«, časopis za književnost in umetnost štev. 2 je izšla s tole vsebino: »Samotni ki« od Petra šegedina, pesmi Vesne Parunove: »Mati človeka«, »Slovo z mrtvimi«, »Dokaz svobode«, »Ivanja reka«, »Sestra« itd. Novela Josipa Pavičiča »Medalje«, pesem Iva Frola »Srce v gozdu« itd. Revija napoveduje zbirko izvirnih, predelanih in prevedenih iger, ki so bile odigrane za časa narodno-osvobodillne borbe. V reviji se nahaja tudi kratek esej o slavnem angleškem satiriku Jonatanu Swiftu, o katerem smo mi že pisali pred nekaj tedni.
Sovjetski umetniki v letih vojne. Koncem januarja je bila odprta prva vsezvezna razstava likovnih umetnikov vseh sovjetskih držav. V njej je bila prikazana bilanca ustvarjanja na polju likovne umetnosti v usodnih letih domovinske borbe,
Tako delalo ir Sovjetski zvezi
Kako se gradi sindikat v podietiu
V	tem članka hočem povedati, kakšni sindikalni organi obstojajo v sovjetskih podjetjih In v ustanovah, kako delajo in na kakšen način se izvaja pritegnitev širokih množic članov k sindikalnemu delu.
V	Sovjetski zvezi obstoja v vsakem podjetju in v vsaki ustanovi komitet sindikata, M je odgovoren za svoje podjetje ali ustanovo. V podjetjih se ta imenuje tovarniški komitet, a v ustanovi mestni komitet. Sindikalne komitete volijo člani zveze s tajnim glasovanjem. Ti sindikalni ko-miteti vodijo celotno delo sindikata v podjetju ali ustanovi. V velikih podjetjih, — v oddelkih tovarn, v katerih je najmanj 100 delavcev se volijo prav tako komitet! oddelkov tovarn, ki vodijo sindikalno delo v svojih oddelkih.
Snidikalno grupo, ki sestoji od največ 20 članov sindikata, ki delajo v isti proizvodni panogi, vodi sindikalni grupni organizator, ki ga prav tako volijo s tajnim glasovanjem.
Ti organizatorji vodijo celotno delo v sindikalnih grupah in predstavljajo zvezo med člani sindikalne grupe in člani sindikata tovarniškega oddelka; tam pa, kjer ni tudi komitetov tovarniških oddelkov, tvorijo neposredno zvezo s tovarniškim ali mestnim kamitetom. Zato polagajo sovjetski sindikati veliko važnost na njihovo delo. Tovarniški ali mestni komitet! sklicujejo redne konference za posvetovanje grupnih organizatorjev, na katerih ti iznašajo delovne izflmšnje, prav tako pa organizirajo zanje posebne kurze in seminarje, na katerih jih podrobno seznanjajo z delovnimi dolžnostim.
Takšni ao izvoljeni sindikalni organi v podjetjih. Seveda pa predstavlja vrhovni organ v podjetju, v ustanovi, v tovarniškemu oddelku, v sindikalni grupi splošna skupščina članov sindikata.
Ta redno, v določenem času prejema poročila o delu sindikalnih organov in jim daje smernice za njihovo delo v prihodnjih dneh.
Pač pa moram reči, da sindikalnega dela v podjetjih in v ustanovah ne vršijo samo izvoljeni člani. Vsak izmed njih pritegne za delo večji prostovoljni sindikalni aktiv in z gotovostjo lahko rečemo, da osnovna teža praktičnega dela sindikata v podjetju pada prav na ta aktiv.
Najvažnejše sektorje dela v delu sovjetskih sindikatov predstavljajo: socialno zavarovanje, nagrada za delo, zaščita dela, kultumo-prosvetno delo, preskrba življenjskih potrebščin članom sindikata in drugo. Vsak tak sektor vodi posebna komisija, katere člane izbere tovarniški ali mestni komitet izmed aktivistov sindikata, ki so prostovoljno izrazili željo, da delajo na teh področjih. Poleg tovarniških ali mestnih komitetov obstojajo navadno še sledeče
stalne komisije: za reguliranje plač, za zaščito dela, kultumo-prosvetna, za stanovanjske potrebe delavcev, za pomoč iznajditeljem, za pomoč družinam vojnih obvez, nikov. Slične komisije se ustanavljajo tudi pri sindikalnih komitetih tovarniških oddelkov.
Vprašanja socialnega zavarovanja v podjetju rešuje svet za socialno zavarovanje, a v tovarniškem oddelku komisija za socialno zavarovanje. Za razliko od komisije člane sveta za socialno zavarovanje ne določi tovarniški ali mestni komitet, temveč jih izvoli skupščina aktiva za socialno zavarovanje.
Komisije vodijo člani tovarniških, mestnih komitetov in komitetov tovarniških oddelkov. Vsaka komisija si sestavi načrt svojega dela, ki ga potrdi odgovorni komitet in po tem načrtu vrši svoje delo. Najvažnejša vprašanja dajejo komisije v pretres sindikalnim kamitetom, ostala vprašanja pa rešujejo samostojno ter sproti obveščajo komitete o delu, iti so ga izvedle.
Poleg stalnih komisij v sovjetskih sta. dikatih, se često ustanavljajo tudi začasne komisije za različna trenutna vprašanja.
Vse te komisije pomagajo tovarniškim, mestnim komisijam in komisijam tovarniških oddelkov, da so neprestano povezane z množico članov sindikatov, da boljše in popolnejše zadovoljujejo potrebe članov.
To postaja še očividnejše, če vzamemo v obzir, da se delu sindikalnih organov in njihovih komisij pridružuje tudi ogromno število drugih aktivistov, ki delajo na vseh poljih sindikalne dejavnosti: delegatov za zavarovanje, inšpektorjev dela, organi, zatorjev kulturno - prosvetnega dela, kontrolorjev dela v menzah in delavnicah, športnih aktivistov, delovnih aktivistov v klubih in drugih.
