J 40let GLASILO OBČINE DOMŽALE 13. septembra 2002 - letnik XLI, št. 10-11 stran 10-11 Letošnje poletje je bilo v znamenju praznovanj okroglih obletnic kar treh gasilskih društev. Tako so (lani prostovoljnih gasilskih društev Vir in Ihan praznovali osem desetletij uspešnega dela, PGD Studa pa prvih sedemdeset let enako uspešnega dela. Vsa tri društva so pripravila večdnevne slovesnosti, o katerih lahko preberete, tu pa si lahko ogledate "jubilejni" vodomet, ki so ga izvedli v PGD Studa. Kar dve strani smo tokrat namenili letošnjim počitnicam. Bile so pestre, barvite, tudi vzgojne in še kakšen pridevnik bi se našel, predvsem pa so bile prijetne. Naše večje in manjše otroke smo srečevali v različnih taborih, na morju, v hribih, nekateri pa so se imeli prijetno tudi doma. Preberite in uživajte v spominih na letošnje poletje! foto Fan Vi-tas Srednja šola Domžale - Gimnazija Srečno, prva generacija gimnazijcev! 2. septembra 2002 je v okviru Srednje šole Domžale odprla vrata GIMNAZIJA. Domžale so za kratek čas po drugi svetovni vojni že imele gimnazijo. V juniju letos pa so se v dva razreda prvega letnika domžalske gimnazije po več kot petih desetletjih zopet vpisali dijaki in dijakinje, ki sedijo v šolskih klopeh skupaj z bodočimi kovinarji in trgovci. Naj bo šolsko leto 2002/2003 prav za vse naše učenke in učence, dijake in dijakinje, pa tudi študente in študentke SREČNO, USPEŠNO IN VARNO! Uredništvo Sožitje različnih poklicnih interesov in študijskih načrtov ter sozvočje različnih mnenj in življenjskih ciljev bo dalo novo kvaliteto dela šolski stavbi, nadih mladosti, svežine in neukrotljive zagnanosti v iskanju vsega novega "Učitelji in dijaki naše šole se bomo potrudili, da bo pečat skupnega dela naših dijakov opazen tudi v mestu, kjer živimo," je v posebno brošuro zapisala mag. Jožica Polanc, v.d. ravnateljice, ki je skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem gimnazijce obiskala njihov prvi šolski dan. "Prvi korak je bil narejen, koje bila sprejeta odločitev, da v Domžalah dobimo gimnazijo," je poudarila županja, ki seje zelo trudila, da smo tovrstno srednjo šolo dobili tudi v našo občino, "drugi korak ste vi, dijaki in dijakinje, ki ste se odločili, da Gimnazija Domžale postane vaša srednja šola, tretji pa bo, ko boste uspešno maturirali in tedaj dokazali, daje šola, v kateri vam vsa štiri leta želim veliko uspeha in sreče, dobra šola." Gimnazijo je prvi dan obiskala tudi Reza, voditeljica z Radia HIT, ki je po valovih radia številne poslušalce in poslušalke seznanila s prvim šolskim dnem naše srednje šole. v.v. podrobnejše informacije in opisi abonmajev na strani 5 Županja občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, in predsednik Petrolove uprave, Janez Lotrič, sta 10. septembra 2002 javno podpisala koncesijsko pogodbo, po kateri bo Petrol na območju občine Domžale zgradil plinsko infrastrukturo ter Domžalam in njihovi okolici naslednjih 30 let zagotavljal nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Občina Domžale naj bi do konca leta 2006 razpolagale s 260 kilometri plinovodnega omrežja, v katerega bo Petrol v naslednjih letih investiral več kot dve milijardi tolarjev. Občina Domžale in krajevne skupnosti mesta Domžale ob krajevnem prazniku vabijo na svečano odprtje novih parkirišč ob železniški postaji v Domžalah ki bo v petek, septembra 2002 ob18. uri. Dobrodošli! Tudi letos ste povabljeni na Hitovo sejmarjenje Na domžalskih ulicah vas pričakujemo 14. in 15. septembra 2002. Pridite in z nami preživite dva prijetna dneva! Radio HIT Občina Domžale stran SODELOVANJE S KOPRIVNICO Delegacija Občine Domžale je na pobudo Občine Koprivnica pred kratkim obiskala to mesto ter se z vodstvom pogovarjala o nadaljevanju sodelovanja, ki se je pričelo le v letu 1977 ter na nekaterih področjih (sodelovanje gasilskih organizacij in društev) nadaljevalo vse. do danes. stran VOLITVE 2002 Redne volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Domžale ter članov svetov krajevnih skupnosti bodo 10. novembra 2002, ko bodo tudi volitve predsednika države. Objavljamo nekatere informacije, ki so zanimive zlasti za vlagatelje kandidatur, pa tudi vse ostale. stran 14 LEA IN VID SE ZAHVALJUJETA Pred kratkim smo tudi v Slamniku pisali o akciji Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja, kije zbiral finančna sredstva za nakup stopniščnega vzpenjalca. Vsem dobrotnikom se Ijea in Vid iskreno zahvaljujeta. stran NAGRADE 2 Msmmmn E Objavljamo nagrajence iz prejšnje številke, ki so svoje nagrade že prejeli. Tokrat srečnim izžrebancem za nagrado ponujamo slovenske zastave. JAVNI POZIVI IN POVABILA Prva jesenska številka prinaša vrsto javnih pozivov Občine Domžale s področja podjetništva in obrtništva ter kmetijstva, objavljamo pa tudi letošnji razpis štipendij. Nd straneh obvestil pa lahko najdete tudi vrsto vabit. stran ZBIRANJE 26 ODPADKOV Objavljamo obvestilo Javnega komunalnega podjetja PRODNIK ter Občine Domžale o razporedu zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov, ki bo od 23. do 27. septembra ter nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo od 7. do 12. oktobra. Ne prezrite! Glasbena skupina Vodomec Iz Bele Krajine Je bila le ena od številnih nastopajočih, ki so se predstavili na letošnjem 6. ETNO-ROČK FESTIVALU, ki ga Je pripravila skupina Kontrabant. Tudi letošnji festival je privabil številne obiskovalke In obiskovalce, ki Imajo radi tovrstno glasbo. Vec o festivalu pa v prihodnji številki. KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTACIC Fortunota Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL (SALONIT ANHOVO) • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) • TONDACH, BRAMAC, CREATON DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke, dolgo vroče poletje, ki to pravzaprav sploh ni bilo, je za nami in pred nami je kratka, a vroča jesen, katere pomemben del bodo volitve. Predsednika države, župana ali županje, pa občinskega sveta in 10. novembra 2002 bomo v naših KS volili tudi svete krajevnih skupnosti. Slamnik bo povsod zraven, že v tokratni številki pa prinašamo vrsto informacij za vse, ki vas volitve zanimajo. Objavljamo tudi pravila, ki bodo osnova za predstavitev kandidatov v našem glasilu, kar pomeni, da boste v naslednji številki, ki bo predvidoma izšla 25. oktobra 2002 ob uradnih predstavitvah kandidatov in kandidatk ter kandidatnih list našli tudi predstavitve kandidatov ter kandidatnih list, ki jih bodo pripravili njihovi predlagatelji. Letošnjim volitvam smo morali prilagoditi tudi izdajanje našega SLAMNIK-a, tako da bomo najbrž do konca leta izhajali v povečanem obsegu - 32 strani, vendar bomo zato v vaše domove prihajali le vsak mesec, po novem letu - kje je še to, pa po starem, na tri tedne. V tokratni številki je veliko prostora namenjenega tudi pravkar minulim počitnicam in dopustom. V njih so naša društva in organizacije, pa tudi posamezniki doživeli toooliko lepih in prijetnih doživetij, da smo jih vse po vrsti uvrstili v naše glasilo. Upam, da bodo tudi v vaše domove prinesli odmev prijetnih sončnih dni ter vas spomnili na lepe počitniške dni, ki ste jih preživeli. Ob izidu posamezne številke imam vedno znova malce treme, še zlasti ker smo imeli kar nekaj težav » spremembami pri tisku, zato sem bila toliko bolj vesela treh srečanj, ki so me prepričala, da delamo dobro in obljubim lahko, da bom enako poskušala tudi v prihodnje. Prvo je bilo srečanje z blagajničarko ene od trgovin, ki je ob uporabi kartice opazila moje ime in priimek ter me malce v zadregi vprašala, če sem jaz tista "vojska" od časopisa, ki ga redno bere in ji je všeč. Drugo je bilo srečanje s starejšo znanko iz sosednje občine, ki časopis dobi od sina, občana naše občine, in ji je še vedno žal, ker nismo ostali skupaj. "Preberem ga od prve do zadnje strani," mi je zaupala "in sc vedno znova sprašujem, od kod toliko dogodkov in dopisnikov, ki žal vseh ne poznam, so pa najbrž prijetni ljudje, zato jih predstavitev, saj me zanima, kakšen je človek, ki piše posamezne prispevke," me je zaprosila in morda bomo po novem letu njeno prošnjo tudi upoštevali. Tretje je bilo srečanje s starim "novinarskim mačkom", ki sicer pogreša kakšen bolj kritičen članek, a je s časopisom zadovoljen, saj "ljudje raje berejo dobre kot slabe stvari in te kar pohvalijo," mije rekel in ker vem, da nerad kaj pohvali, sem skoraj prepričana, daje mislil resno. Bom pa vesela tudi kritičnih pisem, samo podpišite se, na nepodpisana pisma ne odgovarjam. Upam, da bo to prebrala tudi neznana gospa, ki mi je pisala v juliju in bi ji, čeprav njena vsebina ni povezana s Slamnikom, rada odgovorila, pa ji ne morem, ker ne vem, kdo je. Pa še opravičilo - nekaterim sem obljubila, da jih bom obiskala in napisala kaj o problemih (npr. poplavah v Ihanu). Žal ni bilo časa, se bom pa potrudila in se oglasila prihodnjič. Toliko za danes, za jutri, za pojutrišnjem in vse naslednje dneve pa "imejte se lepo in obirajte zaslužene sadove svojih setev." Lep pozdrav „ Odgovorna urednica P.S. Članke pričakujemo do vključno 14. oktobra 2002. Na fotografiji: od leve - prva vrsta: Jože Cuzak - Demokrati Slovenije, Cveta Zalokar Oražem, županja; Bogdan Osolin - N.Si, Marko Vresk - LOS, Janez Stibrič - SDS, Franc Cernagoj - Zeleni Slovenije, Emilijana Srebotnjak - SLS, Andreja Pogačnik-Jarc -ZLSD, mag. Majda Pučnik-Rudl - SDS, Breda Kokafj-Limbek - N.Si, Saša Kos - LDS; druga vrsta: Simon Mavsar - LDS, dr. Marko Starbek - N.Si, Roman Lenassi - N.Si., Franci Gerbec - ZLSD, mag. Miran Pirman - LDS, Anton Preskar - LDS, Anton Glavač - LDS, Janez Grmek - SDS, Pavel Cerar - LDS, Roman Kurmansek - SDS, Andrej Počivavšek - Lista obrtnikov In podjetnikov, Martina Urbanija - SDS; zadaj: Pavel Pevec - ZLSD, Zoran Poljšak - Lista obrtnikov in podjetnikov, ter Jurij Berlot - SLS. Manjkajo: Toni Dragar - LDS, Martin Grošelj - LDS, Jože Lenič - LDS, Stanislav Oražem - ZLDS, Franc Poznfč - DeSUS, Janez Vasle - N.Si. stran St Občinski svet Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale se je v tem obdobju (do konca avgusta) sestal na 37 rednih ter petih izrednih sejah ter skupaj obravnaval 503 točke dnevnega reda. Njihova vsebina je bila različna, večinoma pa so svetnice in svetniki po razpravah našli skupne poti odločitev, ki so jih oblikovali v 1008 sklepih, kolikor je bilo sprejetih v tem obdobju. Postavljenih je bilo 353 svetniških vprašanj, pobud in predlogov, veliko pa pove tudi številka strani gradiv za vse omenjene seje, saj se je števec ustavil pri 8824 straneh. V njih najdemo tudi vse štiri proračune za pretekla leta, Razvojni program Občine Domžale, pa tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2001, kotdvanajpomembnejšadokumenta za našo občino. 0.U tat: trrm,mm"-tm*^ Ministrica na obisku Bo kaj državne pomoči za gledališče za ljudi? V juliju je na povabilo županje Občino Domžale obiskala gospa Andreja Rihter, ministrica za kulturo, ter se z županjo Cveto Zalokar Oražem ter njenimi sodelavci pogovarjala o problematiki tega področja, poseben poudarek pa je bil dan načrtovani obnovi in razširitvi poletnega gledališča na Studencu. Županja je ministrici, ki se je predhodno pogovarjala tudi o delovanju mladinskega kulturnega centra v Domžalah, predstavila področje kulture ter posebej opozorila na problematiko knjižničarstva ter uspešno delo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter amaterskih kulturnih društev. Problematiko Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan sta predstavila predsednik društva Alojz Stražar ter predsednica Zveze kulturnih društev Tadeja Capuder, ministrica pa si je z velikim zanimanjem ogledala načrtovano obnovo in razširitev poletnega gledališča na Studencu, kije, kot je poudaril Alojz Stražar, "gledališče za ljudi", ki je nujno potrebno prenove in v njenem okviru tudi manjše razširitve, če želijo nadaljevati množičnost tako na strani gledalcev, kot na strani igralcev. Ministrica je pohvalila ustvarjalnost na kulturnem področju, kjer je občina že dokazala - tako z višino finančnih sredstev, ki jih namenja temu področju, kot na sami vsebini dela, da je kultura bistvena vsebina, posebej pa je predstavila programe, ki jih sofinancira ministrstvo, prednost imajo projekti, kjer so v ospredju tradicija, vsebina, kvaliteta ter številčnosf, država bo namreč vlagala predvsem v kvalitetne programe. Govorila je tudi o kulturi, ki bo edina prepoznavna in edino orožje Slovenije v okviru evropske skupnosti. Je pristaš ohranjanja starega in vključevanja novih vsebin. Ob koncu pa so spregovorili tudi o ohranjanju tehnične dediščine v naši občini. Ožitivev sodelovanja med občinama Domžale ter Koprivnica Dosedanje sodelovanje -dober temelj za nadaljevanje V juliju 1977 leta sta tedanji Občini Domžale ter Občina Koprivnica podpisali sporazum, na osnovi katerega je sodelovanje med obema občinama z nekaterimi prekinitvami trajalo vse do leta 1996. V vseh teh letih je bila spletena vez med obema občinama, ki so jo s svojimi stiki krepili zlasti gasilci, s skupnimi projekti pa se lahko pohvalita tudi nekdanji uredništvi Občinskega poročevalca in Glasa Podravine, saj sta izdali celo nekaj priložnostnih skupnih številk. Pred kratkim je iz Koprivnice prišlo povabilo župana Zvonimira Mršiča, prof., da bi nadaljevali s sodelovanjem. Mestni svet Koprivnice je namreč 18. maja 1998 sprejel sklep o sprejemu Sporazuma o sodelovanju Mesta Koprivnice z Občino Domžale, h kateremu so pridobili tudi potrebno soglasje tedanjega Ministrstva uprave. V povabilu so tudi zapisali, da je njihova velika želja, da bi dogovor sprejel tudi Občinski svet Občine Domžale ter da bi se uspešno sodelovanje ter vzpostavljanje prijateljskih vezi med obema mestoma nadaljevalo. V sporazumu o sodelovanju so posebej izpostavili: r razvijanje gospodarskih povezav; - iskanje možnosti za skupne nastope na raznih sejmih, razstavah in manifestacijah; medsebojna izmenjava izkušenj s področja lokalne samouprave; - sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja; - izmenjava kulturnih prireditev, nastopov kulturnih društev ter športna srečanja obeh občin. Na njihovo povabilo sta županstvo Koprivnice pred dnevi obiskala podžupana, mag. Milan Pirman ter Simon Mavsar. Po več kot triurni vožnji smo se pripeljali Posnetek za spomin Čudovit trg pred občino Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, DARKA BITENC, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARlČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji'8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana - Polje. stran 3 Peta izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale Volilne enote v KS ter pravila za izrabo prostora v Slamniku OBČINSKI SVET V torek, 27.avgusta 2002, so se na peti izredni seji v tem mandatu zbrali svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale. Kljub počitniškemu času je bila udeležba dobra, prisotnih je bilo namreč 22 članov in članic, dnevni red, sprejet brez razprave, pa je obsegal naslednji točki: 1. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale - hitri postopek 2. Izdaja soglasja k Pravilom za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov Predsedujoči, mag. Milan Pirman, je najprej dal besedo Edvardu Ješelniku, direktorju občinske uprave, ki je predstavil aktivnosti v zvezi s pripravo gradiva za določitev volilnih enot v KS. Posebej je poudaril, da so spremembe do mestne hiše, pred katero je čudovito urejen trg s tisoči in tisoči cvetja. Za njegovo ureditev so v lanskem letu dobili državno turistično priznanje. Delegacijo je sprejel g. Zvonimir Mršič, župan, s sodelavci ter izrazil iskreno veselje, da tudi Občina Domžale želi nadaljevati sodelovanje. Sledila je predstavitev obeh občin, v pogovoru pa so bile kar hitro najdene stične točke: izmenjava izkušenj na področju obrti in podjetništva, posebej pri organizaciji in izvedbi industrijsko-obrtnih con; sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja, zlasti izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, saj v Koprivnici gradijo novo šolo; dane so bile pobude za izmenjavo učencev osnovnih šol in učiteljev, njihovo sodelovanje na mednarodnih taborih, veseli pa bili tudi sodelovanja srednješolskih izobraževalnih centrov, gostovanj kulturnih in športnih društev, ipd. V razgovoru je bilo ugotovljeno, da imamo veliko skupnega, pa ne le pri številu prebivalstva, ki se v obeh občinah suče okoli 30.000, temveč bi se lahko povezali tudi na drugih področjih. Obe strani sta poudarili, bi moralo sodelovanje temeljiti na skupnih projektih, izkoristiti pa bi ga morali kot priložnost, da bi pozitivne rezultate prinašala obema občinama. Sledila je izmenjava priložnostnih daril, nato pa si je delegacija ogledala mestni muzej, v katerem smo našli še eno podobnost -slamnikarstvo; pri ogledu industrijsko podjetniške cone smo ugotovili, da je interes podjetnikov in obrtnikov v naši občini bistveno večji. Začetni korak nadaljevanja skoraj 25 letnega sodelovanja je narejen, na potezi pa je občinski svet Občine Domžale, ki mora podobno, kot je to storil Občinski svet Občine Koprivnica, sprejeti sporazum o sodelovanju, ki naj bi bil predvidoma sprejet v začetku leta 2003. Do tedaj pa naj bi skušali pripraviti srečanje obrtnikov in podjetnikov obeh občin ter obisk predstavnikov Koprivnice s področja vzgoje in izobraževanja. Velika želja prijateljev iz Koprivnice je, da še v letošnjem letu pripravimo program za leto 2003 in v njem dorečemo skupne projekte, kijih bomo uresničili v prihodnjem letu. _DJL nujne zaradi upoštevanja prostorskih okolišev, ki so temelj za oblikovanje volilnih imenikov. Prestavil je tudi oba predlagana amandmaja. Brez razprave sta bila sprejeta amandmaja in ob zaključku točke še naslednji sklep (21 glasov ZA): Občinski svet prejema Odlok o spremembah in dopojnitvah Odloka o določitvi števila članov sveto krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale - skupaj z amandmajema. Predlog Pravil za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov je predstavila Vera Vojska, odgovorna urednica Slamnika, in opozorila še na nekatere redakcijske popravke. V razpravi sto sodelovala Roman Kurmanšek, SDS, ki je predlagal, da se del prostora v Slamniku nameni tudi predstavitvi kandidatov za predsednika države, Janez Stibrič, SDS, ki je opozoril na sklep Uredništva Slamnika, da je potrebno predstavitveno gradivo posredovati žc oblikovano in zapisano na CD-ju. Po krajšem odmoru je odgovorna urednica predlagala novo alinejo, s katero je bila zagotovljena tudi osminka strani predstavitvi posameznega predsedniškega kandidata, nato pa so svetniki in svetnice z 21 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet soglaša s Pravili za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev za volitve v občinski svet, volitve predsednika države ter svetov KS in njihovih programov. Redna seja Občinskega sveta Občine Domžale, najbrž ne zadnja, bo predvidoma v začetku oktobra. O.U. Iz ks Dob Stritarjeva, Trdinova in parkirni prostor V zadnjih letih seje na območju Krajevne skupnosti Dob dogajalo zelo veliko, največ v okviru gradnje avtoceste, ki je prometno razbremenila osrdnjo cestno žilo skozi središče KS. Če so krajani in krajanke zadovoljni z deli v okviru proti-poplavne zaščite, pa še vedno težko Čakajo tudi na zaključek še dveh investicij iz okvira dogovora: ureditev pločnika ter kolesarske steze ob cesti Dob-Gorjuša, ter asfaltiranje in ureditev pločnika ob cesti Dob-Krtina. Dane so bile obljube, da bosta omenjeni investiciji narejeni do začetka šolskega leta, ki se je medtem že začelo, obnove pa je nujno potrebna tudi povezava med Virom in Dobom, ki je bila tudi obljubljena. » Svet KS Dob pod vodstvom Pavla Cerarja uresničuje sprejeti program. Tako je bil v letošnjem letu dokončan manjši krak Stritarjeve ulice, počitniški čas pa je KS izkoristila za Trdinova ulica dobiva pločnik asfaltiranje parkirnega prostora v bližini cerkve ter ureditev pločnika ob Trdinovi ulici, pričela pa so se tudi dela v zvezi z razširitvijo pokopališča. Od manjših investicij, ki so bile v zadnjem času dokončane v drugih krajih te KS, pa omenimo predvsem ureditev avtobusnih postajališč za šolski avtobus. V prihodnosti Krajevne skupnosti Dob bo pomembno vlogo odigrala obrtno industrijska cona Želodnik, še prej pa pričakujejo, da bo občina Domžale zagotovila pogoje za devetletno Osnovno šolo Dob. Ena izmed pomembnejših nalog Občine Domžale, ki je zapisana tudi v Razvojnem programu občine za naslednjih pet let, je tudi odprava prometnih črnih točk. Ene se je občina lotila pred kratkim in Jo odpravila s postavitvijo semaforja. Gre za doslej zelo nevarno križišče na cesti Domžale-Kamnik v centru Homca, kjer bo odslej bistveno varneje. Francija - centralizem morda še očitnejši kot v Sloveniji Na povabilo francoskega Ministrstva za notranje zadeve, v okviru katerega deluje1 tudi Generalna direkcija za lokalno samoupravo, je v začetku julija osem članska slovenska delegacija obiskala Francijo in tam spoznavala proces decentralizacije. V delegacijo sem bila poleg županov iz Kamnika, Pivke, Vranskega, Podvelke, Loškega Potoka in Slovenske Bistrice izbrana tudi sama, z nami pa je bil tudi dr. Dušan Verbič iz Urada za lokalno samoupravo. Obiskali smo departma Haute - Saone na SZ Francije, sedež departmaja in prefektucr v Versoulu, občino Maillev-et-Shazelot, Regionalni svet de France v Parizu, pogovore smo imeli tudi na Generalni direkciji za lokalno samoupravo, ob koncu pa smo obiskali tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu, ki ga vodi ga. Magdalena Tovornik. Francija ima zelo dolgo tradicijo na področju lokalne samouprave, saj je bila večina občin ustanovljenih okoli leta 1884. Pri tem pa nam je dokaj hitro postalo jasno, da je bilo v vsem tem obdobju področje jokalne samouprave urejeno izrazito centralistično. Proces decentralizacije seje pričel 1. 1982 s spremembo zakonodaje, zahteve in sodobni trendi pa vse bolj kažejo, da bo potrebno to področje tudi v naprej še bolj decentralizirati, česar se močno zaveda tudi nova francoska vlada - novi premier je prav temu področju namenil enega glavnih poudarkov uvodnega nagovora v parlamentu po volitvah. Francija ima uveljavljene tri ravni lokalne samouprave: občine, departmaje in regije. Pri tem je zanimivo, da ima Francija kar 36.763 občin (največ v EU), večina občin, več kot 32.000 oziroma 87 % ima manj kot 2000 prebivalcev, kar 59 % občin pa ima manj kot 500 prebivalcev. Vsaka občina ima župana in občinski svet, volitve pa potekajo vsakih 6 let. Med izvirne pristojnosti občin sodijo urejanje prostora in komunalne zadeve, skrb za gospodarski razvoj (pridobivanje zemljišč, industrijske cone) in za razliko od Slovenije tudi matične zadeve. Poleg tega lahko občine skrbijo tudi za varovanje okolja, stanovanjsko dejavnost - ceste in upravljanje športnih ter kulturnih objektov. Občina sprejema svoj proračun, zanimivo pa je, da ga mora pregledati in potrditi tudi prefekt (državni funkcionar), predvsem z vidika točnosti, realnosti in zakonitosti. TUdi finance občinam vodi računovodja, ki pa je državni uslužbenec, tako da vsi finančni dohodki potekajo preko departmajske finančne službe. Prav v tem vidijo francoski občinski veljaki veliko nezaupanje in močno centralizacijo (s čemer smo se strinjali tudi v naši delegaciji). Vire občinskih proračunov predstavljajo davki (na stavbe, posest, stanovanjska taksa in profesionalni davek) ter takse (komunalne, turistične, prometni davek, davek na vozila...). Pri tem pa je vendarle treba poudariti, da je občinam omogočeno preko davčnih olajšav in načrtne politike bolj kot v Sloveniji spodbujati gospodarski razvoj, kjer je teh vzvodov bistveno manj. Depertmaji so francoska posebnost, imajo jih 100, nastali pa so ob koncu 18. stoletja. Organizirani so kot samostojne lokalne skupnosti, naloge pa so zakonsko opredeljene in pokrivajo področje šolstva, sociale ter prometa in zvez, vključno z cestami višjega reda. Dcpartmaji sodelujejo predvsem pri pripravi pogodb med občino in državo v zvezi s sofinanciranjem investicij (gradnja srednjih šol, investicije s področja komunale, urejanje gozdov, gradnja cest). Tako smo lahko ugotovili, da država pravzaprav vpliva na vse, pri čemer je čas priprave investicij časovno zelo dolg - od ideje do realiizacije poteče v najboljšem primeru kar 5-6 let. Vsekakor pa je tudi res, da je samostojnost slovenskih občin pri tem veliko večja. Tretjo raven predstavljajo regije, teh je v Franciji 24. Zanimivo je, da te niso opredeljene v ustavi, so pa avtonomne. Vodijo svoje projekte, ki se financirajo iz državnih dotacij in regijskih davkov. Imajo regijski svet in predsednika, pokrivajo pa področje višjih gimnazij in visokega šolstva, regionalnega javnega prevoza, turizma in urejanej prostora. Mi smo obiskali eno najmočnejših regij, Ile de France, ki pokriva področje Pariza in njegovega zaledja. Pri njih je ključno delo usmerjeno v enoten turistični nastop, kulturno ponudbo, gradnjo večjih športnih objektov ter problematiko in varnost občanov. Medobčinsko sodelovanje se je v Franciji močneje razmahnilo v zadnjih 20 letih, kjer se občine združujejo v zvezi s posameznimi projekti (čistilne naprave, deponije, socialna stanovanja, upravljanje cest) v zveze in sindikate. Občine njihovo delovanje financirajo same, v Franciji pa je v tem trenutku več kot 20.000 podobnih zvez. Vodijo jih profesionalne ekipe, nadzor pa vršijo predstavniki občin, ki so vanj vključeni. Če ob koncu navedem nekaj lastnih vtisov, potem je na prvem mestu ta, da deluje in je zaposlenih na različnih ravneh lokalne samouprave ogromno funkcionarjev in birokracije. Vsekakor bistveno več kot pri nas. Poleg tega ima država uveden stalni in neposredni stik in kontrolo občin preko peifekto. Pri tem je res, da na ta način država sprejema tudi večjo odgovornost za skladnost razvoja in enakomemost porazdelitve finančnih sredstev, res pa je tudi, daje samostojnost občin bistveno manjša in omejena. Nekaterim zelo zanimivim pogovorom in tudi odpiranjem konfliktov med prefekturami na eni ter občinami in departmaji na drugi strani smo bili priče tudi sami. Za nas je pomembna predvsem izkušnja s tega področja, saj bo zelo pomembno kakšno vlogo in pomen bo dobila naša bodoča pokrajina (regija) in kako bo znotraj nje urejen odnos med državo, regijo in občinami. Vsekakor so problemi francoske lokalne samouprave zelo podobni našim, bistveno pa je, kako občinam zagotoviti čim večjo samostojnost in tudi odgovornost za lastni razvoj. Pri tem nam izkušnje v drugih okoljih, še posebej tistih z večstoletno tradicijo lahko koristijo pri pripravi naše zakonodaje in iskanju rešitev za naš nadaljnji razvoj. Moje mnenje je, da veliko število majhnih občin in dolgoletna tradicija še nista dovolj za oceno o decentraliziranosti. Prav to je potrdil tudi omenjeni obisk. Slovenija lahko pri tem še veliko naredi .in razvije dober in učinkovit sistem lokalne samouprave. Cveta Zalokar-Oražem, županja. Podpisana pogodba Jeseni bo tudi v Domžalah stekla plinifikacija Županja občine Domžale, Cveta Zalo kar O raženi, in predsednik Petrolove uprave, Janez Lotrič, sta 10. septembra 2002 javno podpisala koncesijsko pogodbo, po kateri bo Petrol na območju občine Domžale zgradil plinsko infrastrukturo ter Domžalam in njihovi okolici naslednjih 30 let zagotavljal nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Domžale naj bi do konca leta 2006 razpolagale s 260 kilometri plinovodnega omrežja, v katerega bo Petrol v naslednjih letih investiral več kot dve milijardi tolarjev. Podpis omenjene pogodbe pomeni sklepno fazo sicer junija leta 2000 pričetega postopka o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe izgradnje, upravljanja ter oskrbe z. zemeljskim plinom iz omrežja v občini Domžale, v katerem je bila novembra lani za koncesionarja izbrana delniška družba Petrol. Takorekoč sočasno je bil Petrol kot najbolj ugoden tovrstni ponudnik izbran še v občinah Mengeš in Trzin, kjer plinifikacija tudi že poteka, medtem ko je bila odločba domžalske občine zaradi pritožbe, ki je bila kasneje umaknjena, pravnomočna šele pred kratkim. Projekt celovite plinifikacije Domžale bo stekel takoj po podpisu pogodbe, predvsem zaradi tehnične in ekonomske racionalizacije pa bo potekal v petih fazah. Prva faza, ki vključuje iizgradnjo omrežja na območjih Zgornjih in Srednjih Jarš, Rodice, Mačkovcev, Zaboršta ter v severnega in osrednjega dela Domžal, bo predvidoma zaključena že do konca letošnjega leto. 117 kilometrov orfirežja pc bo dograjenega do konca leto 2006. Glede na gostoto poseljenosti večjega dela občine je predvidena izgradnja srednjetlačnega plinovodnega omrežja, ki bo obratovalo pri tlaku 2-3 barov. Omrežje se bo sprva napajalo iz dveh virov, in sicer iz obstoječe glavne merilno regulacijske postaje Domžale 1 in dograjene postaje v Količevem. V začetku bostoa glavna vira oskrbovala vsak svoja področja, v končni fazi pa bo srednjetlačni plinski sistem tvoril zaključeno celoto z, enim napajalnim virom, v primeru njegovega izpada pa bo še vedno mogoče zasilno napajanje iz drugega vira. V bolj odmaknjenih naseljih občine, v katerih gradnja omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom ne bi bila ekonomična, pa bodo vzpostavljeni lokalni plinski sistemi kontejnerskega tipa, ki bodo omogočali oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom. Načrtne plinifikacije ožjega mestnega področja, ki je vključevala večje stanovanjske in industrijske porabnike, se je občina Domžale lotila že v letu 1987. Sledila je izgradnja plinovodnega sistema, ki je obsegal napajalni plinovod iz Količevega do merilo regulacijske postaje v Domžalah 1, ter mestno plinovodno omrežje. Z rastočim obsegom plinifikacije v Sloveniji, ki je oskrbo z zemeljskim plinom postopoma približala tudi individualnlim odjemalcem, pa se je tudi v občini Domžale pojavila potreba po ražiritvi omrežja na posamezna stanovanj ska naselja oziroma krajevne skupnosti v občini. Spomladi leto 1999 je bila zato ustanovljena tudi posebna projektna skupina, katere naloga je bila pripraviti vse potrebno za oddajo plinske koncesije, posledično pa za razširitev oskrbe z. zemeljskim plinom tudi na individualna gospodinjstva. V danem trenutku so namreč na obstsoječe domžalsko plinovodno omrežje vezani predvsem večji industrijski porabniki. Ti letno porabijo dobra dva milijona kubičnih metrov zemeljskega plina, ki jim ga zagotavlja podjetje Grasto, d.o.o. Letna poraba zemeljskega plina, na katero po letu 2010, ko bodo izgrajeni tudi vsi predvideni priključki za uporabnike, računa Petrol, pa naj bi znašala okrog 12 milijonov kubičnih metrov. Vsem potencialnim uporabnikom plina bo zato Petrol zagotavljal brezplačno strokovno in tehnično svetovanje glede izgradnje notranjih napeljav, sočasno pa jim bo pomagal tudi pri financiranju stroškov, ki so povezani s priklopom na plinovodno omrežje. Glede na to, da bo gradnja plinskega omrežja potekala sočasno z izgradnjo ostale komunalne infrastrukture, bosta občina in Petrol oblikovala tudi posebno koordinacijsko skupino, ki bo skrbela za usklajeno delo med posameznimi izvajalci gospodarskih javnih služb v občini. Dodatno obliko pomoči pri zagotavljanju nemotenega poteka plinifikacije pa bodo pomenili tudi potencialni gradbeni odbori, prek katerih se bodo - če se bo izkazalo za potrebno - v projekt vključevale posamezne krajevne skupnosti v občini. Informacijska pisarna, kjer se bodo uporabniki zemeljskega plina lahko pozanimali o tehničnih, komercialnih, finančnih in drugih podrobnostih, ki so povezane s priključitvijo na plinovodno omrežje, pa bo prav tako v kratkem pričela delovati. 