CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČ^fE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Pred spremembami v našem gospodarskem si- stemu je že dlje časa prisot- na v vseh razpravah nujnost sprememb. O tem govore« v delovnih kolektivih in vse do /vezne skupščine. In prav zad- nje dni aprila sta se porodila dva dokumenta, ki pomenita bistven preobrat. Njuna vred- nost je predvsem v tem, da dajeta dosedanjim ugotovit- vam akcijsko osnovo. Osnutek resolucije obeh skupščinskih domov že vna- prej obvezuje takojšen pristop k ogromnemu poslu: odločiti se za ugodnejše instrun^ente delitve, izvesti kirurške pose- ge v domeno cen ter v sploš- nem v sinhronizirano delo, da bo prehod k novim osnovam gospodarjenja čim ugodnejši za gospodarstvo. Kratka in precizna resolu- cija petega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije pa gre še korak dalje: spremembe naj ožive še prej, preden se začne usklajevanje gospodar- ske politike za nadaljnjih se- dem let; torej — takoj. In kot v opozorilo na možna zavlače- vanja je v resoluciji naslednji stavek: »Nevnašanje ali zavla- čevanje sprejetih stališč v živ- ljenje bi povzročilo ogromno škodo socialističnemu razvoju naše družbe.« Kaj lahko torej pričakuje- mo? Vsekakor to, da bodo morala sprejeta stališča in u- gotovitve najti svoje mesto v novih zakonih in odločbah, kajti preko njih bodo stopile v življenje. Prav z njimi bo zaživelo ne- kaj bistvenih sprememb v na- šem gospodarskem sistemu, tako da bo nova osnova imela cilj odločno ustvarjanje pogo- jev hitrejše rasti standarda delovnih ljudi. Ali uresničitev tistega, kar je pred dnevi predesednik Tito popularno imenoval' prenehanje politike »zategovanja pasu«, v katere osnovi so bile nove in nove investicije. To pa nikakor ne bo eno- stavno, kajti bistvo, da se na- gli tempo vzpona našega go- spodarstva da doseči z mnogo manjšimi investicijami in več- jim poudarkom na moderni- zaciji ter usposobitvi tistega, kar že imamo, še ni našlo pra- vo mesto v delovnih organi- zacijah. S. S. VOLIH BOMO MJBOLJSE v PRIPRAVAH NA VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V KME TIJSTVU IN INDUSTRIJI NAJ SODELUJEJO VSI DRUŽBENOPOLI TICNI CINITELJI Prejšnji teden je izvršni odibor okrajneg^a odlbora S2iDL t Ce- lju pod predsedstvom Jožeta Miarol;ta razpravljal o pripravah Hia volitve novih samoupravnih organiov v ikmetijistvu in itmdtustriiji. Te bodo 16. junija, se pravii dva mesieca po roku, ko sitopi ie*- meljni zakon v veljavo. Ker pa morajo biti voditve razpisane mesec dni prej, smo praktično že v neposrednih pripravah. Čeprav se ponekod, kakor je bilo poudarjeno, ma volitve že priprav- ljajo, l>o nasploh s pripravami nuj- no pohiteti, da bo izvedil>a taiko v vsebinskem, organizaoiisko politič- nem kaidroviskeim ikakoir tehničnem pogledu čim boljša. Gre za zelo važ- no in odgovorno politično nalogo, od katere bo odvisna nadaljnja kre- pitev in izpopolnjevanje našega sa- moupravnega sistema. Zato bodo morale pri tem sodelovati zlasti or- ganizacije SZDL, sindikati, organi- zacija ZMS in komunisti. Vsi ti naj bi se zavzeli, da priprave ne bi bile zgolj formalne, marveč