Na ta način se gradi celotna dejavnost sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah z omogočanjem iniciative in dela širokim množicam članov sindikata. Zato ni naključje, da je v sovjetskih sindikatih povprečno med vsakimi 5 člani sindikata en aktivist sindikata, ki prostovoljno daje ves svoj čas za delo v sindikatu, katerega član je
Smatram za neobhodno potrebno, da podčrtam odločbo o delu sindikalnih organizacij v sovjetskih podjetjih: obveznost za vse organe in sindikalne funkcionarje, da prenašajo poročila članom sindikatov. Ne samo izvoljeni organi, temveč tudi prosto, voljni aktivisti, ki delajo na kakršnem koli sektorju, morajo v določneem roku poročati o svojem delu na sindikalnih skupščinah. Ta demokratični način pomaga k vsestranskemu izboljšanju dela v sindikatih, ker vsak sindikalni organ in vsak aktivist občuti stalno kontrolo nad vsem delam od strani množic. N. Aleksandrov
Praznik mlaissti
S tem naslovom vrti državni kino »Union« je, ki preveva sočen, optimizem, lepota in v Ljubljani Cim o paradi fiakultumikov in jeklena hotenost. Od prve slike, ko se zbi-
fiskulturnic v Moskvi leta 1945. Čeprav bi ta film lahko imenovali dokumentaren, saj nam prikazuje resnično parado mladih ljudi,, njihovo življenjsko silo, njihovo znanje, njih lepoto in voljo — je vendar kot filmsko delo ena sama umetnina. Režija filma je nekaj posebnega. Lahko bi ga imenovali film množice, ki se preliva pred našimi očmi, kot eno samo telo, kot neka mogočna sila, ki jo nosi nepremagljiva volja. To Je film, za katerega ne zadošča, da ga vidiš samo enkrat, kajti prvič steče vse pisano življenje mimo tebe, da morda niti ne opaziš te ali one lepote, drugič pa že zaslediš spet novo sliko, nov prizor, ki te prime z vso silo.
O filmu je težko pisati, kajti le eno ti more dati pravo sliko: videti ga moraš! Zagon sovjetskih narodov, ki se kaže v mladih ljudeh pa najsi so izza Kavkaza, iz Azije, iz Ukrajine, iz Belorusije, iz Litve, iz severa — vzbuja spoštovanje, sveto občudovanje, ponos in še več: samozavest, kajti sama po sebi ti pride misel, da tujt nas žene tok časa v to, da nas bo prevzbla ta silna volja in zagon, ki se pne iz filma. Film je napet, čeprav ni nikakšne zgodbe v njem. Preprosta parada fiskultur-nikov pred Stalinoni, ki jo opazuje zdaj resno, zdaj smehljaje, je to — a vendar je več kakor samo parada: živo življenje
—B  .......... ■ i iiinTmnwnii!iBi!Mm.nmJ»wnr ...
med katero niso umolknile muze. Na razstavi se nahajajo dela najslavnejših sovjetskih mojstrov med deli mladih avtorjev in začetnikov. So med njimi odlična pa tudi čisto skromna dela. Najbolj interesanten je najnovejši portret J. V. Stalina, ki ga je izdelal umetnik A. Gerasi-mov. Stalin je prikazan, kako koraka čez Rdeči trg, za katerim odseva v ozadju prestolnica Moskva. Zelo velik uspeh ima tudi slika V. štranjiha »Slava« (9. maj 1945.), ki prikazuje praznično razpoloženo množico, portret velikega vojskovodje, ki lebdi nad vsem dogajanjem, vodopadl barv na modrem nebu, žarki rdečih in zlatozeienih raket, reflektorji. .., vse to daje sliki zgodovinsko pomembnost. Tudi ostala razstavljena dela vzbujajo ogromno zanimanje.
»Zgodbe iz mojega življenja«. Pravkar je izšla v založbi »Mladinske knjige« knjiga z omenjenim naslovom, ki jo je napisal A. S. Jakovljev, heroj socialističnega dela in ki sta jo prevedla Vida Meteln in Franc Vrbinc. Knjigo je napisal človek, katerega ime in celo začetne črke njegovega imena nehote vlivajo strah tudi najsmelejšim fašističnim letalcem, kajti Jakovljev je eden najbolj nadarjenih graditeljev letal, heroj socialističnega dela in generallajtnant inženirsko letalske službe. Jakovljeva knjiga je polna živosti, iskrenosti, dogodkov in širokega opazovanja, knjiga, ki budi fantazijo, sili k razmišljanju, junaštvu in delu.
Teden kulture v Zagrebu. Od 10. do 17. februarja je bil po Mestnem odboru zveze prosvetnih delavcev v Zagrebu organiziran teden kulture. Vršila so se predavanja v radio.univerzi, v Delavski zbornici, v Glasbenem zavodu, organizirani so bili množični obiski delavcev v muzeje, knjižnice, razstave knjig, zvezdamlco, gledališče in koncerte s parolo: Prosveto in kulturo vsemu narodu! V predavanjih so se široke ljudske množice spoznale z vlogo sindikatov in kulturno-grosvetnim delom, z na-
rajo fiskultumild na Rdečem trgu, pa preko njihovega mimohoda ob Stalinu, Molotovu in ostalih članov sovjetske vlade ter ob zastopnikih tujih držav — in do posameznih nastopov, ki so nekakšna sinteza telovadbe, plesa in umetnosti, prevzema človeka neko radostno občutje, nekaj, kar bi lahko imenovali veselje nad življenjem ali radost sproščenosti. In ker je film barven, vse to, kar smo omenili, dobiva še prav poseben izraz. Pisana množica, ki se preliva v tisočerih barvah, prapori in zastave, vse je tako čudovito raznoliko, da slediš prizoru za prizorom kakor brez diha. Film je zmagoslavje sovjetskih narodov, pesem ljudstva, ki se zaveda, da je zmagoslavno in ki ve, da je nepremagljivo. Je to himna življenjske sile, pesem mladosti, sile in moči in nepopisljive samozavesti. Film so režirali trije režiserji: V. Beljajev, I. Poselskij in I. Venzer s pomočjo petindvajsetih operaterjev. Spremljevalno glasbo je ustvaril Blok. Filmali so ga 19. avgusta 1945. v Moskvi. Paradi so prisostvovali med drugimi: zastopnik Jugoslavije, pa tudi EMsenhower in Harryman. Film se vrti pri nas že teden dni pri popolnoma razprodani dvorani, kar še posebej dokazuje, kolikšna vrednost tiči v njem. Kdor hoče res imeti globoko doživetje, naj si film ogleda.	j. K.
menom in cilji gledališča, glasbe in književnosti v kulturnem in družbenem življenju, z važnostjo učenja in s proučevanjem duhovne kulture na splošno, posebej pa še s smernicami naše prosvetne politike.
