3D. 0 5.139V -1 - KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG VABIMO VAS, DA V NEDELJO, 1. JUNIJA 1997 OD 7. DO 19. URE GLASUJTE »ZA« SAMOPRISPEVEK NA VAŠEM VOLIŠČU Kljub spremembam v lokalni samoupravi smo prepričani, da je še vedno od nas samih odvisen nadaljnji razvoj in ustvarjanje boljših pogojev dela in življenja. Program smo pripravili skupaj in nam zagotavlja predvsem vzdrževanje in obnovo cest in drugih komunalnih in spominskih objektov. Tudi za kakršnakoli sredstva, ki jih bomo zahtevali v občini ali republiki so potrebna najprej lastna sredstva. Bodimo še naprej solidarni. KRAJEVNA SKUPNOST KOG 1997 PLAN IN ROKOVNIK REFERENDUMSKEGA PROGRAMA 2002 ZAF j '.j DOLŽIN M i ' a; st % ! R PLAN DEL i j VREDNOST DEL UDELEŽBA KS 1 1997 6 mcs H-- 1 1 1993 I ■ I 199 3 l 20 C 1 i 1 i i )0; 200 i .■200-j fime 1 l s ] 1. 2480 PREVLEKA M. KOC 5 6.175.000 2.060.000 XXXXX i 1 ! i ¡ j 2.060.000 1 2. 1000 ASFALT BREZOVSČAK 0.250.000 2.800.000 XXX ■ 2.800.000 3. 2750 PREVLEKA GOMILA 5.100.000 2.000.000 . j XXX 4-----------------------j, 1 2.000.000 1 4. 050 ASFALT CURIN-MUNDA . £>o uA&Avesi 7.000.000 2.400.000 XXX j ¡ 1 . ! 2.400.000 i i i 5. 900 ASFALT JASTREBCI-Hft,. (CIGANIJA)KIE^ 8.000.000 2.800.000 j i J I i --u XXX j 1 i - 2.800.000 6. 3300 70 ASFALT AKCIJE KRAJANOV 7.960.000 100 ! 270 860 1640. 1 2910 i 2100 1 1 7960.000 7. 10 KANALIZACIJA 2.900.000 I 70 j 800 j 250 • 560 1220 I I j i 2.900.000 8. 10 CERKEV+ SPOM. OBELEŽJA 2.900.000 150 j 750 : 600 500 i 500 ¡ 400 . i ■' !' : 2.900.000 9. 10 OBJEKTI KS l 2.900.000 100 i' 380 i 790 j 1 560 j 1 670 j I 400 2.900.000 i j i 1 t i 1 i 1 29.000.000 -----i Vse ceste so predvidene v ' 2.5 m, ter cenade^porfiladtT997 Svet KS lahko delno spreminja vrstni red glede na aktivnosti krajanov SVET KS - 4 - PREGLED PORABE REFERENDUMSKEGA DENARJA 1992 -1997 PLANIRANA DELA 1992 6 mes. 1993 1994 1995 1996 1997 6 mes. SKUPAJ STRUKTU. 1. DOZIDAVA KULT. DOMA 13% 230.769 2.2Q0.296 2.740.960 223.637 253.702 0 5.657.444 27% 2. OBNOVA CERKVE IN KAPELIC 9% 125.000 162.500 302.539 367.274 220.750 400.000 1.657.563 8% 3. VODOVOD 10% 0 0 326.172 0 0 0 326.172 1.6% 4. MODERNIZACIJA CEST 47% 662.770 206.159 297.050 2.476.000 2.220.337 610.931 6.561.247 • r , 31,9°/ 5. VZDRŽEVANJE DRUG. OBJEKTOV 7% 0 0 411.778 273.217 340.749 0 1.025.744 5% 6. OSTALO - KANALIZ. ELEKTRI. 8% Ü 319.148 201.952 661.195 359.707 500.00C 2.122.002 10% 7. GRAMOZIRANJE 6% 63.304 204.990 219.069 071.224 1.711.208 223.365 3.293.240 16% SKUPAJ 1.009.843 3.173.093 4.579.520 4.072.547 5.114.613 1.014.29Í 20.643.9U 100% i i PROGRAM PRILIVOV REFERENDUMSKEGA PROGRAMA 1992 - 1997 OSNOVA 1992 6 mes. 1993 1994 1995 1996 1997 učene SKUPAJ 1. IZ OD 571.457 1.144.327 ' 1.740.601 2.083.038 2.252.750 960.109 0.752.202 2. IZ POKOJNIN 51.254 257.576 309.282 380.960 397.005 166.248 1.562.325 3. IZ KMET. DEJ. 305.498 1.532.222 2.413.290 "2.326.800 2.309.615 s 967.169 9.054.602 4. IZ OBRTI 11.033 76.469 116.356 01.742 115.244 40.259 449.103 5. IZ OD TUJINA 0 0 0 0 0 0 0 6. OD TRAKTORJEV 25.600 0 0 0 0 0 25.600 SKUPAJ G64.B43 3.010.594 4.570.Í2Ü 4.072.549 5.114.615 2.141.705 20.643.912 - 1C - PROGRAM PRILIVOV REFERENDUMSKEGA PROGRAMA 1922-2002 predviden priliv na leto 5 let 2.300.000 800.000 2.300.000 11.500.000 4.000.000 11.500.000 200.000 1.000.000 40.000 160.000 5.800.000 200.000 800.000 29.000.000 1. IZ OD 2. IZ POKOJNIN 3. IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. IZ OBRTI OD ZAV. OSNOVE 5. IZ OD TUJINA 6. OD VIKENDOV SKUPAJ % osnova 2 4 10 100 DM/# 100 DM/# OPOMBA: # v tolarski protivrednosti V kakšnem kraju in v kakšnih medčloveških odnosih bodo odraščali in živeli (če ne bodo prej pobegnili od tod), naši otroci, tako ti, ki zaenkrat še brezskrbno in polni upanja zrejo s fotografije, kot naši osnovnošolci in tisti, ki še prihajajo med nas...? Pomislimo vsaj malo tudi na njih in na to, kakšno življenje jih čaka v domačem kraju in ali lahko tudi mi vplivamo najto, da bo lepše in vredno človeka. UREPNICH - 2 - PREDSTAVITEV KANDIDATA SLS ZA NADOMESTNE VOLITVE ZA ČLANA SVETA KS KOG V upravnem odboru Slovenske ljudske stranke ( SLS ) podružnice Ormož, smo tudi tokrat odgovorno pristopili h kandidiranju svojega člana za kandidata za nadomestne volitve v svet KS Kog. Pri izbiri kandidata nas je vodila želja, da Vam predlagamo človeka, ki ga že do sedaj poznamo kot poštenega in delovnega na lastnem dvorišču in tudi širše v kraju. Zato smo se odločili, da Vam ponovno predlagamo Ivana Nemca iz Gomile 52. Trdno smo prepričani, da je predlagani zadosten porok, da na volitvah v nedeljo, 1 .junija 1997 dobi tudi vaš glas. Miroslav HANŽELIČ Predsednik podružnice SLS Ormož NA VOLIŠČU VAM BODO PONUDILI DVE GLASOVNICI V nedeljo, 1.junija 1997 so za KS Kog razpisane »dvojne volitve« in sicer: 1. Nadomestne volitve za člana sveta KS Kog, ki obsega območje Gomile, Koga, Lačavesi, Jastrebcev, Vitana in Vodrancev. 2. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Kog. Nadomestne volitve za člana sveta KS Kog se bodo izvajale na podlagi Zakona o lokalnih volitvah, Zakona o volitvah v državni zbor, sklepa Sveta KS Kog, z dne, 14.februar 1996 ( Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, z dne, 21.februarja 1996, št.6 ), sklepa in rokovnika Občinske volilne komisije in sklepov Krajevne volilne komisije. Na kratko in po domače: kdor izmed predlaganih in potrjenih kandidatov bo v celotni KS Kog na volitvah dobil največje število glasov, ta bo izvoljen v svet KS Kog. Res pa je tudi,da je kandidaturo vložila le SLS podružnica Ormož. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Kog bo potekal vzporedno. Na -' podlagi zakonske možnosti in sklepa sveta KS Kog, je referendum razpisa za območje celotne KS Kog. Plan in rokovnik referendumskega programa 1997-2002 je sestavil in sprejel svet KS Kog na osnovi zakonskih pristojnosti in ga predlaga kogovskim volilcem v potrditev. Na referendumu je odločitev ZA samoprispevek sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so prišli glasovat (Zakon ), se pravi, da šteje večina tistih, ki so prišli na volišče in ne večina od celotnega števila volilcev KS Kog. Čisto po domače in malo karikirano ( da ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov!): če v celotni KS Kog pride na volišče samo 5 volilcev in 3 glasujejo ZA uvedbo samoprispevka, 2 pa PROTI, to pomeni, da je večina ZA in samoprispevek bo uveden za celotno KS (in seveda obratno! ). - 3 - Preden zaključim, bi rad še enkrat ponovil: naloga Krajevne volilne komisije je, da imenuje volilne odbore, opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami, ugotavlja rezultate glasovanja in jih razglasi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Predlaganje kandidatov za volitve, razpis oziroma predlaganje referendumskega programa in propaganda pa je ustavna pravica vas krajanov, ki se lahko združujete v različne politične stranke, skupine, društva... in tako vplivate na potek dogodkov v okviru določil zakonov. Slavko PERC Predsednik Krajevne volilne komisije PORAZNA UDELEŽBA NA ZBORU VOLILCEV NA KOGU Dne, 16. maja 1997 je bil s strani sveta KS Kog sklican zbor volilcev, kamor je bil povabljen tudi ugledni gost in poslanec v DZ Slovenije in župan občine Ormož g. Vili Trofenik. Kot sem napisal že v naslovu je bila udeležba pod vsako razumno mejo. Vseh udeležencev nas je bilo 28, opazil pa sem tudi, da na žalost niso bili prisotni niti vsi člani sveta KS Kog, kar je seveda zelo čudno. G. Vili Trofenik je zelo slikovito opisal probleme, tako tiste na ravni občine kot tudi na državni ravni. Med drugim je povedal, da je bil sprejet zakon o začasnem financiranju. Nadalje je povedal, da je problem s cestami oz. kategorizacijo cest in s tem povezano vprašanje, kdo bo posamezne ceste vzdrževal. Tu