Leto m, štev, 42 c„ Jutro" xv», št. 237 a> Ljubljana, ponedeljek 15» oktobra 1934_^^ c ^ra.vniALvo UjuDljana, K nafljeva ulica — Telefon St_ 3122, 3123, 3124. 3126, 3126. InserHini oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 91. 11. — Telefon St, 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st_ 100. Podriiznh a Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-2-artnpria cena r Din Prva ponedetjska Izdaja Poneaeij&iui racija »jultGol-bert«, in enako izrazi knezu Arzenu soža-tje v imenu francoske vlade in francoske mornarice. Narod ob krsti Prične se mimohod ogromnih ljudski množic mimo katafalka. V povorki so starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani in najsiromašnejši prebivalci iz mesta in iz okol' kmetje iz vsega srednjega Primorja. S solzami v očeh se poklanjajo posmrtnim ostankom Viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste desettisoči in desettisoči. Knez Arzen z ministri in generalite-to, admiral Fisher. mornariški minister Pietri in drugi visoki dostojanstveniki stoje presunjeni pred katafalkom in so globoko ginjeni spričo izrazov iskrene in najgloblje ljubezni in bolesti ti- sočglavih množic do' pokojnega kralja. Ob 10. je povorka pri kraju. Trajala je nad dve uri. H katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože na ramena bana dr. Jablanoviča, bivšega župana Račiča, sedanjega župana Kargotiča, 2 kmetov iz srplitske okolice, admirala Poliča, vpokojenega generala Todoroviča in generacla Radenkoviča. Ti prenesejo s pomočjo Sokolov posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsto se vije dolg sprevod, na obeh straneh tvorijo špalir nepregledne množice. Vse oči so solzne. Kraljevski vlak Častna četa francoskih mornarje*' odda s četo naših mornarjev zadnjo častao salvo. Kraljevi gardisti prevzamejo krsto in jo položijo v voz dvornega vlaka. V voz stopi episkop Irinej Djordjevič s svečeniki in čita kratko molitev. Godbe svirajo državno himno. Vse je pripravljeno za odhod vlaka. V vlak stopijo Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič. vojni odposlanec Dimitrijevič, gg. ministri, posla-niški svetnik Djurovič in druge osebnosti. Vlak zapusti postajo. Na vseh vmesnih postajah vozi vlak počasneje, da^1 omogoči množicam, da se poklonijo posmrtnim ostankom svojega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sožalje Fidaca Beograd, 13. oktobra. AA. Pred«edn?k vlade Nikola "Uzunovič je prejel naslednje brzojavke: Pariz. Kralja Aleksandra so ubili ua francoskem ozemlju, ko se je Franc 4a pripravljala, da se mn zahvali in da sa občuduje. Vsi bivši francoski bojevniki ko užaloščeni in ga objokujejo. Naša Erca so pr» vas in z vami. Spoštujemo s»mi i kralja viteza in prisegamo, da bomo varovali svete stike, ki nas družijo z vsemi vami. ki ste naši bratje. Predsednik francoskega odseka Fidaca. Frncoska zveza bivših bojevnike^ :a vojnih žrtev vam pošilja v imenu vaš'h vojnih tovarišev izraze svoje velike bolesti in sožalja v veliki tugi, ki je vre'a Jugoslaviji ;c Franciji moža najstjajoejš« borl>ei.icsti ir. hrabrosti. Zgražamo fe na-! ostudnim zločinom, ki je užalostil vse bo. jevaiks \i vseh naših držav. Prosim vas. da izrazite jugoslovenskim bratom naše bolestno sožalje. Kralj Aleksander .ie odšel v večnost, njegov spomin pa bo ostal trajr-> v naših srcih in v srcih naših s:no>'. Vse naše zastave so na pol droga. Predsedn^ Fidaca. — Globoko presunjeni nad smrtjo plfc^ .iit?ga kralja Aleksandra i^bšiljamo jugoslovenskemu narodu iskreno sožalje. Cordier, bivši častnik Poilus cPOrient. Pariz. — Splošna zveza vojnih invalidov prosi vlado jugoslovenskega naroda, da sprejme naše najtoplejše izraze sočutja v svoji veliki bolesti in sožalje prijateljski državi, ki jo je umor kralja-vojaka tako hudo za-del. — Henri Leveck, predsednik. Beograd. 13. oktobra. AA. Predsednfe jugoslovenskega FIDAC-a g. Ljubomir Ste-fanovič je dobil ti-le sožalni brzojavki: Boulogne na morju. — Portugalski bojevniki grenko objokujejo z jugoslovenskimi tovariši izgubo vašega velikega kralja. — Pereira. Saigon. — Indokitajska federacija bivših bojevnikov globoko sočustvujejo pri velikanski izgubi, ki je zadela naši dve državi, in Vas prosi, da sprejmete izraže našega bratskega sožalja. Komaj teden uin jc. h.at ee je kralj Al&ksader s krova svojega »Dubrovnika« poslavljaj od naše obale, da s« popelje v Francijo... Vojna ladja »Dubrovnik" Pred tednom dni nam je odpeljala Leto VIL, štev. 42 („j«tro" xv^ št. 2373) LJubljana, ponedeljek 15. oktobra 1934 cena 1 Din o yra.vjiLsi.vo Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseritni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica M_ 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit 100. Podruznua Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v biSi dr. Baum-eartnerla Prva ponedeljska izdaja PoneneljBK« caajft »juum vsaV ponedeljek ajutraj. — Na, roča se posebej in velja po poti prejemana Din 4.-, po raznateJ db dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje: 8troasmayerJeva uL 1. TeL «5 Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi pc tarifa. se je vrnil Mrtev, a vendar nesmrten zopet v objemu svojega naroda — Stotisoč ljudi se je v Splitu med grmenjem topov, zvon jen jem zvonov in sviran jem ladijskih siren poklonilo Viteškemu kralju Split, 14. oktobra. AA. Tekom včerajšnjega dne m večera so prispele v Split ogromne množice iz vseh bližnjih in daljnih krajev Dalmacije, da se posledn.iič poklonijo pozemeljskim ostankom čuvarja Jadrana, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prebivalstvo Splita je bilo vso noč na nogah. Zgrinjalo se je po ulicah in okrog postaje te- ob pomolu majorja Stojana, kjer so zgradil; veličastno kapelico, okrog kapelice pa so na visokih v črno odetih strebrih goreče plamenice pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skrušenega prebivalstva. Sodijo, da je bilo davi do 100.000 ljudi ob pomolu. Žalne svečanosti so bile tako mogočne, da naša jadranska obala še ni videla enakih. Davi zarana, ob 4. so sirene vseh v pristanišču zasidranih ladij s svojim tužnim. zategnjenim glasom naznanile, da se prične poklonitev