0. U. VOLITVE stran 4 Volitve 2002 Volilna komisija Občine Domžale obvešča 1. Redne volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Domžale ter članov svetov krajevnih skupnosti bodo 10. novembra 2002 na voliščih, na katerih so posamezna glasovanja potekala že doslej, Sklep o določitvi volišč bo objavljen v naslednji številki Slamnika. Predčasne volitve bodo organizirane na sedežu Občine Domžale. 2. Za volilno enoto za volitve Občinskega sveta in župana Občine Domžale se v skladu z Ugotovitvenim sklepom o določitvi volilne enote v Občini Domžale šteje območje Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 16/94). 3. Volilne enote za volitve članov svetov krajevnih skupnosti so oblikovane v skladu z Odlokom o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti, dvema popravkoma ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti ter volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale. Vsi odloki so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale, v številkah 4/96,5/98,7/ 98 ter 11/02. Kot ena volilna enota so določene naslednje krajevne skupnosti: Dragomelj-Pšata, Homec-Nožice, Ihan, Jarše-Rodica, Preserje, Radomlje, Rova, Toma Brejca Vir, Slavka Slandra, Simona Jenka ter Venclja Perka Domžale, v krajevnih skupnostih Dob ter Krtina so določene po tri oz. štiri volilne enote. 4. Predčasno glasovanje bo organizirano na sedežu Občinske volilne komisije Domžale v , prostorih Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 v dneh od 5. do 7. novembra 2002. 5. Kandidature za volitve članov občinskega sveta in volitve župana Občine Domžale ter za svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale bo v času uradnih ur na sedežu Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 ter tudi v preostalem času (po predhodnem dogovoru) sprejemala Vera Vojska, tajnica Občinske volilne komisije Občine Domžale (tel. 7220 100,041 634 505)... 6. Dne, 16. oktobra 2002, pa bodo od 8. do 19. ure kandidature sprejemali tudi člani Občinske volilne komisije Občine Domžale. / 7. Zadnji rok za vložitev vseh kandidatur je 16. oktober 2002 do 19. ure. Predsednik Občinske volilne komisije Občine Domžale Peter Primožič, univ. dipl. pravnik Volitve v svete krajevne skupnosti 2002 Županja Občine Domžale je razpisala volitve članov svetov KS v Občini Domžale, ki bodo, enako kot vse druge, 10. novembra 2002. Občinski svet Občine Domžale je na svoji izredni seji sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi števila članov svetov KS ter volilnih enot za volitve v svete KS v Občini Domžale. V skladu z osnovnim odlokom ter popravki, so krajevne skupnosti v Občini Domžale razdeljene na naslednje volilne enote: Krajevna skupnost Dob - tri volilne enote 1. volilna enota obsega območji naselij Dob in Gorjuša, v njej se voli 6 članov Sveta 2. volilna enota obsega območja naselij Češenik, Turnše, Želodnik, v njej se volita 2 člana Sveta 3. volilna enota obsega območja naselij Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sveta Trojica, Žeje, v njej se voli 1 član Sveta. Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata Kot volilna enota se določi celotno območje KS, v njej se voli 7 članov Sveto. Krajevna skupnost Homec-Nožice Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 9 članov Sveta. Krajevna skupnost Ihan Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 11 članov Sveta. Krajevna skupnost Jarše-Rodica Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 9 članov Sveta. Krajevna skupnost Krtina - štiri volilne enote 1. volilna enota obsega območje naselja Krtine, v njen se voli 4 člane Sveto 2. volilna enota obsega območje naselij Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan, v njej se voli 2 člana Sveta 3. volilna enoto obsega območje naselij Rača in Račni vrh, v njej se voli 1 član Sveta 4. volilna enota obsega območje naselij Kokošelj in Zaloga prod Sv. Trojic, v njej se volita 2 člana. Krajevna skupnost Preserje Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 7 članov Sveta. Krajevna skupnost Radomlje Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 7 članov Sveta. Krajevna skupnost Rova Kot volilna enoto se določi celotno območje KS, voli se 7 članov Sveto. Krajevna skupnost Toma Brejca Vir Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 11 članov Sveta. Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale Kot volilna enoto se določi celotno območje KS, voli se 9 članov Sveto. Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale Kot volilna enoto se določi celotno območje KS, voli se 7 članov Sveta. Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale Kot volilna enota se določi celotno območje KS, voli se 7 članov Sveto. O.U. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. List RS št. 62/94 in 17/97 ter 20..člena Odloka o plakatnih mestih in načinu plakatiranja in oglaševanja na območju občine Domžale (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 2/97 in 12/99) izdajam: Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje I. Splošno S tem sklepom se določajo način in pogoji plakatiranja v času volilne kampanje, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje. II. Brezplačna plakatna mesta Plakatna mesta, na katerih je dovoljeno oglaševanje v času volilne kampanje, so: a) reklamni panoji na katerih se nameščajo plakati dimenzije 170 x 110 cm (56 mest); b) reklamni panoji - drogovi javne razsvetljave dimenzij 100 x 70 cm (38 mest); c) čezcestni transparenti (do 12 mest); d) A - panoji maksimalne dimenzije 120 x 100 cm (44 mest). Posamezna plakatna mesto iz predhodnega odstavka je možno koristiti pod naslednjimi pogoji: a) reklamni panoji na katerih se nameščejo plakati dimenzije 170 x 110 cm: Pooblaščeni izvajalec brezplačno zagotavlja namestitev reklamnega panoja in reklamnega sjx>ročila, najem ter odstranitev reklamnega panoja in sporočila. Organizatorji volilne kampanje zagotovijo in izvajalcu posredujejo reklamni material. b) reklamni panoji na drogovih javne razsvetljave dimenzij 100 x 70 cm: Pooblaščeni izvajalec brezplačno zagotavlja namestitev reklamnega panoja ter reklamnega sporočila in odstranitev reklamnega sporočila, organizator volilne kampanje pa krije stroške transparentnega platna in priprave reklamnega sporočila. c) čezcestni transparenti: Pooblaščeni izvajalec brezplačno zagotavlja namestitev reklamnega panoja ter reklamnega sporočila in odstranitev reklamnega sporočila, organizator volilne kampanje pa krije stroške transparentnega platna in priprave reklamnega sporočila. d) A - panoji: Pooblaščeni izvajalec brezplačno zagotavlja namestitev reklamnega panoja odstranitev reklamnega panoja. Organizatorji volilne kampanje zagotovijo in izvajalcu posredujejo reklamni material in konstrukcijo A panoja. Pooblaščeni izvajalec mora organizatorju omogočiti najem konstrukcije A panoja. Zaradi varnosti morajo biti panoji obteženi. Pooblaščena izvajalca v predhodnih točkah navedenih storitev sto EIS Skočaj Milan s.p., Rožna 7 a, Domžale in AMICUS d.o.o., Ljubljanska c. 63, Domžale. 3. Zaradi zagotovitve enakih pravic organizatorjev volilne kampanje, jc območje občine razdeljeno na dve coni, v katerih ima vsak organizator pravico do enakega števila plakatnih mest. Število plakatnih mest, ki pripada posameznemu organizatorju volilne kampanje, je odvisno od skupnega števila plakatnih mest v coni ter števila prijavljenih organizatorjev volilne kampanje. V kolikor posamezni organizator volilne kampanje ne zahteva tolikšnega števila plakatnih mest, kot mu jih po izračunu pripada, se preostala plakatna mesta z žrebom razdelijo med ostale prijavljene organizatorje volilne kampanje. Coni iz točke 3. obsegajo območja naslednjih naselij: Cona 1: mesto Domžale Cona 2: ostala naselja Vsak organizator volilne kampanje lahko z vlogo, ki jo vloži na Občino Domžale - Oddelek za gospodarslce javne službe, kandidira za pridobitev plakatnih mest v vsaki coni. Vlogo iz predhodnega odstavka vloži organizator volilne kampanje najkasneje 10 dni pred pričetkom volilne kampanje. V vlogi mora biti navedeno ime oziroma naziv organizatorja volilne kampanje, vrsta plakatnega mesta, katerega želi pridobiti ter ime pooblaščenega predstavnika predlagatelja. Oddelek iz prejšnje točke najkasneje 8 dni pred pričetkom volilne kampanje z žrebom določi, katera plakatna mesto se dodelijo posameznim organizatorjem volilne kampanje. Žrebanje plakatnih mest, ki pripadajo posameznemu organizatorju volilne kampanje se opravi osmi dan pred pričetkom volilne kampanje ob 15. uri v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69,0 izidu žrebanja bodo organizatorji obveščeni s sklepom. III. dodatna plakatna mesta .7. Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih s tem sklepom je dovoljeno v skladu z Zakonom o volilni kampanji, Odlokom o občinskih cestah in Odlokom o komunalnih taksah. Soglasje za postavitev dodatnih plakatnih mest od pristojnega občinskega upravnega organa pridobi organizator volilne kampanje. IV. Končna določba Sklep začne veljati z dnem sprejema. Z dnem, ko začne veljati to sklep, preneha veljati Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje (Uradni vestnik občine Domžale št. 8/2000). Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Občina Domžale Cveta ZAL0KAR-0RAZEM, l.r. Pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov V glasilu Slamnik bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve občinskega sveta, župana in svetov krajevnih skupnosti ter volitve predsednika države, ki bodo 10. novembra 2002, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ter število predlagateljev. 12. številka glasila Slamnik bo izšla predvidoma 25. oktobra 2002. V skladu z Zakonom o volilni kampanji in Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu: vsaka politična stranka ali lista kandidatov, ki so že zastopane v občinskem svetu in bodo kandidirale na volitvah v občinski svet, imajo na razpolago največ pol strani (280 m/m x 195 m/m višine) vse druge stranke in liste kandidatov, ki bodo tudi sodelovale na volitvah v občinski svet, imajo na razpolago četrt strani (137 m/m x 195 m/m višine), vsak kandidat za župana ima na razpolago pol strani (280 m/m x 195 m/m višine), liste kandidatov za volitve v svete krajevnih skupnosti, imajo na razpolago četrt strani -vendar posamezna krajevna skupnost ne več kot četrt strani (137 m/m x 195 m/m višine), vsak kandidat za predsednika države ima na razpolago eno osmino strani (137 m/m x 95 m/m višine). Organizatorji volilne kampanje naj gradiva oz. predstavitvena besedila pošljejo že oblikovana in zapisana na CD-ju, skupaj s printom, na uredništvo Slamnika, najkasneje do, 17. oktobra 2002, do 12. ure. Javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradiv v 12. številki Slamnika do četrtka 17. oktobra 2002 ob 13. uri v konferenčni sobi Občine Domžale. V skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor, s pogojem plačila po ceniku objav, obvestil in reklam iz 17. člena Odloka o glasilu Slamnik. Uredništvo si glede na številčnost kandidatnih list za občinski svet in volitve župana ter volitve svetov KS pridržuje pravico zmanjšati obseg predstavitvenih gradiv - po pogovoru in dogovoru s predlagatelji predstavitvenih gradiv. Odgovorna urednica Vera Vojska, l.r. DIL0 JC nCKOČ O čem pripoveduje šolska kronika prvih let po vojni? V preteklih nadaljevanjih smo pregledali delo domžalske osnovne & šole (tedanje nižje gimnazije) takoj po vojni. Vse, kar se je v šoli dogajalo, so skrbno zapisovali v svoji šolski kroniki. Kaj prinaša ta * kronika za šolsko leto 1949/1950? Prepis je iz publikacije Desetletno @ poročilo domžalske gimnazije 1945-1955. » 10.IX.I949: začetek šolskega leta z nagovorom tov. ministra za prosveto dr. J. Potrča (po zvočniku). 21. IX.: cepljenje proti kozam (dijaki, roj. 1937).-Pop. ob 14.30 uri roditeljski sestanek (ref. prof. Boje). Od 26.-29.1X. so si dijaki zavoda pod vodstvom tov. prof. ogledali v Ljubljani razstavo železnic ob obletnici ("100 let železnic") in istočasno so si ogledali tudi muzej. 23. in 24. IX. odšli na velesejem v Zagreb drugošolci pod vodstvom tov. prof. Bukovca. 29. IX. si zJomil roko pri nakladanju drv tov. prof. Kralj, 2. X. pa novo tov. prof. Flerin. 6. X. v Tednu gasilstva govoril tov. prof. Bukovec. 15. X. se udeležili dijaki zavoda s prof. zborom udarniškega dela na ekonomiji v Pšati. 18. X. udarniško delo na drž. posestvu Jablje. 21. X. udarniško delo na cesti (Teden cest). 26. X. udarniško delo na drž. posestvu Jablje. I. XI. praznik - pouk odpadel. II. XI. konzultacije o študiju, ki ga je predpisalo ministrstvo za prosveto. Prisostvovala sta poverjenik za prosveto OLO Kamnik in zastopnik oblastnega odbora - Merčun Ciril ter Mazgon Dušan. Vse je prav dobro poteklo. Vsi člani so živahno razpravljali o gradivu in odgovarjali na posamezna vprašanja. 18. XI. prva ocenjevalna konferenca z zelo slabim uspehom. 21. XI. jesenski "Cross" za dijake ob nazvočnosti profesorjev. 24. XI. ogled filma "Mičurin" v tuk. kinu 28. XI. proslava obletnice republike; zvečer baklada in skupna proslava v Godbenem domu. 29. in 30. XI. pouk odpadel - drž. praznik. 9. XII. roditeljski sestanek z nagovorom prof. Rotta. 16. XII. zdravniški pregled prof. zbora v Kamniku 18. XII. volitve v KLO Domžale. 19. XII. ogled drame Shakespeare "Kar hočete". 22. XII. artistična predstava na šoli, priporočena od ministrstva in okraja. 31. XII. Novoletna jelka - ob 14. uri obdaritev dijakov v Godbenem domu. 1950: 1.-2. prosto 7. I. fluorizacija zob prve etape dijakov. 13.1. sklepna polletna ocenjevalna konferenca. 14. I. prejeli dijaki Dijaške knjižnice s polletnimi ocenami. Izdelali 52.37 %. 13. I. občni zbor Sindikata prosvetnih delavcev na našem zavodu. 16. I. do 31. I. zimski odmor -pouka prosto. 3. II. smučarske izbirne tekme dijakov za prvenstvo gimnazije (Svetlin Adolf, Jagnje Ivan, Juhant Ila; Kaplja Herma, Vrenjak Miha, Majcen Lado, Peterka Helena, Molk Katarina, Merhar Meta, Kvas Ana, Markič Hib, Flis Pavla). 6. II. inspiciral zgodovino in zemljepis pom. inšpektor prof. Binter Bogdan. 8. II. Prešernova proslava na šoli po zvočniku: Spored: 1. Hej Slovani, govor prof. Boje. Sonetni venec; (učenke Illab), Kam? Vojska, Orglar, Sitar, Spomini na Prešerna (brala Učakar), Slovenskim mladenkam (poje šol, zbor) Uvod h Krstu pri Savici (Cerar, lila), Budnica - petje, France Prešeren (akrostihičen sonet) Soldaška in Zdravljica (petje). Petje je vodil prof. Rott, ostalo prof. Boje. nadaljevanje prihodnjič se riflunz DROjm Najboljši nakup v mestu! Gledališki abonma Abonenti vseh štirih abonmajev boste videli predvidoma naslednjih šest predstav slovenskih gledališč. Izbrali smo aktualne gledališke uprizoritve, ki bodo po vsebni in kvaliteti sledile in nadgradile programske usmeritve prejšnjih sezon. Ponujamo Vam torej veliko mero izzivov, zabave in nepozabnih pododrskih užitkov. Ker so tehnične možnosti našega odra sorazmerno skromne, dopuščamo možnost manjše spremembe programa. Razpisujemo naslednje gledališke abonmaje: abonma ORANŽNI (predstave bodo predvidoma ob ponedeljkih ali torkih) abonma RUMENI (predstave bodo predvidoma ob torkih ali sredah) abonma RDEČI (predstave bodo predvidoma ob sredah ali četrtkih) abonma ZELENI (predstave bodo predvidoma ob četrtkih ali petkih) Predstave bomo pričenjali ob 20.00 uri. 1. Zoran Hočevar: 'm te ubu! črnohumorna komedija Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 2. Jorge Accame: Benetke sentimentalna komedija Prešernovo gledališče Kranj 3. Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre drama Slovensko mladinsko gledališče 4. Yasmina Reza: Tri variacije življenja drama Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana 5. Ivan Cankar: Za narodov blagor politična komedija Slovensko ljudsko gledališče Celje 6. Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina burkaška komedija Gledališče Koper Koncertni abonma Kulturni dom Franca Bernika stopa v peto sezono koncertnih abonmajev, kar dokazuje, da so tudi Domžale odlično prizorišče komornih koncertov. Do sedaj se je na našem odru zvrstila vrsta odličnih slovenskih glasbenikov in gostov iz tujine, bogati in žanrsko raznoliki program pa bomo nadaljevali tudi v letih 2002/2003. Za vas smo pripravili serijo šestih koncertov, ki sledi želji pO: bogati in kvalitetni izbiri poustvarjalnih umetnikov in večplastni podobi njihovih repertoarjev. Razpisujemo abonma MODRI (koncerti predvidoma ob torkih ali sredah) Koncerte bomo pričenjali ob 20.00 uri. 1. Linha singers (Praga, Češka) 2. Vladimir Hrovat ustna harmonika Sof ia Ristič harfa Paolo Pegoraro kitara 3. Pija Brodnik soprano Slavko Goričar klarinet Vladimir Mlinaric klavir 4. Mateja Arnež Volčanšek sopran Irene Yebuah mezzosopran Andrej Debevec tenor Zoran Potočan bas Olena Bolvubash klavir 5. Ljubljanski klavirski trio Sijavuž Gadžijev klavir; Vasilij Meljnikov violina; Igor Mitrovič čelo 6. Komorni orkester Camerata Slovenica Dragi obiskovalci! Izražanje v presežniku »najboljši« uporabljamo v letošnjem letu v skladu z današnjimi posegi na trgu, ob trdnem prepričanju, da se v našem »najboljšem nakupu« skriva še marsikateri naj. Morda najlepši, najdragocenejši, najprimernejši, najkvalitetnejši. Življenje vsakega posameznika se srečuje z mnogimi slučaji, ki vplivajo na njegov odnos do sveta, dogodkov in tudi do lepega. In k sreči, vsakdo si sam oblikuje svojo lepoto. Da pa si lahko oblikujemo odnos do lepega, potrebujemo srečevanja z lepimi stvarmi in dogodki, potrebujemo neposreden stik z lepimi stvarmi in dogodki ali pa pogovor o njih; potrebujemo, da lepe stvari in dogodki vplivajo na nas in nas pomagajo sooblikovati. V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale se zavestno trudimo, da bi občanom Domžal in okolice ponudili široko paleto najrazličnejših barv in odtenkov lepega. Imamo pač srečo, znanja in sposobnosti, da svojo podobo v javnosti promoviramo skozi svoje delo, oziroma jo promovirajo umetniki in drugi ustvarjalci v kulturi, gosti našega kulturnega hrama. Pogled na pretekle sezone nas navdaja z optimizmom in odgovornostjo. Koliko umetnikov in umetniških skupin nas je s svojimi estetikami pripravilo do smeha, celo joka, nas vznemirilo in potolažilo, nas šokiralo ali celo nežno pobožalo: z besedo, melodijo, barvo, pogledom, gesto, krikom ali tišino! Samo zaradi nas. In taka bodi tudi naša naslednja sezona. Jubilejna bo: peta po vrsti. Abonmajski program smo pripravljali v želji, da bi s svojo raznolikostjo opravičeval zgornje misli in spodbudil našo dosedanjo zvesto publiko in vse tiste, ki ste željni kulturnih dogodkov, k novim doživetjem, k novim vznemirljivim in lepim dogodkom. Tako bodi naš abonmajski program najboljši nakup ne v primerjavi s-podobnimi nakupi, pač pa najboljši nakup za. dušo vsakega posameznika. Milan Marinič Vpisovanje abonmajev Dosedanji abonenti • četrtek, 19. septembra do vključno sobote 21. septembra Vpis abonmaja za abonente, ki želite obdržati svoj sedež. Morebitnih zamenjav v teh dneh ne bomo mogli realizirati. • torek, 24. septembra Vpis abonmaja za abonente, ki želite zamenjati sedež. Novi abonenti • od srede 26. septembra do sobote 30. septembra Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletni prostori) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). Informacije Vse dodatne informacije o vpisu ali o programu lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, po elektronski pošti info®kd-domzale.si in na telefonski številki: (01) 722 50 50. Mesečno bomo izdajali koledar kulturnih prireditev in dogodkov, ki ga bodo prejemali vsi abonenti, pošiljamo pa ga lahko brezplačno tudi na naslove vseh, ki želite spremljati naš program. Svoj naslov nam sporočite po telefonu ali po elektronski pošti. Cene abonmajev gledališki abonma koncertni abonma parter • parter 1., 2. vrsta 3.-12. vrsta balkon 2.-4, vrsta balkon 1. vrsta lože parter parter 1,2. vrsta 3.-12. vrsta balkon 2.-4. vrsta balkon 1. vrsta lože za podjetja z naročilnico 11.400,00 10.260,00 10.260,00 8.550,00 redni abonenti s takoj, plačilom 9.720,00 8.748,00 8.748,00 7.290.00 redni abonenti na dva obroka 10.800,00 9.720,00 9.720,00 8.100,00 upokojenci s takoj, plačilom 8.640,00 7.776,00 7,776,00 6.480,00 upokojenci na dva obroka 9.180,00 8.262,00 8.262,00 6.885,00 študenti in dijaki s takoj, plačilom 6.480,00 5.832,00 5.832,00 4.860,00 študenti in dijaki na dva obroka 7.020,00 6.318,00 6.318,00 5.265,00 Cene so v SIT, davek ni obračunan na osnovi 9. točke 26. člena zakona o DDV. Kulturni dom Franca Bernika Domžale IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH ŠOL IN VRTCEV stran Standardni program na nadstandardni način Mali princ odprl vrata Nobena skrivnost ni, da imamo v občini že vrsto let težave zaradi prostorske stiske v naših vrtcih, tako da številni starši ostanejo brez organiziranega varstva za svoje otroke. Da bi takšen položaj vsaj nekoliko omilili, je občina letos razpisala koncesijo za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Izbrano je bilo podjetje IARA Dežman in družbenik d.n.o., ki je v ta namen prenovilo stanovanjsko hišo v Triglavski ulici na Rodici. Del sredstev za prenovo in opremo je prispevala tudi občina. Vrtec, imenuje sc MALI PRINC, ima štiri oddelke, dva za otroke od enega do treh let in dva za otroke od treh do šestih let. Koncesija velja za dva oddelka dojenčkov, kar pomeni, da starši za otroke plačujejo enako kot v javnih vrtcih. Dva oddelka, za 48 otrok, pa sta, kot pravi vodja vrtca Renata Dežman, tržna in zato starši za otroke plačujejo enotno ceno, ne glede na družinske prihodke. Trenutno cena znaša 39.000,00 SIT. Če bi želeli čisto na kratko opisati, česa bodo deležni otroci v novem vrtcu, bi lahko rekli, kot pravi sogovornica, da gre za izvajanje standardnega programa na nadstandardni način. To pomeni, da je v sicer javni program vnesena še vrsta obogatitvenih dejavnosti, za katere staršem ne bo treba posebej plačevati. Otroke bo v svet glasbe plesa, športa, lutkovnih igric, prometa, naravoslovja, likovnega ustvarjanja in spoznavanja tujega jezika popeljalo osem mladih, strokovno usposobljenih vzgojiteljic. Na voljo pa bodo tudi dodatne dejavnosti, ki jih bodo izbirali starši in jih prilagajali potrebam svojih otrok. Prav sodelovanje s starši je za "filozofijo" novega vrtca še posebej pomembno, saj otroci prebijejo v njem kar lep del dneva in s tem v veliki meri prispevajo k otrokovemu telesnemu in duševnemu razvoju. Vrtec bo otrokom nudil varstvo od 6.30 d 16.30, po potrebi pa bodo obratovalni čas prilagodili potrebam staršev. Renata Dežman vidi prednosti vrtca MALI PRINC predvsem v njegovi majhnosti, strokovni zagnanosti mladih strokovnjakinj, pestri ponudbi in ambiciji, da bodo otroci in njihovi starši zadovoljni. V obeh oddelkih imajo še nekaj prostora, za več informacij pa jih lahko pokličite na številki 72 48 33 ali 041 410107 (ga. Dežman). V. SD FAN VIT-AS Uspešen zaključek poletnih taborov Letos smo že četrto -leto varno in uspešno pripeljali tabore do zadovoljnega konca. Pod streho smo pospravili kar štiri športne tabore, šest plavalnih in taborjenje v Podbeli ob reki Nadiži. Kljub muhastemu vremenu so bili še posebej uspešni plavalni tabori, ki so potekali na domžalskem bazenu. Ker pa nam v avgustu vreme res ni bilo najbolj naklonjeno, smo se plavat odpravili v terme Snovik. Otroci so bili navdušeni, da so lahko kljub deževnemu vremenu nadaljevali s plavanjem, zato smo se odločili, da bomo tudi v naslednjem letu izkoristili slabo vreme za odhod v terme. Poleg zabave je bil cilj tabora tudi izpolnjevanje in učenje plavanja po plavalni lestvici, od bronastega morskega konjička do zlatega delfina. Znanje vsakega udeleženca je bilo na začetku preverjeno, tako da so imeli učitelji vpogled nad znanjem celotne skupine, otroci pa veliko motivacijo za napredovanje v višje razrede plavalne lestvice, za kar so si na koncu prislužili priznanja. Tisti otroci, ki so si zaželeli še bolj pestre počitnice, so dneve preživljali z nami v športnih taborih. Spoznali so se z različnimi športi (tenis, rolanje, baseball, nogomet, plavanje, kolesarjenje...), na kmetiji so hranili, čistili in jahali konje, iskali skriti ključ, se s kolesi odpravili na piknik v gozdiček, pekli palačinke... Zelo radi so tekmovali v taborni olimpiadi za nagrade. Zelo velik odziv je bil za taborjenje v Podbeli, ki smo ga organizirali skupaj z orientacijskim klubom iz Nove Gorice. Teden je minil ob kopanju v tolmunih Nadiže, učenju vozlov, plezanja in orientacije v naravi, jahanju, izdelavi bivaka in indijanskih pripomočkov, predvsem pa ob prijetnem druženju s sovrstniki i/. Nove Gorice. Zelo zanimivi so bili skupni večeri ob ognju in naravni tobogani. S tabori smo bili zelo zadovoljni, za kar bi se radi zahvalili učiteljem za dobro opravljeno delo, saj le-ti ne bi bili to, kar so bili brez Marka, Boštjana, Leona in Anke. Nekaj pa sva prispevala tudi Dušan in Marijana, ki vse udeležence taborov lepo pozdravljava in jih v naše kroge vabiva spet prihodnje leto. Hvala tudi Erdani športu, McDonaldsu Domžale, Pizzeriji Vijolica, Rudolfu TPPA in ŠD Fan Vit-as, ki so prispevali praktične nagrade. Dušan in Marijana Poklicna matura na Srednji šoli Domžale Številnim dijakom po Sloveniji, ki so opravljali poklicno maturo, so se pridružili tudi dijaki Srednje šole Domžale. S poklicno maturo, ki je bila letos prvič, so zaključili izobraževanje v programih strojništva, ekonomije, trgovine in usnjarstva. Dijaki so se na maturo pod vodstvom profesorjev resno in zavzeto pripravljali, zato so se na koncu lahko upravičeno razveselili rezultatov. 