bi na kan- didacijskih zborih v delovnih orga- nizacijah razpravljali tudi o vseh bistvenih problemih, kot o proiz- vodnji, storilnosti, organizaciji dela, modernizaciji proizvodnje, investi- cijski politiki, integraciji, sistemu delitve, prilagajanju pravilnikov statutom, notranjih odnosih itd. Predvolilne priprave naj bodo pri- ložnost, da seznanimo delovne ko- lektive s celotnim spletom proble- mov ter tako dosežemo njihov vpliv pri reševanju. Predvolilne priprave naj bi bile patemtatkem zelo'korikretiive iii vest- ne, kajti kasneje ne 'bo mogove ugo- tavlja ti potmanjkl.jivostli. Zato bo tre- ba jasno opredeliti odgovornost, de- lovnim organizacijam i>a nuditi po- moč, da bodo v delavske svete iz- volile ljudi, ki problematiko razu- mejo in jo bodo tudi sposobni re- ševati. To naj bi bili predvsem Jjud- iz neposredne proizvodnje, žene in mladina, pri čemer bo moraJ sestav samoupravnjlh organov upoštevati starostno sitruktuiro. Tam, kjer je zaposlena večina žena, bo moralo ustrezati tudi njihovo razmerje v organih upravljanja! Pio poročilu republiiškh forumov naj bi volitve zadiružnih svetov v Sloveniji raizpisalii na en dan, to je 14. juriiija. Kandidate bodo volili de- lavci Lnolanii kmetijiskiih zadniigoizli- roma kooperanti na svojih zborih, zadružne svete pa na sikupnih zbo- rih. Pri tem inaj bi olbčiiniski odibori SZDL sikupaj s kmetijskimi zadru- giami iln agrakoniiMinatji pripraviLli >rogra(m priprav, ki bi zajel poroči- a o dosedanjem delu ter perspektiiv- m program razvoja kmetijstva. Da bi volitve isamou p ravnih orga- nov lizvedli v duhu prizadevam j. je doslej itudi okrajni sindikalni svet v Celjiu priistopil k pripravam. Po- Icig pleniuima in seje predis-edistva, na(j ibti o'vprašanjih razpravljal polii- tiicni aktiv v oibčiini, iše ta mesec pa toidli vsi občinski sindiiikalni sveti. Letioišnje violitvc bodo ioliko važ- niejše. ker iso to prve voiliitve po sprejetju nove ustave in s.taitutov. Ker pa. je razširjena volilna pravica tudi nia vajence in ker lahko po za- konu volijo tudi sezonski delavci s trimesečno pog,oidl>o. bo to okolišči- no visekaikor upoštevati. INŽ. HELENA VODOVNIK NOVI POSLANEC SKUPŠČINE SRS Laška občinska skupščina je pred kratkim izvolila v organizacijsko-po- litični zbor skupščine socialistične re- publike Slovenije novega poslanca. Ker se je prejšnja poslanka odrekla mandatu, sp pripravili nov predlog: ing. Heleno Vodovnikovo, zaposleno v Pivovarni Laško. Občinska skupšči- na fe predlog potrdila in ing. Heleno Vodovnikovo soglasno izvolila. SVETOZAR VUKMANOVIC IN FRANC POPIT V CELJU Včeraj dopoldne sit-a se na poti v iz Ljiiibljan^e v Maribor v Celju ustaivila predisednik zveze isindika- tov Jugoslaviije Sveto'zar Vuikmamo'- vič in predsednik zveze sindikatov Slovenije l*'ranc Poppt. Oba visoka gosta sta se v okrajnem srediišiču dalj čas.a zadlržala v raZ(giovo.ru s predstavniki javnega in političnega življenja. NAJUSPEŠNEJŠA PREVENTIVA: ZNANJE (M) zaključku juigoisJiovam^kih piio- ini;rskiih iger je oibčiiniski odiboir JPI s .pomočjo avtomoto idru.