sta seveda dva interesenta in sicer Komunalno podjetje in Cestno podjetje. Na vprašanje g. Zdravka Hlebca, kako je z dolgom KS Kog do občine Ormož, je g. Trofenik odgovoril, da bo prišlo do poravnave dolga s strani občine. G.Viktor Borko je opozoril na problem državne meje, problem dvolastnikov in obenem tudi opozoril, da država ni dala nič, oziroma, da ni naredila nič za ljudi, ki živijo ob meji, omenil je tudi državne rente. Dosti je bilo tudi govora o obnašanju policije do ljudi, ki živijo ob meji. Na delo policajev se je obregnilo več krajanov, prav zato jih ne bom omenjal, kajti mislim, da bi potem to njihov položaj še poslabšalo. Omenili so tudi problem klanca proti Kuhariču (t. i. pot v Evropo ), za kar jim je g. Trofenik svetoval pameten dogovor in strpnost vseh. G. Luskovič se ne strinja, da bi upokojenci plačevali za samoprispevek več, kot so doslej. Prepričan sem, da bi se dalo dogovoriti še več, a na žalost je bilo, kot je bilo. Izpostavljen je bil tudi problem ceste do Magdiča, saj se mora le ta voziti domov delno po hrvaški strani, kar je za domače v resnici vse prej kot prijetno! Omenil pa bi še nekaj »cvetk«, ki pa vsekakor niso sodile na ta zbor. Nekateri so pripovedovali, da so delali ceste drugje, pa se danes po njih ne vozijo... Slišati je bilo tudi zahtevo po ograji igrišča, saj žoga pač prileti tudi na vrt, kjer dela škodo... Čas žoganja na igrišču pa naj bi bil določen in to le do 19.30 ure... Omenjen je bil tudi zakon o čebelarjih, itd. Verjamem, da sem marsikaj izpustil, pa verjemite, da ne namerno. Odšel pa sem dosti pred koncem zbora, saj sem ravno tisti večer imel še druge obveznosti. Upam vsaj, da sem napisal bistvo, komentirajte pa sami! Bogomir LUCI - 3a - SRED! LANSKEGA SEPTEMBRA SO V NAŠ! ŽUPNiJI ZAPELI NOVI ZVONOVI Kot sami veste je 1 .maja stekla akcija zbiranja finančnih sredstev za nabavo novih zvonov in stolpne ure za domačo župnijsko cerkev. P ri tem sta uspešno združila moči KS Kog in člani Župnijskega pastoralnega sveta Kog. Tako je bilo nedeljsko popoldne, 15.septembra 1996 za številne župljane, krajane in obiskovalce od blizu in daleč posebno doživetje, ki zlepa ne bo utonilo v pozabo. Ob somaševanju mnogih duhovnikov je namreč nova zvonova slovesno posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ob spremljavi godbe iz Domžal se je v zvonik cerkve sv. Bolfenka ob pomoči žena in deklet najprej povspel manjši zvon, težak 224 kg, ki nosi ime sv. Antona, zavetnika živine. Na njem je zapisano: »Sveti Anton, naj poje ti zvon, varuj živino nam, polje in dom.« Večjemu zvoniku, ki je posvečen zavetniku naše župnije- sv. Bolfenku, tehta pa kar 684 kg, pa so pomagali v višino domači možje in fantje. Na njem smo lahko prebrali: »Mogočno moj glas se razlega čez vas, o sveti Bolfenk prosi za nas!« Po slovesni maši sta se oba zvonova ptvič pridružila staremu in tako veličastno oznanila nov začetek. Ob tej priložnosti bi vas radi seznanili z rezultati zbiranja finančnih sredstev. Podatki iz sledeče tabele veljajo za 20. maj 1997. Vas št. podpisanih pogodb št.izpolnje. pogodb št.delno izpolnjenih pogodb št.neizpolj. pogodb vsota po pogodbah doslej zbrano SIT Gomila 32 20 112 0 550.000 458.500 Jastrebci 38 13 14 11 o98.000 412.500 i Kog 69 32 35 2 1.288.000 972.500 Lačaves ^36 17 17 2 839.000 528.500 Vitan 13 6 5 9 258.000 168.000 Vodranci 36 14 17 5 705.000 432.300 SKUPAJ 224 102 100 22 4.338.500 2.972.300 Zadnji rok za izpolnitev obveznosti iz podpisane pogodbe je 31 oktober 199/. Kot je razvidno iz tabele, je doslej po pogodbah zbranih 2.972.300 SIT. Ker so 228.500 SIT prispevali še drugi darovalci - tako iz naše KS kot od drugod, je skupen znesek za toliko večji in sicer znaša 3.200.800 SIT. Za nova zvona in njuno montažo smo porabili 2.453.095 SIT. Tako je od zbranega denarja ostalo 747.705 SIT. Ta sredstva bomo porabili za stolpno uro, ki bo predvidoma začela delovati konec oktobra. g. župnik Ivan MOHORIČ - 4 - O JAVNIH DELIH 1996 Projekt javnih del se je pri nas na Kogu odvijal preteklo leto in sicer od 11. aprila do 31.. " decembra 1996. Ker je bila vsebina predstavljena že v lanskih dveh številkah Novic, bi vam sedaj rada predstavila dejanske rezultate. V začetku smo bila štiri dekleta: Romana Škrlec, Nataša Novak, Jerica Luci in Katja Čurin. Čez par mesecev smo ostale samo še tri, ker se je Jerica zaposlila. Poleg tega sta v javnih delih sodelovala tudi Janez Kolarič in Danilo Vogrinec (slednji do septembra 1996). V teh devetih mesecih smo marsikaj postorile, čeprav rezultati vsepovsod niso bili neposredno vidni. Ni vsaka reševala le svojih nalog, ampak smo večkrat pomagale druga drugi. Zastavljene naloge smo si v grobem razdelile takole: Katja Čurin - moja naloga je bilo zbiranje gradiva o kulturno-zgodovinskih znamenitostih Koga. Zbrala sem različne zanimivosti z območja Koga, njegove zgodovine in jih zapisala na nekaj več kot tridesetih straneh. V veliko pomoč sta mi bila babica Vida in stric Anton Luskovič. Naj tokrat omenim naslove tem, nekoliko podrobneje pa bom predstavila tri teme iz mojih zapiskov: - Kratek geografski oris Koga, Kog iz pradavnine in Drobni utrinki iz zgodovine Koga Poleg tega so tu še naslednje vsebine: - Nekateri zapiski iz Dajnkove kronike - Kog v času naših babic - Kog še vedno pred 2. svet. vojno - Nekaj jedi iz babičine kuhinje - Ljudje so nekoč poznali tudi lepe trenutke - Druga svetovna vojna - Kog tik po vojni - Pomniki NOV - Viničarstvo - Nekaj zanimivosti iz življenja pred našimi babicami - Kulturno-zgodovinski spomeniki Koga - Kogovske vasi in izvori imen - Grbi kogovskih vasi - Možje, ki so veliko prispevali k razvoju kulturnega življenja na Kogu. KRATEK GEOGRAFSKI ORIS KOGA V reliefnem pogledu je območje Koga na skrajnem vzhodnem robu prehoda od zadnjih vzhodno alpskih izrastkov v obsežno Panonsko nižino. Ta prehodni značaj se odraža tako v klimi, vegetaciji, kot tudi v drugih značilnostih. Podnebje ima na Kogu izrazito panonski značaj, ki ga karakterizira sorazmerno močna kontinentalnost in nizka količina padavin. Zime so precej mrzle, poletja vroča in sušna. Letno povprečje padavin se giblje med 900 in 1000 mm na m2. Najmočnejše padavine so maja, junija in julija, najmanj pa jih je januarja, februarja in marca. Območje Koga odslikujejo številni nizki, mehko zaobljeni griči in vmesne dolinice v smeri severozahod - jugovzhod, kjer se svet spušča v dolino Vodranec in na ravnino na Vitanu. Griči so se združili v dolge vrste, ki dosežejo kar nekaj kilometrov dolžine. Pridružujejo se - 5 - jim stranska slemena, ki pa niso vedno enakomerno razporejena na obeh straneh glavnega slemena. Nadmorska višina ponekod preseže 300 m (Kog 316m, Klumpa 327m), relativna višina gričevja pa se dvigne komaj preko 100m. Vse to gričevje predstavlja nekdanje dno tercialnega morja, ki se je nato postopoma umikalo proti vzhodu. To tercialno površino so pozneje živahno razrezale reke in ustvarile ta znani razgibani svet Slovenskih goric. Ko se je več ali manj ravno dno tercialnega morja polagoma dvigalo in postajalo kopno, so ga tektonska gibanja rahlo nagnila proti jugovzhodu. Zato so si vode svojo smer ubrale proti jugovzhodu. Kogovsko gričevje sestavljajo v glavnem sivi lapor, ilovica in pesek. To so usedline nekdanjega morja. Tektonsko spada Kog v območje "Ljutomerskega preloma", ki je dokaj miren. Najhujši potresi lahko dosežejo 5 - 6 stopnjo po Mercallijevi lestvici. KOG IZ PRADAVNINE Kako so izgledali naši kraji v dobi paieolitika, to je v času 14.000 let pred našim štetjem, j t mogoče samo domnevati na osnovi nekaterih zgodovinskih spoznanj. Skoraj zanesljivo sta prevladovala gozd in močvirje, čeprav je na sušnejših mestih verjetno obstajala tudi stepa. Širše območje današnjega Koga je bilo obljudeno in naseljeno že