88 % dijakov je maturo uspešno opravilo, nikomur od trenutno negativnih pa je ne bo potrebno popravljati v celoti, jeseni bodo popravili le posamezne predmete. S posebnim zadovoljstvom smo na slovesni razglasitvi 8. julija, od koder je tudi gornja fotografija, pohvalili tiste, ki so dosegli vse možne točke; dve dijakinji in en dijak so za spomin prejeli knjižno nagrado. Občutki profesorjev po končani poklicni maturi so Icar se da prijetni. Nekateri med njimi že razmišljajo o novih izzivih, s katerimi se bodo spopadali v prihodnjih letih, ko bodo dijake gimnazije pripravljali na maturo, kjer bo dodan še peti predmet. Poklicna matura je bila zanje uspešna generalka za gimnazijsko maturo, ki jih čaka čez štiri leta. v.d. direktorja: mag. Jožica Polanc Piknik v Mozirskem gaju Sredi poletja je založba Izolit iz Trzina organizirala zabaven, vesel in nadvse prijazen piknik v Mozirskem gaju. Namen piknika je bil proslaviti izid delovnega zvezka Moja slovenščina 4, ki je namenjen učencem tretjih razredov osemletne in četrtih devetletne osnovne šole. Ne zgodi se vsak dan, da izide učbenik in rojstvo učbenika za slovenski jezik je še prav posebno prijetno doživetje. Delovni zvezek Moja slovenščina je delo avtoric dr. Simone Kranjc in Tatjane Kokalj, ki sva v njem prcplctli znanje in izkušnje. Učbenik je nastajal dobro leto in prav sredi poletja smo ga ponudili učencem. V dar so ga dobili učenci Osnovne šole Dob in Osnovne šole Maksa Pečarja iz Črnuč, ki so se v velikem številu odzvali prijaznemu povabilu, saj so v njem tudi njihove fotografije. Učenci so s svojimi svetlimi, duhovitimi in iskrivimi podobami popestrili Mojo slovenščino. V delovnem zvezku Moja slovenščina 4 smo se na drugačen, svež in nov način lotili obravnavanja jezikovnih znanj. Z njim smo vsem učencem ponudili možnost, da bodo napredovali in predvsem vzljubili slovenščino. Vaje, ki smo jih vključili v delovni zvezek, so raznovrstne in namenjene branju, pisanju, poslušanju in govorjenju. Stopnjevane so po težavnosti in prilagojene učencem. Učna snov je obdelana sistematično in temeljito in učenci jo bodo prav gotovo vzeli za svojo. Po ideje smo segali v otroški vsakdan, ki mu ne manjka humorja, iger, šolskih prigod, prvih ljubezni in skrivnosti. Svoje je prispevala tudi znana pisateljica Desa Muck z zabavno zgodbo, ki se pojavlja na začetku vsakega poglavja. Raznolike naloge se kot grozd nizajo okrog zgodbe o dveh deklicah in fantu ter njihovih prijateljih. Zgodbo, polno zapletov in razpletov, dopolnjujejo fotografije učencev in humome ilustracije. Vse to pa bo prineslo spoznanje, da je jezikovni pouk slovenščine morda res resen in zapleten, a predvsem nadvse zabaven in zanimiv. Delovni zvezek je usklajen s sodobnim načinom poučevanja, zatoomogočažive, zabavne, raziskovalne in polne šolske ure. Ob zaključku smo zaželeli učencem in učiteljem veliko veselja in uspehov na poti spoznavanja našega matemega jezika in prepričana sem, da bomo z našin delovnim zvezkom poiskali prijazno in sproščeno pot, ki bo vodila učence v svet jezikoslovja. Tatjana Kokalj STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Naravoslovni tabor na Nadiži Letos sta me oče in mami prijavila na naravoslovni tabor kluba ljubitejjev narave v Nadiži ob italijanski meji, na Bovškem. Ker sem bila tam prvič, meje bilo malce strah, kako to izgleda in kakšna bo družba. Koje prišel ta dan konec julija, me je bilo zjutraj ob odhodu tako strah, da me je kar stiskalo v želodcu. Po dolgi ovinkasti cesti čez Italijo, mimo Rabcljskih jezer, smo mimo pred leti v potresu porušene Bregane le prispeli na cilj v nekdanjo vojaško obmejno karavlo. Ko smo prispeli, sem se malo začudila, ker sem si vse skupaj predstavljala čisto drugače. Najprej sem se predstavila učiteljem, ki so nas veselo čakali in prisrčno sprejeli pred nekakšnimi barakami. Mojima učiteljema je bilo ime Grega in Katja. Takoj ko smo se malo spoznali, meje Grega peljal v sobo, kjer sem imela svoje mesto in posteljo naslednji teden. V sobi so bili sami pogradi in punce, ki so stalno veselo in bučno klepetale. Kmalu sem začela pogovor z njimi in izvedela, da nas je v sobi kar šestnajst. Po odhodu staršev smo imeli zbor v skupni jedilnici. Spoznala sem še preostale učitelje in videla druge obraze udeležencev. Vodja tabora Zdenka je imela glavno besedo in nam je povedala nekaj pravil hišnega reda, ki nam vsa niso bila po godu. Potem smo imeli kosilo, nato pa smo se šli kopat v reko Nadižo, ki ni bila preveč topla. Vsa naslednja jutra so potekala nekako takole: - bujenje ob 7.00 -jutranji tek z meditacijo - zajtrk - ocenjevanje sob - dopoldanske teme spoznavanja živali in rastlin. Popoldne smo ponavadi igrali košarko ali odbojko na bližnjem igrišču, šli na kakšen sprehod, imeli ustvarjalne delavnice, modno revijo, igre brez meja, love za "pametno lisico" (podobno kot orientacijski teki). Vedno smo imeli kaj početi in nikoli nam ni bilo dolgčas. Najbolj sem si zapomnila, ko smo šli na sprehod do gozdička, kjer smo imeli "deželo škratov". Razdelili smo se v skupine po šest in po najboljših močeh skušali narediti čimbolj pravljično hišico, zlito z okoljem. Nato pa smo morali povedati še kratko domišlijsko pravljico. Med drugim smo se srečali tudi s kačami in Lili te še posebno Štefan sta mi bila zelo všeč. Štefana sem si celo ovila okoli vratu in imel je zelo nenavadno hladno kožo. Zoprno je bilo neko jutro, ko smo morali vstati že ob 5. uri zjutraj, da smo si šli v spremstvu lokalnega poznavalca ptic ogledat in predvsem poslušat ptici. Zadnji dan so prišli starši na zaključni večer. Bili so zelo zadovoljni z našim programom, s skeči, recitacijami in petjem, ki smo ga pripravili skupno z učitelji, ki so skrbeli za nas ves teden. To bo vse, če pa hočete še kaj več izvedeti ali kaj podobnega doživeti, pridite naslednje leto na tabor še vi, jaz bom tam zagotovo, čeprav prve dni nisem bila tako navdušena! Alenka Ciperle Za razvedrilo smo na taboru poskrbeli kar sami Obvestilo staršem predšolskih otrok Starše predšolskih otrok obveščamo, da bomo v mesecu oktobra pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, namenjenih otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Ponujamo vam: IGRALNE URICE: Namenjene so tri in štiri leta starim otrokom. Dejavnosti so pravljično obarvane, vodilo vzgojnega ravnanja je igra. CICIBANOVE URICE: Namenjene so otrokom, starim štiri leta in več. Otrokom ponudimo vsega po malem - igro kot osnovno dejavnost, pravljice, zgodbe, petje, ples, telovadbo... Gre za način vzgojnega dela, kot ga izvajajo vrtci dopoldan, v skrajšani obliki. LIKOVNO USTVARJALNE URICE: Namenjene so otrokom starim pet let in več. Gre za ustvarjanje z različnimi materiali, pri čemer si otrok razvija ročne spretnosti in pridobiva zaupanje v svoje sposobnosti. Vključitev otroka v omenjene dejavnosti otroku omogoča, da spozna delček življenja in dela v vrtcu, bivanje in komuniciranje v skupini, s pomočjo dobrih rezultatov, kijih bo dosegal, pa si bo gradil pozitivno samopodobo in pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi so živahni in polni prijetnih doživetij. Delavnice se bodo izvajale v prostorih Vrtca Urša, S lamnikarska 26, Domžale, in sicer v popoldanskem času, po dve šolski uri tedensko. Ker želimo, da delo v delavnicah poteka strokovno, na visokem nivoju in v prijaznih razmerah, je število otrok v skupinah omejeno na 15. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest. Informacije dobite na tel. 01/724-18-34 ali na upravi Vrtca Urša. stran 7 IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ tudi v prihodnje," je del nagovora, ki gaje na letošnjem tradicionalnem, že 17. srečanju Medobčinskega društva invalidov Domžale ter pobratenega Društva invalidov Izola vsem prisotnim namenil Edvard Završnik, predsednik domžalskega društva invalidov. Člani in članice so v domu v Žejah in njegovi okolici, večina se jih je sprehodila do vrha Svete Trojice in do bližnjih turističnih točk, preživeli prijeten dan, v okviru katerega je bil tudi uradni del, v katerem sta spregovorila oba predsednika. Domžalsko društvo je Zmagu Višnjevcu, predsedniku izolskega društva, skupaj z iskrenimi čestitkami ob 20-letnici uspešnega dela podarilo tudi umetniško delo - v spomin in z iskreno željo, da se njihovo uspešno sodelovanje nadaljuje tudi v prihodnje. Ob prijetni glasbi se je srečanje zaključilo zgodaj zvečer, ko so se prijatelji iz Izole odpeljali na svoje domove. Člani in članice obeh društev pa že težko čakajo tudi drugo tradicionalno vsakoletno, srečanje, ki bo v začetku septembra v Izoli. V. V. Dom v Žejah je bil premajhen za vse iz Medobčinskega društva invalidov Domžale ter Društva invalidov iz Izole, zato so se nekateri veselili pred domom. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Med prijatelji je vedno prijetno "Lepo pozdravljeni v tem prijetnem delu občine Domžale, v domu krajanov v Žejah, ki smo ga letos izbrali za tradicionalno srečanje pobratenih društev invalidov iz Domžal in Izole. V različnih krajih Slovenije smo že bili in povsod je bilo lepo, saj smo bili skupaj kot iskreni prijatelji, ki že več kot deset let uspešno sodelujemo. Letos smo sc vrnili v Občino Domžale, kjer ima naše medobčinsko društvo sedež, odločili smo se za ta prijeten dom ,ki so ga krajani pred leti zgradili predvsem s prostovoljnim delom, kar kaže na pridnost vseh, ki živijo v teh hribovitih, a zelo lepih krajih. Naše današnje srečanje je še posebej praznično, saj smo se srečali v letu, ko naši prijatelji iz Društva invalidov Izola praznujejo dvajsetletnico uspešnega dela. Radi sc spominjamo, kako prijetno je bilo na njihovi slovesnosti v Izoli ob tem jubileju, je pa tudi današnje srečanje priložnost, da jim ponovno čestitamo in jim zaželimo veliko uspeliov UR Iskrene čestitke, dragi prijatelji iz Izole, ob vašem jubileju! Nabiranje zdravilnih rastlin na IVI en i ni planini Poleg službe, študija, družine, gospodinjstva in drugih vsakodnevnih dejavnosti se dobesedno izgubimo, zvečer nergajoči celo pokramljamo z družino, vendar smo na splošno zvečer utrujeni in tako postane noč ogledalo preživetega dne, spremljajo nas nespečnost, more, morda smo utrujeni že, ko se zjutraj zbudimo. Iz takšnega tempa nas lahko potegne, če seveda to želimo, le moto: stori nekaj za svoje telo in duh, kajti soočiti se s samim seboj, v popolnem miru, samoti, tišini, brez aktivnosti - pomeni začutiti sebe, bitje srca, začutiti naravo. Zato je našcTD Jarše Rodica tudi letos, že tretjič po vrsti, organiziralo nabiranje zdravilnih rastlin na Menini planini, skupaj z učenci turističnega krožka na OŠ Rodica. Sončno julijsko soboto smo se z gasilskim kombijem in osebnimi avtomobili odpeljali med čudovite planine, kjer smo občudovali naravne lepote planin. V kombiju je vladalo prijetno vzdušje, saj smo dobro razpoloženi (k temu je pripomoglo tudi sončno vreme) in s prepevanjem pesmi kmalu prispeli na cilj. Zvonenje kravjih zvonov in planine, posejane s številnimi zdravilnimi rastlinami, so nam dali vedeti, da smo prispeli na cilj. Za jutranjo obvezno planinsko dezinfekcijo grla je bilo dobro poskrbljeno, pa tudi za malico in za zdravilni čajček, ki ga je g. Kramberger prinesel s seboj. Nato smo se vsak s svojo košarico in z našim zeliščarjem razkropili po planini in ob nabiranju zelišč uživali v tišini in spokojni naravi. Kot vsako leto je bil tudi letos naš cilj zainteresirati čim več mladih za nabiranje zelišč in jjh seznaniti z vrstami le-teh. Zelo pomembno nam je druženje z mladimi in skupaj z njimi preživeti delovni dan na planini. Ko so bile košarice že skoraj polne raznih zelišč, smo si privoščili kosilo z zelenjavno in mesno enolončnico, kije vsem še kako teknila, in z drugimi dobrotami, ki smojih pripravili člani našega društva. S harmonikarko Pavlo smo prepevali pesmi, pa tudi kakšno zaplesali in skupaj z učenci turističnega krožka ter mentorico, go. Ano Medved, preživeli lep dan med planinami. Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali čajanko z razstavo čajev in s sladkimi dobrotami ter poskrbeli za prijetno druženje vaščanov. Nevenka Narobe O delu Društva upokojencev Vir v prvem polletju 2002 Kako čas hitro beži! Komaj smo dobro začeli z letom 2002, že smo na polovici leta. Zato se mi zdi prav, da napišem nekaj o delu društva v prvem polletju. Najprej bi se pa vendarle morala zahvaliti našim pridnim sodelavcem, članom upravnega in nadzornega odbora, vsem, ki so z /hiranjem prispevkov za srečelov in z organizacijo le-tega ter s svojim celotnim delom pripomogli, da tudi letos naše delo kar uspešno teče in v glavnem po zastavljenih ciljih. Še posebna zahvala pa velja vsem tistim, ki so naše delo podprli s skromnimi prispevki v obliki denarnih (KS Toma Brejca Vir, ga. županja, Tosama, Karton Količevo, občina Domžale) in drugih sredstev (najemnina, dobitki ipd.) ter s sodelovanjem (Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, Oktet Tosama, plesalci, recitatorji) na naših prireditvah za člane društva. Na žalost pa ugotavljamo, da naš predlog in predlog društev upokojencev občine Domžale (Domžale, Radomlje, Vir) o zagotavljanju sredstev iz proračuna občine ni naletel na prava ušesa, saj tudi odgovora nismo dobili, čeprav že večina občin podpira društva upokojencev iz proračuna glede na število članov in dejavnosti. No, sedaj pa še k uresničevanju plana dela: kolesarji in pohodniki kar pridno brusimo pete, očistili smo del obale Bistrice med obema mostovoma, gospodinje menjavamo najrazličnejše recepte za pripravo jedi, pogovarjale smo se o naših praznikih, o zdravi prehrani, kar smo že uresničili na izletu v Vrbo, kjer smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo, obiskali Čopov in Finžgarjev rojstni kraj, se na Brezjah udeležili maše ter obiskali grobove talcev in borcev v Begunjah in v Dragi; veselo pustovali na Štajerskem ter si spotoma ogledali in veliko izvedeli o značilnostih pokrajin, skozi katere smo se peljali, prav tako smo izvedeli veliko o posameznih krajih na poti v Slovenj Gradec, kjer je bilo letošnje Srečanje upokojencev Slovenije; balinarji pridno sodelujejo pri balinarskem društvu, manj pa kot društvena sekcija, ker pač nimamo toliko sredstev, da bi jim omogočili vsa sodelovanja na prijateljskih in drugih tekmovanjih (štartnina, potni stroški, prehrana), večina članov društva je bila na občnem zboru, kjer smo poleg uradnega dela čestitali jubilantom z okroglimi "višjimi" jubileji, se poveselili in vse pogostili s skromno malico; skupina /.a samopomoč se redno sestaja vsak ponedeljek in jim je za vsak izostanek (predvsem iz zdravstvenih razlogov) zelo žal; kolesarji so sodelovali na dveh srečanjih kolesarjev v Šinkovem Turnu in Moravčah, obiskali in čestitali smo dvema zakonskima paroma ob zlati poroki, obiskali bolne in invalide ter starejše; sodelovali z otroki iz vrtca Palček, tako da smo si ogledali njihovo igrico v vrtcu in bili z njimi na bajerju, ko so spuščali ladjice z lučkami; k zadnjemu počitku smo pospremili v tem času dva naša člana. Nismo pa pripravili razstave, ker bomo to storili skupaj s KS ob otvoritvi športnega objekta na Viru; na žalost nam jo je zagodlo tudi vreme, da nismo mogli organizirati spomladanskega piknika v naravi, bo pa zato jesenski - kostanjev bolj obiskan. Betka Potočnik, predsednica Društva upokojencev Vir Obvestilo izgnancem V Društvo izgnancev Slovenije 1941 -1945 smo dobili še pisne informacije in potrditev od gospe Lydie Hartleben, da lahko dobijo osebe, ki so v letih 1941 -1945 prisilno delale v Marburgu in okoliških krajih: Bauerbach, Bortshausen, Cappel, Cyriaxweimar, Dagobertshausen, Dilschhausen, Elnshausen, Ginseldorf, Gisselberg, Gut Neuhofe, Haddamshausen, Hermershausen, Marbach, Michelbach, Moischt, Ockcrhausen, Ronhausen, Schrock, Wehrda, Wehrhausen, odškodnino v višini 2000 evrov. Če ste delali v teh krajih, pokličite Društvo izgnancev Slovenije. D. I Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale V soboto, 27. julija, je v gostilni Repanšek na Homcu potekal že 4. občni zbor Društva podeželskih žena Domžale, ki združuje preko KM) žena in deklet, ki so tako ali drugače povezane s kmetovanjem. Predsednica Julka Černivec je predstavila preteklo delo, ter program za prihodnje leto. V okviru tega bodo organizirani razni tečaji, predavanja in strokovne ekskurzije ter predstavitve društva na znanih sejmih in prireditvah. Med gosti so bile tudi predstavnice sosednjih društev: DPZ Lukovica, Blagovica in Kamnik ter Rado Smolnikar (OO SLS Domžale). t Marta Kos, svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, je pohvalila aktivnost društva ter predlagala, daje 15. oktober (dan kmetic) vsekakor potrebno obeležiti s prireditvijo pred Vele v Domžalah. Predstavila je tudi delovanje Zveze kmetic Slovenije z 11 .(XX) članicami, v kateri predsednica Mihaela Logar veliko dela na zakonu p upokojevanju kmetic, ker je trenutno to največji problem kmečkih žena v Sloveniji. Rok Ravnikar Pred kratkim je pobrateno Društvo invalidov Izola, ki že več kot 15 let uspešno sodeluje z Medobčinskim društvom invalidov Domžale, praznovalo 20 let uspešnega dela. Osrednje slovesnosti so se udeležili tudi Domžalčani in čestitali svojim najboljšim prijateljem ob njihovem jubileju ter skupaj z njimi razrezali jubilejno torto. Prvi je vanjo zarezal predsednik izolskega društva, Zmago Višnjevec. Za svoje uspešno delo je Društvo invalidov Izola pred kratkim prejelo tudi srebrno priznanje občine Izola. Čestitamo! 10 let Slovenskega društva Triglav Na sliki: Domžalčanka, gospa Anica Velepič, članica Slovenskega društva Triglav v Splitu, in podpredsednik društva gospod Ivan Kosmos v avgustu letos. Slovensko društvo Triglav v Splitu je ob svoji 10-letnici delovanja in ob dnevu državnosti Republike Slovenije pripravilo vrsto aktivnosti, med drugim tudi razstavo maketarske skupine, s katero so med drugim predstavili tudi slovensko prekooceanko, imenovano Bark "Lelbach" 1742 leto. Zanimivost so bile tudi ladje v steklenicah, avtorja Roberta Šibile, rojenega v Žalcu, ki se je po končani vojno pomorski akademiji in po upokojitvi posvetil dodatnemu študiju in izdelavi maket starih ladij. Sodeluje na številnih razstavah in sprejema mnoga priznanja. Vsi na kolo za zdravo telo Društvo upokojencev Vir, kateremu predseduje gospa Betka Potočnik, goji s svojimi člani tudi šport in rekreacijo. Preko leta organizirajo kolesarske izlete v razne kraje po vseh petih novo nastalih občinah in še v sosednje. S kolesom, pravijo, se naužijejo svežega zraka in razgibajo telo. Vozijo največ po makadamskih in manj prometnih cestah. Zaradi osebne varnosti - glave - skoraj vsi nosijo čelade, pravi njihov vodja kolesarske sekcye, Janez Novak. Namen kolesarjenja je, da si med vožnjo ogledajo kulturne in naravne znamenitosti, obiščejo prijatelje -upokojence in člane sosednjih društev. Tako so storili zadnjega v mesecu juliju 2002, ko so v zgodnjih dopoldanskih urah obiskali kolesarje v Vrhpoljah. Potrebni so bili "šilčka" domačega žganja in krajšega pogovora. Zatem so se skupaj peljali preko Tuštanja-Hribc in po zelo slabi makadamski cesti v Moravče. Moravčani so jih povabili v društvene prostore, saj je večina bila prvič v domu moravskih upokojencev. Gospodinja Angelca je skuhala kavico jn jim postregla s pecivom. Potekali so pogovori o delovanju dveh različnih društev. Po prijateljskem pogovoai so moravske upokojence kolesarji povabili na kostanjev piknik, enkrat meseca oktobra, kam, pa Virčani niso izdali. Seveda smo povabilo sprejeli enoglasno in prisrčno. Poslovili smo se in jim zaželeli srečno vožnjo nazaj. Zabeležil in foto: Jože Novak Virski upokojenci-kolesarji na srečanju z upokojenci DU Moravče, v naravnem in prijaznem okolju Hribcah pri Moravčah. Ali jih vidite, kako so opremljeni po predpisih. Dajejo vzgled ostalim kolesarjem-upokojencem, da zaščitijo svoje glave. IZ ŽIVLJENJA POLITIČNIH STRANK stran Z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom vlade ter predsednikom LDS, sta se ob njegovem obisku v Domžalah pogovarjala tudi mag. Milan Pirman, predsednik, ter Simon Mavsar, član vodstva LDS Domžale. Liberalna demokracija Slovenije Svet zasedal v Domžalah Člani sveta liberalne demokracije - najvišjega strankinega organa med kongresoma - so si za svojo sejo 12. julija 2002 izbrali Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Na dnevnem redu so imeli eno najbolj vročih tem, kandidaturo dr. Janez Drnovška za predsednika republike. Kljub počitniškemu času so se zbrali v polnem številu in si med čakanjem na začetek seje sveta, pred katero je zasedal tudi izvršilni odbor LDS, čas krajšali s pregledovanjem različnih prospektov in zloženk v občini Domžale, posebej jih je zanimal prospekt o Železni jami. Po uradnem začetku, ki je zamujal tudi zaradi številnih fotografov ter kamer, so najprej prisluhnili pozdravu mag. Milana Pirmana, predsednika domžalske LDS, ki jim je zaželel uspešno delo, nato pa jih je dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS in LDS, seznanil s svojimi odločitvami, povezanimi s kandidaturo za predsednika republike in spremembami, ki bodo zaradi tega nastale znotraj vladajoče koalicije in stranke. Po pričakovanjih je svetu LDS pojasnil, da kot svojega naslednika na čelu vlade želi videti finančnega ministra in podpredsednika LDS, Toneta Ropa. Največ zanimanja je pravzaprav vzbudila njegova odločitve, da pred volitvami ne bo odstopil kot predsednik vlade. Svojo odločitev je po končani seji sveta LDS pojasnil: "Tako v razpravi na izvršilnem odboru, kot tudi na seji sveta LDS, je večina članov izkazala podporo oziroma razumevanje za takšno odločitev. Res je, daje zdaj nastala posebna situacija. Po desetih letih prizadevanja za članstvo v Evropski uniji in Natu namreč ključne odločitve sovpadajo ravno v čas volitev. In ob ponovnem razmisleku o celotnem položaju sem ugotovil, da pač moram dokončati ta dva procesa in temu potrebno prilagoditi odločitve, sicer bi se zelo slabo počutil, tudi pred volivci." Svet LDS na svoji seji v Domžalah formalno ni razpravljal oz. odločal O Antonu Ropu kot novem mandatarju, saj naj bi o tem predvideno razpravljali po drugem krogu predsedniških volitev. Dr. Janez Drnovšek na seji Sveta LDS v Domžalah Pogled na del udeležencev N Si Nova Slovenija Občinski odbor Nove Slovenije Domžale obvešča, da so uradne ure vsako sredo od 16.00. do 18.00. ure v prostorih stranke, na Ljubljanski cesti 70/II. Tel. številka 7211213, telfax 721 12 34 V tem času lahko poravnate tudi članarino za letošnje leto. Lev Kreft gre na zmago Združena lista socialnih demokratov je uradno predstavila svojega predsedniškega kandidata Leva Krefta, ki se bo v svoji kampanji za najvišji položaj v državi potegoval s poudarjanjem socialne varnosti in sporazumevanja. Kreft jc povedal, da si brez socialdemokratske vizije opravljanja funkcije predsednika države ne predstavlja "Kdor ne gre na zmago, nima možnosti, da bi dosegel karkoli. Jaz grem na zmago", jc optimističen Kreft. Dodal je, da se je vedno boril proti politikom, ki somenili.da "so večni in od boga poslani". Pred desetimi Icli jc bila ključna vrednota demokacija, sedaj pa je to po Kreftovem prepričanju varnost. Ta jc že postala skoraj cilj, ki opravičuje vsa sredstva. Ob tem je poudaril, da si velike in bogate države varnost predstavljajo drugače kot majhne. Pomembna je tudi varnost pred brezposelnostjo ter različnimi prevarami in goljufijami, pomembna je varnost za otroke in vnuke in tista pred sovraštvom in nasiljem v imenu prave rase, edino zveličanega naroda, kulture ali vere. Predsedniška tekma bo ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov po Kreftovem prepričanju zanimiva, saj je pred Slovenijo obdobje, ko bo treba predstaviti vizije prihodnjega razvoja države. Mislil je predvsem na vprašanja, povezana s širitvijo EU in zveze Nato. Glede slednjega je povedal, da bi morala slovenska politika po povabilu zavezništva jasno predstaviti prednosti vključitve in pogumno kreniti v izpeljavo referenduma. Glede svoje politične drže in sloga je Kreft povedal, da daje izražanju in uveljavljanju različnosti prednost pred doseganjem enotnosti. Politik mora imeti sposobnost sporazumevanja, demokratična večina pa ni le matematični seštevek, sicer takšne odločitve nimajo verodostojnosti in teže. Predsednik Združene liste Borut Pahor je Krefta predstavil kot politika širokega političnega profila, ki bo našel stik z državljani, ki bo zagovarjal vrednote ZLSD, a znal strankarske interese podrediti državnim, in ki bo dovzeten za drugačnost in različnost. "Imamo lačnega Leva, ki se ga lahko tekmeci malo bojijo," je na predstavitvi povedal Pahor. Srečanje kulturne ministrice Andreje Rihtar tudi s člani Združene liste Sicer kratek, toda zelo delaven prvi obisk kulturne ministrice Andreje Rihtar v Občini Domžale, dne 19.7.2002, je bil združen tudi z izjemnim srečanjem s člani občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov Domžale in s člani Mladega foruma Združene liste. Čas, ki je bil kratko odmerjen, smo izkoristili predvsem za predstavitev zasnove dejavnosti in programa bodočega Mladinskega kulturnega centra Domžale, kije rezultat skupnih prizadevanj vseh organizacij mladih naše občine, ne glede na različno strankarsko ali nestrankarsko pripadnost - kar je pri kulturi pravzaprav najbolj normalno. Predstavniki Mladega foruma ZLSD so izročili ministrici program dejavnosti bodočega novega centra, ki naj bi omogočil živahnejšo kulturno dejavnost mladih v Domžalah, in tudi širše, že jeseni 2002. Ministrica Andreja Rihtar jc bila presenečena zaradi zelo natančno pripravljenega gradiva, ki programsko bogato razčlenjuje dejavnost centra na zelo različnih področjih - od likovnega, do glasbenega. Zelo jo jc zanimala temeljna vloga nastajajočega centra, to je povezava kulturne dejavnosti s socialnimi vprašanji mladih, kar jc ocenila kot svežo, originalno zamisel, za katero je prav, da dobi podporo tako lokalne skupnosti, kakor tudi na državni ravni. Predstavniki Mladega foruma so ministrici povedali, da so v zadnjih dveh letih že organizirali več kulturnih akcij, ki so bile neposredno povezane z različnimi socialnimi cilji. Takšna je bila na primer likovna delavnica mladih ustvarjalcev letos spomladi. Konec maja seje končala z avkcijo slik v prostorih Golf kluba Ar-boretum v Volčjem potoku, njen izkupiček pa je bil v celoti namenjen letovanju otrok v organizaciji Društva prijateljev mladine Domžale in društva Vesna. Prav tako je ministrica zelo pozitivno ocenila cilj nastajajočega Mladinskega kulturnega centra Domžale, da v svoje vrste poskuša privabiti čimveč mladih z ulice oziroma tistih, ki se po odhodu iz osnovne šole kar nekako izgubijo in ne najdejo svojega mesta v oblikah druženja mladih. Ministrstvo za kulturo je po njenih besedah že podprlo nekaj podobnih novih mladinskih programov in centrov, zato po njenem mnenju ni nobenih ovir, da ne bi v 1. 