in izkazovanje zadnje časti pokojnemu kralju Aleksandru. Na pomolu majorja Stojana, kjer so se leta 1918. izkrcale prve srbske čete, je vse pripravljeno. Pomol je izpraznjen. Na njem kipi v zrak le ogromni, osem metrov visoki katafalk v obliki velikega žrtvenika. Vrti žrtve-nika ie kraljevska krona. Ob strani sta postavljena dva stebra, raz katera se vijejo dolge, žalne zastave. Na vseh štirih straneh pomola se dvigajo visoki odri, zaviti v črne zastave. Vse pri-stanišče mrgoli črnih zastav. Z banske uprave in z vseh javnih poslopij ob pristanišču se vijejo tudi državne zastave na do! droga. Po vsem mestu same žalne zastave, okna so zastrta v črno. pred slikami blagopokojnega kralja v izložbenih oknih pa so gorele svečke vso noč. Ob 5. zjutraj so vojaške čete zavzele svoja mesta. Do 6. so prispeli h katafalku Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevič in druga suita, zatem Drosvetni minister dr. Šumen-kovič, minister za telesno vzgojo na-.roda dr. Andjelinovič, minister za socialno politiko dr. 'Novak, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Popovič, ban primorske banovine dr. Jablanovič, splitski župan Kargotic, generaliteta in drugi dostojanstveniki. Ves prostor je bii ograjen z oddelki vojske in z delegacijami. Vladala je popolna tišina. Prasketanje plamenic in pljusk obalnih valov so bili edina glasovi, ki so prodirali v to grobno tišino. Kralj se vrača Kmalu po pol b. uri so zadoneAi prvi topovsi streli. To je bil prvi pozdrav Splita posmrtnim ostankom čuvarja Jadrana. Z zvonikov vseh cerkva se je oglasilo turobno zvonjenje. Množice so se zganile. \ edeie so, aa jiii .„h.a.iO novi udarci bridke bolesti, ko bodo gledale krsto s posmrtnimi ostanki tistega, ki so ga spremljale na njegovo poslednjo pot preko morja s tolikšnimi upi. Proti 6. se je pojavil vojni brod »Dubrovnik« pred pristaniščem. Topovski streli neprestano grme v megleno jutro. Slišati je rezka in odsekana povelja »Mirno!«. Angleške vojne ladje oddajajo častne strele. Izza »Dubrovnika« se pojavi francoska križanka »Colbert«, ki je spremljala »Dubrovnik« vso dolgo pot iz Marseillea do Splita. Na naših vojnih ladjah, ki so se včeraj peljale »Dubrovniku« naproti in so ponoči spremljale svojega mrtvega zapovednika pri njegovem povratku v domovino, so čete postavljene v častnih vrstah. Povsod solze in bleda lica. Na krmilu »Dubrovnika« je postavljen katafalk, na njem krsta, pokrita z državno zastavo. Okrog krste je častna straža oficirjev in mornarjev. Ob krsti stoje naš vojaški ataše v Parizu general Dimitrijevič. svetnik pariškega poslaništva Teofil Djurovič in komandant > Dubrovnik a« Balič. Na „Dubrovniku" Množica valovi in drhti. Oči vseh so uprte na »Dubrovnik« in spremljajo vsako kretnjo naših mornarjev. Točno ob 6.10 pristane »Dubrovnik« ob pomolu. Z ladje vržejo brv. Nato pohiti poveljnik »Dubrovnika« Balič na obalo, se ustavi pred Nj. Vis. knezom Arzenom m um poda kratko pocočilo. Vojna ladja »Dubrovnik" sočglavih množic do pokojnega kralja. Ob 10. je povorka pri kraju. Trajala je nad dve uri. H katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože na ramena bana dr. Jablanoviča, bivšega župana Račiča, sedanjega župana Kargotiča, 2 kmetov iz splitske okolice, admirala Poliča, vpokojenega generala Todoroviča in generala Radenkoviča. Ti prenesejo s pomočjo Sokolov posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsto se vije dolg sprevod, na obeh straneh tvorijo špalir nepregledne množice. Vse oči so solzne. Kraljevski vlak Častna četa francoskih mornarjCol-bert«, in enako izrazi knezu Arzenu sožalje v imenu francoske vlade in francoske mornarice. Narod ob krsti Prične se mimohod ogromnih ljudski množic mimo katafalka. V povorki so starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani in najsiromašnejši prebivalci iz mesta in iz okol v kmetje iz vsega srednjega Primorja. S solzami v očeh se poklanjajo posmrtnim ostankom Viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste desetfrisoči in desettisoči. Knez Arzen z ministri in generalite-to, admiral Fisher, mornariški minister Pietri in drugi visoki dostojanstveniki stoje presunjeni pred katafalkom in so globoko ginjeni spričo izrazov iskrene in najgloblje ljubezni in bolesti tt- Sožalje Fidaca Beograd, 13. oktobra. AA. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je prejel naslednje brzojavke: Pariz. Kralja Aleksandra so ubili na francoskem ozemlju, ko se je Franc pripravljala, da se mu zahvali in da ga občuduje. Vsi bivši francoski bojevniki fo užaloščeni in ga objokujejo. Naša Erca eo pr< vas in .z vami. Spoštujemo spomii kralja viteza in prisegamo, da bomo varovali svete stike, ki nas družijo z vsemi vami. ki ste naši bratje. Predsednik francoskega odseka Fidaca. Frncoska zveza bivših bojevnike-* :n vojnih žrtev vam pošilja v imenu vaših vojnih tovarišev izraze svoje velike bolesti in sožalja v veliki tugi, ki je vre'a Jugoslaviji ;n Franciji moža najsijajnejše borlieuesti in hrabrosti. Zgražamo »e .nai ostudnim zločinom, ki je u&atostfl vse bo. jevaiks iz vseh naših držav. Prosim vae, da izrazite jugoslovenskim bratom naše bolestno sožalje. Kralj Aleksander ;e odšel v večnost, njegov spomin pa bo ostal trajr > v naših srcih in v srcih naših sino*. Vse naše zastave 90 na pol dnoga. Predsednik Fidaca. — Globoko presanjeni nad smrtjo ple^..litega kralja Aleksandra ifcšiljamo jugoslovenskemu narodu iskreno sožalje. Cordier, bivši častnik Poilus Ju-goslavijac iz Benešova. Ta četa bo prinesla seboj tudi polkovno zastavo, ki jo je poklonil polku pokojni kralj Aleksander. V teku jutrišnjega dne bo priletela na bežaniisko letališče v Zemunu tudi eskadrila češkoslovaških letalcev, ki bo sodelovala pri vseh pogrebnih svečanostih, skupno z jugos potek marseilleskega atentata, preminul Med atentatvm je ostal nepoškodovan, če-nrav ie mimo n.iega švignilo kakih 10 krogel. Vč^-jj ra ga ie dohitela >mrt zaradi možganske kapa. šala Petaina in ministra vojne mornarice Pietrija. ki sta že dospela v Beograd, ker sta spremljala s križarko »Colbert« posmrtne ostanke pokojnega kralja na njegovi poslednji poti v domovino. Pričakuje se tudi prihod