»Pekel v Treblinki«. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je začel izdajati posebno knjižnico z naslovom: Dokumenti. Kot prva knjiga je izšlo delo Vasilija Grossmana v prevodu B. Borka in z ilustracijami Ivana Romiha. Ta strašni dokument nam odkriva strahote taborišča Treblinke — vasice, oddaljene kakih 60 km od Warzsave na Poljskem. To naj bi bral prav vsak, posebno pa še neodločneži in omahljivci, kajti ta dokument nas potrjuje v neizprosnem sovraštvu do fašizma in njegovih izrodkov. Kdor ima količkaj volje do razmišljanja, ima v tem dokumentu stvari na pretek. Kri nedolžnih, ki so jo prelivali Nemci, je tekla v potokih. Ta kri zahteva od nas, da ne terjamo odgovornosti Nemcev samo za nazaj, temveč tudi za prihodnjost, kajti ne tiče se samo nas, temveč vseh narodov in vseh državljanov sveta. Knjiga se konča z mislijo, da mora danes vsak človek poiskati odgovor na tole vprašanje: »Kaj je zaredilo fašizem in kaj je treba storiti, da se rasizem in hitlerizem ne pojavita več nikdar in nikjer na svetu.«
»Trideset dana«. Te dni je prispela v Ljubljano februarska številka mesečne revije »Trideset dana«, ki prinaša med drugim »Ekspose maršala Tita o politiki vlade«, »Pod veliko zastavo Lenina-Stalina« od Aleksandrova, »O volitvenih sistemih« od I. Trajnina, »Pogled na mednarodno situacijo ob sestanku generalne skupščine Združenih narodov« od Vladimirja Ribnikarja, »Poraz japonskega imperializma in narodno.osvobodilna borba narodov Vzhodne Azije« od E. žukova, »Angleško-ameri. kanski finančni sporazum« od E. Varge, »Zapiski iz Numberga« od Oskarja Davica itd. pa še mnogo interesantnih beležk. Revija nudi nenadomestljivo pomoč pri študijskih krožkih in sestankih.	J. K.
Ljadska prosveta
Študij zadružništva v naših krožkih in pri posameznikih je dandanes nujno potreben. Za ta študij moremo v slovenščini zaenkrat razpolagati s temile knjigami: Milan Vičič »Zadružništvo«, knjiga I. (Smeri zgodovine in sistema), Beograd 1937, Miloš štibler »Zadružništvo« I. del, leto 1931., »Zadružništvo« II. del, leto 1932., »Zadružništvo« III. del, leto 1933. Vse tri dele je izdala Kmetijska matica v Ljubljani; Maks Krmelj »Pot v novo zadružništvo«, Zadružna knjižnica Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo v Ljubljani. To zadnjo knjižico preštudirajte na vsak način, ker vas ne seznanja samo z bistvom zadrug, temveč tudi daje praktična navodila za ustanavljanje novih zadrug. Knjiga obsega 32 strani in vsebuje tale važna poglavja: Kaj je zadruga, Kaj so zadružna pravila, Organi zadruge, Naš odnos do starih zadrug — fuzija zadrug, Nova organizacija zadružništva, Kje in kako organiziramo zadrugo, Kakšne vrste zadrug bomo ustanavljali (kmečkO-produktivne, strojne in pomožne zadruge, nabavne in prodajne zadruge, kreditne zadruge). Av. tor navaja tri osnovne naloge naših zadrug: 1. pomoč tistim, ki so zaradi narod-no.osvobodilne borbe izgubili vse možnosti za življenje, 2. neizprosna borba proti oderuhom in špekulantom, 3. skupno delo in skupna pomoč pri obnovi in proizvod, nji. Ker so te naloge pomembne, je naša dolžnost, da se spoznamo z zadružništvom, ker bomo le tako mogli tudi praktično de. lovati v zadrugah in tako pomagali doseči te cilje.
Naše knjižnice. Po naših vaseh, trgih in mestih se po posameznih hišah nahajajo razne knjige v našem in drugih jezikih, ki jih je zapustil okupator. Med temi knjigami je mnogo del, ki so velikega pomena za naše znanstvenike in za našo znanost. Vsekakor je treba stremeti za tem, da te knjige zbiramo in jih damo na razpolago našemu Znanstvenemu institutu, ki bo izbral vsa vredna dela. Naloga naših kul-turno.prosvetnih odborov je, da skrbijo za to, da se knjige ne uničujejo, kar se je že zgodilo po mnogoterih krajih, temveč da ljudem dopovedo, kakšno neprecenljivo škodo delajo s tem, da knjige skrivajo do. ma ali pa jih celo uporabljajo za zavijanje itd. Najboljše bi bilo, da se organizira kolektivno zbiranje knjig na neko določe. no mesto, ko pa so zbrane naj se o tem obvesti Ljudska presveta pri Glavnem od. boru ESZDN Slovenije v Ljubljani, ki bo poskrbela, da najdejo pravo pot.