štva v Vele- nju organiizi:ral tekrnovamje pionir- jev v pozinavanju proinctniih pred- pisov iiin upoštevanje le-teh pri prak- tični vožrrji. Tekmovanje so izvedlii na ko'talkal'išču. Tekmovalci so spr- va^ odgovarja lii na itroje zaistavljcmih vprašanj C('ljski tiskf. rr('d- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa '>, poširii predal l')2. Telefon 24-2'5. Tekoči raeiin: W^-l 1-1-656. Letna naroč- nina 10«U, pdlletnu 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. OD 14. DO 24. MAJA ] Okrog 17, maja dež z ohladitvijo; v ostalem bo do 21. maja prevladovalo lepo vreme s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Od 22. do 24. maja nestalno i pogostiUmi padavinami in oUaditvijo, Stran 2 CELJSKI TEDNIK St. 19 — 15. maja 1&64 POGLED PO SVETU RAVNIKAR Časi se spreminjalo in mi z njimi. Da ni nič stainega, da se vse menja in spreminja in da se spreminja na bolje, je sicer za neliatere grenila resnica, toda resnica, lii je tu. Priče smo ne- verjetne politične razgibanosti držav v razvoju. Do včeraj še odvisne, ne- bogi jene in poliorne, nastopajo danes samostojno, medsebojno se povezuje- jo, iščejo Ivontalite. iii jim najbolj od- govarjajo in na sploh zbujajo presene- čenje v svojih nelidanjih metropolah — Reakcije na vse to so zelo različne. Realisti jemljejo stanje, kakršno je, za dokončno in ne računajo na vrnitev »starih dobrih časov«, medtem ko or- todoksni kolonizatorji iščejo načine in možnosti zavreti čas ter s čarobno pa- lico uničiti vse, kar je naprednega. Ob takem stanju ni čudno, da svet do- življa spodbujajoče ideje in konstruk- tivne predloge, istočasno pa je dele- žen nevarnih potez, ki so vsaka zase lahko povod za eksplozijo. Uradna Velika Britanija podpira zmanjšanje atomskega orožja, zmanj- šanje embarga do Kitajske, je za po- moč nerazvitim, je za razorožitev, je skratka za vse, kar bi jo lahko prika- zalo kot silo, ki je za mir, blagostanje in napredek v svetu. Neuradna Velika Britanija pa pošilja svoje specialne vojne enote na Arabski polotok, bom- bardira s 500 kilogramskimi bombami vasi okrog Adena, noče umakniti svo- jih čet iz Libanona, Cipra in drugih oporišč, podpira akcije Portugala, ima zelo dobre odnose z Južno afriško unijo, ustvarja nevarno situacijo okrog Indonezije z novo Malezijsko federacijo, skratka, povsod je prisotna kjerkoli jč vsaj malo upanja za status quo. Vitalnost novega sveta, ki se po- raja, je tista sila, ki Anglijo sili, da pravočasno izbere liravilno pot in s tem podaljšuje lastno eksistenco. Takšno politiko ne vodi samo Angli- ja, tudi v ZDA imajo dve politiki. Na srečo je progresivna tista, ki pridobi- va na moči in številu pristašev. Gre- šili pa bi, ko ne bi videli tudi one druge. Prav ta druga, ki ima močnC podporo v Pentagonu in.v finančnih krogih, je pripravila in opremila pone- srečeno izkrcavanje na Kubo. Njo je močno čutiti v brazilskih dogodkih. Kar pa je najbolj neodgovorno, je vmešavanje teh neuradnih pa tudi uradnih politikov v Južni Vietnam in Laos. Povprečni Amerikanci odprto govore in pišejo o vojni, ki jo vodi Amerika v tem delu sveta. Zanje same je smešno, ko čitajo v poročilih o 15,000 ameriških vojnih svetovalcih ki svetujejo s helikopterjev, vojnih