49 Kirurško zdravljenje raka materni nega vratu Borut Kobal Cilj kirurškega zdravljenja je odstraniti materni ni vrat s tumorjem in varnostnim robom v paracervikalnih tkivih in parametrijih ter oceniti prisotnost zasevkov v regionalnih bezgavkah v medenici in/ali ob velikih žilah v trebuhu. Priporo en je minimalno invazivni pristop – laparoskopija. Glede na stadij, velikost tumorja in histopatološke znailnosti je danes po priporoilih Evropskega združenja za ginekološko onkologijo, Evropskega združenja za radioterapijo in Evropskega združenja za patologijo (ESGO-ESTRO-ESP) radikalno kirurško zdravljenje omejeno na stadij I (stadij FIGO IA do IB1), s ciljem zmanjšati zgodnje in poznejše zaplete, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnice. Na rtovanje kirurškega zdravljenja raka materni nega vratu Pri na rtovanju kirurškega zdravljenja raka materni nega vratu moramo upoštevati histološki tip tumorja, njegovo velikost in stadij, poleg tepa pa še starost in zmožnost bolnice za kirurški poseg. Individualno lahko v na rtovanje vklju imo tudi oceno možnosti ohranitve rodne sposobnosti. Vse oblike kirurškega zdravljenja raka materni nega vratu praviloma izvajajo za to usposobljeni ginekološko- onkološki kirurgi. Predoperativno stadij raka materni nega vratu dolo amo klini no 50 ter dopolnjujemo z nuklearno magnetno resonanco ali ekspertnim ultrazvo nim pregledom, predvsem za natan nejšo opredelitev velikosti tumorja, prodiranja v stromo in infiltracije v parametrije, ter statusom bezgavk. Za kirurško zdravljenje so primerni tumorji, manjši od 4 cm, odsotnost infiltracije v parametrije ter odsotnost zasevkov v bezgavkah. Mikroinvazivni rak materni nega vratu (FIGO IA1 in IA2) lahko zdravimo s konizacijo, enostavno trahelektomijo ali enostavno histerektomijo, glede na željo po ohranitvi rodnosti. Pri limfangioinvaziji laparoskopsko odstranimo varovalno bezgavko ali medeni ne bezgavke. Rak materni nega vratu stadija FIGO IB, kjer je tumor omejen na materni ni vrat, lahko enakovredno zdravimo z razširjeno (radikalno) odstranitvijo maternice ali radikalno radioterapijo. Pri tej operaciji maternico odstranjujemo s paracervikalnim tkivom in pripadajo imi parametriji; sakrouterinim in kardinalnim ligamentom ter zgornjo tretjino nožnice. Klasifikacija radikalne abdominalne histerektomije Dolgo asa je veljala klasifikacija po Piver-Rutledge-Smithu iz leta 1974, ki je glede na dolžino odstranitve parametrijev radikalno histerektomijo razdelila v razrede (tipe) od I do IV. Slabost te klasifikacije je bila predvsem, da ni upoštevala ideje o ohranjanju vegetativnih živ nih struktur, ki se je pojavila že v petdesetih letih preteklega stoletja na Japonskem in se pozneje razvila tako tam kot v Evropi. Revitalizacija vaginalne radikalne histerektomije in uvedba laparoskopske radikalne histerektomije sta leta 2008 privedli do nove 51 klasifikacije (Querleu), ki je bila hitro sprejeta v stroki. Nova klasifikacija deli razli ne vrste radikalne histerektomije po rkah od A do D, glede na ohranjanje živ nih struktur pa znotraj glavnih skupin dolo a tudi podskupine. Laparoskopska radikalna histerektomija Že leta 1992 je Nezhat poro al o prvi seriji laparoskopskih radikalnih histerektomij, ki so mu, zlasti z razvojem robotske kirurgije po letu 2008, sledili številni avtorji v mednarodnem prostoru. Avtorji v svojih serijah potrjujejo prednosti laparoskopskega pristopa glede manjše izgube krvi in hitrejšega okrevanja s podobnim deležem zapletov (okoli 4 odstotke) kot pri klasi ni radikalni histerektomiji. Primerjave med klasi no in razli nimi tipi laparoskopske radikalne histerektomije po dosedanjih podatkih v literaturi ne kažejo razlik med obdobjem do ponovitve bolezni in celokupnim preživetjem teh bolnic. Druge vrste kirurškega zdravljenja RMV Operacija je ponovno postala aktualna z uvedbo laparoskopske limfadenektomije in s pojavom radikalne vaginalne trahelektomije. Radikalna vaginalna trahelektomija je radikalna odstranitev MV s pripadajo imi parametriji, pri emer se telo maternice ohrani za bodo o reproduktivno funkcijo. Merila za tovrsten radikalno konservativen pristop so poleg želje po ohranitvi reproduktivne sposobnosti velikost tumorja, ki ne sme prese i 2 cm, ter odsotnost zasevkov v bezgavkah. Pri tem posegu se medeni ne bezgavke odstrani laparoskopsko. Poleg 52 vaginalnega pristopa lahko radikalno trahelektomijo izvedemo skozi laparotomijo ali laparoskopsko. Rezultati zdravljenja s