Telesno-vzgojna in kulturna akademija T. D. »Krima« v Trnovem je bila preteklo soboto. Ta akademija naj bo vzgled za vse naše kulturno-prosvetne prireditve. Resnobnost programa, globina podajanja, prikaz resnega dela brez dodatkov plesa, zabave, pijače itd. in pa navdušeno občinstvo, vse to je dokazalo, da nikakor ni res, da bi morali mi svoje kulturno-prosvetne prire. ditve podajati na stari, buržujski, proti-ljudski način, ki jim je bil namen, da ši. roke' ljudske množice uspavajo z veselja, čenjem in popivanjem. Prireditev je pokazala dvoje: prvič vse hotenje fizkulturni. kov, ki so nam pokazali, v katerih smereh teče njihovo delo, drugič pa njihovo kul. turno-umetniško stremljenje, ki je odse. valo iz petja, narodnega plesa in recitacij. Prireditelji so dokazali, da poznajo cilje, za katerimi stremi naša Ljudska fronta, im še več, dokazali so, da množice spoštujejo resno delo, ga cenijo in ob njem uživajo. Na akademiji je nastopil tudi naš sindikalni kvintet, pionirji in pionirke, telovadci in telovadke, član opere tov. Li-pušček in dirigent tov. Demetrij žebre, višek večera pa je bil prisrčno in intimno podan istrski narodni ples v narodnih nošah. Ta prireditev naj nam bo vzgled. In enkrat za vselej si zapomriimo, da moramo ločiti kulturno-prosvetne prireditve od dru žabno-zabavnih. Vsak drugačen izgovor je neresen in je proti naši prosvetni liniji.
Sindikalni kitarski orkester se je prete. klo nedeljo prvikrat sestal in je izvolil svoj pripravljalni odbor. Za cilje svojega delo vanja je postavil, da bo nastopal s p osa meznimi točkami na kultumo-prosvetnih prireditvah v okviru Ljudske prosvete pri Glavnem odboru ESZDN, oziroma pri pri. reditvah, ki jih bo organiziral Krajevni medstrokovni svet; izvajal bo tudi samostojne sporede v obliki koncertov bodisi samo s kitarami bodisi v zvezi z drugimi glasbili bodisi z vokalno glasbo; poizkušal bo izdajati kitarski notni material, šolske vaje, priredbe dobrih domačih in tujih del itd., da bo tako omogočil sodelovanje na instrumentalno glasbenem področju tudi vsem tistim, ki do sedaj še niso imeli take prilike. Prihodnji sestanek bo spet v nedeljo 3. t. m. v Pražakovi ulici, prostori Sloge, podpritličje, soba št. 7. Vsak, ki ga veseli sodelovati, naj se sestanka udeleži.
Dramatsld tečaj za člane sindikatov se začne v nedeljo 10. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih bivše Delavske zborni, ce. Vsak, kdor se je prijavil, in kdor se še želi prijaviti, naj se ta dan javi. O vsem bomo pa še podrobno poročali v prihodnji naši številki.
Naš igralski repertoar. Pri izbiri repertoarja se moramo zavedati, da smo sindikalisti predstavniki delavskega razreda in delovne inteligence in da morajo biti zato naši sporedi v skladu z našimi nalogami, ki jih imamo sedaj na fronti gospodarske borbe. Zato moramo vse igre skrbno izbirati in gledati na dvoje: 1) da bodo vsebinsko v skladu s temi nalogami in 2) da bodo tudi umetniško na višini- Da bi omogočili bolj skrbno izbiro, kot je bila doslej, bomo odslej na tem mestu prinašali vsak teden nekaj naslovov iger. ki bi bile priporočljive za sindikalne odre.
Mestna knjižnica v Subotici je bila ustanovljena leta 1881., po Društvu prijateljev knjig. Od osvoboditve oktobra 1944. pa do danes je pridobila čez 60.000 knjig, tako da ima sedaj 100.000 knjig, od teh nekatere dragocenosti, tiskane v letu 1591. Knjižnica ima 1200 članov. _ večino tvorijo tovarniški delavci in dijaki. Ustanovila je tudi šest pokretnih knjižnic, od katerih ima vsaka zaenkrat po 200 knjig. , načrtu so pa še druge
V spomin Ivanu Robu. 9. februarja 1943. je bil pri Ligojni ustreljen n.aš_ pesnik Ivan Rob. Po aktih, ki so se našli o. njegovem zaslišanju, je dokazano, da je izpovedal : »Kdor umrje za domovino, je živel dovolj!« — Slava njegovemu spominu!
Glas naših delavcev in nameščencev
Delavci v papirnici Vevče že Izvajajo
poziv maršala Tita
Globoko je prodrl v naše delovne vrste poziv maršala Tita, ki je pozval na prvomajsko tekmovanje vse delovne množice Jugoslavije. Papirniearji Vevč srno sprejeli ta poziv in ga pričeli takoj v polni meri izvajati. Na iniciativo delavstva so bili takoj sklicani sestanki posameznih oddelkov obrata; izdelali smo tekmovalni načrt in postavili tekmovalno komisijo, ki bo med tekmovanjem zbirala podatke o delu in uspehih-
Res je, da pri nas nekateri še stoje ob strani, gledajo zviška na naše prizadevanje, napore in požrtvovalno delo. ni jim všeč prostovoljno nedeljsko delo. Vendar nas tj ne moti Nihče ne bo nikoli porušil mogočne stavbe, ki smo jo zgradili v težki borbi, odločno bomo odstranili vsak poizkus razbljaškega delovanja posameznih elementov, ki bi hoteli danes vnašati razcepljenost v naše enotne vrste.
Proletariat dobro pozna pot, ki ga vodi k boljšemu in srečnejšemu življenju. Da pa bo naš cilj čim prej dosežen in bo v naši državi zavladalo blagostanje, smo si v tekmovalnem načrtu prvomajskega tek-novanja zadali naslednje naloge:
Količinska proizvodnja je na najvišji stopnji, zato bomo dvignili kakovost papirja, na minimalno količino bomo zmanjšali izmet; odstranili bomo zastoje pri obratovanju strojev, pazili, da se bodo surovine za zmes točno vnašale, racionirali potrošnjo mazd, vendar tako. da tečaji ne bodo trpeli. Zelo bomo pazili na nenadomestljive dede papirnega stroja in štedili s pogonsko energijo- V prostovoljnih nadurah bomo kar najboljše očistili papirne stroje in izvršil popravila. Da prihranimo na del ov, nem času, bomo uvedli akordne postavke in premijske podloge. V obratovanje bomo vključili še en stroj, zaposlili nove delavce in tudi na ta način povečali proizvodnjo.