v mlajši kameni dobi, to jc v času 4.000 let pred našim štetjem. To nam dokazujejo najdbe številnih kamnitih sekir po gričih nad Dravo med Kogom in Tomažem ter delno odkritje naselbine na Pavlovskem vrhu, Hardeku in v Mihovcih. Dravsko polje in Slovenske gorice sta že takrat dajala dovolj možnosti za življenje, tako da je ob začetku zadnjega tisočletja pr. n. štetjem to ozemlje " sodilo med najbolj gosto naseljene predele jugovzhodne Evrope. Ob Dravi in na obrobju Slovenskih goric je zrasel venec utrjenih naselbin, največja pa je bila na tleh današnjega Ormoža. Naselja so postavila pretežno pastirska plemena, katerih civilizacijska stopnja je bila za tiste čase zelo visoka. To je bil čas primitivnih poljedelskih kultur, na kar nas opozarjajo glajene in prevrtane kamnite sekire, ki so bile najdene tod okrog. Plemena so se ukvarjala s poljedelstvom in živinorejo, imela so izdelano različno kamniti orodje. Razen kamnitih najdb, ki so iz mlajše kamene dobe, nekateri sledovi opozarjajo, da tudi na območju Koga lahko odkrijemo kakšno naselbino. Na območju Koga so poleg kamnite sekire, ki je najstarejši najdeni arheološki predmet, pri krčenju gozda - leta 1927 zravnali nekaj antičnih gomil, našli pa so tudi novce rimskih cesarjev Tiberija in Nerona. Iz bronaste dobe na območju Koga ni nobenih najdb, ki bi pričale o takratnem življenju ljudi. Tudi za poznejša obdobja je na razpolago zelo malo podatkov in dokazov o poselitvi teh krajev in o življenju ljudi. Ob koncu 3. stoletja pr. n. št. so prišli na to ozemlje Kelti, za časa rimske vladavine pa je bilo to območje pomembno prehodno ozemlje med Panonijo in Italijo. Po propadu rimskega imperija, okrog leta 476 pr. n. št. in po končanem preseljevanju narodov so se tod naselili Slovenci. Vzhodne Slovenske gorice, kamor spada tudi Kog, so bile ob koncu 12. stoletja obmejno ozemlje, krajina ali marka. Od začetka 13. stol. dalje je bilo to območje neprestano v sestavu Štajerske vojvodine, medtem ko je upravno - cerkveno padalo pod Salzburško nadškofijo. Velik del Koga leži na območju nekdanjih obširnih gozdov, ki so tvorili naravno mejo proti Ogrski v času od 10. do 13. stoletja. Gozdovi iz tega obdobja so bili preostanek nekdanjih orjaških pragozdov in so jih ohranjali prav zaradi tega, ker so predstavljali naravno mejo. Zaraščena pokrajina je skozi gozd omogočala prehode le na redkih mestih s posameznimi preseki (Preseka pri Godenincih, Presika pri Ljutomeru). Nekateri trdijo, da tudi ime Kog -6- izhaja iz teh izkrčenih presekov, saj ga izpeljujejo iz nemške besede Gehack, ki pomeni odsekan gozd. Skozi te preseke so "dobri sosedje" hodili čez mejo morit, požigat in ropat. Cerkev Sv. Bolfenka na Kogu je bila postavljena prav na robu nekdanjih gozdov, njen zaščitnik je Sv. Bolfenk, ki je zavetnik gozdnih delavcev, tesarjev in pastirjev. Vasi kot jih poznamo danes so nastale z načrtno poselitvijo šele v drugi polovici 12. stoletja in v 13. stoletju. Prva pisna omemba Koga izhaja iz leta 1293, ko se v popisu, v fevdnem zapisnikum, ki je najstarejši popis ormoške krajine, omenja tudi vas Kog (Gehaag), ki ima 26 kmetij. Prvi podatki iz kronike Koga, oz. Sv. Bolfenka, kakor se je irr.ep.eva!, pa se P,ar,2š2jc p,2 leto 1607, ko je bila zgrajena cerkev. Leta 1662 je v tem kraju razsajala kuga. Takrat je bilo ob cesti v Lačavesi, pri pošti, postavljeno kužno znamenje. Drugi pomemben mejnik v zgodovini Koga je letnica 1779. ko je bila osnovana prva šola. Pobudo za ustanovitev je dala takratna podružnica nemškega viteškega reda. Ta red "Križnikov", kakor se je imenoval, je imel v tem kraju obširne vinograde, gozdove in travnike. Šola je bila enorazredna - pouk je potekal v župnišču, nato pa v leseni stavbi. Najprej je poučeval nek mežnar, nasledil pa ga je potem pravi učitelj, ki je bil istočasno mežnar in organist. Leta 1883 se je šola razširila v dvorazrednico, leta 1927 v pet in leta 1930 v šest razrednico. DROBNI UTRINKI IZ ZGODOVINE KOGA *V zapisih ormoške gospoščine iz leta 1542 je zaslediti, da so hribovita slemena na Kogu bila v celoti zasajena z vinsko trto, medtem ko v tem še ni zaslediti stanovanjskih zgradb in zidanic, ki so tako značilna za poznejši čas, *Na kraju, kjer stoji zdaj cerkev Sv. Bolfenka, so Križniki najprej postavili podobo tega svetnika. Ta podoba je izginila in na njeno mesto so leta 1607 postavili kapelico. *Pisni viri omenjajo, da je leta 1656 stal na Kogu večji dvorec, ki danes ni več ohranjen. Ohranjen ni tudi Antoinetin dvorec (Antoinetenhoff), ki se v pisnih virih omenja še sredi 19. stoletja. Teta 1683 so začeli razširjati kapelico Sv. Bolfenka v cerkvico. Cerkev je bila podružnica cerve Sv. Miklavža vse do leta 1788, ko je bolfenška fara dobila svojega mašnika. *Za začetek šolstva na Kogu štejemo leto 1779, ko je bila postavljena revna hišica v bližini farovža, v kateri je tedanji mežnar Ivan Šef stanoval in istočasno poučeval nekaj otrok. *Današnje območje Koga je bilo v letu 1850 organizirano v tri občine: občina Vitan s krajema Vitan in Lačaves, občina Kog s krajema Kog in Gomila in občina Jastrebci. *Kog je dobil svojo pivo knjižnico že leta 1881, ustanovil jo je takratni nadučitelj Slane. Nekoliko pozneje sta na Kogu delovali celo dve javni knjižnici. Eno je ustanovilo bralno društvo Lipa, drugo pa prosvetno društvo. Teta 1912 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Vitan, leta 1934 pa gasilsko društvo Kog. *Od leta 1929 - 1941 je na Kogu delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet. Društvo je ustanovilo svojo knjižnico, pripravilo več razstav ter prirejalo tekme koscev in žanjic. V okviru društva je deloval tudi dramski odsek ter pevski zbor pod vodstvom učitelja Kafola. Pozneje sta pevski zbor vodila še Stanič Stane in Kocbek Jože. *V 2. svetovni vojni je potekala preko Koga frontna črta, zaradi česar je bilo porušenih ogromno stanovanjskih zgradb in gospodarskih poslopij. - 7 - Romana Škrlec - njena naloga je bila poiskati in predstaviti možne turistične ponudnike v našem kraju in pripraviti neke vrste tur. zemljevid Koga. Podrobnejša vsebina opravljenih del: - Romana je najprej poiskala možnosti razvoja turizma na Kogu in našla 12 potencialnih ponudnikov, - urejala je tudi okolje, - iz 6 ponudnikov je izdelala tur. ponudbo za poldnevni izlet na Kog. Ponudbo je nato dala tiskati in jo posredovala drugim turističnim agencijam; - organizirala je postavljanje klopotca pred šolo na Kogu. Prisoten je bil predsednik KS Kog Anton Bolkovič in nekaj krajanov iz sosednjih hiš. - prav tako je sodelovala pri organizaciji razstave jedi in predstavitve projekta Krepitev zdravja na podeželju, kar je bilo 10. maja 1996; - izdelala je zemljevid turističnih ponudnikov, ki se bo v bodoče lahko uporabljal pri izdelavi brošure za Kog in občino Ormož. - izdelala je še nekaj ponudb za celodnevni in poldnevni izlet na Kog; - sodelovala je pri organizaciji Martinovanja na Kogo, 16. novembra1996; - sodelovala je pri urejanju knjižnice v KS Kog. Nataša Novak - njena naloga je bila organizirati različne oblike srečanja mladih kot tudi starejših. Opravljene naloge: - izvedla je snketo med mladimi na Kogu. Tema ankete je bila interes in oblike druženja mladih s Koga. Veliko zanimanje je mladina takrat pokazala za druženje v športnih dejavnostih, tudi za plesne tečaje in pa za organiziranje Diska ter podobnih zabav; - organizirala je Disko, prvič v juliju in pozneje še večkrat v času Mladinske delovne akcije, ki je bila na Kogu v juliju in avgustu; - organizirala je družabne večere v času Mladinske prostovoljne akcije; - ustanovila je glasbeno, plesno in gledališko skupino z otroci starimi od 6-13 let, ki so v času počitnic par krat na teden prišli v dvorano na Kogu in pridno vadili. Rezultate smo lahko videli 31. avgusta