rumunskega kralja Karola, v primeru njegove zadržanosti pa ga bo zastopal princ Nikolaj, ki se bo vsekakor osebno udeležil pogreba. Rumunsko vlado bo zastopal zunanji minister Titulescu skupaj z ministrom vojske generalom Angele-scom in ministrom Franasovic-em. Z močno delegacijo bo zastopana tudi rumunska vojska, ki pošlje poleg čete gardnega polka kralja Aleksandra še kombinirano četo, sestavljeno iz vseh rodov rumunske vojske. Pogrebnih svečanosti se udeleži tudi eskadrila ru-munskih letal. Kot posebni zastopnik nemškega kancelarja Hitlerja je najavljen opol-nomočeni minister v. Keller, dočim bo zastopal na pogrebu nemško vlado nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren. Pogreba se bo najbrže udeležil tudi sam bolgarski kralj Boris. V primeru njegove odsotnosti ga bo zastopal princ Ciril. Belgijskega kralja bo zastopal eden izmed članov belgijske vladarske hiše, čegar ime pa doslej še ni javljeno. Ostali suvereni bodo zastopani po svojih poslanikih ali pa posebnih odposlancih. Varšava, 14, oktobra. AA. Pat poroča: Predsednika poljske republike bo zastopal na svečanem pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra general Bolesiav Dlugosev-ski. V Beograd odpotjiuje kot izredni odipo-slanec. Generala Dlugosevskega bo spremljalo več oficirjev. Praga, 14. oktobra. AA. CTK poroča: Izšlo je uradno poročilo, da poide zunanji minister dr. Beneš s pogreba Louisa Barthouja v Parizu naravnost v Beograd Pariz, 14. oktobra AA. Listi pozdravljajo, da se predsednik republike Lebrun udeleži pogrebne svečanosti v Beogradu. »Echo do Pariš« piše v tej zvezi med drugim: Prepričani smo, da se francoska politika ne bo izpremenila. Prva njena s.krb naj bo ta, da se boli okrepi Malo aatanto. Srečni smo, da ie v tej zvez'j predsednik republike Lebrun smatra! za svojo dolžnost, da se osebno udelež:' pogreba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedirvitelja v Beogradu Potrtost v solunski jugoslovenski koloniji Solun, 11 oktobra. AA. Vest o tragični smrti kralja Aleksandra so z grozo sprejeli ne samo člani jugoslovenske kolonije, temveč tudi grško prebivalstvo. Člani jugoslovenske kolonije so se že po prvih glasovih o tragediji začeli zbirati pri vicekonzulu Andridu v njegovem stanovanju in tam prebili ves večer v čakanju novih vesti. Ponoči so obiskali vicekonzula in mu izrazili »ožalje guverner Makedonije g. Gralis, ravnatelj _polit:čnega oddelka generalnega guvernerja Talekos. metropolit armijski poveljnik z načelnikom štaba, mestni župan, rektor univerze, policijski šef, poveljnik mesta, poveljnik pristanišča, grško-jugoslo-venska liga. korporativno odposlanstvo ruskih častnikov in invalidov, ruski emigranti, ves konzularni zbor in mnogo zastopnikov solunskega prebivalstva. Jugoslovenska kolonija v Solunu je vsa v črnem; na konzulatu, na trgovmsko-m-dustrijski zbornici, v jugoslovanskem klubu. na jugoslovenski šoli. na vseh državni'1 ustanovah in na mnogih zasebnih hišah vihrajo črne zastave. Listi pišejo izključno samo o marseillc-6kem dogodku. O pokojnem jugosloveu-ekem kralju pravijo da je bil velik kralj, zedinitelj Jugoslavije, borec s solunske fronte in velik prijatelj grškega naroda. Zlasti naglašajo, da je imel posebne simpatije za Solun, kjer ie prebil najtežje trenutke svojega živlienja in odkoder je pripravljal osvoboditev svoje domovine ta ustvarjanje Jugoslavije. Kraljev obisk pri nekdanjem gardistu Ko je Nj. Vel. kralj Aleksander lani julija potoval po Liki. se je na poti proti Plitvicam ustavil v mali vasi Baljevcu pod planino Plješivico. Avtomobil se je ustavil sredi vasi in od vseh strani so prihiteli vaščani. ki niso bili pripravljeni na ta obisk. Kralj je vprašal, kje je doma nekdanji gardist Gašpar Hečimovič. Mož te bil z doma nekje na delu in mnogi so pohiteli, da ga poiščejo. Nekatere žene in otroke je tudi bogato obdaroval. Med obda rova nci sta bili tudi dve bedni beračici, ki še nikdar nista niti videli, kaj šele imeli toliko denarja kakor j;ma ga je stisnil v roke neznan prijazen častnik. Ko je kraljev avtomobil oblegala pisarna množica, pa se je z največjo težavo preril skozi njo bivši gardist Hečimovič. Kralj se je zanimal za vse njegove razmere, se prijazno poslovil od njega in od množice ter potem odpeljal proti Plitvicam Vsa vas se je šele po odhodu vladarja spomnila, da je bila že pred dnevi izvoK-la deputacijo. ki naj bi vladarju, če bi potoval skozi kraj. izročila spomenico, v kateri je bila tudi prošnja, nai bi državna oblastva pomagala revnim vaščanom zgraditi prepotrebni vodnjak Izvoljena deputacija se je naglo odpravila na Plitvice. da bi tam naknadno predložna prošnjo, na katero je ob nenavadnem vladarjevem obisku popolnoma pozabila Preden pa so možje krenili, je že orisipela vest od ban-ske uprave da je vlada' takoj po prihodu v Plitvice določal večjo vsoto, da bi so BaJjevčanom izpolnila njihova želja. leograd v pričakovanju svojega mrtvega ljubljenca Vse prebivalstvo se pripravlja, da na čim bolj svečan način sprejme truplo Viteškega kralja Beograd, 14. oktobra v. Prestolnica se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje sprejme posmrtne ostanke Viteškega kralja. Vse ulice imajo žalno obleko. Danes ni v Beogradu hiše, raz katero ne bi vihrala črna zastava. Hiše, ki leže ob poti, kjer se bo pomikala poslednja povorka pokojnega junaškega kralja, se še posebno odevajo v črno žalno odelo, ker so meščani pričeli spontano drapirati tudi stanovanjska okna hiš s črnimi okviri in slikami pokojnega kralja. Naravnost pretresljiv je pogled na beograjske izložbe, in to od izložb največjih in najelegantnejših trgovin pa do malih bra-njarij. Trgovine naravnost tekmujejo med seboj, katera bo lepše in častne je poveličala spomin velikega kralja. Nameščenci mestne električne centrale so pričeli že v nočnih ur ali ovijati vse cestne svetilke in obločnice s črnim florom, ki bodo gorele več čas, kar bo ležal preminuli vladar na mrtvaškem odru v svoji prestolnici, ki ga je naravnost oboževala. Posebno turobno bodo okrašene od strani mesta one ulice, po katerih se bo kretala žalna povorka, predvsem Terazije, kjer se je pokojni kralj tolikokrat navdušeno