Kovinarji so sklenili, da bodo točno in hitro izvrševali vsa tekoča popravila. Zaostanke bodo popravili v prostovoljnih nadurah.
Vso pažnjo borno posvetili našim vajencem, jih strokovno kar najbolj usposobili-V ta namen bomo organizirali strokovno šolo. — Mladinke-novinke v papirni dvorani so sklenile, da bodo pri izdelovanju vrečic dohitele v akordu starejše, že iz-vežbane delavke.
V okviru tekmovanja bomo izvedli tri prostovoljne nedelje, kar bo zneslo približno 10.000 ur. Zaslužek prve nedelje bomo poklonili Komunistični partiji, zaslužek druge nedelje socialnim ustanovam, zaslužek tretje pa obnovitvi okoliških vasi- Poleg tega bo mladina delala mesečno še eno prostovoljno delovno nedeljo. Razkladale! bodo razkladali vagone v prostovoljnih nadurah. Na papirnih strojih bomo popravili ob nedeljah vse okvare, tako. da bodo v ponedeljek stroji pripravljeni za obratovanja
Delavci in nameščenci bodo v okviru tekmovanja naredili 11.000 prostovoljnih nadur. Med seboj bomo tudi tekmovali,
kdo bo sam napravil največ nadur- Poleg skupnih ur bo mladina še posebej napravila 3000 prostovoljnih nadur, organizirala obnovitveno delo v okoliških vaseh in pomoč kmetom pri delu na polju. Na predlog mladine bomo obdelali tovarniški vrt v korist obratne kuhinje. Okrog tovarne bomo zgradili ograjo, zravnali nasip pri papirnem skladišču in založili! našo zadrugo z denarjem, ki ga bomo prejeli za opravljene nadure. Za točen pregled dviga in porasta proizvodnje v prostovoljnih nadurah se bodo risali grafikoni.
Da utrdimo delovno disciplino, bomo popolnoma omejili brezplačne dopuste in zmanjšali zamude. Posebna komisija iz vrst delavcev bo kontrolirala bolezenske dopuste, da ne bo niti enega neupravičenega primera- Strogo bomo pazili, da se ne bo kradel papir in razni drugi predmeti Razkrinkavali bomo vse delomrzneže in skrivače, jih opozorili na nepravilnosti in pritegnili k vestnemu zvrševanju dela. Če lep opomin in zgled ne bo dosegel uspeha, jih bomo izočili iz našega kolektiva. Odpravili bomo vsako neupravičeno postajanje po drugih oddelkih, ker je tako postajanje leglo nediscipline.
Tesno se bomo povezali z našim sindikalnim odborom, plačevali točno vsak mesec članarino sindikalne organizacije in organizirali delavce 100% v sindikate. Vsakih 14 dni bomo imeli politične sestanke po oddelkih, enkrat mesečno pa množični sestanek- Tekmovali bomo. kdo bo napisal več člankov za stenčas. Otvorili bomo Nabavno in prodajno zadrugo in dvignili število njenega članstva. Vsi delavci. ki so člani OF, se bodo v času tekmovanja povezali na svojem terenu.
V okviru prvomajskega tekmovanja bomo uprizorli eno dramo, priredili eno akademijo, zabavni večer in zaključno proslavo prvomajskega tekmovanja. V sindikalni organizacj,i bomo postavili dramat-sko družino, pevski zbor. šahovski krožek in turnir, uredili .knjižnico in čitalnico, zvišali udeležbo pri gledaliških in kino predstavah, dvakrat tedensko bomo izdajali tekmovalni stenčas Mladinski stenčas bomo izdajali enkrat tedensko- Iz slovenske besede bomo odstranili vse nemške strokovne izraze, ki jih zelo uporabljamo pri označevanju orodja in strojev. Zvišali bomo število naročnikov »Ljudske Pravice«, pritegnili bomo v fiskultumo društvo »Rdeča zvezda« še nove tovariše, zlasti mladince. 1. maj a bomo odprli letno kopališče, kjer bomo gojili plavanje, odbojko, namizni tenis in druge panoge lahke atletike.
S tem našim programom stopamo v okviru prvomajskega tekmovanja v medsebojno tekmovanje papirnic Vevče-Su-šak-Čačak, treh največjih papirnic Jugoslavije.
Trden je naš sklep, da moraj j naSi uspehi prekašati uspehe sorodnih tovarn tn bomo vse svoje sile vložili v delo za zmago, ker hočemo biti prvi.
Dopis Iz Bonačeve tovarne
Velik napis »Tekmujmo — gradimo« na pročelju tovarne nas opominja, da se v tovarni sami dogaja nekaj velikega, nekaj pomembnega. Nad 200 delavcev in nameščencev tekmuje med seboj za čim višjo proizvodnjo, za čim prejšnjo obnovo porušene domovine in za dosego čim prejšnjega blagostanja.
Tovarniški Stenčas je prav živo glasilo vsega dogajanja v tovarni. Iz njega raz. bereš, da v tovarni tekmujejo, da imajo udarnike, da so zvišali proizvodnjo in da bodo do 1. maja napravili 4.200 udarniških prostovoljnih ur za obnovo porušene domo. vine. Pove nam tudi, da se vrši tekma v štednji, v kulturnih prireditvah in objavah člankov za Stenčas. Nekdo je napisal na njega, da moramo skrbeti tudi za lepo. slovje našega jezika in vse tujke iz našega govorjenja in pisanja odpraviti. Lep članek je napisan o Prešernu in za 28-letnico Rdeče armade.