zvečer, v kogovski dvorani; - v času Mladinske akcije je skrbela za družabno življenje brigadirjev; - sodelovala je pri urejanju knjižnice v Ks Kog; - pomagala je pri organizaciji Martinovanja na Kogu, - poskušala je organizirati tudi plesni tečaj, vendar zaradi premalega števila prijav ni bil izpeljan. Katja ČURIN ČLOVEK IN HRANA UVOD Nekaj velikega in nepredvidenega se mora zgoditi človeku, da začne razmišljati o globljem pomenu sebe in svojega bitja, še bolj pa o svojem početju. Tako redko se tudi kdo spomni, da bi razmislil o svojem načinu prehranjevanja, čeprav se velikokrat pogledamo v ogledalo in si tudi velikokrat nismo všeč. Veliko tožimo, da nas to in ono boli, da imamo take in - 8 - drugačne težave. Ne bom naštevala, kaj nam ni všeč in kaj nam manjka, ker bi vsak lahko kakšno lastnost dodal ali odvzel. Toda verjeli ali ne, za vse smo si več ali manj krivi sami ali pa so krive naše navade, ki se jih tako težko otresemo, še težje pa prevzamemo druge. Nekega dne se mi je zdelo, da enostavno nimam več moči za delo v službi, še manj pa potem doma Mnogi bi najbrž rekli: "Tako mlada, pa nima moči, saj to ni mogoče!" Je mogoče. Psihični napori, stresi, ... Vsem se nam to dogaja.če priznamo ali rie. Vsemu temu pa sledijo bolezni - telesne ali duševne. Ko pa zbolimo, je še res zadnji čas, da se vprašamo, kaj delamo napak, da nas je doletelo to, kar nas je. Ne bom pripovedovala, kaj vse se mi je dogajalo, raje povem, o čem sem začela razmišljati. Srečo imam, da poleg svojega poučevanja na nižji stopnji, poučujem tudi gospodinjstvo na višji stopnji, čeprav je to delo težko. Dobra stran tega dela pa je vendarle bila ta, da sem imela možnost obiskati mnoge seminarje o prehrani. Moram reči, da vsi niso bili pomembni, vendar mi je vsak dal kakšno drobtinico za razmislek. Največji vpliv na moje razmišljanje pa je imel stavek, ki sem ga slišala na enem od seminarjev:" Za naše zdravje ali bolezni je kriva v glavnem prehrana. V osmem razredu osnovne šole učimo učence, da obstajajo različni načini prehranjevanja in sicer: klasični način, ki ga vsi poznamo in alternativni načini prehranjevanja, nam malo manj znani ali sploh tuji. In za te slednje sem se jaz začela zanimati. Obstajajo štirje taki načini: - bio - prehrana: (uporaba naravnih živil, pridelanih in predelanih brez kemičnih in drugih dodatkov,kot so škropiva, konzervansi..., uravnotežena prehrana, ki uporablja rastlinska živila, zlasti semena in mlečne izdelke.), - vegetarijanska prehrana: ( uporaba živil rastlinskega izvora), - "fast food": (topla hrenovka, hamburgerji, pomirit, sendviči...- način hitrega prehranjevanja, ki nas oskrbi predvsem z energijo, manj z biološko vrednimi snovmi.), - makrobiotika : ( veščina življenja v harmoniji z naravo, priporoča uporabo polnovrednih živil iz okolja, v katerem živimo, z omejevanjem mesa. Živila vsebujejo različno količino kozmične sile JIN IN JANG, ki sta si v nasprotju in vplivata na človekovo delovanje, obe energiji morata biti vedno v določenem ravnovesju.). Stvar ni tako zapletena, kot izgleda na prvi pogled. Človek, ki je postavljen pred dejstvo, da mora narediti nekaj s svojim zdravjem, bo gotovo gledal drugače, kot nekdo, ki mu zdravje ob vsakršni prehrani dobro služi. Biti zdrav in dolgo ostati zdrav pa sta dve različni stvari, ki imata malo skupnega. Preden pa končam tale uvod, naj povem, na kaj je nekega dne pomislil moj brat, ko sva govorila o prehrani: " Poglej," je dejal, " imamo izdelano veliko receptur za prehrano živali, kjer je točno izračunano, koliko mora biti beljakovin, mineralov, vitaminov, balastnih snovi in vseh drugih snovi, da bodo živali dobro napredovale. Različne so recepture recimo za male pujske, za malo večje in spet drugačne za velike. Ali tudi ljudje sami zase računamo, koliko beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih snovi potrebuje organizem pri takšnem in drugačnem delu, pri rasti in razvoju otrok..?" Ne! Jemo vse, nekaterih živil preveč, drugih premalo..., Količinsko pa prej preveč kot premalo. - 9- Te besede so kljuvale v meni ves čas. iskala sem rešitev in jo našla Nov način prehranjevanja. Stvar se obnese. Deluje. Težave izginjajo. Milena OREŠNIK Nadaljevanje prihodnjič. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV »ZARJA« KOG V petek, 16.maja 1997 so se ob 11.uri v dvorani na Kogu zbrali na rednem občnem zboru člani Društva upokojencev »Zarja« Kog. Program občnega zbora oziroma dnevni red je bii popestren z nastopom otrok kogovskega vrtca pod vodstvom vzgojiteljic g. Marije Štampar in g. Hilde Plohi in nastopom šolske mladine pod vodstvom g. Nevenke Jambriško, učiteljice na OŠ Kog ter harmonikaša člana DU Kog g. Mirka Kuharica. Posebej je udeležence občnega zbora presenetil na novo ustanovljen mešani pevski zbor DU Kog, ki ga je sformiral g. Vinko Ratek. Vodi in spremlja pa ga s harmoniko g. Franc Lukman iz Lačavesi. Po izvedenem programu so udeleženci zbora poslušali poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora društva. Predsednik DU Kog Vinko Ratek je povedal, da je bilo v minulem letu organiziranih več izletov, raznih srečanj, piknik oziroma otvoritev ruskega kegljišča, ki so si ga člani DU Kog sami postavili s prostovoljnim delom. Tajnik društva g Konrad Kolaričje predstavil nova pravila društva, ki so jih člani po krajši razpravi sprejeli, upravni odbor pa so pooblastili, da jih v primeru neskladja z zakonom prilagodi zakonskim predpisom. Nadalje je bil sprejet program dela za leto 1997 iz katerega je razvidno, da bodo kogovski upokojenci aktivni celo leto, saj bodo organizirali dva izleta, se udeležili srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 19.junija 1997 v Celju in srečanja upokojencev občine Ormož, ki bo 25.junija 1997 v Ormožu. Posebna novost v tem letu bo ekipno tekmovanje v ruskem kegljanju s sosednjimi ekipami DU. Kogovsko ekipo v tem času sestavljajo: 1. Franc ŽINKO s Koga 2. Vinko RATEK s Koga 3. Ivan LUCI iz Vodranec 4. Janez LAH iz Lačavesi 5. Vinko ŽEMLJIC iz Gomile 6. Danica RATEK s Koga Ob tej priložnosti DU Kog vabi vse svoje člane in članice, da se vključijo v tekmovanje in še sami postanejo aktivni v tej športni disciplini. Občni zbor je bil zaključen s pesmijo ob dobro pripravljeni zakuski in odličnem vinu iz vinograda oziroma vinske kleti g. Janeza Plemeniča s Koga. Konrad KOLARIČ - 10 - TURISTIČNO DRUŠTVO KOG Turistično društvo Kog ostaja še naprej aktivno. Na rednem letnem občnem zboru, februarja letos je bil izvoljen novi odbor društva, katerega predsednica je sedaj Katja Čurin. Odbor po večini sestavljajo mladi Kogovčani, še naprej pa so tu aktivni tudi nekateri člani starega odbora. Društvo si je v tem letu zastavilo kar nekaj nalog in ponovno organiziralo tradicionalno ocenjevanje vin, ki so bila pridelana na Kogu - že peto leto zapored. V petek, 21. marca 1997 je ocenjevalna komisija ocenila 33 vzorcev od katerih sta bila dva izločena. Komisijo so sestavljali: Slavko Žalar - predsednik komisije, Janko Magdič, Milan Hlebec. Robert Žganec in Marija Grlica. Ocenjeni so bili letniki 96 in dva letnika 95. Najboljše ocenjeno vino je bilo vino Boruta Prapotnika, letnik 96 - sorta renski rizling jagodni izbor, z oceno 19,29. Drugo najboljše je bilo vino Mira Munda, letnik 95 - sorta beli pinot, z oceno 18,82. Kot tretje je bilo ocenjeno vino Pepce Zabavnik, letnik 95 - sorta chardonnay, z oceno 18,56 Ostaja vina so bila prav tako dobro ocenjena in nagrajena s priznanji. Tudi letos so bila na okna KS Kog, na most v Jastrebcih in v Lačavesi, nameščena korita z rožami, ki jih je vzgojila Anica Prapotnik. V bodoče je v načrtu tudi zasaditev čebulnic na trato pred KS Kog in morebiti še kje. Ena poglavitnih nalog turističnega društva je postavitev treh vhodnih tabel ob