pozdravljen od svojih zvestih Beograjčanov, sprehajal med svojim narodom. Naval od zunaj je že sedaj ogromen! Vsi vlaki, ki prihajajo v Beograd, so prenapolnjeni. Ni je menda že danes družine v Beogradu, ki ne bi imela vsaj enega, če ne več gostov, ki so prihiteli, da se poslednjič poklonijo Viteškemu kralju. Odbor za pogreb je rekviriral za sebe vse hotelske prostore, gacije iz inozemstva, ki se priglašajo v ved-da bo mogel prenočiti mnogoštevilne dele-no večjem številu. Gotovo je že sedaj, da bo udeležba naroda na pogrebu tako ogromna, kakršne do danes še ni videla Jugoslavija. Beograd, 14. oktobra v. Ker je preložen odhod posebnega dvornega vlaka s posmrtnimi ostanki pokojnega kralja Junaka iz Zagreba na jutri ob 13. popoldan, bo prispel vlak v Beograd šele kasno zvečer. Poleg tega je treba računati s tem, da bo imel dvorni vlak najbrže večjo zamudo, ker se ne bo ustavil samo na že določenih postajah, nego bo vozil z zelo zmanjšano brzino skozi vse večje postaje, na katerih bo zbrani narod izkazal poslednjo čast svojemu tako tragično preminulemu vladarju. Po poročilih s postaj ob progi Zagreb-Beograd ni niti ene postaje, ker ne bo zbranih na tisoče ljudi, da se poslove od kralje Zedinitelja. Zaradi poznega prihoda dvornega vlaka na beograjsko postajo se ne bo vršil v Beogradu noben večji sprejem. Posmrtne ostanke bodo pričakovali na kolodvoru samo člani kraljevske hiše, kraljevi namestniki, predsednik vlade Nikola Uzunovič s člani vlade ter predstavništva obeh zbornic. Takoj za tem bodo odpeljali krsto gardisti v stari dvor, odnosno Saborno cerkev, o čemer bo padla odločitev v teku ^-ašnjega dne. Zaključne svečanosti na Oplencu Beograd, 14. oktobra v. Po dosedanjih dispozicijah se bodo končale oficielne pogrebne svečanosti v Mladenovcu po prenosu krste iz dvornega vlaka v posebni avtofurgon. Od Mladenovca dalje bodo spremljali krsto " na avtomobilih samo člani kraljevskega doma, kraljevi namestniki, kraljevska vlada, predsedništvi obeh zbornic in zastopniki tujih suverenov in vlad. Zaključnih pogrebnih obredov v zadužbini na Oplencu se bodo udeležili poleg navedenih odličnikov tudi zastopniki seljakov iz Topole, kjer je Viteški kralj Aleksander Zedinitelj prebil marsikatero uro počitka po težkih vladarskih poslih. češkoslovaška žaluje Smrt kralja Aleksandra je globoko presunila ves češkoslovaški narod, ki deli bol bratskega naroda Zvestoba naše vojne sile Vojni minister je zapovedal vojski in mornarici, da varuje spomin na največjega junaka in zvesto izpolnjuje prisego kralju Petru II« Beograd, 14. oktobra. Minister vojske In mornarice, armijski general Milivoj Milovanovič je izdal naslednjo naredbo, ki se je danes pr»-čitala vsem postrojenim enotam in ustanovam v vojski in mornarici kraljevine Jugoslavije: Naš vzvišeni vrhovni zapovednik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Mar-seilleu Padel je. junaki, poveljnik, ki nas je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekove-čil i svoje i naše ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša je popolnoma Obvladovala naša srca, starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval L armiji v balkanskih vojnah 1912-13. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Sloves njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovimi zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914. do 1918. ga je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med njegovim poveljevanjem se je vršilo ono strahovito pro-bijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno usposobljena za akcijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istim poletom. s kakršnim se je boril poprej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen preboj solunske fronte in s tem končna zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander I. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenje, ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah se je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je bila samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. - Povsod Je dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v prijateljsko Francijo je odšel za blagor svojega naroda. Silno navdušenje, t katerim se je narod na poti poslavljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Toda zločinska roka je presekala njegovo delo baš v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je padel pri vršitvi svoje visoke naloge. Nspte-trgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: Čuvajte Jugoslavijo! Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, glejte, tudi njegova poslednja b e s e d a l Dela kralja Aleksandra I. so ogromna in v zgodovini našega naroda se bodo n-.j-vidneje odražala. Njegova nadarjenost in sposobnost stj nenadkriljivi. Zato ji i^di izguba njef-ii nenavadno težka. Pokojnemu kra:j-i mi. junaki, dolgujemo ne:/.mrno hvaležnost in brezkončno sp^štcvanje. Zmerom se ga bomo s ponosom spominjali in zmerom nam bo najlepši zgled vestnega izpolnjevanja dolžnosti fn vsen vo-jašk'b vrlin. Poklonimo se globoko njegovemu vrit-kemu duhu in izkažimo mu vr-i č:isl. Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru L Zedirttelju! Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolžnost, da častno in visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo že položili vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru /I. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku To je naša dolžnost. To je edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilci tistega, kar nam je. kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem, da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samopremagovanjem, kakor ste to zdaj pohvalno delali: Kralj in domovina morata biti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan, da boste tako delali, in zato vas. junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II./ do g čuva Jugoslavijo Mrak je legel na naša srca, jesenska megla pokriva Jugoslavijo. — Našega •največjega državnika, najboljšega Jugoslovana, ki je neštetokrat zrl smrti v obraz in se je ni bal, ni več! Ni bil neranljiv ... Takoj po vojni so imeli Čehi izvrstnega voditelja Masaryka, mi Jugoslovani smo jim bili pogosto nevoščljivi, ker smo mislili, da nanj manjka takega moža, ki bi srečno in varno vodil naš državni brod po povojinem razburkanem ■morju. Videli smo naše politike, na.mladega kralja pa nismo pomislili. In vendar, imeli smo državnika v osebi naše? ga nam neizrečeno milega kralja. Naš kralj Aleksander, nosilec pomembnega imena, ni bil samo pravicoljuben, svoj narod ljubeč vladar, neskončno hraber poveljnik svoje armade, on je. bil tudi izredno bistroumen državnik, brez pretiravanja lahko rečemo: prvi državnik Evrope. Varno je vodil naš jugosloven-ski brod, vedno večja je bila njegova izkušnja, vedno sigurnejša je bila roka krmarja. Prevozili smo nevarne ožine in čeri in že smo se bližali varnemu pristanišču. Izkušenega krmarja ni več ... . Šele, ko kaj izgubiš, spoznaš vred-, nost te reči. Mi lahko rečemo: ves narod se šele sedaj v polni meri zaveda, kaj nam je bil vsem, kaj je bil Jugoslaviji, ki jo je ustvaril in tako ljubil. Slovanska plemena so imela mosroče več genialnih vladarjev kakor drugi narodi. toda naša velika tragika je, da smo take izredne kneze le prehitro izgubili. Tak komet v žalostni slovanski zgodovini je bil n. pr. kralj Otokar II. »zlati« kralj, izredno nadarjen, v vseh pogledih sposoben, pa je padel komaj 48 let star kot lev se borec proti premoči nemškega cesarja in Madžarov. Tak komet na nebu slovanskih vladarjev je bil srbski car Štefan Dušan. Za njegovega vladanja je bila Srbija velesila in njegova velika država mogoče najbolj kulturna v Evropi, — treba je pomisliti samo na njegov humani zakonik. Ta veliki državotvorec je umrl komaj 47 let star. Naš ljubljeni .Aleksander nas je zapustil v 46. letu. Da je dosegel po vladarskih vrlinah najznamenitejše in najsposobnejše vladarje, bo potrdila zgodovina. Mi plakamo, čutimo se brez veščega krmarja, slabe, čreda brez vodnika je zbegana. Mi vemo, da strel v srce ni veljal kralju Aleksandru, veljal je nam vsem, veljal je Jugoslaviji.^ Toda naš vodja je živel dovolj dolgo, da je postavil trdne temelje prelepi stavbi Jugoslaviji Naš pokojni vešči krmar ni skrbel za jugoslovenski brod samo, dokler je živel, preskrbel je vse potrebno za žalostni dogodek, ki je res prišel. Gorenjsko z Bledom in okolico je ljubil naš vzvišeni pokojnik. Na Bledu je napisal svoja zadnja povelja. Vse je v redu. Zapustil je izkušeni krmar mladega sokoliča, ki bo gotovo, kakor že sedaj kaže, očetove vrline dedoval. Vso ljubezen in vdanost, ki smo jo gojili do rajnkega vladarja, prenašamo na ljubljenega sina, našega mladega kralja Petra n. Z veseljem je prinašal vedno in vedno naš veliki pokojni vodja žrtve na oltar Jugoslavije. Te žrtve so donašale sa- dove. Tudi poslednja, največja žrtev, življenje, bo rodila obilen sad. Vse, ves naš troedini narod bo še bolj strnila okrog mladega kralja in kraljevskega doma. Mi vsi vemo, mi vsi instinktivno čutimo, da bo Vsemogočni uslišal poslednjo prošnjo kraljevo, da bo čuval Jugoslavijo. ___ Oltar v Zvezdi Mnogi so, ki jih vodi pot mimo »Zvezde«, in vsakdo nehote obstane in oko se mu upre v paviljon pred kavarno, ki ga je naš velezaslužni kavarnar g. Krapeš v soboto spremenil v majhen cvetlični gaj, v lep, pietete poln intimen oltaK-ek, v katerem stoji na sredi slika našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ovita z žalno kopre-no, pred njo pa gorita dve debeli sveči, a ob strani sta postavljeni na dveh stebrih krasni vazi, polni živordečih nageljnov. Ves paviljon je črno drapi-ran, s tankim prozornim črnim pajčo-lanom so zastrte tudi žarnice, ki gore na stropu in spredaj, a kraljeva slika sama stoji med samim zelenjem, otožnimi palmami, na vsaki strani pa po ena mogočna aloja, a spodaj na tleh je postavljenih 6 medeninastih posod, ki v njih dehte krvavordeče dalije. posebej pa sta še postavljeni dve vrsti ivk. Spredaj v vetru žalostno plapolata dve črni zastavi, a nad paviljonom je pomembni napis, kraljeve zadnV hesede. slavni memento: »Čuvajte mi Jugoslavijo! Aleksander.« Tisoči Ljubljančanov gredo tod mimo. In pristopijo k oltarčku. Tako se bolestno poklanjajo spominu Njega, ki je mrtev in vendar nesmrten med nami. Narodno delavstvo se klanja vzornemu vladar ju Ljubljana. 14. oktobra. Dopoldne o>> 10. se je vršila žalna komemoracija Narodne strokovne zveze. V dvorani OtJZD še ie rbralo polno nacionalnega delavstva, -/čina v črnih oblekah in s Črnimi kravatami V dvorani so gorele vse luči. ki so bile zastrte z žalno ko-preno. V ospredje pred predsednico mizo sta se postavila praporščaka s starim in novim praporom, ki ga je lani poklonil organizaciji pokojni viteški kralj Zedini-teli Ko sb b?li vsi zbrani, ie novzel besedo predsednik . g. Ju van. V dolgem, skrbno in lepo izdelanem govoru je očrtal lik blagopokojnega kralja tako živo in prepričevalno, da so Sa navzoči poslušali z napeto pozorhostjo. Trpko je zlasti po-vdaril: »Kaj je bil kralj Aleksander nam m vsemu svetu, vidimo šele sedaj, ko ga ni več med živimi. Ostala pa nam je njegova oporoka, ostale so tudi armade zvestih državljanov. Od tragedije na Kosovel ni bilo tužnejšega trenutka za nas in Jugoslavijo!« Po končanem govoru se ie delavstvo mimo razšlo. Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON" Pot od Zagreba do Beograda Zagreo, 14. oktobra. AA. Dvorni vlak s posmrtnimi ostanki viteškega kralja Aleksandra Zedmtelja odpelje iz Zagreba jutri 15. oktobra točno ob M v Sisak prispe ob 14.11 in se ustavi 3 minute, v Novsfao prispe ob 14.43 jn se ustavi 8 minut, v Slavonski Brod prispe ob 17.10 in se ustavi 8 min. Na drugih vmesn h postajah se vlak ne bo ustavil, pač pa bo vozil počasneje. Komemoracija Narodne odbrane v Ljubljani V Kazini se je ob 10. dopoldne na intimno slovesen način oddolžila spominu na viteškega kralja tudi Narodna odbrana. Okna dvorane ZKD, v kateri se je vršila komemoracija, so bila s pobožno diskretnostjo zastrta, čelna stena je bila pregrnje. na s črnim, pod sliko pokojnega kralja je gorela mrtvaška lučka. Na vsem občinstvu, ki je napolnilo dvorano, je vidno ležala težka tegoba, ki je v teh usodnih dneh zajela narod. Spominsko besedo je govoril predsednik