Zemljišni ali gruntni davek na Šta-jarskim in Krajnskim.
(Iz Slovenije.)
Bravcam Slovenije je znano iz 17. lista, de za slo-- venski narod tako vneti poslanec iz Optujske volitne okolice, gospod Dominikuš, je 25. dan veliciga serpana predlog storil, de bi se zneski katastralne cenitve v*Stajarski in Krajnski deželi pregledali, de inu je pa minister denarstva s tem odgovoril, de je ce-nitva na Krajnskim že pregledana bila, iz Štajarskiga pa še nobene pritožbe ni bilo, in de bi se, ako je tam kakošniga popravljanja treba, prošnja samimu njemu izročila.
Po teh besedah je gosp. Dominikuš svoj predlog zastran obeh dežel nazaj vzel, ter je po minister-jevim svetu za Štajarsko deželo prošnjo sostavil, in po prijaznosti gospoda poslanca zamoremo tu njeni poglavitni obsežik svojim rojakam na znanje dati.
V ti vlogi razloži gosp. poslanec z veliko znajde-nostjo ob kratkim celo prigodbo v letu 1832   dognanih
katastralnih del, ter pove, kako de so bili dokončni zneski koj od dvorne kanclije prenizki, od kmetov pa previsoki spoznani, kar je priložnost dalo mnogim pritožbam , mnogimu pregledovanju in komisijam, ki so se godile v letih 1833, 1834 in 1835, brez de bi se bilo kaj opravilo. Zdaj se je dolžilo, de poglavitne vodila posamim prav izpeljane niso; zdaj se je zopet reklo, de eo občne vodila same krive in napčne; eni so rekli, de se Štajarska dežela z doljno Avstrijo primerjati ne sme, drugi, de se sme; na zadnje so pri naslednji odločbi ostali : Štajarski cen it ni zneski, zlasti pa v dveh doljnih kres i j ah prenizko stoje proti čistim zneskam Krajnske dežele, in se tedaj povikšati morajo.
Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovarjanje , zastonj so se pogreški Krajnske cenitve izkazovali, zastonj je bila opomba, de se je o pravici cenitve na Štajarskim že v letu 1832, tedej 3 leta pred dvomiti jelo, kakor so bili le znani zneski Krajnske cenitve.
Mesca sušca v letu 1836 sta bila na Dunaj poklicana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetvavec od de-želniga poglavarstva, de bi imenovane zneske zagovarjali — in desiravno se je pri teh pogovorih postavna ravnava gubernija in pa Štajarskih ceniteljev popolnama opravičila in so tudi deželne tarife poterjene bile, je bilo ven-der ukazano, cenitne dela še pregledati (kar se je trikrat zgodilo in zopet overglo.)
Naloga in konec tega pregleda, h kterimu so bili 2 ptuja komisarja, dva ptuja nadglednika in namesto gubernijalniga uradnika paMarborškigakresijskiga poglavarja Marqueta poklicali, ni bil ravno kakošne pomote popraviti, ampak storiti, de se zneski Štajarske dežele mejni Krajnski deželi približajo in pa do naprej zaznamovane šume 1  milijona gold. povzdignejo.
To pregledovanje se je godilo v letu 1836 in 1837 in sklenjeno je bilo se narboljšiga sredstva poslužiti, namreč povikšati cene pridelkov pri vverstenji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj, ker se dvakrat opravičene tarife lotiti niso upali. In dobro so jo zadeli.
De bi se ta za Marborško, Celjsko in Graško kre-sijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradških pridelkov namenjena naredba saj nekoliko na videz opravičila, so poskusili le od ene soseske privoljenje k po-vikšanju ene stopnje zadobiti.
Za nekoliko izurjeniga uradnika, se ve de, to ni
tako težko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini predstojnik ne sprevidi, koliko de ta mala sprememba izda. Ako se dobi podlaga od ene soseske, je lahko tudi pri 100 drugih enako povikšanje   že  po podobnosti   storiti.
To povikšanje cene je pa cisti znesik toliko povzdignilo, kolikor nihče mislil ni, ter je naprej odločeno visokost preseglo ; je bilo tedaj treba zopet znižati. Tako se je pogrešik s pogreškam popravljal, in se je kataster zoper pravico in resnične primere stlačil.
Nasledki tega nepostavniga ravnanja so v kratkim ti le:
1)   Stajarsko oravno ali njivno zemljišč je cenjeno, glede na čisti dohodik, na vsaki oral čez 6 gold., rodo-vitniši in vredniši avstrijansko pa le z 5 gold. in 24 kraje.
2)   V več okolicah (zlasti v Marborški kresii na Pesnici]) so njive proti travnikam previsoko cenjene.
3)  Vinogradi v Ormužu, v Velki Nedli, v Maleku, Šahenturnu in zgornji Radgoni v Marborški, ravno tako v celi Celjski kresii stoje na previsoki stopnji čistiga dohodka, če se primerijo z ceno normalnih let od 1824 do 1828.
Uboga Celjska kresija, ki nikakoršnih obertnijskih zaslužkov nima, mora zdaj vsako leto 30,000 gold. gruntniga davka več plačati, kakor plačate obe po živinoreji, kupčijskih in obertnijskih dobičkih bogatejši pol-tretjikrat veči kresii Judenburg in Bruk skupej; kar tudi nar bolj od presodkov prevzeti gornji Stajarc tajiti in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora Celjska kresija samo temu zahvaliti, de zraven preoblo-ženeKrajnske kresije Noviga mesta leži.
Ker se je vkljub danim zapovedim posvetvanje brez stanovskih namestnikov godilo, se lahko vidi in razjasni, zakaj se nihče zoper to dokončno odločbo oglasil in pritožil ni; in če bi se bil tudi kdo vzdignil, bi nič izdalo ne bilo pri znanim namenu dvorniga odseka za davke in pri znani nepremotljivosti kanclijskih gospodov. Ce se je kdo čez napčno razpoloženje davkov pritožil, so gosposke vedno enako odgovorile, de zdaj ni časa za take pritožbe.
Poti umetno izpeljani in spričani razlagi vsih napak in pomot, mnogospoštovani gosp. poslanec, ki hoče, de bi vse dežele po enaki meri davke od raj to vale, kakor pravica terja, ministra denarstva naprosi, de bi se vnovič kataster v doljnim Stajarji pregledal in vse v letih 1830 do 1840 storjene pomote popravile , in de bi se ukazalo:
a)     de se za podstavo vzamejo v letu 1832 dover-šeni in že poterjeni zneski;
b)     de bi se pri pravično in natanjčno podani primeri izpeljanim popravljenji tudi na pritožbe po postavah gledalo;
c)     de bi se to delo le takim ljudem pod vodstvam deželniga poglavarstva izročilo, ki deželo dobro poznajo, ki so pošteni in na ktere se ljudstvo zanese.
To je v kratkim prošnja mnogospoštovaniga gosp. Dominkuša, in jez se mu tu pri ti priložnost namesto njegovih voliteljov, sosebno pa Krajncov zahvalim, de se je v ti za telesno blagovitnost Štajarske in Krajnske dežele toliko važni reči serčno potegnil.
Hvala bodi vam Optujski volitelji, de ste za namestnika zbrali moža, kteriga v ljubezni do domovine, do slovenskiga jezika in narodnosti nihče ne preseže. Taki možje so pravi namestniki Slovencov.
Na Dunaji 2. kimovca.                  Peter Kozler.
160