2003 tudi domžalski MKC doživel finančne podpore ministrstva. • Se posebej je pohvalila dejstvo, da novi MKC Domžale nastaja kot rezultat povezovanja mladih ne glede na siceršnjo različno politično usmerjenost, zato ni slučajno, da so nosilci priprave programa na seji občinskega sveta dobili enotno podporo. Pričakujejo pa, da bodo lahko najkasneje ob koncu letošnjega leta res začeli uporabljati prostore sedanje davčne uprave na dvorišču občinske stavbe v Domžalah, ki naj bi bili v celoti ali pretežno namenjeni prav za MKC Domžale. Seveda z dejavnostmi in akcijami ne bodo čakali samo na prostore, ki pa so nujen začetni pogoj za izvedbo obsežnega programa. Franci Gerbec Podpis o skupnem sodelovanju pred in tudi po volitvah v celotnem naslednjem mandatu 2002-2006 so podpisali predsedniki pomladnih strank v naši občini, in sicer dr. Marko Starbek (N.Si Domžale), g. Roman Kurmanšek (predsednik SDS Domžale) in g. Rado Smolnikar (predsednik SLS Domžale). Foto: Janez Stibrič SDS, Nova Slovenija in SLS skupaj na lokalne volitve Med Koalicijo Slovenija, ki jo v Domžalah sestavljata Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka ter Slovensko ljudsko stranko je bil v Domžalah nedavno podpisan sporazum o sodelovanju na letošnjih lokalnih volitvah. Sodelovanje bo potekalo na volitvah za Svete krajevnih skupnosti, kjer bodo navedene stranke dogovorile za skupne kandidate ter na volitvah za župana, kjer bodo skupno podprle enega kandidata. Koalicija Slovenija Domžale (SDS Domžale in N.Si Domžale) ter SLS Domžale so se za ta korak odločile na podlagi skupne ugotovitve, da lahko skupaj uspešneje delujejo, v korist občank in občanov Občine Domžale. Vodstva pomladnih strank v Domžalah pričakujejo tudi izboljšanje volilnega rezultata iz leta 1998. SDS SocialDemokratiSlovenije Na v a Slovenija Krščanska ij/vaska stranka Sporazum so podpisali predsedniki pomladnih strank v Domžalah, in sicer g. Roman Kurmanšek, predsednik SDS Domžale, dr. Marko Starbek, predsednik N.Si Domžale in g. Rado Smolnikar, predsednik SLS Domžale. Eden od bistvenih določb podpisanega sporazuma o sodelovanju je, da bodo omejene stranke sodelovale pred in tudi po volitvah, ne glede na dosežen volilni rezultat. To pomeni, da bodo te tri stranke skupaj v poziciji ali pa v opoziciji in da nobena od njih ne bo prešla v "drugi tabor". Osnovni programski cilji sodelovanja so predvsem: - izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Domžale oziroma krajanov KS, - enakomeren razvoj Domžal in vseh naselij na področju občine, - dosledno spoštovanje zakonov in drugih predpisov, - ureditev kakovostne komunalne infrastrukture, kmetijskega sektorja, razvoja turizma, varstva naravnih in kulturnih znamenitosti, - učinkovita občinska uprava, nižanje stroškov za komunalne storitve, - pospeševane obrti in podjetništva, ki ustvarjajo novo vrednost v občini, - skrb za zdravo okolje slehernega občana občine Domžale. Janez Stibrič SI Q Slovenska ljudska stranka Vabimo vas na Festival koalicije Slovenija, 15. septembra v Mengšu Socialdemokratska stranka Slovenije in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, ki tvorita Koalicijo Slovenija, vas vabita, da se 15. septembra 2002 udeležite dnižabne prireditve za staro in mlado - Festival Koalicije Slovenija, ki bo potekala v Športnem parku v Mengšu. Poleg predsednikov SDS in N.Si vas bo pozdravila tudi neodvisna predsedniška kandidatka Barbara Brezigar. Uradni začetek s kulturnim programom bo ob 13. uri, ko vas bodo s kratkimi nagovori pozdravili gosti iz Evropske ljudske stranke, predsednik SDS g. Janez Janša, predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk in neodvisna predsedniška kandidatka ga. Barbara Brezigar. Nato bo sledil pester zabavni del festivala, ko vas bodo med drugimi v dobro voljo spravili Nuša Derenda, Vic-tory, ansambel Franca Milieliča, Marjan Zgonc, Monika Pučelj, Boštjan Konec ni k, Nina in Franc Kompare, harmonikarice Zupan, mengeška godba.« Festival Koalicije Slovenija je namenjen vsem ljudem dobre volje, glavni namen prireditve je družabnost, da se srečamo, da bbudimo stara ter pridobimo nova prijateljstva in da Sloveniji sporočimo, za čem stojimo in kaj želimo doseči. Vsekakor se boste lahko pogovorili tudi z obema I predsednikoma strank Koalicije Slovenije, z vami pa bo z veseljem pokramljala tudi neodvisna predsedniška kandidatka ga. Barbara Brezigar, za katero je že znano, da je rada med ljudmi in da jim z veseljem prisluhne ter se z njimi pogovori. Vsi tisti, ki boste prišli z otroki, boste lahko brez skrbi, saj bo tudi za njih pripravljen poseben program. Ne zamudite torej Med slavnostnimi gosti Festivala Koalicija Slovenija bo tudi neodvisna predsedniška kandidatka ga. Barbara Brezigar. edinstvene priložnosti, da z družino in prijatelji v dobri družbi in ob zvokih priznanih glasbenih izvajalcev preživite prijetno popoldne. Vidimo se 15. septembra v Športnem parku v Mengšu. Janez Stibrič V spomin Janezu Cerarju, članu Občinskega zbora SLS Domžale sopis, dober znanec in prijatelj pokojnega Janeza Cerarja mije prinesel vest, da se ne bova na tem svetu nikoli več srečala. Janez Cerar je bil zame gospod v arhaičnem pomenu besede gospod. Bil je slokega videza, vedno urejen, premišljen in razumevajoč. Vedno je znal upoštevati izkušnje drugih. Rad je dvakrat vprašal; če razume vsebino razgovora pravilno. stran d PREDSTAVLJAMO Iskrene čestitke! Zlatoporočenca Amalija in Velimir Vulikić Pred kratkim sta zlato poroko, pet desetletij skupnega življenja v dobrem in slabem, praznovala zakonca Amalija in Velimir Vulikić, ki ju večina Domžalčanov pa tudi drugih zelo dobro pozna. Dr. Velimirju predvsem kot Veljka, pisatelja in novinarja, pa tudi zgodovinarja, brez katerega bi bila zgodovina zobozdravstva mnogo manj ali sploh nepoznana širšemu občinstvu, ter dobitnika številnih priznanj, njegovo gospo Malči pa po veliki ljubezni do družine, pa tudi do njenih Domžal, o katerih ima zbrano vrsto slikovnega materiala. Oba pa sta poznana kot človeka, ki pridno delata vse življenje, pri tem pa ne pozabljata na svoje znance in prijatelje, ki so vedno dobrodošli v njuni prijazni hiši. Za njo je značilna pisateljska vnema po eni strani in neizmerna skrb za urejenost po drugi strani. Pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je zlatoporočencema ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitala in jima zaželela tudi v prihodnje veliko zdravja, je bila tudi priložnost za obujanje spominov na čase pred nekaj več kot petimi desetletji, ko seje mladi par - on strumen poročnik, vselej v uniformi, tudi na poroki, ona brhka uslužbenka spoznal. Za njuno znanstvo je bila kar precej kriva družina znanega pevca Lada Leskovarja, s katerimi so še sedaj dobri dobri prijatelji. Želja, da mladi par, vsak sta štela kakšen mesec več kot dve desetletji, zaročenec leto več, postane zakonski par in si ustvari toplo ognjišče, je morala kar malce počakati, saj mladi poročnik ni bil star 25 let niti ni bil kapetan, kot so tedaj zahtevali vojaški predpisi. Pa je dovoljenje vendarle prišlo in ko je potreben "papir" dobila še nevesta, se je v avgustu 1952 mladi par poročil. S poročnim dnem je povezan čudovit dan, velika ljubezen in pa jeep, ki je mladoporočenca odpeljal na magistrat. Obljubljeni mercedes je namreč ob obisku v Ljubljani zasedel sam poveljnik 5.armadnega območja. Novo skupno življenje sta začela v Domžalah, kamor se je mladi mož preselil iz Ljubljane, kjer je imel skromno vojaško sobico. Že začetek je bil povezan z delom, ki ju je spremljalo vseh pet desetletij, v tem času sta si največkrat sama, hvalita pa tudi pomoč znancev in prijateljev, zgradila hišo, z velikim veseljem sta uredila tudi vikend na Sveti Trojici, vmes pa je dr. Veljko tudi doštudiral, postal doktor stomatologije in pisatelj, kije doslej napisal 14 knjig, velja pa tudi za pionirja raziskovanja zgodovine zobozdravstva na Slovenskem, pomemben je tudi njegov delež pri postavitvi spominskih obeležij. Gospa Malči je ostala doma, se posvetila družini, sinu Borisu in hčerki Meliti, oba zlatoporočenca sta ponosna na vnuke Žana, Klaro in Majo. Spomine in spominke na prehojeno pot zlatoporočenca skrbno spletata ter hranita in se z ljubeznijo spominjata prehojene skupne poti. Dr. Velimir v avtobiografsko knjigo Slovenski zet, ki bo izšla morda že v prihodnjernletu, pa tudi v Žejana, glasilo PGD Žeje-Trojica, katerega urednik je, gospa Malči pa v bogato gradivo o zgodovini Domžal, v kateri imajo posebno mesto prijetni spomini na obiskovanje nižje gimnazije, na Tosamo, kjer je bila referentka za kulturo, pa tudi na to, daje bila prva predsednica pionirske organizacije. S tem uresničuje tudi svojo veliko ljubezen do zgodovine in zemljepisa, ki si jo v mladosti ni mogla izpolniti. Rada bere knjige, na kar kaže tudi njena številka izkaznice v Knjižnici Domžale 45, kjer je pogosta gostja. "Skupni interesi, razumevanje, iskreno prijateljstvo, skupne odločitve, vse to je temelj, na katerem gradiva najino skupno zakonsko zvezo," odgovarjata zakonca Vukulič na moje vprašanje, kako lepo skupaj preživeti pet desetletij. Povesta še, da so bile materialne dobrine vedno v ozadju, kolikor pač so nujno potrebne za življenje, da sta praktično oba začela iz nič in si ustvarila prijetno življenje, v katerem nikoli nista pozabila, da ju je na skupno pot pripeljala ljubezen, prijateijstvo in želja, da ostaneta skupaj. Vse pomembnejše pa tudi manj pomembne odločitve sta sprejemala skupaj, z odgovornostjo drug do drugega, do družine in vedno gledala na to, "da se moramo skupaj vsesti vsaj za kosilo, pa čeprav še tako za kratko, zato časa za skupno nikoli ni zmanjkalo." Zakoncema Vulikić ob zlati, poroki iskrene čestitke! Vera Vojska Dober dan, gospa Nevenka Semeja Slikanje je zame način in tudi smisel življenja "Zavest, da moja duša nima meja, da ima svoj svet, svoje sonce, luno in zvezde, ta zavest je slajša od sleherne zunanje srečer' je misel akademskega slikarja Mihe Maleša, ki mojo današnjo sogovornico, gospo Nevenko Semeja, spremlja na njeni ljubiteljski slikarski poti. Ta je pomemben del njene življenjske poti, ki je že več kot deset let povezana z Likovnim društvom Petra Lobode Domžale. In ker je bil najin pogovor namenjen predvsem slikarstvu, njeni največji ljubezni, sva kar hitro prešli mimo najosnovejših podatkov, da je sogovornica rojena v Ljubljani, daje mladost preživela v Domžalah ter si je družino in dom, v katerem ob slikanju pomembno vlogo igra tudi glasba, ustvarila v Dobu pri Domžalah, kjer se kot podjetnica ukvarja s Termotiskom. Kdaj ste spoznala, da je slikarstvo pomemben del vašega življenja? Risala in slikala sem rada odkar vem zase, blizu mi je bila tudi glasba, a ni bilo pra*e priložnosti niti za prvo niti za drugo. Zlasti lepote likovne umetnosti sem odkrila že zelo zgodaj, a sem se s slikanjem intenzivno začela ukvarjati pred dobrimi desetimi leti, ko so me v Likovnem društvu Petra Lobode Domžale vzeli za svojo. K temu je veliko prispevala zlasti gospa Ida Rebula, za kar sem ji še danes hvaležna. Kaj vam pomeni slikanje? Slikanje je zame način in tudi smisel življenja, neka sila me je potegnila v poseben svet, iz katerega ne morem več izstopiti - pravzaprav nočem, čutim potrebo po nadgrajevanju osvojenega in se prav potihem spogledujem s kamnom. Slikanje je najpomembnejši svet zame, svet, kateremu namenjam ves svoj prosti čas, zaradi njega morda včasih zanemarjam prijatelje, je pa tudi vzrok, da sem opustila prav vse drugo. Hkrati pa mi v moji ranljivosti in občutku, da nimam moči ničesar, kar se slabega dogaja drugim, spremeniti, da svet hiti in se z njim marsikaj dogaja, slike služijo tudi kot obliž. Kaj pa vam pomeni likovno društvo? Veliko. Predvsem priložnost za izpopolnjevanje, druženje ljudi, ki so nam všeč iste stvari, delo v skupini, ki enako čutimo in želimo, pomeni mi stimulacijo za slikanje, prijateljstvo, ludi izziv, možnost sodelovanja in prijeten čas, ko smo skupaj. Slikamo in se "gradimo" pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja specialista, Danijela Lovra Fuggerja. Skupaj smo obiskali tudi številne razstave, celo v tujini. Vaš mentor je vaša dela v k'tu 1998 ocenil takole: "Nevenka Semeja je s svojo študijsko voljo osvojila slikarske kompozicije in risbe. Posebno občutenost dosega v akvarelu, kjer si svežina neba išče pot proti krajini. Mehkobo uk\urclu je čutiti tudi v njenih oljnih slikah. Ravno tako študijsko pristopa tudi k risbi obrazov in ligi 11 v.'' Kaj pa vi menite o njem? Akademski slikar Danijel Lovro Fugger ni prav nič sugestivni mentor, ampak želi in mu to tudi uspeva, daje vsak posamezni član društva samosvoj. Se tudi sami udeležujete različnih extemperov in koloni j, kaj pa razstave? Se,zlasti nekaterih vsiikoletnihextemporov, vendar poredko, saj se vezana na svoje delo v domačem podjetju. Sama sebi večkrat pravim, da bo več časa, ko se "upokojim". Samostojno sem razstavljala dvakrat, Prav njegova premišljenost me je vedno znova presenečala. Njegova natačnost pri oceni razmer in njegove resne prognoze za delo naprej, so vedno popestrile čas, ki sem ga preživela v njegovi družbi. Iz pogovorov z njim sem spoznala, koliko stvari ga je zanimalo, Janeza, kije potekal v radomeljski farni cerkvi sem tudi v župnikovi pridigi zasledila bogastvo tuzemskega Janezovega življenja. Vem, da ženi Slavki in Janezovi mami nihče ne bo mogel zapolniti praznine, ki je nastala z Janezvo smrtjo. Mogoče jima bodo v pomoč napisane vrstice. Vsi, ki smo v Občinskem odboru SLS z njim delali in ga dobro poznali, se ga bomo ob praznikih, namenjenih spominu na naše umrle, zagotovo spominjali. Pogrešali ga bomo tudi kot člana Izdajateljskega sveta Slamnika. Mica Kavka večkrat sem sodelovala na skupinskih razstavah in bila tudi izbrana v ožji izbor na razstavah po Sloveniji, na Medobčinskem srečanju likovnih skupin DOMŽALE 2000pa prejela nagrado za olje z naslovom Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Izpopolnjujem se tudi s pomočjo literature, udeležila pa sem se tudi nekaterih likovnih delavnic. Največ slikam oloja. Kaj radi sukate? Rada slikam motive iz narave, otroke, zanimive ljudi, konje, kulturno dediščino, občudujem pa tudi "stare mojstre" in ko se zgodi, da se mi neki motiv globoko vsede v srce, ga enostavno moram tudi sama podoživeti in ga izliti na platno. Nekatera dela pa nastanejo tudi zelo ekspresivno in tedaj lazumi nanos zamenja pastozni in lopatica v roki pričara mojo jastno zgodbo. Ob tem pa me posamezni motivi kar"obsedejo", in ko slikam prvega, že razmišljam o naslednjem in tako se motivi nizajo in ni konca. Čudovite so vaše slike gradov,nicd njimi posebej gradu Krumperk? Zelo ljubi so mi motivi gradu Krumperk, Ob 40-letnici Slamnika Pogovor z nekdanjo urednico Dado Brejc Po odmevih sodeč je pomene k z večletnim urednikom nekdanjega Občinskega poročevalca in pozneje Slamnika, Matjažem Brojanom, kot zrno, kije po mnenju nekaterih bralcev padlo na rodovitna tla. Kljub temu, da uradna zgodovina dozori šele po 50 letih, je tudi jara ali mlada zgodovina večkrat izredno zanimiva. Sem spada tudi kratek čas, ko je bila urednica Slamnika Dada Brejc. Ko je bil leta 1995 objavljen razpis za odgovornega urednika Slamnika, ste se, spoštovana gospa, na to prijavili ali priglasili. Tedanji Občinski svet vas je glede na vaš program sprejel. Kaj vas je napeljalo na to zahtevno delo? Na razpis za urednika Slamnika sem se prijavila na pobudo Občinskega odbora SDS v Domžalah. Ker sem že opravljala uredniška dela in ker je bil Slamnik politično zelo enostransko obarvna, sem menila, da bi lahko z bolj politično uravnoteženo uredniško politiko prispevala k temu, da bi bili občanke in občani Domžal bolj objektivno obveščeni o dogajanjih v občini. Ali je bilo več prijav? Kako je bilo s prejšnjim urednikom Stanetom razđ^vaB fl^čno staiue glasila. AU Strawjem?Sejemdionprvivd? so bui takrat predpisi jasni? Kolikor vem, seje nai razpis pojavilo vce Ko scm prevzela mest0 urcdnice kandidatov, tud, prejšnji urednik Stražar. slamnikai mi jc prejSnji urcdnik pokazal Na občinskem svetu pa sem dobila nafin obračuna honordrjcv, seznanil me zadostno podporo. ■ L dotedanj0 uredniško politiko glede Ker ste tudi s financami dobro objave 0/iR)ma neobjave prispcvkov. že podkovani, ste sproti urejevali in prvimesecpasem naleleia na negodovanje _1 nekaterih v občinski upravi, ker sem hotela imeti jasno sliko finančnega poslovanja Slamnika. To glasilo je namreč del sredstev dobilo iz. občinskega proračuna, del sredstev pa je pridobili s komercialno dejavnostjo (zlasti oglasi). Od občinske uprave sem zahtevala da dosledno izterjajo neplačane račune za objavljene oglase in predlagala, da neplačnikom v prihodnje ne objavljamo več njihovih komercialnih oglasov, dokler ne poravnajo dolgov. Finančno stanje je sčasoma postalo preglednejše, vendar pa še zdaleč ne takšno, kot sem zahtevala. Nenazadnje pa kaj več tudi nisem mogla storiti, saj je po odloku o ustanovitvi Slamnika za finančno poslovanje odgovorna občinska uprava in finančna vprašanja (razen honorarjev za prispevke) niso bila v pristojnosti urednika. Kot diplomirana sociologinja ste s svojim znanjem in sposobnostjo z lahkoto sprejeli zahtevno delo. Kako je steklo urednikovanje? Uredniškega dela sem se lotila z veliko zagnanostjo in željo, da bi bil Slamnik za bralce bolj zanimiv. Uvedla sem nove rubrike, drugačno obliko in prelom, posebno odgovornost pa sem namenila večji pestrosti vsebine in objektivnosti poročanja. Odziv bralcev je bil zelo dober in v uredniškem odboru smo bili tega zelo veseli. Kot ste rekli, so bili bralci Slamnika zadovoljni Posebno so se navduševali nad vašim rednim komentarjem. Se vam zdi, da naj imajo časopisi do oblastnih organov primeren opozicijski gridih? Čeprav je Slamnik lokalni časopis, se mi je zdelo potrebno, da vanj vključimo tudi širše politične teme. Začela sem pisati o najaktualnejših dogodkih v Sloveniji in pri tem pokazala ustrezno politično distanco do oblasti. Že po prvi "kolumni" je prišlo v uredništvo nekaj pisem, ki so me opogumila, da nadaljujem s to prakso, bili pa so tudi bralci, ki so menili, da republiške teme ne sodijo v lokalni časopis. Po mojem mnenju morajo biti mediji, torej tudi lokalni časopisi, kritični do oblasti, ne pa da se oblasti dobrikajo. Poglejte, kako naj bo lokalni časopis kritičen do župana ali županje, če pa je urednica zaposlena v uradu županje. Tak časopisje lahko samo uradno trobilo, ki bo vsak korak županje razglasil za velik dosežek. Tako je pri sedanjem Slamniku; ali pa če pogledamo na primer ljubjlansko glasilo, ki glorificira Viko Potočnik. Taki časopisi so le promocija oblastnikov, ki pa jo seveda plačujemo vsi davkoplačevalci. Vse je tako izgledalo, da vaše živahne besede posameznikom le niso šle v račun. Nekaj pisnih odmevov je bilo. Veliko hujši pa so postali anonimneži. Kako danes gledate na tisti čas? Da, dobila sem nekaj anonimnih pisem. Včasih sem dobila občutek, da anonimneži kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj žaljiv, vednarsem vztrajala na začrtani uredniški politiki. Ljudje, ki pišejo žaljivke in se ne upajo podpisati pod svoj zmazek, niso vredni pozornosti. Že eno anonimno pismo je grda zadeva. Se strinjam z vami. No, lahko pa rečem, da vsaj eno pismo ni ostalo čisto anonimno. Če se še spomnite, sem enkrat objaviladel z roko napisanega, a ne podpisanega in do skrajnosti žaljivega pisma. Bralce sem pozvala, naj si ogledajo pisavo. Zelo veliko ljudi me je takrat poklicalo. In ne boste verjeli, več ali manj so skoraj vsi omenjali eno in isto osebo. Najbolj pa me je prizadelo, da domnevne avtorice osebno še nikoli nisem srečala. Takrat je zadeva šla čez rob, pa še vseeno ni bilo konec ki sem ga upodobila v vseh letnih časih, z vseh strani, tudi notranjost, inje postal že kar moj Barbizon. Posebno meje očaral portal, pa tudi kostanj na grajskem dvorišču, ki že stoletja živi z gradom. Nekdaj seje zdelo, kot da tekmuje z njegovo veličino, a seje rast že davno ustavila in zdaj samo še nemo opazuje umiranje gradu, in ga, kot dober prijatelj, noče zapustiti. Vsako leto je listov manj in manj, a kljub temu so jeseni njegovi kostanji tako magično žametno-rjavi, kot so lahko samo tam, na Krumperku, v tistem koščku skrivnostjo pravljičnega okolja. Če jih preneseš drugam, ni več tistega žara. Prav motivi gradu Krumperk so v različnih slikarskih tehnikah našli svoj dom pri prijateljih in sorodnikih v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem in v Braziliji. Tudi glasba je vaša velika ljubezen? Rada imam glasbo - predvsem klasično, in ker imam doma štiri odlične glasbenike, ki jo tudi ustvarjajo, vsak dan podoživljam to tematiko in ko je dana možnost, svoja občutja prenesem na platno. Kot v glasbi, tudi v slikarstvu vsako delo nastane tako, kakor kozmos, iz katastrof, ki iz kaotičnega rjovenja instrumentov končno oblikujejo simfonijo, kot je zapisal Milan fiutina v svoji knjigi Prvine likovne umetnosti. Morda na kratko še o vaši razstavi v Modri galeriji? To je bila moja druga samostojna razstava, za katero sem se odločila na pobudo gospoda Janeza Pevca, ki se je skupaj z ostalimi člani družinskega podjetja zelo potrudil, daje razstava lepo uspela. Vesela sem, ker jo je obiskalo veliko število ljubiteljev umetnosti. Imate tudi zbirko voščilnic, ki jih sami oblikujete? Ker so nekateri motivi "premajhni" za platnojihoblikujemkot voščilnice in lahko rečem, da se jih je nabralo že kar lepo število. Odražajo moja razpoloženja, vsaka zase je unikat, nekaj posebnega, ljub spomin, ki me vedno znova privlači. Hvala. Tudi v prihodnje vam pri slikanju želim veliko prijetnih trenutkov. Vera Vojska hudobij. Nadaljevale so se vse pogosteje še prek telefona. Niti sprememba telefonske številke takrat ni pomagala. Najbolj pravilno, urejeno in demokratično bi bilo, ko bi vsak urednik svoj mandat dokončal. Saj se ni postavil sam - izbral ga je občinski svet. Vsekakor to drži. Vendar obstajajo tudi drugačna mnenja. Skupina ljudi v Domžalah se je pač takrat odločila, da nisem urednica po njihovi podobi. Celo tik pred samo potrditvijo na občinskem svetuje neki svetnik Združene liste dejal, da moram umakniti svojo kandidaturo za urednico, sicer bo vojna. Nisem je umaknila, občinski svet meje imenoval, potem pa se je začelo dogajati. O tem obdobju svojega življenja ne razmišljam rada. Sem pa prepričana, da so si vsi tisti, ki so si zadali nalogo, da ne odnehajo z. gonjo proti meni, dokler ne bom odšla z uredniškega mesta, škodovali povsem sami sebi. Grda dejanja se prej ali slej odrazijo na tistih, ki jih delajo. Kako gledate na današnji Slamnik? Današnji Slamnik je po vsebini in obliki dovolj pester, vendar pa ima dve bistveni pomanjkljivosti. Prva je popolna odsotnost kritične distance do občinske oblasti. V njem ne boste našli niti enega kritičnega zapisa o delu županje ali občinske uprave. Ali to pomeni, da so Domžale edina občina na svetu, kjer občinska oblast ne dela napak? Seveda ne, kar poglejte si ugotovitve nadzornega odbora. Da imam prav, boste videli šele takrat, ko bo poslovanje županje in občinske uprave pregledalo računsko sodišče. Druga pomanjkljivost pa je lokalna omejenost časopisa. Zavedati seje namreč treba, da mnogi bralci Slamnika nimajo naročenega nobenega drugega časopisa in jim je Slamnik edini tiskani vir informacij. Zato bi moralo biti v njem vsaj nekaj prostora namenjenega tudi dogajanju v Sloveniji. Gospa Brcjčeva, hvala za odkrite besede. France Cerar Citrarka Tanja Zaje Zupan Vse je lepše, ker te ljubim Vse je lepše, ker te ljubim bo na novem CD-eju zapela citrarka Tanja Zaje Zupan in s tem napovedala nadaljevanje uspešne glasbene poti. Aranžer in producent novega izdelka je Oto Pestner, Tanja pa je skupaj z njim zbrala slovenske evergreene -slovenske popevke 70-ih let, ki jih večina naših bralcev in bralk dobro pozna in jih vedno rada posluša: Dan ljubezni, Vse je lepše, ker te ljubim, Ljudje pomladi, Vračam se domov, Poletna noč, Bisere imaš v očeh in še druge. Novi CD pa ni edina novost. Tanja namreč trenutno oblikuje spletno stran in bo v naslednjih dneh dostopna pod domeno www.tan.jazajczupan.com, vse pa je že pripravljeno tudi za njen prvi režiran videospot. Čeprav je šele september, so že stekle priprave za letošnji tradicionalni koncert Tanja in njenih prijateljev, ki bo 23. novembra 2002 v hali Komunalnega centra v Domžalah. Tanja je obljubila, da bo tudi letos bralce Slamnika razveselila z vstopnicami, zato skrbno spremljate rubriko NAGRADE v prihodnjih številkah. Svoj nastop ha koncertu so že potrdili: Faraoni, Kvintet Dori, Alti Nipič, Vita, Juhubanda, Gaučo, harmonikarice Zupan in drugi. Verjemite Tanji, daje res "vse lepše, ker te ljubim" in poiščite njen novi CD z istim naslovom ter ne pozabite - v živo 23. novembra 2002. V. PRAZNOVALI Ihanski gasilci imajo veliko prijateljev, ki so povorko ozaljšali s svojo prisotnostjo 80 let PGD Ihan V gasllsem domu na Brdu pri Ihanu so si ihanski gasilci uredili majhen gasilski muzej. V enega najstarejših eksponatov - ročno brizgalno - so spet vpregli konja - nalašč za povorko Novo specialno vozilo ob gasilskem jubileju Ko ihanski gasilci vsako leto sredi julija napovedo veliko vrtno veselico se na' I" rovčcv travnik ob gasilskem domu zgrne množica, željna zabave, hladne pijače, po vseh parkiriščih, ki so takrat kar po vsem Ihanu, pa omamno diši po ihanski specialiteti - odojkih z ražnja. Letos so imeli obiskovalci od blizu in daleč razlog več, da so se trumoma zgrinjali v Ihan, saj so v dneh od petka, 12. julija, do nedelje, 14. julija, krajani Ihana pni z no vali 180 let od ustanovitve prostovtjne gasilske čete. Ze v petek so se v Ihanu na slavnostni seji ob 80-letnici zbrali simpatizeriji krajevnih gasilcev, da bi skupaj z njimi obudili spomine na leta prijateljstva, medsebojno nesebično pomoč ob požarih in da bi se najbolj zaslužnim zahvalili za predanost gasilski organizaciji, pokroviteljem pa za dolgoletno razumevanje finančnih težav, ki jih v nobenem prostovoljnem gasilskem društvu ne manjka. Prijeten večer pod šotorom se je nadaljeval v skupnem druženju ob glasbi ansambla Sing & Song, posebni gostje večera pa so bili Beneški fantje osebno. V soboto, okoli 18. ure, so se oglasile sirene in oznanile, daje sredi kraja velik požar na novem ihanskem stanovanjskem objektu. Ker je bilo "ogroženih" veliko življenj in imovine, so usklajenost v skupni akciji preverili gasilci jamarji, ko so po vrvi reševali stanovalce z balkonov, kinologi z reševalnimi psi so bili pripravljeni za morebitno reševanje izpod ruševin in zdravstveni delavci, ki so oskrbeIi'"ranjence". Po uspeli akciji seje začela zabava, kije že pred večerom prerasla v tekmo, "kako dobiti prosto mizo". Werner je s svojo skupino ogrel poslušalstvo tako močno, da ljudje niso in niso hoteli domov. Bilo je proti jutru. Nedelja, 14. julij 2002. Osrednja slovesnost ob 80-letnici in slovesen prevzem novega gasilskega vozila sta bila dogodka, ki sta na povorki po - za promet zaprti - glavni ihanski cesti zbrala goste ob blizu in daleč. Med 300 udeleženci, ki so trumoma korakali ali se elegantno sprehodili, so bili predstavniki gasilcev prijateljskih gasilskih društev z gasilskimi vozili, Godba Domžale, Ljubljanske mažuretke, ihanske narodne noše in noše iz soseščine, konjeniki, jamarji, kinologi in mnogi gostje iz pobratenih društev in organizacij. Da imajo ihanski gasilci in člani Občinske gasilske zveze Domžale res veliko prijateljev so s svojo prisotnostjo potrdili predstavniki zamejskega PGS Potoče iz. sosednje Avstrije, hrvaški predstavniki Vatrogasnog saveza Koprivnica, predstavniki gasilske zveze Lendava, ki je pobratena z GZ Domžale, člani koroškega PGD Libeliče, prijatelji, gasilci iz prekmurskega PGD Srednja Bistrica, primorskega PGD Dekani, zasavskega PGD Padež, sosednjega društva PGD Dol pri Ljubljani ter gasilci iz vseh društev v občini Domžale. Vse navzoče je v imenu ihanskih gasilcev pozdravil Nande Starin, predsednik PGD Ihan, slavnostni govornik ob 80 - letnici gasilstva v Ihanu je bil Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale, v imenu Občine Domžale pa je navzoče pozdravil podžupan gospod Simon Mavsar. Ob visokem jubileju je bilo PGD Ihan odlikovano z republiškim odlikovanjem prve stopnje za posebne zasluge v gasilstvu, Nande Starin je prejel republiško-odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu, za zgledno delo in požrtvovalnost pa sta republiški odlikovanji prejela tudi Srečo Kržan in Tatjana Rokavec. Ob prazniku ihanskega gasilstva so skoraj vsa prijateljska društva ihanskih gasilcem pripravila prijatna presenečenja v obliki priložnostnih daril, za največje presenečenje pa so poskrbeli hrvaški gasilci iz Koprivnice. Če se slovenski in hrvaški politiki težko sporazumevajo, pa so koprivniški gasilci dokazali, da je sodelovanje ob obojestranski dobri volji še kako mogoče. V pristni zagorski govorici so na oder povabili predsednika PGD Ihan, Nandcta Starina, poveljnika Saša Žaljeca ter člana Aleša Lenčka in Franca Kokalja ter jima podelili hrvaška republiška odlikovanja za posebne zasluge v gasilstvu, s pravico nošenja teh odlikovanj, kar je posebno priznanje. Ihanski župnik, dr. Silvester Fabijan, je na vročem soncu ves čas potrpežljivo čakal, da bo blagoslovil novo ihansko gasilsko vozilo. V priložnostnem nagovoru zbranim je omenil tudi zgledno 80 let delovanja PGD Vir: Osem desetletij skrbi za ljudi in za premoženje Na Viru je bila 28. junija velika gasilska prireditev, na kateri so domači, to so virski gasilci, praznovali osem desetletij uspešnega delovanja PGD Vir, ki danes združuje v svojih vrstah štiri desetine mladih, dve desetini A in B in eno desetino veteranov. Slavnostne prireditve se je udeležilo več deset predstavnikov najrazličnejših gasilskih društev, združenj in organizacija, ki so kakorkoli povezani z gasilstvom. Slavnostni govornih je bil predsednik PGD Vir, Drago Mrdženovič. Pogled nazaj - v zgodovino... Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v maju 1922 na pobudo g. Franca Majdiča, lastnika mlina na Viru. Glavni povod je bil požar, ki mu je 1921 uničil mlin. Ustanovitveni sestanek je bil 27.5.1922 na dvorišču pod Majdičevo lipo. Ustanovni zbor je bil 11.6.1922. Imenovanje bil tudi prvi odbor: načelnik Miha Svetlin, poveljnik Vincenc Hribar, tajnih Karol Dragar, blagajnik Franc Majdič in ostali člani. Takoj so se oskrbeli s prevozno ročno brizgalno kije bila shranjena pri Majdiču. Ze naslednjo leto je bil zgrajen in izročen svojemu namenu gasilski dom, ki je služil vse do leta 1980. Zemljišče je podaril g. Majdič, ki je tudi finančno največ prispeval. Z nabiralno akcijo leta 1932 so kupili novo motorno brizgalno. Ob praznovanju 15-letnice leta 1937 so razvili svoj prapor ter izročili svojemu namenu vprežni voz z vitlom za cevi. Živahno je bilo tudi prosvetno in kulturno življenje v društvu. Uprizarjali so dramska dela, imeli pa so tudi ženski tamburaški sestav. Gasilski dom je bil edino zbirališče za staro in mlado. Med II. svetovno vojno društvo ni moglo delovati, saj so bili člani v vojski, 6. se jih ni nikdar vrnilo. V njihov spominje bila 11.8.1957 odkrita spominska plošča na domu. Delo po osvoboditvi... Po osvodobitvi je društvo ponovno'zaživelo in pričelo z delom. Po zaslugi aktivnih članov in velikega razumevanja takratne Vate in Papirnice Količevo je društvo kupilo tovornjak Opel Blitz. S pomočjo članov so ga v Karoserijski delavnici na Viru predelali v tipizirani gasilski avto in ga predali svojemu namenu ieta 1954. Naslednje leto so razvili nov gasilski prapor. Leta 1959 je bil na Zg. Viru s pomočjo Občinskega Ljudskega Odbora zgrajen rezervoar za 40 m3 vode. Leta 1972 so začeli razmišljati o novem vozilu. S pomočjo OGZ so kupili nov furgon IMV 1600. Člani so ga sami predelali v tipiziranega ,v Avto servisu Domžale. Kupili so tudi novo motorno črpalko Rozenbauer. Oboje so predali svojemu namenu ob praznovanju 50 letnice društva. Gasilski dom je postal pretesen... Zaradi hitrega razvoja kraja in povečanega prometa skozi kraj je postal takratni gasilski dom pretesen in nefunkcionalen, saj je bil izhod iz doma direktno na glavno cesto, tako da so gasilske akcije ogrožale promet po njej. Leta 1977 so pričeli z iskanjem zemljišča. Z velikim razumevanjem takratnega predsednika KS, Toneta Uštarja, so brezplačno dobili del parcel za Kulturnim domom. Takoj so pričeli z zbiranjem dokumentacije in že leta 1978 dobili lokacijsko dokumentacijo. 1979 so dobili gradbeno dovoljenje in takoj pričeli s gradnjo. Še isto leto je bil zgrajen do 1. plošče. Naslednje leto so ga zgradili do II. plošče. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bili prisiljeni prodati stari dom, sredstva pa vložiti v novega. Leta 1982 so dogradili garaže, hodnik in garderobo ter vzidali vhodna vrata. SIS za varstvo pred požari jim je dodelil novo avtocisterno, sami pa so kupili motorno črpalko Tomos za pionirje. Oboje so predali svojemu namenu ob praznovanju 60. letnice 18.7.1982. V letu 1984 jim je SIS in OGZ Domžale dodelila nov orodni avto. Slovesna izročitev je bila 14 in 15.7.1984. Ob rekonstrukciji ceste Vir-Podrečje, 1985 leta, so bili primorani postaviti robnike ob cesti po celotni dolžini parcele, da so preprečili vdor vode na gradbišče. Leta 1987 je bila nabavljena in montirana sirena. 1989 so zgradili vodovodni priključek od odcepa na glavni cesti v dolžini 89 m. Istega leta so potekale tudi aktivnosti za uvedbo krajevnega samoprispevka. Na Skupščini sveta KS je bil sprejet predlog, da se dokončana gradnja gasilskega doma financira iz naslova samoprispevka. S samoprispevkom seje res začelo graditi 1992 leta, narejena je bila fasada, izdelani hodniki s sanitarijami v pritličju in nadstropju ter sejna soba s stopniščem. Ostala je neurejena okolica, kletni prostori, prostori nad garažami, dom je ostal brez ograje na stopnišču in na balkonu ter brez ogrevanja - zmanjkalo je denarja. Akcije v devetdesetih letih... Leto 1995 je postalo spet živahno, nabralo seje nekaj denarja, tako da so naredili stopniščno in balkonsko ograjo. Ponudila seje možnost za oddajo prostorov nad garažami. Takoj seje pričelo z delom in prostore so dokončno izdelali v lastni režiji in oddali v najem Republiki Sloveniji za njihove potrebe 20.12.1995. V letu 1996 so izpeljali nabiralno akcijo za nabavo novega kombija. Akcija je uspela in s pomočjo OGZ so pripeljali avto v garažo. Izdelana in montirana je bila tudi skulptura Sv. Florjana nadomu. V letu 1997 so tlakovali dvorišče pred domom ter zamenjalni in dopolnili spominsko ploščo na domu. S slovesnostjo praznovanja 75 letnice so predali namemu nov gasilski dom in novo kombinirano vozilo "Pižo" ter odkrili novo spominsko ploščo vsem preminulim članom v II. svetovni vojni in skulpturo Sv. Florjana. S tem dejanjem je bil poplačan ves trud in napor Virskih gasilcev in ostalih krajanov, ki so gasilcem stari ob strani s svojimi prispevki. V zadnjih petih letih so bili Virski gasilci ravno tako zelo aktivni. Udeleževali so se občinskeg gasilskega tekmovanja in sektorskih vaj sosednjih društev. V letu 1 00 so obnovili težko kombinirano vozilo in ga opremili z dodano opremo v vrednosti 5,5 MIO SIT. K pokritju dela izdatkov je prispevala Občinska gasilska zveza 1,3 MIO.SIT za avto in 600.000 SIT za dodatno opremo, razlika pa je bila pokrita iz prihodka od najemnine in z denarnimi prispevki krajanov ter gasilcev. Matjaž Brojan Novo specialno gasilsko vozilo, na katerega bi bili ponosni tudi v mnogo večjih krajih, kot je Ihan. Vse f oto Jože Starin sodelovanje gasilcev na cerkvenih slovesnostih ter jim zaželel uspešno opravljanje poslanstva v službi ljudstva. Po blagoslovu sta direktor Farme Ihan. ki je bila boter vozila, mag, Marko Višnar in poveljnik PGD Ihan Sašo Žaljec, ki je prevzel ključe, prerezala trak na vratih in z novim specialnim gasilskim vozilom znamke Renault, tip Midlum 220 DCI, seje z vključeno sireno in modrimi utripajočimi lučmi voznik Franc Kokalj lahko podal na prvo vožnjo. Vozilo bo na ogled vsem, kijih to zanima, v mesecu oktobru, ko bo v mesecu požarne varnosti pri ihanskih gasilcih dan odprtih vrat, ki se bo nadaljeval s slavnostno akademijo v dvorani kulturnega doma. V nedeljo, po proslavi, seje vreme razbudilo in ihanski gasilci, ki so se letos prvič odločili da pripravijo praznovanje pod šotorom za okrog 1500 obiskovalcev, so ugotovili, daje bila odločitev pravilna, saj je tudi v najhujšem nalivu bilo ljudi, ki so se zabavali ob glasbi belokranjskega ansambla Tonija Verderberja toliko, daje pečenih odojkov icaj hitro zmanjkalo. Okoliški gasilci se večkrat sprašujejo, kje je skrivnost uspeha ihanskih gasilskih veselic? Lepo zapečeni-kosi ihanske specialitete, kijih - že zato, ker je sodelovanje gasilcev s Farno Ihan vse leta izvrstno, lahko režejo bolj na debelo - so zagotovo velika dišeča vaba. Samo to pa ni dovblj. Potrebno je tudi sodelovanje vseh gasilcev in prijaznost krajanov, ki se odrazi v množičnem obisku. Tudi drugo leto bo tako. Boris Kopitar stran 1 O v Sedem desetletij PGD Studa Pomagati ljudem v stiski "Pomagati ljudem v stiski je misel vseh gasilcev, kateri se v Prostovoljnem gasilskem društvu Studa družijo že jubilejnih 70 let. Da smo dočakali to lepo obletnico, se imamo zahvaliti našim dedom in pradedom, ki so se že daljnega leta 1932 odločili ustanoviti društvo. Z dobro začrtanimi smernicami v prihodnost, ki so jih naši predniki prenašali na mlajše rodove, se je gasilstvo v vasi obdržalo do današnjih dni. Na nas pa je, da to misel prenašamo na mlajše rodove," je v uvodniku k brošuri, ki so jo člani in članice PGD Studa izdali ob sedemdesetletnici društva zapisal njegov predsednik Primož Rahne in tako pravzaprav najbolj na kratko povzel zgodovino in uresničevanje osnovnega cilja društva. V brošuri, ki so jo na pot med bralce s prijaznimi besedami ter čestitkami in najboljšimi željami pospremili tudi Janez Mejak, poveljnik PGD Studa, Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simona Jenka, Marjan Slatner, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, so na kratko in z obilico slikovnega gradiva povzeli tudi zgodovino društva. Drobci iz zgodovine Začetki snovanja Gasilskega društva Studa segajo že v letu 1930, koje k tedanjemu PGD Domžale pristopilo devet članov s tega območja. Rudolf Willman in ostali člani so si zelo prizadevali, da bi ustanovili samostojno društvo, zato so domžalski gasilci sklenili, da gasilcem iz Stude izročijo veliko vozno ročno brizgalno, nekaj cevi in najnujnejše orodje, vendar le, če delujejo v okviru GD Domžale, sicer morajo opremo vrniti. Opremo so slovesno pripeljali v Študo in ob tej priložnosti 14. septembra 1930 pripravili družabno prireditev. Vse skupaj se je precej nesrečno končalo,, zato so še bolj razmišljali o ustanovitvi samostojnega PGD Studa so ob jubileju čestitali: predstavnik Gasilske zveze Slovenije, županja Cveta Zalokar Oražem ter Marjan Slatnar, predsednik OGZ Domžale. Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob Hrastovec 2002 Osrednja ulica v Dobu se imenuje Ulica 7. avgusta in marsikateri od obiskovalcev se radovedno vpraša, le kaj pravzaprav ta datum Krajevni skupnosti Dob pomeni. 7. avgust je namreč praznik te krajevne skupnosti, ki ga praznujejo s tradicionalno slovesnostjo ob spominskem obeležju v gozdu Hrastje nad vasema Brezovica in Laze ter z družabnim srečanjem na prijazni domačiji Šuštar jevih na Spodnji Brezovici. Spominsko obeležje je sicer namenjeno spominu na uspešen napad čete Kamniškega bataljona na nemškega okupatorja 7. avgusta 1941. MM »»MEti Oktet Tosama in recitatorka Andreja Tudi letos ni bilo nič drugače. Tisti pravi pohodniki so se na Spodnjo Brezovico podali kar peš, veliko jih je tja prikolesarilo, nekateri pa so se na zborno mesto pripeljali z avtomobili. Od tam pa je bilo do Številni prisotni spominskega obeležja slabe pol ure. Tradicionalna slovesnost seje pričela ob 10. uri s slovensko Zdravljico, ki so jo zapeli člani Okteta Tosama, zadnja leta nepogrešljivi izvajalci kulturnega programa, katerim sta se letos pridružila še dva recitatorja, zbranim pa je spregovoril Pavel Cerar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, ki seje ob spominu na žrtve vojne spomnil tudi na pred kratkim umrlega gospoda Franca Pimata z Zgornje Brezovice, ki je vrsto let urejal tudo to spominsko obeležje. Letos je to opravil Vojko Cerar. V svojem kratkem nagovoru je predsednik KS, Pavel Cerar, na kratko predstavil tudi opravljene aktivnosti v zadnjih letih, govoril o investicijah, ki potekajo oz. so v zaključni fazi, ter poudaril pomen sodelovanja vseh krajanov in krajank stran 1 1 PRIREDIVE IN PROSLAVE Člani vodstva so: Primož Kaline (predsednik), Damjan Berdik, Boštjan Narobe, Edo Bjelajac, Ani Čad, Janez Mejak, Srečo Božič, Igor Colarič, Mitja Pevc, Miro Klemene, Stane Bolhar, Franc Žankar, Simon Jene, Anton Čad, Narobe Jože ter Erklavec Valentin. društva in poleti 1931. leta začeli graditi objekt, za katerega sta jim v dar zemlijšče odstopila France Rahne in Avguštin Remc, 29. junija 1931 je bil ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega PGD Studa. Rojstni dan PGD Studa je 10. april 1932, udeležilo se gaje 42 vaščanov, Rudolf Villman pa je postal prvi načelnik društva. Uspešna pot Že 12. junija istega leta so svojemu namenu predali novi gasilski dom, društvo pa je iz leta v leto napredovalo. V začetnem obdobju je deloval tudi dramski odsek, največ denarja pa so pridobili z organizacijo družabnih prireditev, izkupiček pa namenjali posodabljanju opreme. Tako so v letu 1938 kupili motorno brizgalno Rosenbauer, na slovesnosti pa svojemu namenu predali tudi vprežni voz za prevoz črpalke in ostale opreme. V letu 1953 so kupili rabljeni avtomobil, 10. julija 1955 pa svojemu namenu izročili gasilski in reševalni avtomobil, le leto kasneje pa so razvili svoj prapor. Drugi prelomni datum je leto 1972, ko so pod novim vodstvom začeli z novim elanom in že leta 1975 kupili nov gasilski avto znamke Ford in novo motorno brizgalno Rosenbauer. V letu 1995 so obnovili gasilski dom, leta 1999 dobili nov kombi Peugeot boxer, leto 2002 pa je bilo priložnost, da svojo opremo še bolj posodobijo. Ob sedemdesetletnici PGD Studa ima ob 70-letnici v svojih vrstah 14 veteranov, 54 članic in članov, 26 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk, lahko pa se pohvalijo tudi z veliko strokovnostjo, kateri so vsa leta namenjali veliko pozornost, saj imajo: višjega gasilskega častnika, štiri gasilske častnike, pa dva gasilska časnika II. in I. stopnje, pet nižjih gasilskih častnikov ter šest gasilcev, tako da ob dobri opremi v primeru potrebe lahko strokovno posredujejo. Prav zaradi strokovnosti in prizadevnega dela se lahko pohvalijo z vrsto tekmovalnih uspehov, ki so v zadnjih letih še posebej pogosti. Z vztrajnimi treningi so se uvrstili med najuspešnejša društva tako v okviru gasilske zveze Domžale kot na državnem nivoju in se tako s tekmovanj po celi Sloveniji največkrat vračajo z medaljami in pokali. Ob tem povejmo še, da so pobrateni z PGD Sveti Štefan na Kozjanskem, na katerega jih tudi sicer vežejo lepi spomini, saj so prav na njihovem tekmovanju dosegli prvo zmago člani A. Pomembna je tudi vpetost PGD Studa v Krajevno skupnost Simona Jenka Domžale, saj radi sodelujejo tudi na drugih področjih in pomembno prispevajo k pestrejšemu življenju v tej KS. Slovesno ob jubileju Ob 70. letnici delovanja društva so 5. julija 2002 pripravili slavnostno sejo v dvorani Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik v Studi, s katero tudi sicer uspešno sodelujejo. Ob bogatem kulturnem programu so podelili priznanja in zahvale tako domačim gasilcem, kot tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delu društva. Vsem se tudi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo. Letošnja slovesnost je bila namenjena tudi izročitvi novega gasilskega vozila Iveco Euro cargo, kije trenutno v AS, kjer ga bodo primemo opremili. Posebej slovesno pa je bilo v soboto, 6. julija 2002, ko so pripravili slovesnost z veliko gasilsko parado, na prireditvi pa so prikazali tudi vodomet, sestavljen iz 70-curkov. Slovesnost, na kateri so govorili je bila lepo obiskana, zaključili pa se je s tradicionalno vrtno veselico z bogatim srečolovom. Pred PGD Studa pa so še pomembne naloge: radi bi pridobili zemljšče ter dokumentacijo za začetek gradnje novega doma, posebno skrb bodo namenili usposabljanju mladih članov za intervencije in tekmovanja, tudi v prihodnje bodo v oktobru mesecu požarne varnosti praktično usposabljali občane in občanke, tekmovali na veteranskih tekmah ter pomagali ljudem v stiski. PGD Studa ob 70-letnici uspešnega dela iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje. V.V. pri delu KS, pohvalil pa tudi vsa društva, saj je prav zaradi njihovega uspešnega dela življenje v krajevni skupnosti še prijetnejše. Tosamovci so nas na čase pred več kot šestimi destletji spominih s partizanskimi pesmimi, nato pa smo se skupaj odpravili ha odličen golaž, ki gaje tudi letos pripravil Marko z Jamarskega doma. Srečanje je minilo v prijetnem spominjanju na zgodovinske dogodke, pa tudi pogovorih o sedanjosti naše krajevne skupnosti, kjer je vsak dan kaj novega, prijetno zgodnje popoldne pa so s svojimi pesmimi polepšali tudi pevci. Za konec povejmo še, da se je tradicionalne spominske svečanosti in srečanja, ki so ga pripravili Krajevna skupnost Dob ter Krajevna organizacija ZZBUNOVDob-Krtina, udeležilo največ krajanov in krajank doslej. Društvo izgnancev Domžale Izteka se rok za vložitev zahtev po avstrijskem zakonu Prvo polletje letošnjega leta je za Društvo izgnancev Domžale pomenilo nadaljevanje začrtanih aktivnosti -tako na področju uresničevanja pravic nekdanjih izgnancev, kot tudi pri organizaciji srečanj in izletov, katerih namen je, da člani društva spoznavajo skrite lepote naše domovine. Del udeležencev obiska Višarjev Temu je bil namenjen tudi obisk Gorenjske, ki je bil povezan s skokom čez mejo, saj je blizu 100 udeležencev obiskalo znano romarsko središče Višarje v Italiji, z zanimanjem pa so si ogledali tudi izvir SaVe -Zelence ter prijetno okolico Jasne v Kranjski Gori. Pred društvom, katerega člani se v velikem številu udeležujejo različnih spominskih prireditev, so tudi v jesenskem času še nekatere aktivnosti, zato bi povabili člane in članice, da se nam pridružijo, hkrati pa skrbno spremljajo tudi novosti na tem področju. Radi bi vas tudi opozorili, da se izteka rok za vložitev zahtev slovenskim prisilnim delavcem v Avstriji. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 27. november 2002, zato vsi, ki menite, da ste upravičeni do odškodnine, zahtevek vložite čimprej. D.l. 60 letnica požiga vasi in odhoda v pregnanstvo Opomin za sedanjost in prihodnost V letošnjem poletju je minilo 60 let, odkar so Nemci leta 1942 požgali vasi Hrastnik, Koreno in druge zlatopoljske vasi. V spomin na omenjena grozodejstva in požige vasi, umorjene vaščane ter izgon več sto ljudi v pregnanstvo so organizaciji zveze združenj borcev Občin Lukovice in Moravč, Društvo izgnancev Domžale, Skupnost borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra, predvsem pa Krajevna skupnost in Športno društvo Zlato polje 3. avgusta 2002 pripravili spominsko slovesnost. Spominske slovesnosti so se udeležili borci, pregnanci in številni drugi iz vseh občin nekdanje občine Domžale, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Po pozdravu Janeza Pogoarja, predsednika KS Zlato polje, snio prisluhnili županoma občin Lukovice, Anastaziju Živku Burji, ter Moravč, Milki Novak. O trpljenju pregnancev je govoril Jožef K veder, predsednik Društva izgnancev Domžale, v imenu govorili o pridnosti prebivalcev požganih vasi, ki so po vojni zmogli moč in voljo za obnovo svojih vasi. V kulturnem programu so sodelovali: Godba Lukovica, Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica, Oktet Topsama, učenci osnovnih šol Janka Kersnika Brdo ter Jurija Vege Moravče, hannonikarji in recitatorji, pohvaliti pa velja zlasti domačine, ki so številnim obiskovalcem pripravili Pogled na številne udeležence slovesnosti v Zlatem Polju Šlandrovcev je govoril o poti Šlandrove brigade, prisotni pa so toplo pozdravili tudi nagovor Petra Kuharja, predsednika koroških partizanov. Rdeča nit vseh je bila, da se grozodejstva, kakršna so bila storjena pred šestimi desetletji, ne smejo več ponoviti, poudarjali so spošljiv spomin na vse žrtve druge svetovne vojne ter resnično lepo vzdušje ter na tak način tudi danes vedno znova dokazujejo, da imajo svoje vasi radi ter da so gostje pri njih vedno dobrodošli. Ob spominski slovesnosti so delegacije v vseh treh nekdanjih požganih vaseh položili vence, domačini pa so o dogodkih v letu 1942 pripravili tudi manjšo razstavo. Slovesnost ob obletnici vstaje Brez tistega časa ne bi bilo sedanjega časa Na zbornem mestu radomeljske bojne skupine v Križkarjevih smrekcah, ob cesti Presrje-Radomlje, od koder seje 27. juhja 1941 radomeljska skupina odpravila v boj proti sovražniku, je bila tradicionalna slovesnost, ki stajo pripravila Krajevni odbor ZZB NOV Radomlje ter Območna organizacija ZZB NOV Domžale, spominu na dogodke v letu 1941 pa so se poklonili tudi številni prapori, z minuto molka pa tudi številni prisotni. Potem ko je Tone Poljanšek-Branko, borec Kamniškega bataljona, prižgal plemenico ob spominskem obeležju, so številni udeleženci prisluhnili krajšemu koncertu partizanskih in slovenskih narodnih v izvedbi Moškega pevskega zbora Radomlje, ki ga vodi Klemen Leskovec, recitatorki Francki Kosmač ter kitaristki in pevki Silvi Kosec, nagovorila pa sta jih predsednik Območne organizacije Rajko Hafner ter Simon Mavsar, podžupan občine _ DomžaJe. Rajko Hafnerje govoril o pomenu vstaje v letu 1941, o odločenosti radomeljske skupine fantov, da se iz boja ne vrnejo prej, dokler ne bo domovina svobodna, saj brez svobode ni mogoče živeti, ter poudaril, da "brez tistega časa ne bi bilo sedanjega časa." Podžupan Simon Mavsar je na kratko predstavil dogodke z začetka druge svetovne vojne na našem območju, ki imajo tudi za sedanjost poseben pomen, saj so bili kot iskra, iz. katere se je razplamtel ogenj upora in pomembno vplival na današnjo samostojno, svobodno Slovenijo. Zato je treba vedeti, da bo resnica vedno znova ostala, saj zgodovine ni mogoče razlagati po svoje, jo spreminjati za nazaj, čeprav ima vsak pravico imeti svoj pogled nanjo. Recitatorka OZ ZZB NOV Francka Kosmač, ob njej predsednik Domžale, Rajko Hafner Del udeležencev spominske slovesnosti v Križkarjevih smrekcah V spomin Franc Pirnat (1921 - 2002) Sredi poletja je odšel od nas gospod Franc Pirnat, Sedlarjev ata z Zgornje Brezovice. Odšel brez slovesa. Veliko bi si še povedali, kot vselej, ko smo se srečali in je vedno znova vabil, naj se kaj oglasimo. Bil je priljubljen in spoštovan mož, ki je moral že v rani mladosti prevzeti breme skrbi za družino, saj sta oba starša zgodaj umrla. Tudi začetek vojne mu ni prinesel nič dobrega. Na to obdobje so mu ostali spomini na mraz na ruski fronti, na trpljenje vojaka, ki jeeden redkih živ prišel iz Rusije in se vključil v partizansko vojsko. Po koncu vojne je prevzel skrb za kmetijo, vključil pa se je tudi v tedanje družbenopolitično življenje na območju, kjer je živel, pa tudi širše. Z ženo gospo Pepco sta si ustvarila številno družino, pred leti skupaj praznovala zlato poroko, predvsem pa bila ponosna na vseh pet otrok, ki so v veliko atovo veselje vsi pridobili spoštovane poklice. Veselila sta se številnih pridnih vnukov ter tudi njim velikokrat ponavljala, da brez "šol" ni nisi nič in da toliko veljaš, kolikor znaš. Gospod Franc Pirnat je veliko let delal v krajevni skupnosti, najprej v KS Toma Brejca Vir, po ločitvi pa v KS Dob, bilje tudi odbornik, član različnih odborov in komisij. Vedno seje zavzemal za to, da bi tudi višje ležeči kraji postali razviti, da bi tudi sem prišla voda, elektrika, moderne ceste in javna razsvetljava. Kljub trdemu delu na kmetiji mu ni bilo nikoli žal številnih poti, ki jih je bilo treba narediti, da so se tudi ti kraji razvijali. Vseskozi je bil aktiven tudi v organizaciji Zveze združenj borcev in udeležencev NOV inje skrbel za spominsko obeležje naHrastovcu. Pogrešali ga bodo gasilci, saj je bil ustanovni član Prostovljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica. Rad je obujal spomine na svojo mladost in ob tem vedno poudarjal, da kdor ne ve, kako je bilo včasih, nima pravega odnosa do zgodovine, do vojne in prizadevanj, ki jih je bilo treba vložiti, da danes živimo v samostojni domovini. Njegovo življenje je bilo trdo delo, ob katerem pa je vedno našel čas za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti, društvih in organizacijah, pa tudi čas za prijatelje in znance, katerih obiskos je bil vedno vesel. Najbolj ga bodo pogrešali domači, ki jim v imenu vseh, ki gospoda Franca Pirnata ohranjamo v spoštljivem spominu, izrekam iskreno sožalje, njegovo vidrino pa bomo pogrešali vsi, ki smo je bili kadarkoli deležni in se mu za vse, kar je dobrega storil za kogarkoli v svojem bogatem življenju, iskreno zahvaljujemo in mu želimo miren počitek. V.V. IMOVOMAŠNIK »BOD« POZDRAVLJEN stran 12 Ob novi maši v Domžalah Spomin mi seže daleč nazaj, ko sem, malce z radovednostjo, veliko več pa zaradi same lepote mozaika na Delavskem domu v Trbovljah, občudoval res lepo izdelan mozaik. Prav vsaka barvna ploščica je bila na svojem mestu in skupaj so tvorile lepo celoto, vredno ogleda. Preteklo je kar nekaj let, ko sem se spomnil na to enkratno delo, pa žal ni imelo več tistega sijaja, kakor nekoč. Znanka iz mojih otroških let mi je na moje začudenje, zakaj takoj, odgovorila: "Veš, ni več prave ljubezni". Če sem popolnoma odkrit, tisti trenutek njenega odgovora nisem popolnoma razumel, vendar sedaj počasi doumevam njen odgovor. Tako, kakor mozaik, je tudi naše življenje in življenjska pot novomašnika Luka. Seveda pa se brez ljubezni ta pot ne bi niti začela, kaj šele ohranjala. Prvi kamenček sta položila mami Metka in ati Metod. Potem pa so dodajali svoje živobarvne kamenčke tudi sestra Klara ter brata Jure in Blaž. Družina je bila kar velika in stricev in tet ni manjkalo in vsak je po svoje oblikoval njegov mozaik. Seveda pa so tu še prijatelji, sosedje, znanci in še bi lahko našteval. Potem pa njegova odločitev, duhovnik bom. Tu pa se pokaže velika pripravljenost vseh, da ga na njegovi poti podprejo in kamenčki se nizajo eden za drugim. Velik del mozaika na njegovi življenjski poti pa so za njegovo novo mašo sestavili Domžalčani. Že na praznik sv. Petra in Pavla, ko je v ljubljanski stolnici prejel mašniško posvečenje in izrekel svoj Tukaj sem. Ali, kakor je naglasil v svojem govoru ljubljanski nadškof g. Rode: "Duhovništvo je čudovita avantura, ki jo danes začenjate. Podajte se vanjo z velikim pogumom in neomajnim zaupanjem v Gospoda, ki vas je poklical in v priprošnjo njegove deviške matere Marije". Veliko številko sorodnikov, prijateljev in znancev je že tu pokazalo, kako so povezani z novomašniki. Ta slovesnost pa je obenem sad vseh molitev in darovanj vseh, ki so in še molijo za nove duhovne poklice. Koliko je bilo teh za novomašnika Luka, pa so ob sprejemu v župnijo dan pred novo mašo povedali farani in z izročitvijo duhovnega šopka to tudi dokazali. Nepopisen mir in veselje seje naselil v vse zbrane in težko seje bilo prebiti skozi množico ljudi ter novomašniku stisniti roko v pozdrav in podporo. Medtem pa so Domžale dobivale novo podobo, podobo kraja, ki z veseljem in ponosom po dvajsetih letih pričakuje novomašnika. Okolica cerkve ter novomašnikov dom sta se za dva tedna spremenila v stičišče ljudi, ki so hoteli s svojo pomočjo primakniti kamenček v mozaiku novomašnika. Koliko različnih ljudi, za katere sploh vedeli nismo ali pa smo jih poznali samo bežno, sije v tistih dneh podalo kljuko novomašnikovega doma, prineslo nekaj sladkega ali pa povprašalo, če potrebujejo kakšno drugo pomoč. Tudi domžalska cerkev je poleg jepih mlajev v njeni okolico dobila novo obleko, daje vsa sijoča pričakala fanta, sedaj novomašnika, kije prva spoznanja o Bogu dobival prav tam. Pa ne samo pražnje obleke, tudi duhovno smo se pripravili na prihod novomašnika. G. župnik in g. kaplan sta poskrbela tudi za duhovno stran priprav, za kar smo jima lahko hvaležni. Vsem ostalim pa je bila v veliko pomoč posebna izdaja Župnijskega lista, ki je o dogajanju v župniji obveščala tudi naključne obiskovalce božjega hrama. Še zadnje priprave, vaje pevskega zbora, ministrantov ter prifiod novomašnika. Sobota Hupanje avtomobilske sirene je preglasilo navdušeno ploskanje zbranih pred župnijsko cerkvijo. Prišel je naš novomašnik. Pozdrav, najprej ceremonjerja, potem pa domačega župnika ter ostalih ter vstop v cerkev. Ubrano petje in igranje s kora je sami slovesnosti dalo še večjo veljavo. Najprej pozdrav in izročitev novomašnega plašča, ki so mu ga podarili farani, stole, keliha in patene, s katerimi bo novomašnik opravljal daritev in ki jih je kasneje tudi blagoslovil. . Podoknica, običaj, ko novomašniku zapojejo na dan pred novo mašo in je značilno predvsem za Gorenjsko regijo, je