izvrSnega odbora NO odvetnik dr. Cepuder. Viteški naš kralj Aleksander I. Zedinitelj je mrtev — tako je izvajal — in naši so. vražniki se vesele. Mi pa se strtih src sklanjamo nad krsto in na dnu duše vemo, da naš veliki kralj živi v naši državi in v svojem narodu in da živi pred vsem v svojem mladem nasledniku, Nj. Vel. kralju Petru n., ki ga je pravkar ves narod s tiho, iskreno slovesnostjo sprejel. Sprejeli smo novega vladarja, kakor da nam je veliki pokojnik v svojem sinu poslal inkarna. cijo svojega duha, in videli smo, da že danes gore v očeh mladega kralja vse iskre, ki so netile njegovega velikega očeta v bojih za osvobojenje. Ko je srbski del na šega naroda dosegel prvi drobec svobode, sta se v vodstvu srbskega naroda pojavili dve mentaliteti:' ena kompromisna Obre-novičev, druga brezkompromisna, borbena in zmagovita — Karadjordjevičev. Ta je ustrezala tradiciji, bistvu naroda in je zato tudi prav po žrtvah pokojnega Viteškega kralja ustvarila iz male Srbije veliko Ju-goslaivjo. Ta miselnost živi v nas vseh in zato v vsej svoji veliki žalosti ne jočemo, temveč samo prisegamo- zvestobo Njemu, ki nadaljuje duha velikega viteškega kralja. Slava viteškemu kralju Aleksandru I.! Naj živi kralj Peter II Žalna seja JNS v Celiu Celje, 14. oktobra. V soboto ob 17.30 je bila v žalno okrašeni sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju žalna seja eksekutive sreske organizacije ter občinskih organizacij JNS za mesto Celje in Celje okolico. Sejna dvorana je bila nabito polna. Predsednik sreske in mestne organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan je v globoko zasnovanem govoru orisal izredno plodonosno delo pokojnega vladarja kot izrednega človeka ter sijajnega vojaka in državnika in njegove ogromne zasluge za narod, državo in pomirjenje sveta. Predsednik je izrazil nepopisuo bolest, ki je navdala ves narod ob izgubi blagopokojnega vladarja. Ob zaključku so vsi navzočni s solzami v očeh počastili spomin velikega pokojnika s klici: »Slava!« V isti dvorani je bila ob 18 30 žalna seja vseh nacionalnih, kulturnih, huraa nitarnih in strokovnih organizacij i« Celja in okolice. Zastopniki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, mnogi pa so morali stati pred vrati. Predsednik mestne občine g dr. Goričan je opisal življenje, neumorno delo in ogrom ne zasluge pokojnega vladarja za jugoslovenski narod in za svetovni mir Navzočni so počastili spomin pokojnega kralja s trikratnim klicem »Slava!«, novemu kralju Nj. Vel Petru II. pa so vzklik nili trikrat: »ŽivelJc Upravni in nadzorni odbor SK Celja bo imel žalno sejo danes, v ponedeljek, ob 20. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju, ne pa v klubovem lokalu »Pri angelu«, kakor je bilo najprej določeno. Zveza intelektualcev Jugoslavije svojemu kralju Beograd, 13. oktobra. Združenje intelektualnih delavcev Jugoslavije je imelo 11. t. m. svečano komemorativno sejo centralne uprave združenja intelenktualnih delavcev. Seja je bila v Ratničkem domu. Govoril je predsednik združenja g. Popcvič, ki je pri tej priliki dejal: »Vest o tragediji v Marseilleu je zbudil^ neizmerno žalost v vsem jugoslovenskem narodu. Neizrekljiva bolest in tuga sta zavili v črno vasi in mesta, ker smo mi in z nami vse človeštvo izgubili velikega pobor-nika za svetovni mir. Naš ljubljeni kralj Aleksander I je padel od zločinske roke v trenutku, ko je bil pri delu, da pomaga pri pomirjenju Evrope. Svojo mladost je prebil v vojnah kot legendarni junak in neustrašen voditelj svojega naroda, v miru pa je dvignil ugled jugoslovenske države na zavidljivo višino in izvršil zgodovinsko delo z zedinjenjem bratov ene krvi v močni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji. Ker je poznal strahote vojne bolje kakor kateri drugi, je pokazal kot velik državnik v svojem delu stremljenje in genijalno spretnost, da ^ ohrani mir na zemlji. Velikost njegovih zaslug za mir in za blagor človeštva bo zapisala zgodovina z zlatimi črka. mi. Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Polni vere in dobrih želja vzklikamo našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru n., ki ga toplo, iskreno in z odprtim srcem pozdravljamo, naj bi bil srečen v svoji vladavini, živel Nj. Vel. kralj Peter n.! Predsednikov govor so vsi prisotni burno sprejeli z vzkliki: Slava kralju mučeni-ku! živel krali Peter II.! — S seje so po-tole brzojavko: »Nj. Vel. kralj Peter II.. BeOgrad. — Globoko prekinjeni zaradi mučeniške %nrti našega viteškega kralja Zedinitelja. pi-osj. mo vaše kraljevsko Veličanstvo in ves kra lievSki dom. naj v imenu intelektualnih delavcev Jugoslavije sprejme izraze našega najiskrenejšeg& ožalja v Splošni narodni bolesti z izjavo globoke vdanosti in zve-stobe Vašemu Veličanstvu.« Jugoslovenskem« učiteljstvu Proglas vodstva JUU — opomin na naročilo kralja Aleksandra učiteljstvu V trenutku, ko preživlja jugoslovenski narod najtežje trenutke po osvoboditvi in zedinjenju, ko pokopava očeta Jugoslavije, ko objokuje izgubo svojega največjega učitelja in voditelje, dvignimo visoko kvišku srca iznad vseh naših majhnih vsakdanjih skrbi in se obenem s prisego, ki smo jo položili naši veliki nadi v tem težkem času. Nj. Vel. kralju Petru U.. zaobljubimo svetlemu spominu velikega ne-smrtnika Jugoslavije, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvali bomo JugoslavijoI Poslednje besede in prisega naj nam bodo prva in trajna misel vsakega dne do konca dni Jugoslovensko učiteljstvo se z globoko pieteto klanja spominu največjega vladarja, pobornika edinstva, slave in veličine našega naroda in največjega prijatelja jugoslovenskih učiteljev. Ljubezen pokojnega velikega kralja do narodne prosvete in učiteljev je bila prav legendarna Ta ljubezen in visoka sodba viteškega kralja sta najlepše izraženi v njegovem lastnoročnem pismu na našo skupščino l. 1931. To pismo, njegova oporoka, se glasi: »Jugoslovenski učitelji, prežeti ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega, a vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bo popol-nonn ustrezalo željam in nadam, ki jih vanje polagata njihov kralj in narod, mora biti jugoslov. učiteljsko