trahelektomijo so ob ustrezni selekciji bolnic zadovoljujo i tako glede onkoloških kot reproduktivnih rezultatov, zlasti ob so asni abdominalni cerklaži, s katero ustvarimo funkcionalen spodnji uterini segment. Pelvi na eksenteracija Glavna indikacija za pelvi no eksenteracijo je centralna ponovitev raka materni nega vratu pri bolnicah, ki so zaklju ile primarno zdravljenje, bodisi kirurško bodisi z radioterapijo. Operativni poseg je izjemno mutilanten in ga spremljajo številni zapleti, zato mora biti izbor primernih bolnic zelo strog. Poseg je primeren za bolnice v dobri kondiciji, pri katerih s tem posegom lahko pri akujemo podaljšanje življenja. Izjemoma ga lahko izkoristimo v paliativne namene za zagotovitev nadzora nad fistulami ali drugimi neobvladljivimi simptomi, ki spremljajo terminalni stadij raka materni nega vratu. Peritonealni ali zasevki oddaljenih mest so absolutna kontraindikacija za poseg, relativna pa zajetost retroperitonealnih bezgavk, direktna invazija tumorja v okolne revesne vijuge, hidroureter in hidronefroza. Obsežnost resekcije je odvisna od širitve bolezni lateralno in v okolne organe ter nožnico, zato pelvi no eksenteracijo lahko delimo glede na levatorje v supra- in infralevatorno, sprednjo ali zadnjo ter kompletno. Najve ji izziv tega posega je rekonstruktivna faza, predvsem pri derivaciji urina in rekonstrukciji medeni nega dna. 53 Literatura 1. Cibula D, Pötter R, Planchamp F, et al . The European Society of Gynaecological Oncology/European Society for Radiotherapy and Oncology/European Society of Pathology Guidelines for the Management of Patients With Cervical Cancer. Int J Gynecol Cancer 2018; 28: 641–55 2. Park JY, Kim DY, Kim JH, et al. Comparison of outcomes between radical hysterectomy followed by tailored adjuvant therapy versus primary chemoradiation therapy in IB2 and IIA2 cervical cancer. J Gyneco Oncol 2012; 23: 226 34. 3. Piver MS, Rutledge F, Smith JP. Five classes of extended hysterectomy for women with cervical cancer. Obstet Gynecol 1974; 44: 265 72. 4. Sakuragi N, Todo Y, Kudo M, Yamamoto R, Sato T. A systematic nerve-sparing radical hysterectomy technique in invasive cervical cancer for preserving postsurgical bladder function. Int J Gynecol Cancer 2005; 15: 389–97. 5. Fujii S, Tanakura K, Matsumura N et al. Precise anatomy of the vesico-uterine ligament for radical hysterectomy. Gynecol Oncol 2007; 104: 186–91. 6. Trimbos JB, Maas CP, Deruiter MC, Peters AA, Kenter GG. A nerve-sparing radical hysterectomy: guidelines and feasibility in Western patients. Int J Gynecol Cancer 2001; 11: 180–86. 7. Raspagliesi F, Ditto A, Fontanelli R et al. Nerve-sparing radical hysterectomy: a surgical technique for preserving the autonomic hypogastric nerve. Gynecol Oncol 2004; 93: 307–14. 8. Querleu D, Morrow CP. Classification of radical hysterectomy. Lancet Oncol 2008; 9: 297–303. 9. Nezhat CR, Burrell MO, Nezhat FR, Benigno BB, Welander CE. Laparoscopic radical hysterectomy with paraaortic and pelvic node dissection. Am J Obstet Gynecol 1992; 166: 864–865. 10. Magrina JF, Kho RM, Weaver AL, Montero RP, Magtibay PM. Robotic radical hysterectomy: comparison with laparoscopy and laparotomy. Gynecol Oncol 2008; 109: 86–91. 54 11. Sert B, Abeler V.Robotic radical hysterectomy in early-stage cervical carcinoma patients, comparing results with total laparoscopic radical hysterectomy cases. The future is now? Int J Med Robot 2007; 3: 224–28. 12. Kruijdenberg CB, van den Einden LC, Hendriks JC, Zusterzeel PL, Bekkers RL. Robot-assisted versus total laparoscopic radical hysterectomy in early cervical cancer, a review. Gynecol Oncol 2011; 120: 334–339. 13. Shazly SAM, Murad MH, Dowdy SC, Gostout BSc, Famuyide AO. Robotic radical hysterectomy in early stage cervical cancer: A systematic review and meta-analysis. Gynecol Oncol; 138: 457–471. 14. Dargent D, Martin X, Sacchetoni A, Mathevet P. Laparoscopic vaginal radical trachelectomy: a treatment to preserve the fertility of cervical carcinoma patients. Cancer 2000; 88: 1877–82. 15. Plante M, Renaud MC, Hoskins IA, Roy M. Vaginal radical trachelectomy: a valuable fertility-preserving option in the management of early-stage cervical cancer. A series of 50 pregnancies and review of the literature. Gynecol Oncol 2005; 98: 3 10. 16. Pathiraja P, Sandhu H, Instone M, Haldar K, Kehoe S. Should pelvic exenteration for symptomatic relief in gynaecology malignancies be offered?. Arch Gynecol Obstet. 2013; 289:657–62.