vstopu v našo krajevno skupnost, s katerimi bi prišleku najprej zaželeli dobrodošlico v našem kraju. Ob dnevu državnosti, 21. junija, je predvidena prireditev s kulturnim programom, ki ga bo pripravila osnovna šola in pa z zabavnim delom, ki ga bo organiziralo turistično društvo Kog. Julija letos bo organiziran eno tedenski tečaj (vabila za prijavo ste že prejeli) za izdelovanje spominkov. Ob zaključku tečaja bo pripravljena razstava. Tudi v tem letu se bo v avgustu postavljal klopotec, na igrišču pred šolo. Konec meseca septembra bo naše turistično društvo predstavilo krajevno skupnost Kog v Radljah ob Dravi, na tradicionalni sejemski prireditvi "Podeželje, prihaja tvoj čas". Vsi, ki zaenkrat sodelujemo v turističnem društvu, se bomo potrudili pri izvajanju letos zastavljenih nalog in poskušali pritegniti k sodelovanju čimveč Kogovčanov, ki bi bili pripravljeni pomagati pri uresničevanju aktivnostih društva. Za Turistično društvo Kog Katja ČURIN RAZPIS ZA VHODNE TABLE NA KOGU Turistično društvo Kog namerava še v letu 1997 postaviti tri table na vhodih v našo krajevno skupnost: v Vodrancih, Gomili in v Lačavesu. Da o izgledu teh tabel ne bi odločala le mala skupina ljudi, ker več ljudi več ve, prosimo krajane krajevne skupnosti Kog, da nam pomagate pri izbiri motiva in obiike table, ki bi bila za naš kraj najprimernejša. Vsi, ki bi želeli sodelovati, pošljite ali prinesite svoje predloge na KS Kog, Marti Hlebec, najkasneje do 15. junija 1997 - kot skico ali pa kot maketo. Vhodna tabla naj bi bila iz lesa in bi imela motiv, ki je značilen za naše kraje. Izmed prispelih predlogov bomo potem izbrali najboljšega in ga primerno nagradili. Prosimo za Vašo pomoč in se vam že vnaprej zahvaljujemo! Turistično društvo Kog - 11 - LOVSKA DRUŽINA KOG Zelo nas je prizadela smrt Tončeka Bolkoviča. Šele pred enim letom je postal član naše lovske družine. Prej je bil 30 let član LD Rakičan. Kljub številnim obveznostim je prevzel še eno, tudi ne majhno-tajništvo v LD Kog. Svojo dolžnost je vestno opravljal manj kot eno leto. Iskreno mu hvala. V lovski družini Kog se poleg naše osnovne naloge in dolžnosti kot lovcev - varovanje narave in divjadi - trudimo ohraniti dobre odnose med sokrajani. Kogovčane ( celo krajevno skupnost) obveščam, cla smo lovci dolžni nuditi pomoč pri zaščiti kmetijskih kultur pred škodo od divjadi. Zadnja leta se pri nas pojavlja predvsem škoda od srnjadi v vinogradih. Na voljo so sredstva- odvračala ARBIN in KUNILENT Če jih pravilno uporabimo, to se pravi v pravem času, so lahko zelo uspešna. Seveda je treba sredstvo uporabiti, ne pa ga pustiti na stopnicah v kleti, kot so moje izkušnje izpred nekaj let. Srne so objedle mladje, ker odvračalo sploh ni bilo uporabljeno. Potrebno se je držati navodil in uspeh ne bo izostal. Odvračalo dobite pri našem gospodarju Francu Čurinu na Vitanu, lahko pa ga pokličete po tel.na številko 717-110. / ajriik LD Kog Maks MEŠKO GASILSTVO V K3 KOG Minilo je kar nekaj časa, odkar smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vitan-Kog pisali o našem delu in aktivnostih v kogovskih NOVICAH. Marsikaj se je dogajalo v tem času. V zadnjih letih se je v našem društvu pojavila želja, pa tudi potreba po gasilskem vozilu-cisterni, saj smo ugotavljali, da je pokritost z vodnimi viri pri nas zelo slaba, pa tudi hidrantno omrežje je marsikje uničeno, tako da ne deluje. Zato smo znotraj društva ustanovili odbor, ki je bil zadolžen za nabavo takega voziia. S pomočjo našega zdomca g. Joška Borko smo lani spomladi kupili gasilsko avtocisterno Mercedes z 2400 liternim rezervoarjem za vodo in vso potrebno opremo. Pri nabavi tega vozila so nam pomagali vsi: od Krajevne skupnosti, občine, nekaterih posameznikov oziroma botrov, kakor tudi večina krajanov, ki so prispevali svoje denarne prispevke. Vsem smo zelo hvaležni za kakršnokoli pomoč. V mesecu juliju srno pripravili veliko vrtno veselico na kateri smo uradno prevzeli vozilo. Veselico, oziroma slavje bi lahko temu rekli, je bilo popestreno z velikim srečelovom, godbo iz Domžal ter oldtajmerji iz Ljutomera in Maribora. Vzdušje je bilo res enkratno. Ob tem se moramo zahvaliti tudi vsem darovalcem, ki so bili pripravljeni darovati marsikatero praktično ter lepo darilo za srečelov. Nadalje smo bili aktivni pri raznih sektorskih ter občinskih vajah. Ena takih je bila pri Volajevih na Vitanu. Udeležili smo se tudi občinskega gasilskega tekmovanja ter zasedli dokaj dobro uvrstitev. Odzvali pa smo se tudi povabilu gasilskega društva Preseka iz sosednje Hrvaške ob prevzemu novega orodnega vozila.V mesecu novembru smo intervenirali na požaru pri Luci Ivanu v Vodrancih, kjer je gorelo gospodarsko poslopje. V zimskih mesecih smo poskrbeli za izobraževanje. Pet članov se je izobraževalo v Ormožu za nižje gasilske častnike, nekaj članov pa je opravilo izpite za izprašane gasilce. Meseca marca srno imeli redni letni občni zbor, na katerem smo si zadali nove naloge. Ena od teh je tudi ureditev sanitarij v domu, dela pa so že v teku. - 12 - Ne dolgo tega smo sodelovali pri gašenju požara, ki je zajel gospodarsko poslopje pri Maksu Mešku v Jastrebcih. Požar, ki je bil zelo nevaren, saj je ogrožal tudi staro in novo stanovanjsko hišo. smo dokaj hitrcrpogasili. tako da smo bili po ocenah strokovnjakov zelo uspešni. Veliko požrtvovalnost ob tem pa so pokazali tudi sosedje ter krajani, ki so pomagali reševati živino. KAJ STORITI, ČE OPAZIMO.OZIROMA ODKRIJEMO POŽAR? ■ ■i mi»..!-.! i m — . / i ■ i n ■ i« —■■ Vse krajane KS Kog obveščamo, da je v slučaju požara potrebno najprej obvestiti Center za obveščanje na tel.št. 112. Le ti potem nadalje alarmirajo oziroma obveščajo gasilce. V takem obvestilu je potrebno povedati podatke: kdo kliče, od kod kliče in podatke o tem kje in kaj gori. Do konca letošnjega leta pa še velja tudi št.93, vendar bo ta z novim letom ukinjena. Znotraj gasilskega društva Vitan-Kog pa lahko v takem primeru obvestite poveljnika PGD Nenada Žibreka na tel.št. 716-261 ali šoferje gasilskega vozila Ivana Kutnjaka na tel.št. 717-028 in Jožka Kolariča na tel.št. 716-033. To bi bilo le nekaj o delu gasilcev PGD Vitan-Kog. Želja, kakor tudi potreba vseh nas je, da bi se naše članstvo povečevalo. Veselilo bi nas, če bi se v naše vrste včlanjevalo čim več mladih, saj bo lahko edino tako gasilstvo v našem kraju dalje živelo in tudi preživelo. V skladu s statutom društva in programom dela za leto 1997, mora KUD na novo evidentirati svoje članstvo. Kljub dolgoletnemu delovanju kulturnega društva v preteklih letih ni spremljalo evidence svojega članstva, kar bi sicer moralo po zakonu o društvih. Zaradi tega je bilo na letošnjem občnem zboru upravnemu odboru društva naloženo, da čimprej na novo evidentira vse člane društva. Novo evidenco pa je mogoče vzpostaviti le s podpisom novih pristopnih izjav. Upravni odbor kulturnega društva »Jože Kerenčič« Kog vabi vse, ki jih zanima in veseli delo na področju kulture in umetnosti, da izpolnijo priloženo pristopno izjavo in se včlanijo v društvo. Prosimo, da pristopno izjavo, ki je objavljena v NOVICAH izpolnite in ob priložnosti oddate na KS Kog ali pri Katji Čurin na Kogu. Na pomoči Jožko KOLARIC KUD »JOŽE KERENCIC« KOG VABI NOVE ČLANE Upravni odbor Kulturnega društva »Jože Kerenčič« Kog - 13 - §C----- PRISTOPNA IZJAVA Podpisani(-a)___, stanujoč(a)__ izjavljam, da želim postati član KUD »Jože Kerenčič« Kog in se zavezujem, da bom deloval v skladu s statutom društva Dne, Podpis: ---->§ PETA OBLETNICA KOGOVSKEGA DEKLIŠKEGA KVARTETA KDOR POJE, ZLO NE MISLI To, čeprav že mnogokrat uporabljeno poved, lahko brez škode ponovimo ob obletnici kogovskih pevk. Katja Čurin, Romana Škrlec, Nevenka Žganec in njihova vodja Darja Horvat so svoj praznik preživele pojoč, skupaj s svojimi gosti na kocertu 15. 