združeaie, ki združuje vse sedanje in bodoče jugoslovenske učitelje, žarišče prosvete, stebe- jugoslovenskega nacionalizma in pobuda vsem lepim stremljenjem v bodočnosti Jugoslavije Na Bledu, 20. avg. 1931. Aleksan^ der, 1. r. Ta njegova oporoka učiteljstvu mora bi-, ti evangelij in zvezda-vodnica vsemu na-, šemu učiteljskemu delu. Danes mora »ste-, ber jugoslovenskega nacionalizmarijave.za skupno udeležbo na pogrebu v Beograd« v pisarni Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani danes do 18 ure. Prijavi jencem se preskrbe potom pisarne potrebne legitimacije. — Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani. Obtništvo dravske banovine Združene obrtniške organizacije so imele dopoldne skupno posvetovanje, kjer so v popolnem soglasju zaključile: Vsaka or-gnizacij odpošlje po možnosti svoje odposlanstvo Vse delegacije iz dravske banovine nastopajo pri pogrebu sfc^^o pod vodstvom podpredsednika ZTOI Ljubljani g. Josipa Rebeka. Obrtništvo dravske banovine pokloni po svojih organizacijah kršen srebrn venec s posoetitvijo in snoftminsko knjigo, v kteri so imena vseh obstoječih obrtnih organizacij v banovini Odhod delegacij je določen na torek t večernim brzim vlakom. Po prijavah sodeč bo pr! pogrebu preko 200 ofertnflkov te naše banovine. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Franc Jezertek. Za Insoratni del Je odgovoren AI0J1 NotiIt. Val s t^JJ«"* I (• -i' ■ ■■ .' , . ; > . ' Slovo od Viteškega kralja v Franciji Slovo: Nj. Vel. kraljica Marija in predsednik francoske republike Albert Lebrun odhajata z „Dubrovnikau, ki je takoj nato krenil iz marseilleskega pristanišča v domovino Tuzna Srbija objokuje svojega rešitelja Skoplje, 11. oktobra. Žalost Južne Srbije zaradi tragične smrti kralja Aleksandra je neizmerna. Dasi so te vesti vso državo pogreznile v globoko žalost ima iz mnogih vzrokov ta žalost v južnosrbskih krajih še bolj pekočo bolečino. Na južnosrbskih tleh je bil začetek velikega poslanstva pokojnega vladarja. Južna Srbija in njeni prebivalci so bili priča njegovega zmagovitega pohoda v balkanskih vojnah, bili so priče najstrašnejših časov po lepi zori priborjene svobode na poti na krvava bojtišča in naposled v tujino, ko so za umikajočo se vojsko, ki jo je vodil regent Aleksander, gorele domače vasi in ko se je vse .naokrog zgrinjal oklep sovražnega uničevanja. Na domača, od sovražnih granat r a zorana tla, pa je spet stopila srbska vojska 1918, ko je njen poveljnik, regent Aleksander usmeril pot s ciljem »naprej v slavo ali v smrt!« Pot je vodila v slavo in ko je na,poč 1 mir v združeni, svobodni Jugoslaviji, se je vladar ponovno vrača- na torišče svojih zgodovinskih pohodov. Zadnjič je bil v Skopi ju letos spomladi, ko so manifestirali bojevniki iz 1. 1914., da so ohranili za vso Jugoslavijo isto srčnost in isto zvestobo, s katero so pred dvajsetimi let iz Skoplja odhajali na bojišča. Južni Srbiji pa ie naš vladar tudi drugače vedno posvečal svojo največjo skrb ter se zanimal za vse njene goospdarske in kultur-ae zadeve. Skopl.ie je prvo vest o sitrašnem dogodku dobilo po radiu in je vso noč preživelo v največjem razburjenju in bridki žalositi, vmes pa tudi v mrzličnem iskanju utrinka kake nade. Zjutraj 10. t. m. pa so bili tudi po Skoplju razširjeni letaki in dospele so tudi prve izdaje prestolniških listov, ki so potrdile vso tragično resnico. Vrhovni vojaški poveljnik Aleksander in veseli Šuma-dinci Nekaj dni pred zgodovinskim 14. septembrom 1918, ko je bil začetek preboja solunske fronte, se je vrhovni vojaški poveljnik regent Aleksander v mali leseni kolibi na Bukoviku vso noč razgovarjal s svojim- generali o pripravah napada. Naslednji dan se je po postojankah in taboriščih rezerv že razširjala vest, da se pripravlja nekaj važnega in odločilnega. Na pobočju Bukovika so imeli svoje postojanke Šumadinci, ki so se že precej časa dolgočasili zaradi mučnega m'ru na fronti. Mučilo jih je bolj kakor kdaj poprej do-motožje in želeli so si, da bi se nekaj zgodilo, karkoli — samo ven iz tega neprestanega mirnega čakanja. Vest p odločilnem napadu jih je nenavadno poživela. V strelskih jarkih in taboriščih rezerv je zavladalo pravo veseli*. Ko je regent Aleksander s svojim adju-tantom pregledoval postojanke, je naletel na starejšega moža, vojaka 3. poziva, ki je prepeval neko vojaško popevko, ko je korakal proti taboru svojega oddelka. Mož je častnika pozdrav-M. postavil se je mirno. a videlo se je. da ni baš trdno na no-jjah. Tudi na vprašanja je odgovarjal prs-cej nerodno. — Vidi se, da si se ga precej nalezel. Je dejal staremu voiniku regent Aleksander. — To pa to, od veselja sem se napil, ker se bomo naposled vendarle dvignili iz tega brezdelja in potolkli sovražnike, ki se nam že smejijo, ker toliko čass mirujemo. Bogu in vrhovnemu komandantu hvala, da je temu konec! — Ali so tako veseli tudi tvoji tovariši? — Seveda so, veselimo se vsi, stari tn mladi. In povem ti, gospodme, da bi počastil vso četo. če bi imel kaj denarja. Regent je moža še povprašal od kod je doma. kako dolgo je že na fronti in kaj je z njegovo rodbino. Mož mu je razložil, da je doma ostala Najdragocenejši tovor, ki ga je kdajkoli nosila vojna ladja: krsto s truplom Viteškega kralja Aleksandra dvigajo na rušilec „Dubrovnik" »Vso srečo ljubezni m življenja bi darovala, ko bi le ne bSa resnica—« Otroci govcce s preplašenimi očmi med seboj: »Kralj Je tnmi...« »Vojna bo--« »Ne, ne bo ne vojne! Kralj Aleksander ni hotel vojne. Vsi ga morajo ubogati, čeprav je zdaj mrtev--!« Starčki s tresočimi se rokami s tihim glasom govor©: »Ni ga več med nami, našega kralja. Težko je to!« V vseh dušah in srežh biva obupna žalost. Učitelji stoje nemi pred šolsko mladino. Ne morejo govoriti. Jokaje se jim trgajo besede: »Deca! Glejte — ob zadnjih trenutkih svojega življenja, On velikan nad velikani, ni mislil nase, domovina mu je bila v raiaKh — mi smo bili njegova skrb... Njegov zadnji dih je bil poljub ljubezni na naša čela, da ne pozabimo njegove svete zapuščine: »Čuvajte Jugoslavijo!« Deca! Ponesite ta njegov poslednji poljub svojim staršem, povejte jim oporoko našega ljubljenega kralja, da se bodo vedno spominjali in lahko rekM: »Čuvamo Jugoslavijo!