Na zunaj malo poslopje ti šele odpre oči, ko vstopiš v notranjost tovarne, kjer vidiš lepe, svetle in velike dvorane, polne strojev in drugih naprav. Brnenje strojev, ropotanje in šumenje motorjev nam da ve. deti, da se tukaj dela za obnovo. Pri strojih zadovoljni in veseli obrazi, iz vsakega razbereš: tudi k meni pridi, da Ti povem da delam za obnovo. Po stenah dvorane so veliki napisi; »Tekmujmo za obnovo! Z delom v boljšo bodočnost! Vse za obnovo! To je oddelek za sirovo kartonažo, ki ga vodi tov. Pirc Franc, obenem je tudi agilni politični delavec in tajnik sindikalne podružnice. Ves navdušen pripoveduje, da je s svojimi vestnimi in marljivimi delavkami dvignil produkcijo in da danes izvrši v njegovem, oddelku 17 delavk isto, kar je preje izvrševalo 25 delavk. Sam pa tudi opravlja delo strojnika in mojstra.
V tiskarni nam vodja oddelka tiskarne Pavlič Jože, ki je obenem predsednik sindikalne podružnice predstavi svoje najboljše delavke vlagalke pri izsekalnih strojih. Prva je SKOJ-evka, partizanka Strgar Pavla, ki svojemu stroju tako hitro streže, da je v 8 urah vložila 6500 pol. Norma je 5000 pol. Produkcijo je s tem dvignila za 30°/o- Pavlič sam o sVojem delu ne pripoveduje ra.d, pač pa so nas na njega opozorile njegove sodelavke, ki pravijo, da češče opravlja delo dveh strojnikov, poleg tega dela tudi brezplačne nadure.
Druga je stara delavka Vrtačnik, ki je vložila v 8 urah nekaj nad 6.500 pol in produkcijo dvignila za 24%. Na koncu svetle dvorane stoji veliki servijetni stroj, ki izreže in prešteje v 8 urah 300.000 ser. vijet. Strojnik Krošelj Lado, ki ta stroj upravlja in ki je produkcijo dvignil za 20o/a, je lahko svetal vzgled vsakomur, kajti ni le dvignil produkcije, temveč skrbi az to, da je njegov stroj očiščen in svetel kot zrcalo. Mladinke Slapnikova in Ahli-nova sta dvagnili produkcijo v ravnanju in zavijanju servijet za 25°/o.
V	prvem nadstropju se znajdemo v oddelku za okroglo kartonažo. Velika svetla delavnica z nad 50 stroji. Velik napis: Domovina nas kliče na tekmo za obnovo! nas opozarja, da tudi v tem oddelku tek. mu jejo. Nad velikimi vhodnimi vrati je napisano: Ne išči zakladov, ne išči zlata, oprimi se dela, dovolj bo vsega! Da res je, z delom bomo dosegli vse. Tako nam raz. laga vodja oddelka tovariš Kelnerič, ki je na marsikaterem stroju kaj izboljšal, da se je produkcija dvignila. Predstavi nam svoje prve delavke in sicer: mladinko Pod-borškovo, ki je na svojem stroju zvišala produkcijo za 85%. Druga je Longyl$a Ančka, ki je na enakem stroju dvignila pro-dukcijo za 70%. Med imenovanim se bije še boj, katera bo dosegla najvišjo produk. cijo. Pri zelo napornem delu, pri težkih stiskalnicah za izdelovanje okroglih stris-njenih škatelj sta dvignili Krošelj Albina in Černe Francka produkcijo za 30%. Na-dižar je na stroju za sekanje lepenke dvignila produkcijo za 25%. Ves navdušen za zboljšanje strojev za dvig produkcije, nam Kelnerič pripoveduje, da dela s strojnim ključavničarjem pri strojnem podjetju R. Vilman novo orodje za stiskanje prešanih škatljic, s katerim je prepričan, da bo dvignil produkcijo še za 50%.
V	oddelku za vozne karte sta se posebno izkazali Trtnik Zlata in Skojevka Jordan Slavita. Prva je dvignila produkcijo za 90% nad normo, druga pa je svoj stroj pognala s tako brzino, da je dvignila produkcijo za 28%.
Tudi v ostalih oddelkih kot na primer v oddelku za stročnice, ki ga vodi tovariš Glavič in pa v oddelku za prevlečno kartonažo imajo prav vsi pravi odnos do dela in trdno voljo za dvig produkcije, le da pri teh delih težko ali pa sploh ni mogoče v številkah prikazati dvig produkcije.
Delavci so si pa tudi zadali posebno nalogo, da bodo čuvali stroje in strojne naprave in da bodo svoje delavnice spremenili v prave razstavne dvorane. Sklenili so, da mora zavladati v teh delavnicah najlepši red in čistoča. Dalje so sklenili, da bodo tekmovali v utrjevanju delavske enotnosti in disciplini, v higijeni, politični In kulturni ter strokovni izobrazbi
Ni dvoma, da se delavstvo najbolj zaveda, da ga domovina kliče na delo za obnovo, zato pa tudi s svojo produktivnostjo doprinaša največji delež za dvig našega gospodarstva in zboljšanje delavskega položaja.	Kelnerič Jože.
Berite in širite ,,DELAVSKO ENOTNOST" S
V nedeljo smo prosto-voljno popravili ceste
V RUDNIKU ZAGORJE OB SAVI
se rudarji in nameščenci pridno udeležujejo prostovoljnega nadurnega dela ter s tem pomagajo obnavljati porušeno in uničeno domovino.
Nikakor pa nočemo za njimi zaostajati kmetje, obrtniki, državni in privatni uslužbenci itd.
Ker so bile ceste v Zag;orju in okolici v zelo slabem stanju in nujno potrebne popravila, smo sklenili, da bomo s prostovoljnim nedeljskim delom vse te ceste temeljito popravili.
24. februarja je prišlo na delo 245 ljudi, ki so vsi organizirani v množičnih organizacijah Osvobodilne fronte. Očistili, popravili in za nasipanje smo pripravili 5 km ceste, naložili 61 vozov blata in navozili 3 m3 gramoza. S tem požrtvovalnim prostovoljnim delom smo prihranili 13.700 din; ceste so popravljene in pripravljene za nasipanje gramoza, ki se bo začelo takoj, ko nastopi ugodno vreme.