3. 1997 v naši dvorani . Kot gostje so se predstavili fantje in možje Stiškega kvarteta, prireditev pa je lepo povezal in vodil Janko Klanjčar. Na samem začetku je to pevsko skupino sestavljala še trojica deklet, to so Jerica Mlinaric, Zlatka Kerenčič in Lidija Rubin, katerim so se ob tej priložnosti lepo zahvali. Mnogi se spomnimo njihovih skupnih nastopov in moramo priznati, da nam je tudi takrat bilo lepo poslušati njihovo ubrano petje. Vsi, ki smo bili prisotni na koncertu, lahko povemo, da smo šli domov bogatejši za eno prijetno izkušnjo. Lepo zapete pesmi so nam v trenutku pričarale milino domače pokrajine, srečo v prijetnih medsebojnih odnosih, šegavost in veselo razpoloženje ljudi širom po naši domovini. Čista pesem je lahko zdravilo za marsikatero dušo in če človek verjame ali ne, deluje blagodejno na naša čutila, samo predati se ji je treba in jo sprejemati kot tako. Znati lepo peti, je najprej božji dar, nato pa veliko dela in odrekanja. Zato moramo priznati našim dekletom, da si zaslužijo vse spoštovanje nas, ki veliko premalo pojemo. Priznajmo, da bi takoj v trenutku imeli sto izgovorov, zakaj je tako, toda če bi jih podrobno analizirali, bi gotovo ugotovili, da je zelo malo tehtnih ali pa nobeden. Naša dekleta in žene skrbijo torej tudi za nas in ne samo za svoje zadovoljstvo. Bodimo jim hvaležni in tudi mnogim drugim, ki ne znajo peti pa se kako drugače razdajajo, mi pa tega še opazimo ne. Naj končam s stavkom, ki sam ga enkrat že povedala: "Samo življenje za druge je vredno življenja!" Milena GREŠNIK ŠTIRJE LETNI CAS! Ob takem naslovu bi se marsikdo spomnil na slastno pizzo, nekdo drug bi ob teh besedah pomislil mogoče na kakšnega od svojih najljubših letnih časov, kdo ve. Mi pa se spomnimo, veseloigre Štirje letni časi. Vsak, ki jo je gledal, si je o igralcih in o vsebini ustvaril svoje mnenje. Upam, da je bila vsaj večini igra všeč in da so se ob njej zabavali in vsaj malo pozabili vsakodnevne težave. Tisti, ki smo sodelovali, pa lahko povemo še kaj več. Velika želja - igrati, je gnala Mirka Lucija, da je poiskal zabavno in veselo zgodbo. Zdaj je bilo treba poiskati še nekoga, ki bi igro režiral. Ker me je preganjala slaba vest, da za domači kraj naredim premalo, sem na njegovo prigovarjanje sprejela to delo in sedaj moram reči, da mi ni žal. To delo je bilo zame novo. Trudila sem se, da bi bili zadovoljni igralci in nazadnje tudi gledalci. Kako mi je to uspelo, lahko povedo samo eni ali drugi. Najbrž pa vedo tisti, ki so že kdaj sodelovali pri kakšni podobni prireditvi, da zahteva tako in podobno delo veliko truda in skrbi, saj ti ne da miru, tudi ko si daleč vstran. Obnoviti je bilo treba kulise, pridobiti pohištvo, sposoditi rekvizite... Za izdelavo kulis smo naprosili Zdravka Žganjarja, ki se je dela rade volje lotil. Da nas ne bi preveč zeblo na vaji, so pridno skrbeli Luskovičevi. Z vajo smo začeli nekje po novem letu. Včasih smo se težko dobili vsi, ker so nekateri dijaki in študentje med tednom v Mariboru. Okrog velike noči smo bili vendarle že pripravljeni za svoj - večini od nas - prvi nastop. Po premieri smo bili vsi zelo zadovoljni, saj je bil led prebit. Jeseni bomo igro obnovili in šli z njo gostovat. Dogovorili pa smo se tudi v igralski ekipi, da bomo poiskali še kakšno novo in se jo začeli učiti. Želimo, da bi ljudje obiskovali prireditve, se družili med seboj in vsaj včasih za kakšno urico dali na stran vsakodnevna bremena in stiske. Živimo namreč daleč od večjih centrov, kar ima tudi svoje prednosti, toda tudi daleč od mnogih kulturnih dogajanj, ki bi vsakemu popestrila vsakdanjik. Zato je na nas samih, da si pripravimo čim več takih doživetij sami in se imamo lepo, "daleč od ponorelega sveta." Milena OREŠN1K NAŠ VRTEC - HETEROGENS V letošnjem šolskem letu 1996/97 je v našem oddelku vrtca na Kogu vpisanih 27 otrok v starosti od dveh do sedem let. Glede na majhno število otrok (10), ki so v pripravi na osnovno šolo, oziroma v »mali šoli«, je bila priznana le ena heterogena skupina. Vpis v vrtec za naslednje šolsko leto 1997/98 je bil opravljen že v aprilu. Tisti starši, ki bi še želeli vpisati svojega otroka v vrtec za naslednje šolsko leto imajo še vedno čas in se naj čimprej oglasijo v vrtcu. V jesenskem času nastajajo namreč težave pri sprejemanju otrok, ki niso bili spomladi vpisani. Skupine se namreč formirajo že junija na občini v Ormožu, poznejših številčnih sprememb pa nam več ne upoštevajo. Po drugih vrtcih imajo skupine otrok v mali šoli, oziroma priprave otrok na osnovno šolo ločene od mlajših otrok, zato do teh težav ne prihaja, pa tudi delo je tako za otroke kot za vzgojiteljice lažje in učinkovitejše. V VVE Kog imamo tudi tel. Številko, kjer lahko dobite vse potrebne informacije.Zato nas pokličite na 716-140. Razloži mi - in pozabil bom, pokaži mi - in zapomnil si bom dopusti mi, da naredim sam - POTI DO. - in znal bom. «JAZ SEM« - 15 - Marija ŠTAMPAR OBVESTILO INVALIDOM - KOGA Na občnem zboru društva invalidov v Ormožu je bilo dogovorjeno,da se na Kogu ustanovi klub invalidov, ki bi deloval na področju Koga. Tudi v projektu »Krepitev zdravja na podeželju« imamo predvidene aktivnosti za invalide. Zato prosimo vse invalide in druge v KS Kog, ki bi želeii delovati v aktivnostih invalidov, izpolnite vprašalnik in se tako vključite v medsebojno pomoč. Krajevna skupnost in vodstvo projekta ter vodstvo društva invalidov Ormoža in Slovenije pa vam bomo pomagali pri uresničevanju vaših potreb in želja. Izpolnjen vprašalnik oddajte na KS Kog. VPRAŠALNIK Ime in priimek_ R oj e n_ Naslov ____________________ Invalid kategorije___ Ali želite, da se ustanovi klub invalidov na Kogu? DA NE Želim delovati v KS DA NE Katero področje dela vas zanima: - pomoč drugim Zdravko HLEBEC Vodja projekta KZP - urejanje kraja - športne in rekreacijske aktivnosti - izleti - v katerem društvu bi želeli delati napišite: _________ - drugo navedite:__ u Opomba:Kaj želite, da vam pomagamo, napišite: - 16 - Šport na Kogu! 27.4.1997 je na športnem igrišču na Kogu zmanjkal še zadnji kos uporabne športne opreme: košarkarski koš. Nogometni goli so že itak razbiti, tako da se lahko vratar pri igri celo poškoduje. Zanimivo je to, da koš ni bil last krajevne skupnosti, ampak si ga je mladina prislužila ¡(i kupila kar sama. Za koš so plačali približno 6.000 tolarjev, postavili so ga tudi sami. Skoraj vsak večer so se na igrišču zbirali mladi športniki in koš s pridom uporabljali. Kdo je koš ročno odstranil s table ostaja skrivnost, vemo pa, da je moral biti precej spreten, saj brez primerne lestve In akrobatskih sposobnosti ne bi mogel doseči 2,70m visokega koša, kjer seje moral mučiti še s štirimi močnimi vijaki, od katerih sta dva prav tako izginila, verjetno za nadaljnjo domačo uporabo. Mladina že zbira denar za novi koš, ki ga bodo, tako vsaj upajo, lahko uporabljali tudi sami. Ampak pustimo sedaj košarko. Nekoč se je na kogovskern Igrišču kar precej igra! nogomet. Igrišče je imelo na obeh straneh postavljeno mrežo, da ni žoga zahajala v vinograd in sadovnjak. Na strani z vinogradom se je mreža precej izrabila in krajevna skupnost jo je odstranila, obenem pa so obljubili, da bo prišla nova. Mreže ni. Obljuba, da pridejo novi goii, je stara že par iet. Sedaj, ko na eni strani manjka mreža za goli se nogomet igra le še na južno stran proti sadovnjaku. Ker je mreža prenizka se nemalokrat zgodi, da nogomet igrajo še jablane v sadovnjaku. Očitno je, da se igrišče spreminja v parkirni prostor. Koša ni več, goli so zanič, ostal je le še asfalt, ki ga nima kdo obrabljati. Kog ni velik, a vendar premore asfaltno igrišče, da si ga lahko tu pa tam kdo malo ogleda, ampak res samo ogleda. Ideja: športno društvo. Zanimiva ideja. Mladine je na Kogu kar precej. Vsak petek bi se lahko