tokrat ob soju bakel zazvenela še lepše in marsikatero oko seje ob tem orosilo. Lepota petja in ambienta ter sam dogodek so naredili svoje. Spustiti novomašnika v svet je zelo odgovorno in da bo odšel poučen, so ga na to pripravil s težkimi življenjskimi vprašanji. Smeha in veselja ta večer ni manjkalo, tudi na novomašnikovih ustih ne. Pravijo, da se je kar dobro odrezal, verjetno pa zaradi poznejše pogostitve pretežko spraševati niso upali. Poslovili so se z Lukovo najljubšo pesmijo. Nedelja Zadnje popolnoma umirjene priprave na odhod od doma. Zbrani sorodniki in prijatelji so prisluhnili petju otroškega zborčka. Med "domače duri" je stopil novomašnik in se poslovil od doma, kjer je zagledal luč sveta ter preživel toliko lepih in tudi manj lepih trenutkov. Domače duri mu bodo ostale vedno odprte, ne glede na to, kdaj bo nanje potrkal. Po vrsti ga pokrižajo in mu zaželijo srečo ter pozdravimo se proti cerkvi, skozi špalin natakarjev, ki pozdravljajo novomašnika. Okolica cerkve je že polna vernikov, ki z veseljem pričakujejo prihod novomašnika. Ne manjka narodnih noš, ki s svojo prisotnostjo novi maši dajo še poseben pomen. Na začetku nove maše mu je sestra Klara izročila novomašni križ z besedami: "Danes je dan, ki si se ga tako zelo veselil. Tvoja nova maša je pa tudi dan, ko se poslavljaš od doma in od domačih. Tvoj novomašni križ je pomanjšan križ iz domačega vrta in ko ga boš nosil iz župnije v župnijo, ga imel na svoji mizi in bo pred njim kleče molil, boš v njem videl delček tega, kar danes odnašaš s seboj. Skrbne in ljubeče starše, brata, sestro... In ko sem se na poročni Zahvala Rad bi se zahvalil vsem, ki ste me in me kakorkoli podpirat in mi stojite ob strani. Iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi novomašne slovestnosti, tako v cerkvi kot na domu. Zahvala gre gospe županji, narodnim nošam, cerkvenim pevcem, konjeniškemu klubu iz Lukovice ter vsem in vsakomur posebej, ki ste žrtvovali svoj čas in moči pri pripravah, organizaciji... Posebna zahvala gre vsem bolnikom, ostarelim in vsem, ki ste me in me podpirate z molitvijo, darovanjem trpeljenja in preizkušenj za nove duhovne poklice. Skratka hvala vsem! Novomašnik Luka Zidanšek, kaplan v Šentjerneju dan poslavljala od doma, si mi na čelo naredil križ, me objel ter mi zaželel, naj bom srečna. Danes pa jaz želim tebi: Luka, bodi srečen!" V pridigi je msgr. Anton Štrukelj naglasil, kako dragocen je vsak izmed nas in da Bog vsakega kliče, hodi z. menoj. Tudi med Jezusom in ljudmi se nekako vse začenja s hodi za menoj. On je tisti, ki ima taLšno avtoriteto, da lahko kliče, hodi za menoj, on je dobri pastir in želi, da mi hodimo za njim, on je kakor vrata za vstop v življenje, od naše pripravljenosti pa je odvisno, kam bo vodila naša pot. Še stavek, vzet iz pridige, v premislek: "Bodi drugim kakor hlebec kruha." Na koncu pa še stisk roke novomašniku in odpravimo se iz cerkve. Zunaj pa nas pričakujejo mladi, ki postrežejo vse, ki so bili pri sveti maši. Kozarec osvežilnega soka je prav dobrodošel. Čas pa je neusmiljen in sploh nismo opazili, da se ura nagiba že krepko čez poldne. V cerkvi pa še fotografiranje z narodnimi nošami ter pevci. Pred cerkvijo pa že stojijo konjeniki in kočija, da novomašnika popeljejo na njegov dom. Najprej čestitke, potem pa pozdravni govor predsednika Konjerejskega društva Lukovica, g. Mateja Kotnika, kije poudaril, da si štejejo v čast, da ga lahko popeljejo na njegov dom. Kolona je krenila po malce daljši poti in si skupaj, tudi z županjo, ogledala Domžale. Številni pa so si tudi ob cesti ogledali zanimivo kolono konj in kočij ter veselo pomahali v pozdrav. Slavnostno kosilo je potekalo na novomašnikovem domu v za to priložnost postavljenem šotoru. V imenu vseh, ki so pomagali, je novomašnika pozdravil ter mu zaželel dobrodošlico ter prijetno počutje v šotoru eden izmed mnogih, ki so sodelovali pri organizaciji. Ob zvoku trobent je ob pesmi Novomašnik bod pozdravljen je novomašnik Luka prišel do glavne mize in se zahvalil vsem, ki so se odzvali njegovemu vabilu. Iz nagovora g. nadškofa Rodeta: "Vesel sem, da ima domžalska fara novomašnika, za kar jim je čestitati. Čestitam tudi Zidanškovim in se jim zahvalim, da je Luka danes v sredini božjega ljudstva, kjer začenja duhovniško pot. Kot vidim, ste Domžalčani stvari naredili na veliko. Mlaji so po debelini posekali vse dosedanje in težko vas bo kdo posekal. S tem ste dokazali, kako ste z novomašnikom blizu in kako ga-spremljate. Zato, Bog vas živi." Besede županje ga. Cvete Zalokar Oražem: "Pozdravljam novomašnika Luka, pa tudi gospoda nadškofa, ki ne pozabi, da imava korenine v sosednjih hišah. Mislim pa, da danes poleg mlaja postavljamo v Domžalah še kakšen rekord, verjetno po številu svatov. Z veseljem sem se odzvala povabilu tudi zaradi spoštovanja do vaše družine. V imenu občine in občanov pa Vam želim, da bo pot, po kateri stopate dane, duhovno bogata in zanimiva, vedno polna skrbi za sočloveka in bližnjega. V današnjem svetu ljudje pogrešajo ljubezen, razumevanje, sočutje in toplo besedo. Poslanstvo, ki ste si ga izbrali, g. Luka, vam daje velik dar, da ste z ljudmi in jim pomagate. Beseda je bila in je na začetku, beseda poveže ljudi. Bodite in ostanite takšni, kot ste, polni ljubezni, smeha, sočutja, to je tisto, kar nas ljudi najbolj približuje božanstvu. Pozdravljam te, božansko v tebi, naj vas spremljajo zdravje, notranji mir in ubranost Z Bogom ter moč in sila za delo in odprt odnos do sočloveka. V imenu občank in občanov pa vam podarjam sliko, ki naj vas spominja na domači Stob, je pa slikana od tam, kjer ni hiš v slabem stanju. Besedo, dve pa sta novomašniku namenila še g. Bajuk ter škof g. Glavan. Namenimo še besedo ozadju glavne mize. Navada je, da se polega ostalega okrasi tudi prostor, v katerem bo kosilo. Strop je bil okrašen v belo rdeči kombinaciji. Ozadje pa je tokrat simbolično povezano z novomašnikovim življenjem. Na sredino je bil postavljen "stiliziran" vhod v cerkev, ki se je v globino nadaljeval z rdečo barvo, običajno barvo preprog. Na koncu pa je bila oltarna ali daritvena miza, iz katere sije žarek "upanja", upodobljen v rumeni barvi. Stene so bile narejene iz sivega filca, na levi strani pa je na liturgičnih barvah novomašnikovo gesto. Desno stran ter vhod (sims) sta krasili čudoviti ikebani. Čemu vrata ali vhod, se boste vprašali? Skozi ta vhod so novomašnika prvič prinesli h krstu, skoznje je šel tudi kot novomašnik in še nekaj je. Ko se bo na kakšni novi župniji lotil novih del, bo moral neštetokrat potrkati na vrata, takšna ali drugačna. Z novomašnikom Lukom je avtor tega zapisa preživel zelo lepe trenutke ob druženju z različnimi ljudmi na različnih koncih naše domovine. Kar nekaj novih maš sva skupaj "dala skozi" in vedno nam je bilo lepo, kjub obilici dela in priprav. V Slamniku že omenjene nove maše Brda, kasneje iz Radomelj, Ljubljane in še in še. Vsepovsod nas je družila ljubezen, "Ob letošnji novi maši in pripravah nanjo sem ponovno doživljal svojo novo mašo, ki sem jo obhajal leta 2000. Letos sem mogel sam videti in doživeti predvsem vso duhovno in tehnično pripravo, za kar sem bil pred dvema letoma prikrajšan. Sodelovanje veliko župljanov in zavzeto delo sta veliko pričevanje vere in zaupanja v duhovniški poklic. Sam sem imel v času študija možnost doživeti tudi nove maše v drugih deželah Evrope -Italiji, Nemčiji, Romuniji; moram pa reči, da tako doživeto kot v Sloveniji, ni nikjer drugod. Naš narod je globoko veren, kar se vidi ravno ob novih mašah. Želeti je, da bi imeli še duhovnih poklicev, kajti takšni dogodki vedno znova prinašajo upanje-za življenje, za podarjanje in za medsebojno povezovanje." Kaplan Tone Česen, Domžale "Na obisku pri sestrah karmeličankah sem bil prijetno presenečen, ko so pripovedovali, kako lepa in duhovno bogata je bila nova maša v Domžalah. To je imelo svoj razlog. Običajno rečemo, daje potrebno za duhovniške poklice veliko moliti. To velja še posebej, če si želimo duhovniških poklicev. Redko pa v tem oziru kaj več naredimo. Če nam to uspe, rezultati ne izostanejo. Te resnice smo se zavedali še v začetku tega leta, ko smo se odločili vsak dan moliti za našega novomašnika Luka. Pri vseh svetih mašah smo vsak dan molili v ta nemen posebej pripravljeno molitev. Poleg tega smo imeli kar nekaj molitvenih ur, posebej ob prvih četrtkih pred prvim petkom. Natisnili smo ustrezne podobice z molitvijo. Vemiko so jih odnesli s seboj domo, da so tudi v družinah molili v ta namen, oddali smo jih v Dom upokojencev, uporabili smo jih tudi v različnih skupinah, skratka: v ta namen smo več molili. Svoje vzdušje je ustvarili tudi zbiranje sredstev za novomašni plašč kot darilo župnije. Razpoloženje in gibanje je tudi razpoložilo in pripravlilo duše za duhovnost. Vse to in še marskikaj drugega je pripomoglo, daje bila nova maša res pravo duhovno doživetje. Vsi, ki so se o teh rečeh pogovarjali (verni, neverni, drugače verni in drugi), vsi so rekli, da se čudijo vzdušju, kije vladalo v dneh pred in po novi maši. Dogodek nove maše je zaznamoval mlade, ki so ob sproščenem dogajanju nove maše in ob medsebojni odprtosti začutuli večjo potrebo po duhovnem življenju in po prijateljskem povezovanju". ljubezen do Boga in veselje do dela s prijatelji. Zato, dragi Luka, zate bi vsi to, kar smo storili, storili še enkrat. Naj tebi in ostalim, ki so kakor koli pomagali k postavitvi novih kamenčkov v tvojem mozaiku namenim pogosto slišanih stavek iz radia Ognjišče: "Ostanimo dobri." DJD Fotografije: Fotostudio Aco Majhenič K, U Župnijsko romanje 2002 To nedeljo so trije avtobusi odpeljali izpod Goričke. Po odhodu ob 7.00 je bila prva postaja Šentjernej, kjer je sedaj na mestu kaplana letošnji domžalski novomašnik g. Luka Zidanšek. Kraj je središče lončarske obrti na Dolenjskem, čeprav se z njo zadnje čase ukvarja malo ljudi. Znanje po tradicionalnih konjskih dirkah, vsakoletnem srečanju slovenskih deklet in seveda po petelinih. Tudi v samem središču kraja je upodobljen velik petelin, da človek takoj ve, daje prišel v Šentjernej. Cerkev je posvečena sv. Jerneju, kije godoval ravno prejšnji dan, v soboto. V župnišču smo si lahko ogledali dve razstavi: prva z naslovom "Kruh - dediščina, hrana in simbol", je bila razstava okrašenih kruhkov. Druga je bila likovna, odvijala pa se je v obnovljenih prostorih župnišča. Sodelovalo je sedem slikarjev, ki so imeli v Majzlovi zidanici ves teden slikarsko kolonijo. Motivi so bili iz narave. Med temi sedmimi slikarji je bila tudi znana domžalska slikarka Mojca Vilar. Novi Lurd, zelo znana romarska pot, ki je približno štiri kilometre oddaljena od Šentjerneja, je bil naša naslednja postaja. Do tja vodi senčna, zelo ozka in ovinkasta cesta. Potem pa sredi listnatega gozda stoji kapelica, v kateri je kip, ki je, kot že ime pove, posvečen Lurški Mariji. Sv. maše smo se udeležili ob 10.00, vodil pa jo je, zunaj, na prostem, g. Luka. V prečudoviti okolici sta somaševala tudi oba domžalska duhovnika. Koder je segalo oko, vse v zeleni barvi, listavci pa tako gosti, da sončni žarki ne morejo prodreti skoznje. Še ptičjega petja je malo slišati, zato vlada čudovit mir. Nič ni moglo zmotiti naše zbranosti. V bližini je tudi izvir hladne vode, s katero smo se v vročini odžejali. Po slovesu od g. Luka smo se odpeljali v Pleterje in obiskali znani kartuzijanski samostan. Ogledali smo si film, ki prikazuje delo in življenje v kartuziji. Nato je sledilo presenečenje: spregovoril nam je novi predstojnik-prior, čigar nagovor je bil v pravilni, knjižni slovenščini, čeprav je v Sloveniji šele leto in pol. Zunaj si ogledamo še njihov muzej na prostem, kjer nas pogostijo z odličnim kruhom, pečenim v krušni peči. Kosilo sledi v gostilni Turk. Telesno in duhovno podprti se odpeljemo v Dolenjske Benetke, Kostanjevico na Krki, kjer si ogledamo kraj in cerkev sv. Jakoba ter se odpravimo v Škocjan. Tuje sedaj župnik nekdanji domžalski kaplan, g. Damjan Stih. Ko pride Damjan, nasmejan kot vedno, odklene cerkev in posedemo po klopeh. Pove nam nekaj besed o svoji župniji. Dva znamenita Slovenca izhajata od tu. Jezikoslovec Franc Metelko in misijonar, raziskovalec in potopisec Ignacij Knoblehar, kije deloval v Sudanu in ob Belem Nilu. Rojen je bil 6. julija 819 in zato si je občina ta dan izbrala za občinski praznik. Njegova obnovljena rojstna hiša stoji nasproti cerkve, v njej pa je sedaj banka. Na pročelju je spominska plošča, posvečena temu velikemu Slovencu, ki je umrl v Neaplju, ko še ni dopolnil 39 let. Sledilo je slovo od prijetnega Icraja in prijaznega gostitelja. Na poti domov so oživele kitare ob katerih so nam zapeli: Gašper, Darja, Matevž, Filip in Rok. Iskrena hvala vsem. Upam, da bodo še kdaj naši vodniki. Za konec pa samo še šala, ki jo je povedal eden izmed romarjev. Mož in žena se nedolgo po poroki pogovarjata. Ona mu pravi: "Veš, nisem ti povedala da imam barvno slepoto". On pa ji odvrne: 'Tudi jaz ti nečesa nisem povedal. Nisem iz Bizovika, temveč iz Mozambika!" Marija Ana Limbek stran 1 3 VESELE POČITNICE Na Velikem Boču na Kozjaku Pogumni škorpijoni in škorpijonke S takim naslovom smo po enotedenskem poletnem taboru prejeli diplomo UČENCI OSNOVNE ŠOLE PRESERJE pri Radomljah in njihovi spremljevalci. Priznanja nam je po zelo uspešnih aktivnostih podelil ravnatelj Centra šolskih in obšolsk i h dejavnosti DOMA ŠKORPIJON na Kozjaku. Stavba je dobila ime po šknrpijnnčkih, ki živijo skriti v rodovitni koz jaški zemlji, katere bogastvo spoznamo po številnih čebelnjakih, nasadih, gozdovih, pisanih poljih in travnikih. Dom s prečudovito okolico leži ob slovensko-avstrijski državni meji. Metka Čižmek, psihologinja in pomočnica ravnatelja ter učiteljica Janka Jerman sta za deseti šolski tabor pripravili učencem in učenkam počitnice, polne bogatih doživetij v naravi, športu, ustvarjalnosti, kulturi, prijateljevanju, medsebojnem sodelovanju in razumevanju. Mimogrede smo na poti od Maribora do Kozjaka pogledali grad VILTUŠ in se s pomočjo strokovnjaka učili o delovanju hidroelektrarne FALA. Že isto popoldne smo se povzpeli na 917 m visoki Žavcarjev vrh. Iskali smo divjega petelina in s pogledi uhajali na bližnje Pohorjein Maribor. Bili smo nadveh celodnevnih pohodih: na Tojzlov vrh in preko Avstrije na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Videli smo oglarsko kopo, žago venecijanko, žlimberške ribnike, mejne kamne, razvaline gradu in tovorne postaje, mlinsko kolo, zanimive cerkve, živali in rastline. Dobro kosilo so nam pripeljali v naravo. Včasih pa smo utrujeni popadali v cvetočo travo ali pod košato lipo ter se odžejali in najedli iz svojih nahrbtnikov. V gibanju, delovanju, poslušanju smo bili od jutra do pozne noči, ko smo se pred spanjem poslovili ob tabornem ognju. Po jutranji telovadbi smo poslušali zgodbe in pravljice, piš vetra in petje ptic. Oglašali so se domski kužki, mucki, backi, konji ter krave na paši. Naučili smo se meriti temperaturo, vlago zraka in hitrost vetra. Modelirali smo z glino, slikali na svilo in izdelovali lutke. Opazovali smo zvezde, saj smo imeli učno uro o planetih in vremenu. Pisali, risali in sestavljali smo igrice, pravljice, pisane plakate. Tekmovali smo v lokostrelstvu in športnih igrah. Jahali smo konje in uživali v pripravah, ko smo jih osedlali. Ob večerih smo peli ob ognju in se veselili družabnih igric. Pogovarjali smo se, kaj nas veseli in kaj nas jezi. S pomočjo lutk so otroci pred odh«lom predstavili svojim staršem, bratcem in sestricam vsestranskost poletnih počitnic. Miran, Sabina Beno, Mirjana in Vindi so nam pomagali in nas vodili skozi številne programe, ki jih nudi Dom Škorpijon na Kozjaku. Kraj ni prijeten le za počitnikovanje otrok, temveč tudi mir, rekreacijo številnim popotnikom in vrhunskim športnikom. To slikovito stran Slovenije je opisal pesnik Janko Glazer: 'Tja bi šel, kjer naše bukve košate same zase stojijo, tja čez samotne naše trate, tja čez poletne planiaske trate, kadar po arniki dišijo. Tam bi med biljno zelenje se vlegel in bi vse žalostne misli izpregel in bi jim rekel: ADUO." Za zdravje otrok je skrbela Anica Kvas, VMS 39. letno taborjenje tabornikov Rodu skalnih taborov Za tiste, ki si upajo! To je bilo geslo letošnjega taborjenja, ki je,vkot že lansko leto, tudi letos potekalo ob reki Krki, v Stavci vasi pri Žužemberku. Približno 150 domžalskih tabornikov je v dveh tabornih izmenah preživelo po deset nepozabnih dni. In upali smo si veliko! Prve dni smo namenili predvsem urejanju tabora. Postavili smo nekaj pionirskih objektov (taborni vhod, vrtiljak, sušilnico...), si uredili šotore in si naredili zalogo drv za večerni in večni ogenj (po stari taborniški šegi se tabor če večni ogenj ugasne, zaključi). Čeprav nas je pogosto motil dež, smo vsak dan počeli kaj zanimivega. Podali smo se na orientacijsko tekmovanje pt> okoliških hribih in gozdovih, streljali smo z loki in zračnimi puškami, igrali odbojko in skavtbal, urejali smo vodove kotičke, se kopali v osvežilno hladni Krki, se vozili s kanuji, zgradili splav, se v igri podali na pot okoli sveta. Kulturni dom Mengeš petek, 11. oktober 2002 ob 20. uri KONCERT narodnozabavne glasbe z ansamblom SICER iz Mengša ob izidu nove zgoščenke in kasete V naročju sreče Gostje večera: ans. Bohpomagej,Saša LenderoJcvintet Dori, Mengeški črički,Mladi Dolenjci,Korado,Vesele Štajerke. Presenečenja in nagrade Skozi pisani program glasbe in humorja vas bo vodil in zabaval Franc Pestotnik - Pndokničan Predproda. ja vstopnic: Kulturni dom Mengeš, trgovina HA-NI Mengeš, trgovina VESNA MARKET Loka pri Mengšu in 2 uri pred predstavo. Priredili smo tudi indijanski dan -našemljeni v Indijance smo se razdelili v tri plemena, nato pa se napadali med seboj in ugrabljali talce. Seveda smo na koncu zakopali bojno sekiro. Gozdovniki in gozdovnice so se za dva dni podali v gozd, kjer so si v kotličkih nad odprtim ognjem sami kuhali obroke in nato prespali pod strehami bivakov. Medvedki in čebelice pa so dan preživeli na kmetiji in se spoznali s tamkajšnjimi opravili. Tudi oni so si sami skuhali večerjo, nato pa prespali na seniku. Zanimivi so bili tudi taborni večeri. Kadar nas dež ni prepodil pod veliko streho jedilnice, smo se zbrali ob tabornem ognju ter peli, si pripovedovali vice in igrali skeče. Vsem, ki so se tabora udeležili prvič, smo priredili tradicionalni taborniški krst, predzadnji večer pa so bile na vrsti taborniške poroke. Sicer pa smo se vsi (razen tistih zelo sramežljivih) najbolj veselili večerov, ko smo se postavili v velik krog sredi tabora, se prijeli za roke in zapeli tisto: "oj rim-šim-šim, oj ram-šam-šam, draga moja kušn me..." Tako je ob zanimivih dogodivščinah, veselih, zabavnih in lepih trenutkih v prijetni družbi kar prehitro minilo deset dni. Ko smo zadnji večer spuščali zastavo, smo bili, čeprav smo bili od neprestanega dogajanja že malo utrujeni, vseeno žalostni, da je tabora že konec. Poslovili smo se ob slavnostni večerji na prostem, po zaključnem večernem programu pa smo v krogu prižgali svečke, še zadnjič zapeli "Danje šel" in se polni vtisdv odpravili spat. Zdaj je pred nami novo šolsko leto in videvali se bomo na vodovih srečanjih po četah. Večina pa nas že zdaj težko pričakuje naslednje poletje, ko se spet odpravimo v prelepo pokrajino Krke, da skupaj preživimo deset dni v naravi. Irena 12. zlet tabornikov Slovenije v Tolminu Na valovih 1 IVI •• • domišljije Letošnje poletje seje na sotočju rek Tolminke in Soče od 2. do 11. avgusta odvajal zlet tabornikov Slovenije, že dvanajsti po vrsti. Potekal je pod geslom Na valovih domišljije, v organizaciji Zveze tabornikov Slovenije in v soorganizaciji rodu Puntar jev iz Tolmina. Zlet, ali v tujini bolj uveljavljen izraz jamboree, je bil namenjen popotnicam in popotnikom iz celotne Slovenije. A zleta se nismo udeležili samo slovenski taborniki, temveč tudi skavti iz tujine. Poleg zamejskih skavtov iz Italije, so v z gorami obdan Tolmin prišli tudi skavti iz Avstrije, Nemčije, Luksemburga, Anglije, Škotske, Islandije, Jugoslavije in ameriški skavti iz Natovega oporišča v Avianu v Italiji. Vseh udeležencev, s člani osebja, nas je bilo 700. Taboreči smo bili razdeljeni v štiri naselja, ki so se imenovala po bližnjih rekah; Bača, Idrijca, Tolminka in Nadiža. Znotraj vsakega naselja pa so bili vodi razporejeni po podtaborih. Tako je v vsakem naselju taborilo približno 120 udeležencev. Taborniki iz Domžal smo bili, tako kot na zadnjem zletu v Velenju, zopet najštevilčnejši, saj seje zleta udeležilo 27 popotnikov in popotnic ter pet članic osebja. Ob prihodu na zletni prostor sije vsak vod ustvaril dom, v katerem je bival v času zleta. Postavljali so se šotori, iz sušic in vrvi smo si zgradili jedilnico in jo prekrili s platneno streho. V jedilnico smo si postavili zaboj s kuhalnikom in potrebno posodo in v tej skromni kuhinji smo si pripravljali obroke. Drugi dan zletnega dogajanja seje zlet uradno začel z otvoritveno slovesnostjo, na kateri je spregovoril častni gost, predsednik državnega zbora republike Slovenije, g. Borut Pahor. Na tem dogodku so se predstavile številne aktivnosti, ki so jih za udeležence pripravili organizatorji in osebje zleta. Po dveh zelo sončnih dneh pa seje žal začelo slabo vreme z dežjem, kije rahlo pokvarilo vzdušje, a se nismo pustili motiti. Zletni utrip seje pričel z vstajanjem ob sedmi uri zjutraj, kar prve dni niti ni predstavljalo težav, razen če ni bilo treba ponoči vstati in reševati jedilnice pred tolminskim dežjem. Po zasluženem zajtrku smo se vodi podali na dopoldanske aktivnosti, ki so potekale do poldneva. Nato smo imeli dve uri za kosilo in počitek, potem pa zopet veselo na popoldanske aktivnosti, ki so se odvijale tri ure. Sledilo je vodovo ustvarjanje večerje, ki si jo je vsak član voda predstavljal po svoje, tako da je imela na koncu tista jed dejansko pridih celotnega voda. Po večerji pa smo pričeli z ustvarjanjem večernih programov po naseljih ali pa so imela vsa naselja skupni večer. Tako smo en večer predstavili na resen in malo manj resen način ljudstva različnih kontinentov. Letnemu času primemo smo na pompozen način zaplesali limbo dance in uživali v havvaiian tropical bikini beach party-ju. Spet drugi večer smo si ustvarili pravo koncertno vzdušje z lastnimi pevskimi točkami. Ne boste verjeli, koliko talenta se skriva v nas! Ali pa smo si s kitaro v roki polepšali večer ob tabornem ognju. Večina dogajanja na zletu je seveda slonela na že zgoraj omenjenih dopoldanskih in popoldanskih aktivnostih. In te so bile zares pestre! Razdeljene so bile v pet programskih sklopov, in sicer so bili to slovenska razvojNa vas, kjer smo na različnih delavnicah spoznavali tabornikom Delavnica o užitnih rastlinah v naravi. sorodne organizacije in bili seznanjeni z ostalimi mednarodnimi skavtskimi aktivnostmi. Pri kreativnosti smo se Postavljanje pionirskih objektov. Kosilo pod platneno streho. lahko preizkusili v poslikavi telesa, izraznem plesu, slikanju na steklo, fotografski delavnici in še čem. Pri znanosti in tehniki pa smo bili aktivni v internetni delavnici, kemijskih in fizikalnih poskusih. Ena izmed zanimivejših dejavnosti je bilo raziskovanje bližnje, z naravnimi znamenitostmi polne okolice. Ogled slapu Beri in Tolminskih korit je posebno doživetje. Ali pa izlet s kolesom v Kobarid in ogled muzeja. Rekreacija nam je omogočala udejstvovanje pri športnih aktivnostih. Delavnice iz sklopa prosti čas so nudile rafting, igre, splavarjenjc, novinarsko delavnico, kjer smo lahko ustvarjali članke za zletni časopis in zletni radio cen3fuga. Seveda pa je bila najbolj zaželjena udeležba na progi preživetja. To je stvar, ki jo je bilo treba preizkusiti. Odveč je govoriti, da nihče ni prišel nazaj čist, kaj šele suh. Aktivnosti so potekale od ure in pol do treh ur. Nekatere aktivnosti pa so bile celodnevne. Tako so lahko udeleženci spoznali delo na planini, se odpravili na bivakiranje ali na celodnevni pohod ali pa pomagali pri urejanju spominske poti soške fronte v okolici Tolmina. To bi bila kratka predstavitev dogajanja na 12. zletu tabornikov Slovenije. Mnogo novih prijateljstev in poznanstev se je razvilo tekom taborjenja. V desetih dneh smo imeli priložnost spoznati drugačnost in se iz nje bogatiti. Spoznali smo se s skavti iz tujine (naslednje leto bodo luksenburški skavti priredili njihov zlet - jamobree pri nas v Bohinju) in njihove običaje. Spoznali smo, da se kljub majhnosti Slovenije Prlek in Primorec težko razumeta, če vsak govori svoje narečje. Takšne izkušnje nas bodo bogatile še mesece in leta. Na svidenje čez štiri leta! Aleksander Jenko "Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti!" "Kvajdej 2002" Po petih letih smo se skavtski voditelji gorenjskih čet odločili ponovno organizirati projekt "KVAJDEJ". Takratni tabor seje izkazal kot odlična poteza za mlade, da so spletli nova prijateljstva, ki jih nekateri še danes zvesto ohranjajo, hkrati pa je bila to za mnoge prisotne življenjska izkušnja in dokaz, da skavtstvo ni le "muha enodnevnica", pač pa način življenja, s pomočjo katerega se učimo za življenje. Tako smo se v sredo, 10. julija 2002, po celotni pripravi na veliki dogodek (dopisovanja, srečanja čet, obujanje starih običajev...) zbrali gorenjski izvidniki, vodnice in voditelji in začeli poletni tabor "KVAJDEJ 2002" z geslom: "Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti!" Glavni namen srečanja je bil, da se med seboj bolje spoznamo in povežemo, hkrati pa smo lahko kot pravi Gorenjci na svojem koncu Slovenije povedali Sloveniji, dajo imamo radi. Okrepili so se naši medsebojni odnosi in "gorenjska zavest". 11 čet iz stegov: Bohinjska Bistrica, Jesenice, Radovljica Breznica, Železniki, Skorja Loka Kranj, Komenda, Kamnik, Domžale in Homec je s pomočjo pastircev, ki so bili naša glavna ambientacija, spoznavalo gorenjsko naravno kulturno dediščino, se preizkušalo v skavtskih veščinah, tekmovalo v pastirskih igrah in drugih športih, okušalo gorenjske specialitete... Mladi pastirčki so se izogibali rokovnjačev, ves čas pa smo skrbeli za dobro počutje vseh. Dan odprtih vrat je postregel s samimi zanimivimi dogodki: predstavilo se je vseh 11 taborečih čet, obiskovalci so si lahko ogledali tabor in stojnice z obujenimi običaji ter se pridružili sv. maši ob zaključku dneva. Ponedeljkov dan so popestrili različni gostje s svojimi delavnicami. Lahko smo izbirali med športnim plezanjem, lokostrelstvom, rovarčkom, nogometom, odbojko, izdelovanjem ogrlic, obročkov za na rutice, rezbarjenjem, tatoo-ji; kuhanjem, masažo, hip-hop-om, radioamaterstvom, izdelovanjem piščalk in drugimi zanimivimi dogajanji, kot je bil npr. pogovor z zaporniškim duliovnikom. Delavnice sta zaključila Jose in Murat s kratkim koncertom, kije pritegnil prav vse taboreče. Predzadnji dan tabora je bil v znamenju proge preživetja. Preživeli smo vsi - zelo ali še bolj blatni, od glave do skupnega pašnika drug dan tabora odpravili raziskovat okolico in pogledat, kaj jih dobrega in morda tudi hudega čaka za naslednjim hribčkom, ovinkom, dolino, vzpetino. Vsaka četa je svoj potep predstavila ostalim. Na otovoritvenem večeru smo videli, od kod vse prihajamo, na "Skavtoviziji" pa kako odlično prepevamo. Pri veliki igri smo preverili, kako dobro lahko sodelujejo ovce, pastirji in volkovi, pri nočni igri smo čuvali svoje hleve, lovili živali tujih gospodarjev in se peta. Natopajeprišelzadnji taborni ogenj, zadnja noč v šotorih, izmenjava naslovov, telefonskih številk, topli objemi, zaključna slovesnost in z njo zadnji spust zastav. S težkim srcem, a vendarle veseli, da smo bogatejši za en cel KVAJDEJ,smov sredo, 17. julija 2002, odšli vsak na svoj dom. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam omogočili, da smo se imeli nepozabno! Najboljši ste! Vestna vidra, Homec 1 Letovanje rejniških družin -zahvala Rotary clubu Domžale ludi letošnje leto, že šestič zapored, je našim rejniškim družinam Rotary club Domžale olajšal finančno breme pri preživljanju enotedenskega letovanja v letovišču Pineta Novigrad. Vemo namreč, da so naše družine številčnejše od običajnih in da v ta namen ne prejmejo dodatne pomoči s strani države. Z njihovo pomočjo je letovalo 16 družin oz. 53. članom rejniških družin, od tega 36 otrok vseh starosti. Z njimi smo bili dve strokovni delavki Centra za socialno delo Domžale in štirje vzgojitelji. Teden smo preživeli izredno prijetno, vsak dan je bil izpolnjen z vrsto dnevnih aktivnosti in skupnih prostočasnih dejavnosti, s katerimi smo si popestrili življenje na prijeten, zabaven in zdrav način. Rejniški starši so užili nekaj prostih trenutkov in se razbremenili vsakodnevnih obveznosti, otroci in mladostniki pa so se razbremenili odvečne energije v vrsti športnih aktivnosti in organiziranih interesnih dejavnostih. Vsi skupaj smo ob večerih, vsak po svojih močeh, sodelovali v za vse zabavnih igrah in plesih. Veseli smo bili izkazane pozornosti in obiska predstavnikov Rotary cluba Domžale, zakonskega para Cuzak in Cerar. Prav vsi smo ta teden preživeli zares lepo. Na Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale smo članom Rotary cluba Domžale izjemno hvaležni, da nas razumejo in podpirajo v naših prizadevanjih. Marta Tomec Skupno košenje trave Precej preden je petelin prvič zapel, so se na Homškem hribu že začeli zbirati prvi kosci. S kosami na ramah, brusilnimi kamni za pasom in s klobuki na svojih nasmejanih glavah sojo kaj hitro in zelo strumno mahnili na travnik, ki jih je čakal v tem prečudovitem jutru. Obetal se je lep dan, zato niso izgubljali časa, pač pa so hitro zavihali rokave in se brž lotili dela. Vse je še spalo, le sem pa tja je zažvrgolel kak ptič. In bilo je zelo mirno in tiho! Samo kose so pele svojo melodijo in kak fantič, ki je z njimi ujel "taprav" ton. No, na čase je bilo slišati tudi klepanje in brušenje kose, kar pa je zelo poživilo vso stvar in ji dalo tisto pravo živahnost! Trava se ni mogla dolgo upirati tako prepričljivim zamahom koscev - bolj ko se je danilo, več je je bilo na tleh! Medtem ko so se moški prepuščali prekrasnim vonjem pokošene trave, so POČITNICE Plesno veselje ob Kolpi Plesni tabor v Radencih ob Kolpi s Plesnim klubom Miki Prav sredi počitnic, med prvimi dnevi avgusta, vsako leto komaj dočakamo naš plesni tabor. Med 5. in 11. avgustom 2002 so bili naši dnevi v Radencih ob Kolpi. Skupaj z mentoricami Plesnega kluba in Plesne šole Miki je odšlo 41 otrok željnih plesa. Jutranj i odhod z Vira pri Domžalah sicer glede vremena ni bil najboljši, a nasmejani obrazi, ki so se zbirali in poslavljali od mamic, očkov, bratcev in sestric, so dajali vedeti, da bodo dnevi plesa ob Kolpi zopet veseli. V Radencih nas je čakal nas čisto nov dom Breza, odprt šele junija letos. Razposajeno smo se zapodili po sobah. Upravnik doma, gospod Igor Kobe, je razložil vse o domu, kaj smemo in česa ne. Tako seje naš tabor zares začel. Že prvi dan so plesalci pokazali vso svojo plesno voljo in znanje - nastal je prvi ples, posvečen soncu, ki smo si ga tako želeli, glasba pa je celo poletje odmevala iz radijev. Naj ob tem dodam, da je bil naš najmlajši plesalec star štiti leta in pol, najstarejša plesalka pa 15 let. Sobe so pokale od zaupnih prijateljskih pogovorov, kmalu so zaživeli še hodniki, ko so morali še v sosednjo sobo na klepet, smeha pa je bil dom tako ali tako poln. Dopoldnevi tabora so bili namenjeni plesu. Plesalci so se razdelili v dve večji skupini, ki sta se ločili po plesnem znanju, znotraj teh dveh skupin pa po starosti. Dopoldan smo opravili dva plesna treninga. Popoldnevi so bili sila aktivni - kopanje v Kolpi, vožnja s kolesi po okolici, pohod na "Veliko skalo", kot smo jo imenovali sami, vožnja s kanuji po Kolpi, turnir v badmintonu, slikanje, plezanje po umetni plezalni steni, izdelovanje izdelkov iz slanega testa, barvanje kamnov... Zvečer pa smo pekli koruzo, odšli na sprehod, igrali smo se razne igre, se obmetavali z vodnimi balončki, stran 1 4 gospodinje že pospravljale hišo, oplele vrl in pripravile malico za svoje predrage - recimo jim kar - kosce. Postorile so tudi že vse potrebno okrog kosila. Potem pa hitro hrano in pijačo v košare, grablje na rame in pogumno za kosci na travnik. In ko so prišle tja, se je veselica šele začela... Najprej so se najedli - tako dobrega domačega kruha in domače salame se nihče ne bi branil! Tudi odžejati se je bilo treba in to z odlično bezgovo šabeso in sladkim, doma narejenim malinovcem. Da bi šele potem videli to košnjo! Res ne vem, kaj je bolj pomagalo: hrana in pijača ali brhka rdečelična dekleta?! Samo še nekaj trenutkov in košnja je bila zaključena. Pa tudi pograbljeno je bilo v hipu, saj naša dekleta tudi in sploh niso od muh! Ponosni na svoje delo so se kosci in gospodinje počasi skupaj odpravili nazaj proti domu na kosilo! Ja, domače, domače... je odlično teknilo! Vesna vidra Kdo si ti? - Oratorij Domžale 2002 "Kdo je Arabec in kdo Rom, veš kje je Eskimov dom, zgradili Rimljani Kolosej so..." (odlomek himne oratorija). Vprašanje je bilo za marsikoga zanimivo inje hotel najti odgovor. Prek sto otrok se nam je pridružilo, da so skupaj s trideset animatorji iskali odgovore. V tednu od 22. so 27. julija 2002 je v domžalski župniji potekal drugi oratorij. Delo v različnih delavnicah in' popoldanske igre so združevale otroke in animatorje. Tema oratorija so bila različna ljudstva sveta, da bi se ob spoznavanju le-teh naučili in pridobili nove, ali pa še poglobili že sprejete vrednote. Tako so nas Grki učili zdrave tekmovalnosti, Arabci so nam bili zgled trdnega zaupanja in vere, Romi so nas spodbujali k strpnosti, Rimljani tega, da je potrebno biti ponosen na svoje korenine - da moramo biti zavedni Slovenci, Eskimi so nas učili, kako velika vrednota je družina. Zadnji dan, v soboto, pa smo pri spoznavanju Vikingov odkrivali, kako pomembno je prijateljstvo; Vse skupaj smo začinili s popoldanskimi igrami brez meja, pri katerih smo se preselili v drug čas in osvajali ozemlje sveta po drugi ledeni dobi. Vmes smo šli tudi na enodnevni izlet v Atomske toplice, kjer smo se prepustili vodi in v njej še poglobili svoja prijateljstva. Na sklepni prireditvi so najbojše skupine prejele zaslužene nagrade, vsi skupaj pa smo se zabavali ob gledanju videoposnetka. Po končanem oratoriju bi animatorji najraje še kar ostali skupaj in tako nas je kar nekaj odšlo na enotedenski izlet v Sečovlje. Med oratorijem nam je bilo lepo in hvaležni smo za vse, kar smo v tem tednu prejeli. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi Oratorija 2002. Najlepša hvala glavnim sponzorjem: Župniji Domžale, Občini Domžale, Reiffeisen Krekovi banki, AS-u Domžale in Karitas Domžale. Hvala tudi ostalim sponzorjem, ki so bili: Mizarstvo Jagodic, Fotostudio Aco Majhenič, Radio HIT, Karlovšek d.o.o., Pelati d.o.o., EMI d.o.o., Klub Life, Loka Dekor d.o.o., Brane Horvat s.p., Gasilsko društvo Stob - Depala vas, Artikli Rudolf, Homar Co. d.o.o., Gorosan, Bayer Pharma, Picerija Vijolica, Gostilna Keber in Pekarna Kancilja ter mnogim posameznikom, ki ste podprli naše delo. Maja Gašper izbirali miss zelene in roza barve, obiskali sosedovega telička in še mnogo drugega. V soboto zvečer, to je bil naš zadnji večer, pa je ponavadi najlepše. Čakal nas je nastop za vaščane. Gospod Igor nam je priskočil na pomoč, napisal plakate in jih razobesil ta vasi naprej in nazaj. Zbralo seje kar nekaj ljudi. Ker nas je presenetil dež, smo obiskovalce povabili pod streho, sami pa nadaljevali z nastopom. In seveda je ples tudi tokrat premagal dež. Po nastopu pa... PRESENEČENJE! Otroci so se preoblekli v pižame, češ da so zaspani. Tako hitro v tem tednu še niso bili v pižamah. No, prav, pa gremo spat. Tudi mentorice smo se "pod prisilo" morale obleči v pižame in odhiteti ven. Zunaj pa... vsi zbrani. Pred njimi velika škatla s piškoti in petje, da drugega nimajo kot piškotov, da se bomo lahko posladkale. Lahko si samo predstavljate, kako lep prizor je bil to. "Zabava v pižamah" se je lahko začela. Res je bil nepozaben, čudovit večer. Zadnji dan je sledil nastop za starše in obiskovalce. Tudi tokrat smo s plesom pregnali dež, pokukalo je sonce in gledalcem smo pokazali vso svojo plesno zagnanost. Na ogled smo postavili še slike in v naše torbe dodali izdelke, polne spominov na plesni tabor, nato pa se odpeljali nazaj proti domu, z željo, da se drugo leto spet vrnemo. Damjana Balantič, ena od srečnih udeleženk in mentoric plesnega tabora Takole sta Lea in njena mama na domačih stopnicah preizkusili novi stopniščni vzpenjalec Hvala vsem, ki ste pomagali Ložarjeva Lea dobi stopniščni vzpenjalec f-eo-. Vc £ JU V- 'o.«. GSe,lov>3 . VI KO. yie *i6pe*& 5wj to.kvoJŽ.'ri' ol/HCi^A/CM SLAMNIK - september 2002 stran Ustvarjalne delavnice in vesele počitnice Tudi letos so za osnovnošolce iz Občine Domžale v Centru za mlade organizirali različne dejavnosti. Skozi vse poletje so se v dopoldanskem času odvijale ustvarjalne delavnice, ki jih je vodila Mateja Absec. Otroci delavnice zelo radi obiskujejo, saj je program dokaj pester, tako da svoje sposobnosti lahko preizkusi prav vsakdo. Nekdo se "najde" v posli kav i mapic ali česa drugega, v izdelovanju nakita, morda v modnih kreacijah iz polivinilnih vrečk ali izdelovanju posod. VESELE POČITNICE V programu Veselih počitnic pa so v družbi letošnjih animatork Daše, Dani, Nataše in Mateje otroci obiskovali domžalski bazen, jahali konje na Krumperku, se peljali v Kamnik in prisluhnili legendi o Veroniki, šli na planinski izlet, v deževnih dneh pa prepevali ob kitari, se igrali in ustvarjali. Za zaključek počitnic pa so v Centru za mlade poskrbeli za že kar tradicionalno enotedensko kampiranje v Suunjanu. Otroci se spoznavajo z življenjem pod šotorom in z načinom kampiranja, t.j. namestitev na prostorih, ki so namenjeni šotorjenju. Prav tako dobijo izkušnje o varnem kopanju, saj morajo biti previdni pri čofotanju, skakanju, potapljanju, kot tudi plavanju in sončenju. V tem enotedenskem letovanju se spoznajo tudi s kratko zgodovino kraja - kulturno dediščino, morskimi živalmi in rastlinami in še marsičem, kar jih obogati z znanjem. Šotorjenje v Strunjanu organizira in vodi direktorica CZM, Lili Jazbec, v sodelovanju z Matejo Absec. Pri njunem delu jima želim veliko novih idej, saj s tem pomagata tako osnovnošolcem pri šolskih obveznostih, ki so se že začele, kot tudi čedalje bolj zaposlenim staršem. Saša Kos Obisk mednarodnega tabora na Kolpi Najpomembnejša sta ljubezen in zaupanje Z go. Emo Škerjanc-Ogorevc, predstavnico Zveze pri jateljev mladine Domžale, ki je bila eden od organizatorjev mednarodnega projekta "Globalna slika", sem obiskala tabor na Kolpi, o katerem pišemo v posebnem članku. Ema Škerjanc Ogorevc, predstavnica Zveze prijateljev mladine. Domžale, v pogovoru z vodjem mednarodnega tabora Žigom Čamernikom ter Darkom Stantetom. Tudi prali smo sami. Prvi' vtis je bil presenetljiv. 16 otrok, ki so jih zbrali ob pomoči Centra za socialno delo Domžale ter jim omogočili brezplačne počitnice, ter pet vaditeljev je delovalo kot velika prijetna družina, v kateri je vsak brez besed in posebnega nadzora vedel, kaj lahko dela. Tabor so nam predstaviti Nina Robnik, Darko Stante ter Žiga Čamernik, ki je bil vodja tabora, posebej pa nam je svoje pomagače pohvalila kuharica Marta Ocepek, v pogovoru pa je sodeloval tudi Gregor Pavli. Zvedeli smo, da se imajo prijetno, da so prav vsi, ne glede na starost, pokazali veliko samostojnosti in pripravljenost, da pomagajo pri tem, da bodo dnevi ob Kolpi prijetni in nepozabni, povedali pa so nam tudi, da bo slovo zelo težko, saj so se zelo navezali drug na dragega. Lahko smo si ogledali lepo pospravljene šotore, rezultate številnih delavnic, za katere so se otroci lahko odločali sami, ter bili presenečeni nad sodelovanjem z nemškimi prijatelji iz Hamburga, saj se je pokazalo, da jezik sploh ni ovira za iskreno prijateljstvo ter skupno delo. Verjeli ali ne, še največ problemov je bilo pri hrani, saj so kosilo kuhali izmenično in kar kmalu ugotovili, da je slovenska hrana za vse mnogo boljša. Čeprav je bilo vreme večji del taborjenja slabo, jih to ni oviralo, da se ne bi kopali v prijetno topli Kolpi, del časa pa so namenili tudi obisku bližnjih znamenitosti in se prav na dan našega obiska naapotili na ogled gasilskega in etnološkega muzeja v Metliki. Pripravili so praznovanje rojstnih dni, s kar sedmimi tortami, številne skeče, imeli so svojo glasbeno skupino, igrali so nogomet in se sploh imeli tako prijetno, da bo po mnenju vseh prehitro minilo. Ob koncu obiska sem Nino in Žiga zaprosila za kratki izjavi: Nina Robnik: Najpomembnejša sta ljubezen in zaupanje, saj je to temelj, na katerem gradimo tabor. Zame je to "super" izkušnja, ni denarja, ki bi jo nadomestil. Zelo smo se navezali drug na drugega, vseskozi smo skupaj in lahko rečem, da so prav vsi otroci s taborom zelo zadovoljni. Skušamo pripravljati dejavnosti, ki so jim všeč in najbolj me veseli, da udeleženci radi sodelujejo, ne da bi jih bilo potrebno posebej vabiti oz. opozarjati. Žiga Čamernik: Tabor smo pripravili na osnovi dobrodelne akcije "S sliko na počitnice" ter ob pomoči sponzorjev in v sodelovanju s podobno organizacijo iz Nemčije, s katero zelo dobro sodelujemo. S taborom sem zelo zadovoljen in potrudili se bomo, da bomo podobno srečanje mladih, ki sicer nimajo možnosti za počitnice, pripravili tudi v prihodnje. Še skupinska slika za slovo Elarrtri, Matrbtu In Accsntu smo •pustfll c«i» do 350.000 SIT! AV to g g^J ServisjOl/7^66 Prodaja 01/72 16 221, 72 44 234 Iz kampa Breza Uspešno zaključen mednarodni projekt Mednarodni projekt se je izvajal v obliki tabora v kampu Breza, na obmejnem območju s Hrvaško, blizu Metlike. Tabora se je udeležilo 16 otrok in 5 pomočnikov (Nina, Marta, Žiga, Grega, Dare) iz Slovenije ter 32 nemških otrok in 9 pomočnikov, ki so bili člani nemške organizacije Die Falken. Kontakt s slovenskimi otroki nam je bil omogočen s pomočjo CSD Domžale. Primarni razlog za izvedbo tabora je bil omogočiti kopici slovenskih otrok brezplačno počitnikovanje, ki si ga nekateri izmed njih ne bi mogli privoščiti. Da pa bi jim omogočili čim bolj pestro preživljanje časa, smo se odločili za sodelovanje z nemškimi prijatelji iz organizacije Die Falken. To je povzročilo kar nekaj prijetne dinamike, ki se je razrasla v spoznavanje otrok različnih narodnosti in vzpostavljanje pristnega prijateljstva, ki je obogatilo otroke obeh "strani". Da se mladi nadobudneži (stari od 9 pa do 20 let) ne bi povsem izgubili v svoji razposajenosti, smo pripravili program, ki je zajemal razne delavnice (gledališke, glasbene, akrobatske, oblikovalske), igre in športne dejavnosti, skozi katere so se udeleženi še bolje spoznavali in verjetno tudi kaj novega naučili. V preostalem času pa smo skupaj spoznavali bogato naravno in kulturno okolico Metlike, se kopali v prelepi Kolpi, če pa je preostalo še kaj časa, smo organizacijo le tega prepustili našim mladim razposajencem, ki jim ni nikoli zmanjkalo idej, kaj bi počeli. Omembe' vreden podatek je tudi ta, da so otroci (po skupinah) s pomočjo odraslih sami poskrbeli za odlično kuhinjo in tako pokazali, da znajo tudi sami poskrbeti za svojo pregovorno volčjo lakoto. Edino, kar nam ni bilo povsem naklonjeno, je bilo muhasto vreme, kajti skoraj ni bilo dneva, ko ne bi padla vsaj ena kaplja dežja. Končno pa to niti ni bilo tako pomembno, saj smo si v vsakem vremenu znali popestriti dan, pa četudi v šotorih ali pa kar pod "naravnim tušem". Na koncu smo bili vsi zelo zadovoljni in smo se težko poslovili. Tabor je namreč trajal dva tedna in v tem času se je spletlo kar nekaj novih prijateljstev. Ampak, nekako smo sklenili tihi dogovor, da se bomo občasno videvali, naslednje leto pa nas čaka (če nam bo finančno to omogočeno) nov tabor, ki bi lahko oznanil začetek takšnih tradicionalnih taborjenj. Darko Stante Zahvala Projekt "Globalna slika" • kamp Breza: Metlika, je bil plod večmesečnega načrtovanja in priprav, v kar je bilo vključenih kar nekaj posameznikov in organizacij. Za dano pomoč bi se zato radi zahvalili: - vsem mladim slikarjem, ki so sodelovali v Likovni delavnici - sponzorjem likovne delavnice: Helios, Modra galerija Študentski klub Domžale - vodjem projekta S sliko na počitnice (Žiga Vojska, Marko Ocepek) - sponzorjem tabora ob Kolpi: Vele, d.d., Domžale, Osnovna šola Domžale, TVD Partizan, Radio HIT - Zvezi prijateljev mladine, Društvu Vesna, Mlademu forumu, Damjanu Habetu, Simonu Tomažiču in Borisu. Deseto tradicionalno srečanje Veselo pri Domžalskem domu na Mali planini Konec avgusta so se člani in članice Planinskega društva Domžale, njihovi družinski člani in prijatelji že desetič zbrali pri Domžalskem domu na Mali planini na tradicionalnem srečanju. Prihiteli smo iz različnih koncev in po različnih poteh. Nekateri so se peš napotili iz Stahovice, kar precej jih je do doma pripešačilo od Jurčka v Krivčevem ali s Kopišč v Kamniški Bistrici, nekateri pa so se poslužili vzpenjače in se na sončno Malo planino "povzpeli" z Zelenega roba. Prijetno je bilo videti znance in prijatelje, obujati spomine na planinsko leto, na vzpone, ki so nekaterim lepšali čas med obema tradicionalnima srečanjema, ali le prijateljsko stisnili roko planinskemu kolegu in kolegici. Kot navadno seje slovesnost začela točno ob 11. uri z znano Oj, Triglav, moj dom, katero bomo v prihodnje poslušali stoje, saj je po besedah slavnostnega govornika Boruta Peršolje, predsednika Planinskega društva Domžale, pred kratkim postala planinska himna. Ubrano so jo zapeli člani Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice, ki so se kasneje izkazali tudi z drugimi pesmimi. V svojem govoru je Borut Peršolja poudaril pomen druženja planincev in planink, hkrati pa tudi skupne skrbi za naše gore in planine ter varovanje okolja. Posebej je pozdravil g. Jurija Vulkana, ki je praznoval 80. rojstni dan, ter oskrbnico Domžalskega doma gospo Bernardo Gradišek. Vse nas je spomnil, da bosta naslednji leti še posebej slovesni: praznuje se namreč 50 letnica začetka delovanja Domžalskega doma na Veliki planini ter 100-letnica nadelave poti na Konja. Govoril je o lepoti hribov, ki so polni novih doživetij in planincem pomenijo največ, ob tem pa poudaril pomen varnih. Vsem je zaželel prijeten dan na Mali planini in jih povabil, da tudi v prihodnje radi prihajajo v gore. Po končani uradni slovesnosti so obiskovalce, ki jih je bilo veliko prav ves dan, zabavali člani ansambla Prijatelji. Planinsko društvo Domžale pa nas je tokrat pred srečanjem presenetilo s predprvo številko glasila Planinskega društva Domžale GORE, v kateri so nam predstavili tudi projekt ob mednarodnem letu gora, v okviru katerega so izdali majico z za to priložnost oblikovanim napisom. Časovni mejniki (1759, 1893, 1948, 2002) nakazujejo soobstoj in starožitno souporabo gorskega sveta v preteklosti in v prihodnje. Sporočilo govori o človeku in gori, o vezi, ki jo moramo ohraniti zanamcem. In zaradi katere po stoletjih intenzivne gorniške dejavnosti še vedno hodimo v gore. Pod naslovom Na planincah je planinska koča so nam podrobno predstavili Domžalski dom na Mali planini, hkrati pa so ob tej informaciji strnjene še številne informacije o različnih popustih - tudi v tujini, lahko smo prebrali o akciji ZDRAVI V GORE, ki je bila pri Domžalskem domu 24. avgusta 2002, opozarjajo pa nas tudi na GORNIKOV SVETOVALEC, v katerem poudarjajo, da v gore hodimo zato, da bi tam živeli in ne umrli ter ga priporočajo vsem turistom, ki želijo aktivno doživljati gorsko naravo, gornikom izletnikom, popotnikom, turnim smučarjem, skratka vsem, ki bi radi uživali v gorski naravi, učiteljem, šolarjem in dijakom, ko pripravljajo izlete ali šolo v naravi. Vsebina knjižice je pregledna, daje nujne nasvete in opozorila. V njej ni prepovedi. Odločitve, kijih sprejmete - dobre ali slabe so vaše. GORNIKOV SVETOVALEC, ki ga je izdala Gorska reševalna slušba oz. njen organizacijski odbor za pripravo praznovanja 90 letnice GRS Slovenije, je brezplačen, le poštne stroške bodo nosili. Knjižico dobite pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, njenih društvih, postajah GRS in tudi nekaterih šolah. Za vse, ki ste morda pozabili plačati članarinof v informativnem glasilu članic in članov Planinskega društva Domžale lahko preberete tudi vse o članarini, ob tem pa napišimo še, kdaj ima uradne ure Planinsko društvo Domžale, Kopališka cesta 4, p.p. 66: Pisarna društva - vsako sredo od 19. do 20. ure Mladinski odsek - vsak torek od 19.30 do 20. ure Alpinistični odsek - vsak četrtek od 20. do 21. V. Borut Peršolja In Jurij Vulkan Moški pevski zbor Janko Kersnik z dirigentom Igorjem Velepcem BANČNI KREDIT - KREDIT NA POLOŽNICE KREDITI DO 72 MESECEV MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale, PRODAJA: tel. 01 72 16 221, SERVIS: tel./fax 01 72 15 666, www.avtoccnter-subelj.si V BESEDI IN SLIKI stran 1 6 Katrinas Družina Dovč Jubilejni 15. mednarodni koncert Glasba treh dežel Folkloristi Glasba treh dežel je praznik. Praznik za vse ljubitelje glasbe, petja, plesa ter govorjene besede. Praznik za vse, ki radi pridejo pod platneno streho Poletnega gledališča na Studencu, kjer je GLASBA TREH DEŽEL pred petnajstimi leti našla svoj dom, na tisoče njenih ljubiteljev pa vedno znova prijeten večer, ki ga ne bi hoteli zamuditi. Ze petnajst let je tako: Leto za letom, ko pesem se sliši in glasba nam polni srce, ko veter jo nosi vdoline,petje odmeva še tja med gore. Studenec kot vir je, ki spetoživi, ob glasbi in plesu tu v pesmi smo mi, s poletjem prihaja med nas, s Primorske, Koroške za vas. Verze je zapisal M. Šneberger in jih namenil enemu od petnajstih mednarodnih koncertov GLASBA TREH DEŽEL, ki so letos praznovali jubilej. Najbolj zvesti obiskovalci se zanesljivo spomnijo, daje bil od samega začetka do danes najbolj zraven Alojz Stražar, duša in srce Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, kije organiziral vseh 15. koncertov. Menjavali pa so se avtorji spremnih besedil (Ivan Sivec, Janez Dolinar, Betka Šuhclj), desetine nastopajočih od blizu in daleč, iz Slovenije, Italije in Avstrije, med njimi tudi vedno najbolj znani in najpopularnejši, ki so ponosni na svoje uspešne nastope pred občinstvom, ki svoje GLASBE TREH DEŽEL ni nikoli zapustilo. Le zakaj bi bilo petnajstič drugače, smo se spraševali in se ob prihodu na Studenec prepričali, da ni nič drugače, da je vse po starem, vse v najboljšem redu, le daje prostora zaštevilnoobčinstvoskoraj zmanjkalo. Na Studencu smo se zbrali, je ob spremljavi Policijskega orkestra Ljubljana himno Glasbe treh dežel zapel Marko Kobal, takoj za njim pa sta se ■ predstavila letošnja napovedovalca Janez Dolinar in Maja Moli ter na oder povabila Ansambel Lojzeta Slaka in Fante s Praprotna. Občinstvo je z gromkim aplavzom čestitalo Lojzetu Slaku ob njegovi 70-letnici, nato pa prisluhnilo venčku njihovih skladb pod V A1BL JSH PROJEKT Za delodajalce in kmetovalce prevzamemo celotno normativno področje naše dejavnosti, predvsem po izdelujemo: strokovne podloge za izjave o varnosti z oceno tveganja,' ocene požarne ogroženosti in požarni red s prilogami, izvedemo izobraževanje zaposlenih iz V2PD in PV, revizije strokovnih nalog VZPD in PV (izjave o varnosti.....) strokovno svetovanje pri nabavi ustreznih strojev tn naprav ali zamenjavi tehnologije, ter nabavi in uporabi OVO, navodila za varno delo na delovnem mestu ali opravilo, projektiranje varnosti -varnostni načrt za tehnološki proces. ZDRAVJE, DELO IN PRODUKTIVNOST □30311 garažna vrata, dvoriščna vrata in ograje avtomatska vrata, cestne zapornice industrijska vrata avtomatske zapornice in verige dvižni stebri, uniparki vse daljinsko vodeno Metal-profil d. o. o., Jarška cesta 30,1230 Domžale telefon: 01 72 14 105, faks: 01 72 12 283 e-mail: info@metal-profil.si, www.metal-profil.si naslovom Srečno, mlada Slovenija, s katero so nam zaželeli prijeten večer v družbi z njimi, poslovili pa so se s skladbo, namenjeno stari Ljubljani. Ker je bila prireditev Glasba treh dežel, sta napovedovalca na oder povabila Oktet Odmevi z Zgonika v Italiji, ki je zapel tri ljudske pesmi v narečju. Za kratek predah je poskrbela napovedovalka Maja Moli, saj je na oder povabila županjo Cveto Zalokar Oražem, kije pravilno odgovorila na vprašanje, daje njeno župansko obdobje precej krajše kot Glasba treh dežel, pa čeprav bi ji šteli dvojno dvobo, ki si jo politiki "ne zaslužimo''. Vse bolj priljubljene, pa tudi na vsakem nastopu lepše, Katrinas so nas tokrat presenetile z dvema skladbama v angleščini, bolj domači pa so bili plesalci Folklorne skupine ZKUD Tine Rožanc, ki so nas razveselili zbelokranjskimi plesi. O tem, kakopomembnajedružinaindaje nagelj slovenski ponos, so zapeli člani Ansambla Nagelj, nato paje spomine na nastop na eni cd prejšnjih Glasb treh dežel obudila napovedovalka Maja Sumej. Kar 10 let je že minilo, odkar je bil ustanovljen Moški pevski zbor Lira iz Kamnika, ki je zapel eno od Gallusovih skladb ter svoj nastop končal z Adrianskim morjem. Potem smo se preselili v Avstrijo, od koder so prišli člani ansamba Steirische Kirtags Husi in koncert popestrili z jodlanjem, čisto drugače pa je o nedelji zapela Nuša Derenda, ki se je tik pred koncem večera predstavila še z eno skladbo. Slapovi so zapeli čudovito pesem o mami, pri kateri Policijski orkester Ljubljana jim je pomagal Ivan Hudnik, ki je tudi zapel eno od skladb, posebej namenjenih Glasbi treh dežel. Z glasbeno skupino Slapovi, ki letos praznuje deset let uspešnega dela, pa sta o le eni pravi ljubezni zapela še Hana in Boris Kopitar, ki je bil pred leti tudi eden od voditeljev prireditve. Prijeten večer se je Lojze Slak nadaljeval z nastopom glasbene skupine Družina Dovč, ko so starši skupaj s petimi otroki najprej zapeli o lunci, ki tak milo sveti, nato pa so se še otroci, sami mladi bodoči odlični glasbeniki, predstavili z narodno Moj fantič je na Tirolsko "vandrav" v modernejših ritmih in bili deležni najdaljšega aplavza. Iz Avstrije so tokrat kot Trio Tonča Feiniga prišli trije "jazzisti", ostali nismo niti brez country glasbe, ki so jo predstavile članice skupine NashWille girls, Ob ariji "Ti si moja cvetka", ki sta jo ob spremljavi Policijskega orkestra Ljubljana zapela Pija Brodnik ter Marko Kobal, smo obujali spomine na nepozabno opereto Planinska roža in že je bilo skoraj konec prijetnega večera. Skoraj zato, ker so nas s prižganimi bučami in prekmurskimi plesi skušali strašiti člani folklorne skupine Tine Rožanc, ker smo glasno zaploskali Gašperjem in ker je za zaključek poskrbel Policijski orkester Nuša Derenda Ljubljana. 15.Glasba treh dežel je bila tako končana. Malce drugačna, kot prejšnje, predvsem bolj raznovrstna in. glasbeno naravnana, kar je morda koga tudi presenetilo. Težko bomo čakali naslednjo, za katero upamo, dav bo prihodnje leto in ne šele Čez dvajset let, kakršen je bil naslov pesmi, s katero se je od občinstva poslovila ena izmed zvezd prijetnega glasbenega večera na Studencu, Nuša Derenda. Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen Turistično rekreativno društvo Turnše-Češenik Vsako leto več udeležencev iger prijateljstva Zadnje dneve avgusta, ko vsak zase, zlasti šolarji, že malce pogosteje pogledujemo na koledar, saj se počitnice in dopusti prehitro bližajo koncu, so kot nalašč za različne prireditve, saj si vsakdo skuša polepšati zadnje proste dni. Taka prireditev so sedaj že tradicionalne IGRE PRIJATELJSTVA, kijih pripravlja Turistično rekreativno društvo Tumše-Češenik in na svoj prireditveni prostor v Tumšah povabi ekipe turističnih društev iz cele Občine Domžale. Dosedanjim udeležencem Turistično rekreativnemu društvu Konfin s Svete Trojice, Turističnemu društvu Jarše-Rodica, Turističnemu društvu Radomlje ter gostiteljem, so se letos v velikem številu pridružili člani Turistično-kultumega društva Rova. Pod vodstvom glavnega sodnika Maksa Jerana seje pri prvi igri sicer malce zataknilo, saj so udeleženci v želji, da čimprej prežagajo bruno, zlomili žago, a to ni prav nič zmanjšalo želje tekmovalcev in tekmovalk, še manj pa navdušenja številnih gledalcev in gledalk, ki so navijali za svoje, pa tudi za vse. Najboljši Žagarji so bili z Rov, kar po mnenju glavnega sodnika niti ni čudno, saj imajo največ gozdov v bližini, Rovljani pa so po zaslugi enega najmlajših tekmovalcev zmagali tudi v vožnji "felktne". Še boljši od njih so bili člani TRD Konfin, saj so zmagali kar v treh disciplinah: smučanju, vrtenju okolice palice ter prenašanju vode, zmagovalci tokratne rdeče niti - metanja podkve v center - pa so bili člani in članice TD Radomlje. Končni zmagovalci so bili tako člani TRD Konfin, ki so osvojili 20 točk, le eno več kot TKD Rova, ki so bili tako drugi, TD Radomlje je bilo tretje, TD Jarše-Rodica, katerih predsednica je v Turnše že prišla z odlično uvrstitvijo v kuhanju golaža, je bilo četrto, gostitelji pa so zasedli peto mesto. Za vse so ob pomoči sponzorjev gostitelji pripravili praktične nagrade, iskrene čestitke in obljubo, da bo prihodnje leto še prijetnejše. Sobotno popoldne je ob prijetni glasbi, dobri hrani in pijači, glasnem navijanju in že pravim stavam, kdo bo najboljši, kar prehitro minilo. Pa vendar ne tako hitro, da ne bi prijazni gostitelji ob pomoči Igorja Kuzmiča, predsednika Komisije za turizem pri Občini Domžale, predstavili tudi rezultatov akcije izbiranja najlepših domačij, balkonov in gredic. Za akcijo so se dogovorili spomladi in obiskovali posebno komisijo, sestavljeno iz članov drugih društev ter predstavnice Arboretuma Volčji potok, ki je v avgustu obiskala vse domačije v Češeniku in Tumšah ter jih po sprejetih kriterijih tudi ocenila. Tokrat so najboljše le razglasili, posebne diplome pa jim bodo izročili na prihodnjem občnem zbora Najlepšo gredico so našli pri Dušanu in Ivanki Grošelj, Češenik, najlepši balkon imajo pri Janezu in Rozi Gabršek, Češenik, najlepše paje urejena domačija Luke in Alenke Stegnar, Tumše 4. Drugo mesto v tej kategoriji je zasedla domačija Mira in Gizele Kosmatin, Tumše 34, tretje paje pripadlo Eli in Janezu Orehek, Tumše 32. Igre prijateljstva v Tumšah pa niso bile namenjene le prijetnemu druženju, temveč tudi izmenjavi izkušenj ter dogovorom o nadaljnjem sodelovanju turističnih društev, ki vsako na svojem območju veliko prispeva tako k urejenejšemu okolju kot k prijetnejšemu življenju, hkrati pa s sodelovanjem na različnih drugih prireditvah prispevajo k prijetnejšemu življenju nas vseh in k prepoznavnosti Občine Domžale. Posebej naj namreč omenim, daje pomemben del njihove dejavnosti namenjen ohranjanju tradicije in narodnih običajev, kar že danes, najbrž pa v večji meri to lahko pričakujemo v prihodnje, postaja pomemben del turistične ponudbe naše občine. Naravnost, naravnost, prosim Hop, še ena ovira, pa bo Nošnja vode Vodstvo Uprizoritve Martina Krpana v KUD Miran Jarc iz Skocjana Potrditev ljubiteljske vrhunskosti V pokritem poletnem gledališču so amaterski dramski igralci KUD Miran Jarc, pod vodstvom režiserja Lojzeta Stražarja, na desetih predstavah z Martinom Krpanom navdušili več kot 10.000 gledalcev. Ti so si na premieri 19. julija 2002 in nato na predstavah 20., 21., 26., 27. in 28. julija ter 2., 3. in 4. avgusta ob še eni polnočni uprizoritvi lahko ogledali klasično delo slovenske književnosti Martina Krpana avtorja Frana Levstika, v novi dramatizaciji Jožeta Humra... Na premieri je bila tudi ministrica za kulturo, Andreja Kibici; ki je obljubila, da Poletno gledališče na Studencu v prihodnje ne bo ostalo brez pomoči pri uresničevanju investicijskih ciljev za prihodnje. Uspela nova dramatizacija Nelahkcga dela nove dramatizacije, pravzaprav nedotakljivega in na nek način svetega besedila - Martina Krpana - se je lotil Jože Humer. V svoji dramatizaciji je spoštoval temeljne iztočnice, poante in zamisli Levstikovega besedila, vpeljal pa je dva nova lika: Šavrinlćo Tono in dvornega "zabavljača" Stehana. Prva je v šavrinski narodni noši prispevala k narodopisnosti dogajanja, drugi pa je s svojimi Lojze Stražar z gostjama: ministrico za kulturo In domžalsko županjo komentarji, domislicami in pregovori skušal ves čas dogajanj na cesarskem dvom aktualizirati vse, kar seje okrog Krpana, Brdavsa, cesarja, ministra Gregorja in drugih dogajalo. Jože Humer je v svoji dramatizaciji Lojzetu Stražarju ponudil tako besedilo, daje ta mogel igralcem ponuditi, sicer pa izpeljati mnoge navdušujoče režiserske zamisli, ki jih je vsak večer vsakokratno občinstvo pozdravilo tudi z aplavzom na odprti sceni. Troje prizorišč Režiser Lojze Stražar je dramaturško dogajanje razdelil na troje prizorišč, ki jihjemizanscensko tako izpolnjeval, da nobeno od njih ni bilo dinamično manj izkoriščeno; še več: vsa tri prizorišča je nenehno krasil z najlepšim okrasjem, kar je mogoče. Tako vaški kot mestni otročaji so bili imenitno poživilo in dekor vsakršnega dogajanja, saj so otroci povsod in v vsakem trenutku dobrodošli. Najpomembnejše dogajanje, pravzaprav centralno zadevo celotne igre - boj med Krpanom in Brdavsom - je postavil v osredje dramskega prizorišča, ki ga je z imenitnimi scenskimi rešitvami postavil Jože Napotnik. Kako so igrali? Kaj pa igra sama in igralci v njej? Z izbiro lika Martina Krpana Lojze Stražar je zanj izbral novinarja Ognjišča, Jureta Seska, je režiser pravzaprav udaril žebelj na glavo! Sesek je s svojo upodobitvijo Martina Krpana udejanil celo za poklicne igralce posnemanja vredno igralsko nalogo in je pomenil osrednje navdušenje uprizoritve s Studenca. Tokratnemu Krpanu so z navdušenjem zaploskali vsi, ki so upodobitev vedrega in široko nasmejanega slovenskega junaka z Notranjske občudovali v številnih predstavah. Ob njem je blestel tudi igralsko nič manj imeniten dosežek Toneta Ipavca v upodobitvi Brdavsa. Prav dvoboj Krpana in Brdavsa na cesarskem dvom je bil izdelan izjemno in posebej navdušujoče. Težko bi bilo v kratkem zapisu o predstavi spregledati katerega od drugih igralcev, ki so prav tako opravili veliko delo; z igro, ko svojih vlog povečini niso igrali z govorjenjem besedila, pač pa s svojo ustvarjalno prisotnostjo in igro brez besed. Težko je pohvaliti vse. Vsi ostali igralci, bilo jih je za dobro stotnijo, so z mnogimi tehničnimi sodelavci, službami in zadolžitvami v ozadju prispevali k velikemu uspehu uprizorjenega znamenitega slovenskega teksta. Vseh igralskih dosežkov ni mogoče spregledati in prav vsi bi zaslužili enako pohvalo in priznanje. Če bi človek vendarle iskal dlako v jajcu, saj nemara čisto vse le ni moglo biti popolno, potem bi kazalo v igri bolj poudariti lik in vlogo ministra Gregorja ter spore in spletke, kot jih je vodil in jim bil v Levstikovem besedilu vzpodbujevalec prav minister Gregor. Njegova vloga v studenški uprizoritvi Martina Krpana je bila nekako potisnjena v ozadje in ne dovolj poudarjena. Drugi tak pomislek je namenjen vlogi dvornega zabavljača Stehana, katerega komentarji kljub sprotnemu poseganju v kraljstvo slovenskih pregovorov, včasih vendarle niso zadevali čisto v sredino. To je pa tudi vse, kar bi se dalo reči kot pomislek Martinu Krpanu s Studenca v poletju leta 2002. Kakorkoli že je: amaterski dramski igralci, tehnično osebje in mnogi drugi, ki so bili nosilci zahtevnega projekta, zaslužijo vse priznanje. Gre za tolikšno nalogo, daje brez ljubezni in velikega navdušenja ni mogoče izpeljati. Ves izjemen uspeh leži prav v navdušenju in amaterskem delu ljubiteljev, ki sta jim zahvala in pohvala edino plačilo. Doživeli smo enega od vrhuncev 50-letne zgodovine gledališča s Studenca, igre, ki je živa potrditev vrhunskosti ljubiteljskega dramskega prizadevanja. To v navdušenju nad videnim in doživetim zagotavlja 10.000 in celo nekaj več gledalcev, ki so si Martina Krpana 2002 ogledali. Foto: Uroš Zagožen Matjaž Brojan Akademska slikarka Vera Terstenjak Razstava v Piranu Letošnje kulturno poletje v Piranu je s svojo razstavo v hotelu Tartini obogatila tudi Domžalčanka, akademska slikarka Vera Terstenjak. Na slovesnem odprtju priložnostne razstave, ki je bila združena s srečanjem založnikov "Motovunske skupine", ki jo sestavljajo Angleži, Nemci, Kitajci in drugi, je gospod Mitja Zupančič predstavil življenje in delo slikarke ter njeno monografijo "Slike", prijetno slovesnost pa je oplemenitil tudi godalni duet Tartini. Razstava je bila odprta oba poletna meseca in je bila dobro obiskana. Nova prijetna točka v naravi Koncert godbe ob novem ribniku Severovzhodno od graščine Črnelo je na novo lepo urejen ribnik, o katerem smo več zvedeli v prospektu Vasi Češenik in Turaše, ki .ga je pred kratkim izdalo Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik. Ribnik je uredil znani podjetnik Janez Burica, društvo pa se je skupaj z njim odločilo, da ga širšemu krogu ljubiteljev glasbe, predvsem pa urejene narave predstavi z manjšim kulturnim dogodkom, ki se je zgodil 1. septembra 2002. Nedeljsko dopoldne, ki je obetalo deževen dan, je na prijetno urejen ribnik in njegovo okolico privabilo več sto ljudi, ki so prisluhnili koncertu Pihalnega orkestra Bežigrad. Spored je bil sestavljen iz vrste najpriljubljenejših melodij, med njimi tudi melodij znanega skladatelja Vinka Štrucla, ki smo ga lahko srečali med zadovoljnimi obiskovalci. Med krajšim odmorom je bilo dovolj časa za sprehod okoli ribnika, v katerem sta posebno pozornost zbujala dva bela laboda in vrsta rac in gosi, ki so bile še posebej hvaležne številnim obiskovalcem za prijazne poglede in koščke kruha. Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik je za obiskovalce pripravilo tudi krofe ter pijačo ter se ob koncu nastopajočim in urejevalcu ribnika, Janezu Burici, zahvalilo za prispevek k prijetnejšemu dnevu. Obisk prvega kulturnega dogodJoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas iivi, med nami si. V SPOMIN '** jI TONČKI KOKALJ iz Domžal, Rojska cesta 9 Osemindvajsetega avgusta 2002je minilo šesto leto, ko si nas tako nesrečno in tragično zapustila. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki seje še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Vsi njeni Prekmalu se je ustavilo tvoje srce; ostala je praznina in večna misel na te! V SPOMIN BRANETU PESTOTNIKU iz Domžal Težko je doumeti resnico, da te že eno leto ni več med nami, vendar v naših srcih boš vedno ostal! Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminštiridesetem letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in nečak JOŽE KODBA izPreloga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Silvestru Fabijanu, pevcem zbora sv. Jurij in Jutro, gasilcem in g. Srečku Kržanu za lepe besede slovesa. Hvala gospodu Savniku za zaigrano Tišino in gospe Joži Hribar in Doklovim za pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in prijatelja ALFONZA OBLAKA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se zadnjič poslovili od njega in ga spremili na poslednjo pot. Vsi njegovi Mami, babi in umrla, samo očke je zaprla ZAHVALA V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja ANAKVEDER Po domače Mihova Ančka z VrhpoUa Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej iskrena hvala Zdravstvenemu domu Moravče. Zahvaljujemo se g. župniku, Vinku Čampi, za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Moravč, Aktivu kmečkih žena ter obema govornicama in trobentaču. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. *x~- ' ZAHVALA Y ' Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš sin, nečak in bratranec JOŽE LAPA JNE iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, namenili darove za cvetje in sveče. Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo gasilcem, gospodu dekanu in pevcem za zapete žalostinke. Lepa hvala kolektivu Karton Količevo. Hvala vsem tistim, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči, m zaprl trudne si oči. ZAHVALA Prezgodaj nas je v petinsedemdesetem letu starosti, po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast IVANAVBELJ s Prevoj pri Šentvidu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem Elektro Ljubljana, borcem in praporščakom ZB NOV, ribičem RD Bistrica, KS Prevoje in vsem ostalim, ki ste nam ob težkih trenutkih žalosti pomagali, izrekli vaše iskreno sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Lukovica in Domžale za lajšanje njegovih bolečin. Iskrena hvala g. župniku Andreju Svete za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču pa za ganljivo petje in igranje. Za izrečene besede slovesa pa se zahvaljujemo ZB NOV Prevoje in RD Bistrica Domžale. Vsi njegovi Pogumno in nasmejano si se sprehajal po tem svetu. V očeh se ti je zrcalila iskrica sreče, ljubezni in prijateljstva. Toda prišel je dan, ko so kapljice dvomov in težav nežno začele drseti po tvoji koži. Želel sijih premagati z voljo do življenja, ki si ga tako ljubil. Toda bolezen te je premagala. Tiho si zaspal v krogu domačih in odšel v svet brez trpljenja in bolečin. Ostal bos za vedno z nami, v naših srcih in mislih. Radi te imamo. Ob boleči izgubi dragega očija, sina, brata in nečaka MARKA LOŽARJA iz Štude se iskreno zahvaljujemo župniku Lojzu Golobu za njegove čutne besede, stricu Tonetu Zajcu za ganljiv poslovilni govor, vsem prijateljem, ki ste se poslovili od njega in mu poklonili toliko cvetja in svečk. Zahvala tudi sosedom, še posebno Varlehovim za njihovo pomoč ob težkih trenutkih. Najlepše se zahvaljujemo tudi doktor Banku, PGD Studa, pevcem za občuteno petje in pogrebni službi za organizacijo pogreba. Vsi njegovi stran SPOROČILA Ni smrt tisto, kar nas loči, In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mami in babi MARIJE CERAR z Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni izgubi izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom in njenim bivšim sodelavcem iz Vele d.d., ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Spominjali seje bomo z ljubeznijo in spoštovanjem. Njeni: mož Karel, sin Dušan in hči Erna z možem Igorjem ter vnuka lan in Pia. Vir, Moravče, 25.07.2002 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na vas, dragi ata, bo vedno ostal. JHk fflttBm ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat in stric ANTON CERAR iz Zaloga pod Sveto IVojico Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikom Vinku Kepicu, Francu Novaku in Jožetu Kvedru za izbrane besede slovesa, praporščakom, pevcem Društva upokojencev Moravče ter Kranjskemu kvintetu in Društvu upokojencev ter organizaciji ZZBU NOV Moravče. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo livel. ZAHVALA Mimo in tiho, kot je živela, nas je v dvaindevetdesetem letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica. CILKA CAJHEN iz Depale vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena usma in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. 1 Hvala g. škofu Jožetu Kvasu za lepo opravljeno sv. mašo in pogreb. Vsem iskrena hvala Vsi njeni Depala vas, julij 2002 Dom in gore , bili sta tvoji ljubezni, zdaj odšel si, neznane vrhove iskat. ZAHVALA FRANC KOS Vir Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, zahvala velja tudi za vse obiske, tolažilne besede, za sveče, darovane svete maše, darove za novo cerkev na Viru. Hvala zdravstvenemu osebju - KC nevrokirurgiji, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, ZD Domžale, dr. Pogačarjevi - Zaje, sestri Mušič, patronažni , * sestri Savnik, za trud in pomoč. Lepa hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lep cerkveni obred in pogrebnemu zavodu Vrbančič iz Doba. Vsi, ki ste ga imeli radi, hvala. Tvoji Drevo življenja se suši, bolezen pije srčno kri. j Tesnoba toči se v srce, da ga razje, da ga razje. (B.Golob) ZAHVALA Z bolečino v sreu smo se poslovili od našega moža, sina, brata in strica JANEZA CERARJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki sfe nam dajali moč ob neizmerni bolečini. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sv. maše, prelepo cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem zdravnikom in sestram Kliničnega centra in Onkološkega inštituta, ki so se trudili za njegovo zdravje ter mu lajšali bolečine. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred in zadnje slovo z darovano sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kako prazen je naš dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V dvainosemdesetem letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric FRANC PIRNAT Sedlarjev ata z Zgornje Brezovice pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Posebna zahvala velja krajanom Dobovelj za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku Slavku Judežu za lep poslovilni obred s sveto mašo in g. Vladu Pečniku za somaševanje, skupini Škrjanček za čutno zapete pesmi, praporščakom, gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih z.a Vedno boš ostal. ^ hi, * ' ' i, ZAHVALA Nepričakovano in nenadoma nas je v oseminpetdesetem letu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in dedek MARTIN JELNIKAR iz Spodnjih Jarš pri Domžalah od katerega smo se poslovili 24.7.2002 na domžalskem pokopališču. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami in nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, posebno gospodu Savu in gospe Dragici Strmole. Iskrena hvala dr. Črnelčevi, pevcem za lepo zapete pesmi in zapeto Tišino ter gasilcem Rodica. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, žena Terezija, sin Uroš in hčerka Martina z družino. I 4 Niso vse besede, niso vse dejanja, vendar pa ima vse, prav vse izvor v človeškem srcu. Ljubezen je pogum -M. Stern & S. Brislow Ker med nami več Te ni, je v srcu tiha bolečina, za vedno boš ostal med nami, kot svetla zvezda do konca dni. ZAHVALA V devetindvajsetem letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric TONI GNIDICA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše. • Zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za poslovilni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v petinsedemdesetem letu starosti zapustil naš dobri mož, oči, deda, brat in tast JOŽEF DEBELJAK Ob boleči in prerani smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nas bodrili v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem za vso pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi krajevni organizaciji ZB, tovarišu Ivanu Peterci za lepe besede slovesa. Prav tako tudi hvala praporščakom organizaciji ZB in društvu vojnih invalidov. Prisrčna hvala tudi g. Frideriku Majheniču iz Zveze organizacij za tehnično kulturo za ganljive besede, ki so nam segle globoko v srca. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti našega dragega JOŽETA ŠUŠTARJA iz Ihana, rojenega v Veliki vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom Velike vasi, družini Škarja in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in nam izrekali pogumne besede. Hvala, za vsa ustna sožalja, darovane sveče, cvetje in maše. Zahvaljujemo se Lovski družini Kresnice in vsem ostalim lovskim družinam, rogistom in pevskemu zboru za skrbno izvedbo ceremoniala in govor. Zahvaljujemo se g. župniku Silvestru Fabijanu za izredno lepo pridigo in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga pogrešamo. Nič več sledi, vse kar ostane, je tvoj nežni glas, nekje na drugi strani. Daleč si, • pa vendar te čutimo ob sebi, ko nam mrzle dežne kaplje polzijo z mokrih las. Z nami hodiš povsod, tudi v tem nalivu. Iz oddaljenega tam te vodimo v svoja sanje in sledi sploh niso več važne. Ti si z nami in kapljanje dežja. ZAHVALA Ob nepričakovani in prerani smrti našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in ljubljenega fanta ANDREJA ŽIBERTA iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njčgovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče, vsem, ki se ga spominjate in se za trenutek ustavite ali položite cvet na njegov prerani grob. Njegovi najdražji Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 opti: BRIGl Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled ^ - veliko izbiro okvirjev ^9 oC^a> kakovostnih stekel (cwO*f%jo^* sončnih očal »e^0* Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure & tli, ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER DSf GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10 tel.: 01/7211-082, tel./fax: 01/7212-278 ISCG VPIS V JESENSKI SEMESTER 1. TRGOVSKA ŠOLA IV. st. 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA V. st. 3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA V. st. (3+2) 4. ELEKTRO ŠOLA V. st. (3+2) 5. STROJNA ŠOLA V. st (3+2) 6. USPOSABLJANJE ZA KNJIGOVODSTVO Z RAČUNALNIŠKO PODPORO GOSTINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA Priprava na izpite pri GZS. TEČAJI: - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno šivilski tečaj - skladiščno poslovanje Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti d.o.o., Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob . torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkiii od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/ 721-10-82 in 01/721-22-78. Mali oglasi Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238-157 Mob.: 041/322-571_ Urmar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90,041/642-097 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas:od9.do 12. ure in od 15.do 17.ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.:0l/7227-897 _ čiščenje v popoldanskem Času na domu. Ga. Katarina tel.: 041/938-853 V varstvo na svojem domu takoj vzamem dva otroka v Domžalah. tel. 01 7212 726, GSM 031 694 257. V Domžalah oddam v samostojni hiši 60 metrov obnovljenih prostorov za pisarno. Tel.: 01/7216 681_ Zaposlimo prodajalko. Market UIK.A & TUŠ Radomlje, C. borcev 1. Tel.: 7240747_ Frodamo posestvo v kosu, na čudoviti razgledni točki. Vredno ogleda! Cena46 mio sit. Tel.: 03 57 26 319,031 836 378. Krompir pndelan po načelih ekološke pridelave, sorte SANTE in ROMANO prodamo. EKOLOŠKA KMETIJA RAVNIKAR, Sv. Trojica 8, Dob. Tel.: 01 724 9043 SLIKOPLESKARSTVO Grudniik, s.p. Pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12,1230 Domžale, tel.: 01/72 43 523, gsm: 041/679 523 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, Domžale vpisuje v programa PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Tel.: 01 7873 592 in 041 583 245 CONTINUA od 1993 dikopkskmtm • famientm Šubljeva 6, 1230 Domžale GSM: 041I637-210\ fax: 01/724 84 60 \ - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala si ikopleskarska dela Kam Bus SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 KUMH0 - SAVA, CENTRIRANJE, MONTAŽA, AVTO DELI -OPREMA, IZPUŠNI SISTEMI, MEHANIČNI IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241-656 Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje plovil vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v turizmu in primestnem potniškem prometu. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, - vozniški izpit "D" kategorije, - dpavljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika, - vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - za voznike v turizmu, - starosti do 40 let, - lastno prevozno sredstvo. , Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS d.d., Perovo 30,1241 Kamnik. PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR, Mestni trg 2, Domžale (v kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Naslednja številka Slamnika bo izšla 26. oktobra 2002 RENAULT OUo Varčen pri nakupu varčen pri porabi. Clio Lite je posebna serija Clia z izhodiščno stopnjo opreme. Zaznamujeta ga zmogljiva, a varčna motorja 1.2 60 KM in 1.5 dCi 65 KM ter odlična cena 1.797.000 SIT. V akciji Od sile varni, pa vam od njegove cene odštejemo Se vrednost kateregakoli registriranega vozila, starejšega od 8 let, ocenjenega po sistemu Eurotax, ter prištejemo Se dodatni popust v vrednosti 200.000 SIT. Clio Lite je tako lahko vaš že za 1.597.000 SIT! DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale Prodaja novih vozil: 01 / 56 27 111 Prodala rabljenih vozil: 01 / 56 27 111 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01 / 56 27 444 E-mail: tomaz.setmkar.avtosctedealer.renault.si ■I Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradi3enih sistemov KNAUF, izolacijskih materialov, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Sodoben sistem skladiščenja in dostave. kMAUf KALCER d.o.o., IOC TRZIN, LJUBLJANSKA CESTA 51, I 236 TRZIN, TEL; 01 724 67 70; http://www.kaloer.si prodajni center za suho gradnjo stran 3 1 SPOROČILA TEHNIČNA TRGOVINA Prodajni center AstraChemo, Kamniška cesta 22, Zgornje Jarše delovni čas od 7.00 do 19.30 in v soboto od 8.00 do 13.00. telefon 01 729 52 56 Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam! barve, lepila • orodje za vrt mešalnica barv • kopalniška oprema delovna zaščita • elektromaterial in svetila tehnična guma in plastika • rezani les, laminati kovinska galanterija • stenske obloge ročno in električno orodje ® gospodinjski pripomočki UGODNOSTI ZA UPOKOJENCE F»X *2tm iN! <3# DAN V MESECU STALNE AKCIJSKE CENE iiz Karantania d.o.o. Akcij«! • montaža in prevoz gratis ¥ ČASU MOS BREZPLAČNO Svetovanje in projektiranje na vašem domu - Prodaja v lastnih prostorih (ni najemnine) - Minimalni stroški (skupni rezultat manjša marža) - Tudi do -40 % kot pri Veroniki - već kot 74 novih modelov kuhinj - Izbira med več kot 350-imi elementi - Za Vas prodaja brez posrednikov -Vse to in še več - Pri nakupu bele tehnike Vam jo brezplačno vgradimo in dostavimo - In pestra ponudba ostalega pohištva za opremo vašega doma - korpusi omaric in pulti so iz vodoodpornh matenjalov i U AK S s T%) vi MUel Antona Skoka 2, Domžale tel.: 01/729-27-20, fax: 01/729-27-21 Topniška 5, Ljubljana tel.: 01/430 77 30 www.liiz-karantania.si Na lepi mirni lokaciji Sv.Trojica pri Dobu. Prodamo enodružinsko hišo izgrajeno do III. podaljšane gr. faze. Vsi priključki na objektu. Cena z DDVod 33.000.000 SIT. Informacije 041-642-689 flVBEL) Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava Avbelj Milan, s,p, Stegne 1, Moravče tel.: 01/7231-476 gsm: 041/641-446 SE PRIPOROČAM! Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030 ; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.sl VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO PRODAJNA AKCIJA "D topdom V TRGOVINAHS4VL— Vabimo Vas, da nas obiščete na MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU. www.sam.si ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB), Domžale tel. 721-94-61 faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: clip@clip-domzale.si www.clip-domzale.si OSVEŽITVENI TEČAf WINDOWS, WORD, EXCEL, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA - teden dni, 25 šolskih ur WORD nadaljevalni Od 16.9. do 20.9.. od 17. do 20.15 ure INTERNET Z EL. POŠTO 21,9..od9.do13.ure OSVEŽITVENI TEČAJ - (NOVO*) od 17. do 21. ure Začetni tečaj WINDOWS, WORD od 30.9. do 4.10.. od 17. do 21. ure INTERNET Z EL. POŠTO 5.10. od 9. do 13. ure EXCEL nadaljevalni tečaj od 17. do 20.15 ure Će niste popolni začetniki pri delu z računalniškimi programi, vendar pa steze malo pozabili, kako kaj gre, otipa so se ram pri uporabi programov, porodila nova vprašanja, kijih prej še niste znali postaviti - potem imamo za vas rešitev - NOV izobraževalni tečaj, ki vam pomaga obnoviti STARA znanja. Tečaj je namenjen vsem, ki ste že obiskovali začetne tečaje oz. ste ie delali z omenjenimi programi, pa bi radi o pridobljeno znanje osvežili, obnovili, nadgradili... Ugodnosti: - 10% popusta nudimo za skupine 20% popusta nudimo brezposelnim, dijakom In študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. IMovostipri uporabi kartice A Ba / Maestro Sprememba osebne jštevilk kartice Ba / Maestro^^tii Ali vam vaša osebna številka ni všeč? Lahko jo preprosto spremenite. Postopek lahko izvedete pri tistih bančnih avtomatih, ki imajo na zaslonu rubriko "Zamenjava osebne številke". Za vse ostale informacije smo vam na voljo v vseh poslovalnicah Banke Domžale. Ugodni potrošniški in stanovanjski krediti Vse izdatke, ki jih prinaša jesen, lahko hitro in učinkovito rešite z najetjem ugodnega potrošniškega kredita z odplačilom preko trajnega naloga. Na področju stanovanjskega kreditiranja vam strokovno svetujemo in pomagamo rešiti vaš stanovanjski problem. strjevanje nakupov z vnosom osebne številke. Zamudno podpisovanje potrdila o nakupu, s katerim ste do sedaj potrjevali verodostojnost plačila, nadomeščamo s preprostim vnosom štirimestne številke, tiste, ki jo uporabljate pri poslovanju z bančnim avtomatom. I banka domžale Banka za vas JESEN ZIMA 2002/2003 v Blagovnici Vele Domžale, Mestni Trg 1,01/7218-100, v Modni hiši Kamnik, Medvedova la, 01/8391-404 in ostalih tekstilnih prodajalnah Vele Rogljički z marmel^lp trojno pakiranje cena za 3 kose Sir Edamec Ljubljanske mlekarne Francoska štruca cena za kos ■^■Bfclt........... Od 12, 9. do 26.9.2002 v vseh živilskih prodajalnah Vele. Na pn mestih poiščite nov akcijski letak.