« Srca vseh Jugoslovenov so polna bridkosti. Njegovi Sokoli govore neprestano z Njim, ki jim je bal največji brat med brati: »Odšel si od nas, mi pa Te nosimo v svojih srcih, iz katerih Te ne more nihče nikoli iztrgati, kakor Te je nam iztrgala propaia roka iz sredine življenja. Čuj nas, naš ljubljeni kralj, čaj nas, ko prisegamo zvestobo Tvojemu sinu, Nj. Vel. Petru IL — čuj nas! Tvoj dob je med nami, prepričani smo, da vidiš v srce vsakemu posebej, zdaj, ko si sam prešel v veliki mir in si dvignjen nad vsakdanjostjo našega življenja. Zato razločiš v nas tudi na glas ne izgovorjeno prisego, prisego na poslednji dih Tvojega življenja, ki nam je in ostane naj-»Čuvajte mi Jugoslaviju!« In zdaj, ko nam je vzeto Tvoje dragoceno življenje in si se vrnil k nam na valovih sinjega Jadrana, v beli Zagreb in kraljevski Beograd, nem in veličasten v smrti, so naše duše polne Tvojega nesmrtnega duha, Tvoje ljubezni do domovine, ki si nam jo umirajoč zapustil kot največjo svetost našega življenja! V slavo Tvojega nesmrtnega, spomina in slavo našega mladega kralja Petra IL se zaklinjamo: »Čuvali bomo Jugoslavijo!« N—a. Žalna seja pariškega občinskega sveta Pariz, 13. oktobra, p. Pariški občinski svet je imel snoči žalno sejo. na kateri se je predsednik pariške občine v daljšem govoru spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Občinski svet je s triminutnim molkom počastil 6pomin velikega vladarja Jugoslavije. Obenem je bilo sklenjeno, da odpošlje pariška mestna občina na pogreb kralja Aleksandra posebno deputacijo. Mednarodni kongres za letalstvo v Beogradu Washington, 13. oktobra. w. Na zadnji seji kongresa mednarodne zveze za letalstvo je bil princ Jurij Bitbescu ponovno izvoljen za predsednika. Prihodnjn kongres zveze bo 1. 1935. v Beogradu. Znani nemški letalec Wol£ram Gronau je bil imenovan sa generalnega svetnika zveze. Zbor odličnikov okrog Nj. Vel. kraljice Marije, ko so v Marseilleu prenesli krsto z mrtvim kraljem na „DubrovnikNa desni strani kraljice predsednik Lebrun, za njim na levi ministra Berriot in Bouisson samo žena m da sta na fronti z njim vred še dva sina. Eden pri topničarjih, drugi pa v isti četi. Vse to je pripovedoval z največjo prostoduišmostjo veselega človeka. Regent ga je poslušal z vedno večjim veseljem ter mu naposled izročil večji bankovec. , — Tu imaš, pa naj bo no tvojem. Le po-, časti četne tovariše, dokler je še čas, zakaj kmalu bo treba nastopiti z vsem pogumom, ki si ga, kakor vidim, že večkrat pokazal. — Najlepša ti hvaila gospodme, samo pros'm te. <->•» mi poveš, kdo si, da ti lah- Vrhnika Deseti oktober zvečer. Med osmo in deveto uro je bilo. Sedim v svoji sobi pri pisalni mizi. Sredi dela sem. Nenadno nekdo potrka in stopi ves bled in prepaden z velikim razprtimi očmi. Stojiva si nasproti, on s strašno novico na ustnih, jaz s tesnobno težko slutnjo... »Naš kralj... Kralja so nam ubili!« Obe roki dvignem nehote, pritiskajoč ju na srce... »Kaj pravite? ... Ne... ne!... Saj to vendar ni mogoče — ne sme biti mogoče!« — Moj glas je nenaraven, hri-pav, pretrgan. »Po radiu...,« se s težavo iztrga polovičen stavek pojasnila iz njegovih ust. »Radio...« Naslonim se na vrata, vse okrog mene se potaplja v meglo, vse v meni se .zastre s temo, tako črno, kakor je le smrt... »Bog se usmili...!« Vsi ljudje v hiši so zbrani okrog na- ko vrnem in te počastim kadar pridemo spet domov. Regent se je samo smehljal, adjutant pa je vprašal veselega moža; — Kaj res ne poznaš gospoda? Pomisli malo! Mož je krčevito stiskal bankovec v roki, nekaj časa razmišljal, potem pa s težavo spregovoril: — Zdi se mi, vedno bolj se mi zdi... — Da, da, mu je pomagal adjutant, pred vrhovnim poveljnikom stojiš. — Va-va-še Vi-vi-sočanstvo, je jecljal stari vojak in stal kakor ukopan, ko sta regent in poboonik že odh*!'1<* ju. Ne vem, kdaj so prišli. Nenadno si gledamo v oči, ki so povsem prazne in vendar polne nezavestne groze, brezmejnega gorja, neizgovorjene žalosti. Roke se nam nehoteno oklenejo druga druge, enoten, vzkriku podoben, vzdih se izvije iz naših prsi: »Naš kralj ... Aleksander--!« »Čuti bi nas moral,« mi seže v misel. »Vstati bi moral, saj ga tako kličemo!« In potem se prične beganje po ulicah, po lokalih, kjer se čuje radio. Kukavica ljubljanske radijske postaje kuka neprestano. »Kai se je zgodilo?« Pričenja se noč brez spanja, polna mrzličnega pričakovanja, polna kljub vse-še upajoče molitve... Da, to noč smo znali spet moliti. Molitev je bila vsak naš dih, vsaka še tako brezoblična, iztirjena misel. Vse je še vedmo prosilo: »Bog ne daj, da bi bila resnica —!« * Enajsti oktober zjutraj. Hodim v svoji sobi od stene do stene, brez utrujenosti, brez čuta, da so minile že ure noči in trka jutro na zastrta okna. Predrami me zvon. Korak se mi ustavi. Mehanično dvignem zastor in vidim: jutro megleno — solzno, kakor da so se vse solze naših src, ki jih niso mogle preliti oči, nabrale na nebu, vpijoč po življenju Njegovem, ki nam je bil Oče nad Očeti, kateremu smo prepuščali tako brezskrbno vse delo za blaginjo naše domovine, za nas vse... S strehe nasprotne hiše udari vame senca... Obe roki se braneče iztegneta proti njej, vročične oči brez solz se za-pro: »Ne... ne... ne...!«-- Neizprosnost resnice ubije vse. Zaman so bale vse molitve, vse prošnje, vse upanje... Nič več se ne morejo misli oklepati rešilne bilke: »Saj se ni mogel roditi zločinec, ki bi streljal Nanj, ki mu je bila vsa globoka dobrota, tako vidno izražena na obrazu in v očeh polnih blagoslavljajočega miru človeštvu, polnih neuklonljive sile pozitivnega dela v blagor svojega, naroda in domovine!« — Nič več... Zalobne sence plapolajo po zraku, zagrinjajo naša srca, stiskajo jih, kakor z jekleno Verigo, razbeljeno v ognju neizjokane žalosti... Zvonovi pojo svojo turobno pesem, vsako uro ... Po cestah je mrtvo, a kogar srečaš, mu je lice resno, vpadlo, bledo. Sem in tja čuješ besede... »Zakaj se je moralo zgoditi?!« »O, da bi mogel preprečiti to...« »Ko bi mi bilo dano, dati življenje namestil Njega...« Mlado dekle, z zasolzenimi lici, zabre-klimi. objokanimi očmi govori: Ni ga več med nami • • •