dobili na "športplacu", odigrali tekmo ali dve, se malo pomenili, zabavali in športno društvo bi zaživelo. Ker pa dosedanje obljube svojih dolgov niso izpolnile, bo očitno treba spet zbrati tistih nekaj tisočakov za nov koš ali pa ustanoviti športno društvo na lastno pest. P.S. Mimogrede. Novega lastnika košarkarskega koša vljudno vabimo, da se nam pridruži v igri. saj je težko koš "zabiti" samemu sebi. Miha PLOHL Predstavnik okradenih košarkarjev USTANOVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA V KS Kog potekajo aktivnosti za ustanovitev športnega društva Kog. Vsi zainteresirani se prijavite na sedež KS ali pa posameznim članom sveta KS, da bomo lahko čimprej ustanovili društvo in začeli z urejanjem igrišča in drugih aktivnosti na športnem in rekreativnem področju. Nekaj interesentov je že prijavljenih. Zdravko HLEBEC Predsednik sveta KS Kog -17- VODNJAKI V KS KOG V naši KS imamo veliko število vodnjakov, ki so v ponos posameznim lastnikom in kraju. Naprošamo pa vse lastnike vodnjakov, ki imajo le te v uporabi ali v okras, da jih primerno uredijo. Svet KS Kog j© obravnaval nekaj primerov vodnjakov, ki eo novorni za lastnik©, poooboj za mlade radovedneže zato opozarjamo vse lastnike, da jih primerno zaščitijo, ker za morebitne posledice odgovarjajo lastniki. Na sedežu KS bomo poskušali najti osebo, ki bi bila pripravljena urejati vodnjake, seveda na stroške lastnika. Zato prosim, upoštevajte dobrohotno opozorilo. 16.junija 1997 bo že peta strokovna ekskurzija v letošnjem letu. Teme in kraji potovanj so bili dosedaj zadovoljivi, kar vam lahko povedo posamezni udeleženci ekskurzij. Še nekaj mest v avtobusu je prostih, zato se o podrobnosti obrnite na Marto Hlebec, tel. 717-522 ali 717-531. Konec julija od 28.julija do 3.avgusta 1997 bo na Kogu potekala strokovna mladinska delavnica na temo Izdelava spominkov značilnih za Kog. Delavnica bo potekala pod strokovnim vodstvom ves dan. Organizirano bo kosilo, predvidena cena za posameznika bo cca 5000 SIT za celi teden. Mladi vešči ročnih spretnosti se prijavite Marti Hlebec, kjer boste dobili vse dodatne informacije. Zdrav ko HLEBEC Predsednik sveta KS Kog STROKOVNE EKSKURZIJE MLADINSKA DELAVNICA - IZDELAVA SPOMINKOV NA KOGU Zdravko HLEBEC Vodja projekta KZP -H8- CENIK USLUG Uporaba mrliške veže Izkop grobne jame Grobovi družinski Grobovi enojni Dvorana gostije Dvorana veselice Prireditve (domači) Prireditve (gostujoči) Izposoja mize ( do 3 dni) 4.000,00 SIT 8.000,00 " 3.500,00 " 2.500,00 " 15.000,00 " 15.000,00 " 0 10 % od dobička 300, 00 SIT izposoja klopi (do 3 dni) 150. 00 " (če je več kot tri dni se cena za vsaki dan poveča ) Priključek na vodovodno omrežje domači Priključek na vodovodno omrežje tuji 7.000.00 " 10.000.00 " Cenik potrdi! svet KS Kog -19- KAM S PRAZNO EMBALAŽO OD ŠKROPIV IN KAM Z OSTANKI ŠKROPIV V zadnji, majski izdaji Ormoških novic smo lahko na prvi strani prebrali razveseljivo obvestilo, da "občina Ormož in Odbor za varstvo okolja obvščata občane, da lahko prazno embalažo od škropiv, kakor tudi ostanke škropiv oddajo na prodajnih mestih ob nakupu škropiv. Na teh mestih so na razpolago posebne posode za tovrstne odpadke." (konec citata!) Najprej sem hotela to obvestilo zaradi njegove pomembnosti enostavno prepisati in še enkrat objaviti v kogovskih Novicah, da ga ljudje ne bi spregledali. Ker pa sem bila žal že večkrat priča dejstvu, da sta si zakon in praksa zelo različna, sem poklicala na nekaj prodajnih mest, kjer krajani po moji presoji kupujete največ škropiv in povprašala, kako ta akcija v praksi poteka. V prodajalni na Vitanu, ki nam je najbližja, zaenkrat ne sprejemajo niti embalaže niti ostankov škropiv. Zato krajani zaenkrat ne odlagajte embalaže in ostankov škropiv v posode, ki so namenjene steklu ali ostalim odpadkom (to se namreč že dogajal). V KZ v Središču ob Dravi sprejemajo samo prazno in le oprano embalažo od škropiv, ki so bila kupljena pri njih. Le-to mora kupec prinesti prodajalcu, ki jo pregleda in nato odda v posebno posodo. Ostankov škropiv zaenkrat ne sprejemajo, ker so stroški za sežig le-teh zelo visoki, na ravni "zadruge" pa se še niso dogovorili, kdo jih bo plačal. Ko se bodo dogovorili, pravijo, da vas bodo takoj obvestili. V trgovini Agrar na Hardeku so mi povedali, da sprejemajo tako prazno embalažo (ni treba biti oprana!), kot ostanke škropiv, ki so bila kupljena pri njih. V ta namen je pred trgovino nameščena posebna posoda z napisom OSTANKI IN ODPADNA EMBALAŽA PESTICIDOV. Opozarjajo le, da mora biti embalaža, v kateri so ostanki škropiv, dobro zaprta, da strupi ne iztekajo. Enak odgovor - se pravi, da sprejemajo tako prazno embalažo kot ostanke škropiv, kupljene pri njih - sem dobila tudi v prodajnem centru Jurkovič. Ker jakon sprejet in velja za vso državo, izvaja pa se očitno zelo različno, sem poskušala dobiti odgovor pri kmetijskem inšpektorju za občino Ormož g. Štefančiču, vendar žal ni bil dosegljiv. Obrnila sem se tudi na podjetje Letnik - Saubermacher d.o.o. Lenart, ki te vrste odpadkov tudi odvaža. Gospod Anton Letnik, direktor podjetja, pravi:" Vse prodajalne, ki prodajajo fitofarmacevtska sredstva, so po zakonu dolžne sprejemati tako embalažo kot ostanke škropiv. V ta namen smo jim že lani dostavili posebne 240-litrske posode z napisom OSTANKI IN ODPADNA EMBALAŽA PESTICIDOV. Poleg posode je vsaka posamezna prodajalna prejela tudi 510 rumenih plastičnih vrečk za primer, če bi se posode prehitro napolnile. Trgovci so takrat dobili tudi navodila za ravnanje z le-temi. Tako mora biti sprejem embalaže in ostankov škropiv pod nadzorom prodajalca. Embalaža mora biti dobro zaprta, ni pa potrebno, da je umita. Naše podjetje pa je dolžno, da polno posodo izprazni in vsebino odpelje v sedmih dneh po tem, ko nas o tem obvesti prodajalna. Za sežig ostankov je odgovorna tovarna PINUS - RAČE." Toliko zaenkrat, upam pa, da vam bom lahko vzpodbudnejše informacije posredovala že v naslednji številki Novic. Slavica MUNDA -19a - ZLATOPOROČENCA TEREZIJA IN ANTON LUKMAN IZ VODRANEC V letošnjem januarju sta praznovala visoki jubilej, petdesetletnico skupnega življenja, zakonca Anton in Terezija Lukman iz Vodranec. Ob obisku na njuni domačiji sem ju našel v kuhinji, kjer preživita tisto malo prostega časa, kolikor ga je na kmetiji. V zimskih mesecih ga je nekoliko več, poleti pa ju kljub letom najdemo povsod tam, kjer je potrebno poprijeti za delo. Terezija, ki je bila bolj zgovorna, je želela, da bi bil v opisovanju njune življenjske poti čimkrajši, skromen, kot je bilo skromno njuno življenje. Res je, nikoli niso bili lačni, dela pa je bilo zmeraj na pretek, ne veš, kaj je dopust in ne, kaj so prosti popoldnevi. Kmetija zahteva svoje. Poročila sta se 9. januarja 1947. Poznala sta se že veliko prej, vendar je njune skupne načrte prekrižala vojna. Anton je bil vpoklican na služenje rednega vojaškega roka, služil je kraljevo gardo v Beogradu, kjer je tudi bil priča zlomu stare Jugoslavije. Pozneje je bil v vojnem ujetništvu. Terezija rada pove, da je v stari Jugoslaviji sodelovala v prosvetnem društvu. Med drugim je omenila igre: Krivoprisežnik, V Ljubljano jo dajmo in Lurška pastirica. Posebno ponosna sta na edinega sina, ki se je odločil, da bo na očetovi kmetiji nadaljeval tradicijo svojih staršev. Lukmanovi so znani kot delavni in verni ljudje, saj so res redke nedelje, ko ne bi prišli k maši. In želje vnaprej? Predvsem, da bi bila še naprej zdrava, da na starost ne bi bila nikomur v breme! Njuna velika želja je tudi, da bi jim vrnili krivično odvzeto zemljo. Antonu se zasolzijo oči:" Ja, samo ta dan želim dočakati! Izpolnjeval sem vse obveznosti, redno sem plačeval davke, in dajal obvezne dajatve, nazadnje pa so nam zemljo vzeli!" Nekako ne moreta razumeti te naše države, obljubljajo, pa