Vsi, prav vsi pošteni državljani mlade Titove republike, hočemo doprinesti svoj delež k skupnim naporom za obnovitev porušene domovine.
V Litiji
Med Litijo in Ponivičami teče Sava tik ob desni strani ceste, dočim je na levi strani železnica. To mesto ni bilo doslej nič zavarovano in je bila nevarnost, da bi se vprežna živina ob srečanju z vlakom pognala v nezavarovane ceste v Savo. Da se nevarno mesto zavaruje, se je zbralo v nedeljo 24. februarja 22 litijskih cestarjev in pomož-nih delavcev, da s prostovoljnim delom postavijo ograjo in tako odstranijo nevarnost. Delali so 7 ur in postavili 160 m dolgo leseno ograjo.
Tudi cestarji delajo za skupne interese jugoslovanskega ljudstva.	Anže.
Prvomajsko tekimovasife v pednisžssiei iietela ,Ui$ioa‘
Podružnica 1. »Grand Hotel Union« se že ves čas po okupaciji pridno udejstvuje na vseh področjih obnove. Zato tudi pri prvomajskem tekmovanju noče biti med zadnjimi. Ker spada podružnica pod hotelsko-gostinsko industrijo, je prišlo glede načina tekmovanja v zelo težaven položaj. Da pa ne bo zaostala in pa siploh stopila iz vrst prvomajskih tekmovanj. j€ sklenila, da bo v okviru prvomajskega tekmovanja tudi ona pridno delala. Vsak član podružnice bo odstopil en delovni dan, t. j. deset ur, od svoje mesečne plače. Skupno vsoto pa bo dobila uprava hotela, naš hotel je namreč državno podjetje, za razbito posodo in izginuli inventar.
Poleg tega je tudi sklenila, da bo v okviru prvomajskega tekmovanja priredila kultur-
no-prasvetrni večer. Ves čisti dobiček bo šeQ
za tiskovni sklad.
Ustanovila se bo tudi podružnična knjižnica, tako da bo imel vsak od podružnice, katere član je, majhno razvedrilo po delu, ter nekaj strokovne izobrazbe, v kolikor mu jo še manjka pri njegovem službenem opravilu.
Podružnica 1. »Grand Hotel Union« nikakor noče zaostajati pri obnovi naše lepe domovine, katetra je toliko trpela pod fašističnim režimom. — Utrdimo temelje naše nove države, 'kjer vlada Tito m ljudstvo!
Kucler Maks
Knjižnica v tovarni
,/Tekstilisitiiis"
Na" množičnem sestanku delavcev in nameščencev " naše tovarne smo enoglasno sklenili, da si s prostovoljnim nadurnim delom ustanovimo svojo knjižnico. Mesec dni po tem sklepu je že oznanjal Stenčas, da prične knjižnica 16. februarja s poslovanjem.
Knjižno omaro je preskrbel predsednik sindikalnega odbora, ki je istočasno pozval vse tovariše, naj po svojih močeh prispevajo knjige. Ker se vsi zavedamo, kaj pomeni dobra knjiga za ljudstvo, ki stremi po napredku, je poziv padel na rodovitna tla. Takoj naslednji dan si že videl v knjižni omari knjige, M so jih prinesli delavci. Knjižničar tov. Lukež in tov. Dolenčeva sta imela dosti dela, da sta te knjige opremila z ovitki in številkami. Tov. Sagadin je sklenil, da bo vse slabo vezane knjige lepo prevezal. Denar, ki smo ga dobili za prostovoljno nadurno delo, bomo porabili za nabavo novih političnih in strokovnih knjig.
Naša knjižnica je zaživela. Lepo je videti, kako naši delavci izbirajo knjige. Eden vzame Cankarja, drugi Prešerna, tretji Finžgarja. Vrstijo se drug za drugim, vsi so veseli, ker imajo v svoji tovarni lepo urejeno knjižnico, katero bomo neprestano izpopolnjevali, da nam bo čez pan let po svoji vsebini lahko v ponos.
Sedaj, ko je tovarna naša, nas ne izže-majo več domači in tuji kapitalisti, sedaj, ko vlada pri nas ljudska volja, bomo imeli vse, kar si bomo z našim delom ustvarili. Nihče več nas ne more odtegovati političnemu in kulturnemu udejstvovanju in delu za skupne koristi delovnega ljudstva.
Delo tehssiesEe baze
v Domžalah
Tehnična baza Domžale je prejela od državnih ustanov, sindikalnih in raznih množičnih organizacij za obnovo opustošenega podeželja na področju Domžalske tehnične baze v letu 1945 naslednje prispevke: Denarnih prispevkov v znesku 207.421 din, za
1,195.000	din gradbenega m&terijala in zaslužek prostovoljnega nadurnega dela v zn e. sku 328.000 din.
Do sedaj ije zasilno obnovljenih 128 stanovanjskih hiš in 172 gospodarskih poslopij; postavljenih je 85 lesenih stanovanjskih pro-vizorijev, kjer je dobilo 233 družin stanovanje in 498 glav živine streho.
Tehnična baza Domžale se v imenu vseh obnovitvenih zadrug in prizadetega prebivalstva, ki so mu bili navedeni prispevki v veliko moralno in materialno podporo naijlepše zahvaljuje vsem darovalcem in prosi še za nadaljnjo pomoč.
Za isaš tisk!
»Svobodni tisk je tisto orožje, ki kaže pot ljudstvu, ga drami, vzpodbuja in vodi k boljši bodočnosti.
Naš časopis, naša tiskana beseda iz temnih, a svobodnih gozdov mogočnega Kočevskega Roga, Jelovice, Trnovske boste, itd. nas je v dneh borbe za nacionalno osvoboditev vzpodbujala in klicala k uporu, dajala nam je poguma za veliki in brez-primerni boj z okupatorjem. Neštetokrat nam je bil časopis, ki so ga tiskale naše tiskarne v partizanskih prilikah dragocen kot skorjica suhega kruha, ki ti ga je včasih med pohodom skozi vas stisnila v roko stara, sivolasa in upognjena kmečka mamica. Tisk nas je v tistih dneh seznanjal s tovariši, ki so se na vseh koncih in krajih naše domovine neustrašeno borili in tolkli sovražnika, tisk je bil tisti, ki nam je sporočal o žrtvah, delu, trudu in uspehih, ki jih doprinašajo naše žene, dekleta, otroci in vse pošteno ljudstvo v zaledju. S svobodnim tiskom in puško v roki smo postali iz sužnjev svobodni ljudje, ki živijo danes zadovoljni in srečni v mladi državi, v državi bratstva in edinosti, v Titovi, v naši Jugoslaviji.
V današnjih svobodnih dneh pa nas tisk neprestano vzgaja, uči in izpopolnjuje naše znanje na vseh poljih. Tisk je tisti, ki skupaj z nami vodi boj za obnovo porušene domovine, saj nas seznanja z novimi in boljšimi metodami dela. uči nas izrabljati sirovine do najmanjšega koščka, daje nam strokovno izobrazbo in vodi življenje svobodnega človeka, ki se vsestransko usposablja za to, da bo svojim potomcem ustvaril deželo sreče, blagostanja in miru.
Slovenski delavec se globoko zaveda važnosti in zna ceniti svoj strokovni list. Ljubi ga in želi, da bi ta list dobival vse večji in večji razmah, da bi našel pot k vsaki družini velikega mesta, v poslednje delavsko stanovanje in v zakajene koče po hribih, kjer naši gozdni delavci, drvarji in tesači, zvečer po težkem delu vzamejo v roko časopis, prebirajo list ob svetlobi lo-jevke in se razgovarjajo o delu, obnavljanju in ustvarjanju, o borbi za obnovo, ki jo vodijo vsi napredni državljani mlade republike.
Ker pa delavci tudi poznajo tehnične težave, ki ovirajo naš strokovni list pri razvoju, in težave, ki jih imajo uprave listov z nabavljanjem dragocenega papirja in drugega potrebnega materiala, smo sklenili, da bomo poslali upravi Delavske enotnosti prostovoljne prispevke.«
Tak dopis smo dobili v naše uredništvo. Pozdravljamo to zdravo iniciativo naših tovarišev in tovarišic, ki imajo tako globoko razumevanje in ljubezen do naše pisane besede.
Delavci in nameščenci tovarne »Ika« v Kranju so poklonili skladu 1000.— din, delavci in nameščenci rudnika Laško 564.— din, tov. Kumlanc Karl, rudar iz Hrastnika pa je poslal 100 din. Prav lepo se vam zahvaljujemo!
Delavci in nameščenci tovarne »IKA« v Kranju so darovali za obnovo porušene vasi Mošnje na Gorenjskem 4000 din in 3034,75 din Komunistični partiji
Loterija v »Svobodi«
Telesno - vzgojno društvo »Svoboda« v Ljubljani, priredi z odobritvijo VLRS — ministrstva za notranje zadeve št. 5359/2-46 loterijsko prireditev.
Največji dobitek je 10.000 din, skupna vrednost dobitkov v gotovini in blagu znaša
150.000	din. žrebanje srečk bo na praznik dela dne 1. maja 1946 ob 10. uri na Taboru v Ljubljani. Izplačevanje dobitkov se bo- vršiilo od 5. maja do 5. julija 1946.
Vrednost dobitkov: a) v denarju:
1 dobitek v	znesku din	10.000,—
4 dobitki	po din	5.000.—
5 dobitkov	po din	2.000.—
10 dobitkov	po din	1.000.—
40 dobitkov	po din	500.—
100 dobitkov	po din	200.—
100 dobitkov	po din	100.—
b) v blagu: 100 komadov raznih umetniških del in knjig v skupni vrednosti 50.000 din.
Cena srečk 10 din.
Vabimo vse podružnice vseh strok ESZDNT v Sloveniji, da takoj sporoče Te-lesno-vzgojnemu društvu »Svoboda« na Taboru v Ljubljani, koliko srečk žele za svoje članstvo.
Telesno-vzgojno društvo »Svoboda«.
Obvestilo
Vse podružnice ESZDN, ki so prejele obvestilo za dvig tekstilnega blaga v mesecu februarju obveščamo, da bo blago od 4. marca t. 1. dalje na razpolago v zadrugah, na katere se obvestilo glasi. Blago bodo dobili samo člani podružnic.
Nekatere podružnice reklamirajo, da je stalež članstva večji kot se glasi nakazilo. Mi smo nakazali količino blaga na podlagi podatkov, ki jih imajo posamezna tajništva zvez in ki so v tem primeru za nas merodajni. če tajništva zvez nimajo točnih podatkov o stanju članstva, tedaj je to krivda podružnic, ker ne javljajo sprememb in se ne bo jemalo v obzir nobene reklamacije.
Nekatera razposlana obvestila se glasijo tudi na izgotovljene delovne obleke, moške srajce in spodnje hlače, vendar tega ni na razpolago in bodo podružnice prejele blago v metrih. aZ vsakega člana je predvideno po 5 m, zato bi bilo prav, da skličejo podružnice članske sestanke, na katerih naj se pogovorijo med seboj, kako sp bo blago delilo. Priporočamo, da se upoštevajo nujne in manj nujne potrebe posameznikov.
V bodoče se bodo morale naše podružnice, odnosno posamezni člani v vseh ozirih obračati na svoje krajevne ljudske odbore in tam zaprositi za nakazilo predmetov, ki jih potrebujejo.
Ta razdelitev je zadnja z naše strani, zato pozivamo tako podružnice kot posameznike, da v bodoče ne naslavljajo prošenj na Glavni odbor ESZDN in da upoštevajo navodila v okrožnici Glavnega odbora ESZDN opr. št. 265/46 z dne 18. febr. 1946.
Glavni odbor ESZDNS Ljubljana
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva ZZ-U., tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: Bašin Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.