kljub vsemu nič! Samo zemljo naj nam vrnejo, saj so udarci in ponižanja ža pozabljeni. Težko je skozi kuhinjsko okno gledati njivo, ki je bila tvoja, in si jo izgubil čez noč! Lukmanovima želimo, da bi se jima želja izpolnila, saj res ne pričakujeta nemogočega! (članek smo povzeli iz Družine, kjer je bil objavljen marca letos) Zlatoporočencema, Tereziji in Antonu, čestitamo tudi sodelavci Novic -20- 2AHVALA GASILCEM-VSEM, POSEBNO KOGOVSKIM V nedeljo, 18. maja pozno zvečer je zagorelo pri meni - Maksu Mešku v Jastrebcih 10. Vsa zahvala predsedniku Francu Veselku in poveljniku Nenadu Žibreku ter vsem ostalim gasilcem, posebno Miranu Lašiču, za uspešno preprečitev še hujše katastrofe. Vsi so se trudili rešiti, kar se še rešiti da. Posebno se zahvaljujem vsem fantom in možem, ki so mi pomagali spraviti živino iz hleva. Vse smo rešili. Lepo se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki so m pomagali. Zahvaljujem se tudi sosednjim gasilskim društvom za pomoč. Bila pa je ena pomanjkljivost. OBVEŠČANJE - gasilci v Središču ob Dravi so se zbrali v rekordnem času, niso pa vedeli kje gori. Zato si ZAPOMNIMO! Ko kličemo štab za obveščanje povejmo: kdo kliče, zakaj, kje gori in kaj gori! Pomembna je vsaka minuta. Če bi kogovski gasilci prišli pet minut - ne dve minuti kasneje ADIJO MEŠKOVINA V JASTREBCIH! ISKRENA HVALA! Maks MEŠKO z družino TUDI V NESREČI SPOZNAŠ PRIJATELJA V letošnje leto je našo družino pospremila nesreča, ki je pustila precej grenke sledi. In to prav na Silvestrovo. Manjši požar v svinjski kuhinji, ki se razen z dimom na srečo ni razširil, je povzročil, da nam je poginilo 24 svinj in krava. Kar se tiče svinjereje je to bilo vse, kar je bilo v hlevu kaj vredno. In ker »slab glas seže v deveto vas«, se je tudi ta razširil med ljudmi. Med temi so bile tudi družine Keček iz Vitana, Klanjčar iz Vodranec in družina Tinice Munda iz Središča ob Dravi. Naši družini so podarili nekaj svinj, kar je v tistem trenutku pomenilo začetek naše nove svinjereje Na tem mestu se jim iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in vzpodbudo. Družina LAH -21- ZA VEDNO SMO SE POSLOVILI OD ANTONA BOLKOVIČA Krajani krajevne skupnosti Kog smo 6.marca onemeli, ob nepričakovani novici, da nas je za vedno zapustil naš krajan in predsednik sveta KS Kog, Anton Bolkovič. Vedeli smo, da je bolan, toda žalostno presenečenje je bilo toliko večje, ker nismo pričakovali, da se bo poslovil od nas tako hitro. Skoraj do zadnjega je bil videti zagnan, poln energije in optimizma za naše in njegovo bodoče delo. Poln načrtov, ki niso bili nikoli majhni, je moral oditi v rakičansko bolnišnico, od koder se na žalost med nas ni več vrnil. Anton Bolkovič seje rodil 16.januarja 1924 leta v Čakovi pri Vidmu ob Ščavnici. Kot kmečki fant je po končani osnovni šoli obiskoval nižjo gimnazijo na Ptuju. Bil je tudi prisilno mobiliziran v nemško vojsko. V sosednji Avstriji se je izučil za trgovca in najprej delal na Račkem vrhu pri Kapeli, nato je bil poslovodja trgovine v Rakičanu in nazadnje vodil samopostrežno trgovino "Merkur" v Murski Soboti. V Rakičanu je spoznal svojo življenjsko sopotnico Milko, s katero se je leta 1954 poročil. Poleg skrbi za družino in službo, je bil vse življenje navdušen športnik in vrsto iet nogometni sodnik v Murski Soboti. Čeprav sta si Videnčan in Kogovčanka v Rakičanu ustvarila svoj dom in družino in tako postala skoraj prava Prekmurca, je Tončeka vedno nekaj vleklo na Kog. Vzljubil je ta naš košček prelepe slovenske zemlje, naše hribe, po katerih se prepletajo vinogradi, polja, sadovnjaki in gozdovi. Z ženo Milko sta si nad koščkom njenega vinograda v Lačavesi ali kot pravimo v Vodranjskem vrhu, zgradila svoj drugi dom. Tončeka je sem vedno vlekla ljubezen do narave in goric, saj je bil tudi vzoren lovec. Tako sta se z ženo preselila v Lačaves, od koder je še do upokojitve hodil v službo na Simentalko v Ljutomer. Da, zares je vzljubil svoj novi dom, svoj vinograd in naše kraje. Vzljubil je tudi naše ljudi, bil vedno poln načrtov in energije, zato se je hitro vključil tudi v politično življenje na Kogu. Leta 1991 je bil izvoljen za predsednika naše krajevne skupnosti, s štiriletnim mandatom. Začel se je njegov boj za lepši iri boljši Kog Vsega, kar seje naredilo pod njegovim vodstvom, ne moremo opisati, a radi bi omenili le nekaj najpomembnejših del. Povojni "91 "je aktivno sodeloval in si prizadeval, da so kar se da na hitro obnovili požgane domačije na Kogu. Vsako leto smo sanirali in gramozirali veliko cest. Zraven tega smo v letih 91-96 ob pomoči občine in sredstev za vojno škodo na novo asfaltirali ali prevlekli ceste: Lačaves-Vuzmetinci, Gomila, Vodranjsko cesto in cesto po Cigarnji ter proti Šalovcem. V tem času smo obnovili staro mrliško vežo in uredili okolje ob novi. Postavljenih je bilo več novih transformatorskih postaj: Jastreba, Vodranci in Mali Kog. Dograjenega je bilo tudi del vodovodnega omrežja v Vodrancih in Jastrebcih. Veliko truda, časa in prizadevanja je Tonček vložil tudi v izgradnjo večnamenskih prostorov KS Kog, na katerega smo vsi zelo ponosni. Veliko posluha in razumevanja je imel vedno za vse krajane, najsi je šlo za najmlajše ali najstarejše. Če je le mogel, je kot predsednik krajevne skupnosti prispeval kak dinar za Dedka Mraza in za Dan ostarelih. Z veliko neizpolnjenimi načrti je tako za vedno odšel iz naše sredine, kjer ga bomo vsi zelo pogrešali. Ostala je velika praznina, a življenje mora naprej. Čeprav smo se za vedno poslovili od pokojnega Antona Bolkoviča, bo spomin nanj še dolgo živel v naših srcih, njegova dela pa bodo ostala v trajen spomin na človeka, ki se je po svojih močeh žrtvoval za naš kraj. V imenu najstarejših in najmlajših ter vseh krajanov naše krajevne skupnosti in uredništva Novic se mu za vse iskreno zahvaljujemo. Za Uredništvo NOVIC Janko KLANJČAR (|l i- /»» . p ,. --------- - - , . ^fût-ci Ar- ^t^cJy. (lj2ÁÍJl<^ Jr&yv Ms lôjjji, , ímÁIy Jk ? d . uvw^ 'ivvX^ QLÖV&K Mi: JEZI SČ ^¡Kxy /jvn'lOJ/Wj Aop/, /Vrv »v-c' J^-a^XçyJ/-^ - 'Il/va./ aso •flÀ^l/YO' iT ' -2- ^ J ... XyïJbls . /rr>currvv JVUVTÍMV' AO T fi o^tvac /¡Ma. 'ji aj- /ko^to^ P ft ' I TL ML 1 AT Êir^o lytÀjJh* , /tvvi- jX f-v iùf^iUA ?^. m w il -. t>- jf^j^yjo^^ ATft U.a. - JÁx^K Av>éXÍÍiL>Ócr ¿ juvyol vy' vvcr /JVKjp /vYWM . ^A-YV^ ^VYVAATV. AO/Ö^Y^^ M\ A/Y\&/YU_ A^c JAj-TV Jvr- ,-cp-o -Y^JUr. jlCo-osws&Stf*' ^ r-^vU^j'-Úídl^r yi/r-- /Xy /cLcN^M-cr . J/V-C^WcnX ,/^Í/yw /-^rWX fV^YYAs^ ^^JjlJU^. QÁJLJJUT sèrtn^ /^Aj^vjts ¡ AjuÁVJlX^ y^hJVcl • y^ J^v^yvXC Jv^vtr AVX Xr-Mr^ , ^ ^r^ ^¿^JU/. /v- A^- A- s^jJL^^jJl „ Í^TW ítxxHjQkLS S-Mtxv/ ^vu rrrJUJL /^JUxw^^r j ^JuLxx^ xJ^J&A.. l&fvJkAf sx^crCJ /ojüuLoy^ Xuyr\xr AA^ /j-wi/mAyXjAJJ^A^^ A^USCLQJL rxwïsr^^ j lur^^as^x riM^éjJL^ /cL^ ^jo^o^xj^y^xj^^ /ifXHU A/u Mv /j^y?^ AAm^ awaa/ /^Vorv^-Ly j /otcc/^Hv lYvJ^ Aj^tJUJur Ilyc^Ur, /TrxAXXAAV A/^J CX^jO^h /¡fo /MX/WIV Mjsyqt X^^Wt/v^jt 2). fäWLk m Hun>>K $rAa.ö W ifA rfcM Mtsm SLMWU ^VoRAHA OfrTENgK. CE^THIHA Mitnina H. IHE im IStftM- m MS&ENA m LZteH A «Act» WA <50TU* IftffLOV. no&SV hftknati in .... fouzHO, ft*> .... hm. M- IH£ muc. {km) NlsH.fiflK "MAXI ''Mthi ^Ko^mj, iH* Jyft- -TBHiSnß ]RP. FllM leiten* (rASüJt Atf*! ktfHiK. H- })0HflCA MBJilWA ö&UttA f. IKiHA «Mudß "TKAi/rtflro 0$HftH ftlJWMO MtfM WebMJA weriolHh oi>7a.rt MA kopon SOLIit ZflC iLoC, LltfdJCOV. iHß ROLfWl havel HO ven. H^ownMt WbLiCitr 1>£L 7 IWW LAH UH^TKOfeT 4?. Iii ft. CftlCft ML CAi> VlfiHli. j?y?AH "NOVICE" so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog, dne 1.12.1978. Prva številka je izšla 5.12.1978. Odgovorna urednica: Slavica Munda; Uredniški odbor: Ksaver Meško, Jerica Mlinarič, Milena Orešnik in Katja Čurin. Ilustracije: Jerica Mlinarič Naklada: 300 izvodov; izhaja priložnostno.