avionov, s topovi in drugim orožjem, ter kot svetovalci tudi mnogi med nji- mi dajo svoje življenje za to svetoval- sko službo. Angažiranost Amerike v tem delu sveta je postala tako očitna da bo morala vlada ZDA priznati, da se nahaja v vojni ali pa bo morala Juini Vietnam popolnoma zapustiti. Nasveti, lil jih de Gaullova Francija deli drugim, so ze/o v redu. Toda nŽe- ne čete so še vedno na ozemlju Tu- nisa. Alžirski petrolej v Sahari ne ču- vajo samo strokovnjaki, pač pa v glavnem francoski vojaki. Najnovejša zahteva Ben Bele, da se prično končni razgovori in reši prav ta problem, je naletela na gluha ušesa in povzročila globoko užaljenost v Parizu'. Svobo- den Madagaskar je vse prej kot svo- boden in Francija prav nič ne skriva da je ta ogromen otok še vedno in izključno njena zadeva. V Gabonu in Čadu se čuti močan vpliv francoske vojske in francoskega kapitala. Konč- no tudi njena simbioza z Belgijo v Kongu ni nepoznana stvar. Res je, da se v svetu dogajajo ve- like in povsem nove in na novih kon- ceptih grajene regionalne državne tvorbe. Temu se čas ne more več upi- rati. Res pa je tudi, da se besede nekdanjih gospodarjev močno razliku- jejo od njihovih dejanj. Verjetno bo potrebno še precej potrpljenja, poli- tične zrelosti in časa preden bodo povsod prevladali razum in želja, da bi se svet dokončno umiril. KONJIŠKI SINDIKALNI SVEl' PRIPRAVIL ŠAHOVSKI TURNIR Oijčiinsiki isinidrtkalmn svet v Slioven- skih KiOinjicah je preid dincvi <)r;,'aiii- ziiral šahovski turnir mod siiidikal- nitrti podr.užnicaini. Na turnirju sno. Tako ne bo več spodrsljajev, Vo« qo včasih bili; znamenia takeea r^^in c;o še zdaj nekateri odnrti hle- v\. on'iččena gradnja živinskih hle- vnv v Lesičnem in nekaj nepotreb- nih hmeljskih sušilnic. r. s. MLABI\SKI TlItlZEM USTANOVNA SKUPŠČINA POČITNI- ŠKE ZVEZE V LAŠKEM Pretekli teden so počitničarji laš- ke občine imeli v dvorani doma »Partizan« ustanovno skupščino ob- činske Počitniške zveze. Uspeli skup- ščini so prisostvovali tudi predstav- niki političnih in družbenih organi- zacij. Na skupščini so poudarili vse več- ji pomen mladinskega turizma in rekreacije mladih, ki imajo v laški občini velike možnosti za razvoj za- radi edinstvenega okolja in danih pogojev. Sprejeli so že tudi delovni program, ki bo med drugim obsegal ureditev in izgraditev camp prosto- ra za taborenje. Prostor za tabore- nje in camp bi uredili v Jagočah pri Žegnanein studencu skupaj s člani Planinske zveze. M.B. PRIHODNJO NEDELJO BRIGADIRSKI VEČER K-cimisija za zabavno življenje pri obciniskenl koniitej.n Zveze nvlai(li'i\e v VeJičnju priijravlja z.a prihodnjo iiodeljo bri'gaidirski večer. Na teni večeru hoda obudili .spomine na pr- ve nil^aidinske delavne aikcije pri }?iriaid'nj'i Velenja, poleig' tejfa pa lx)tdo ta veeer posivetili tudi neznanim ta- le niioim. ki se bodo preizikus.ili pred' n]jkroifon'(;im. Nedvomno bi biMo l>raiv. če 'bi tovristno oibliiko iknltiirne za,ba;ve večkrat preizkusili v vele'nj- !-ike!m kulturnem dioimn. kajti ve- Icinjiska mladina-kiJ!Uib lepemu me- stni še vedno nrmajo dovolj razno- vristnjh mož-nosti za razvedrilo. ŽELEZNIČARJI CELJSKE KURILNICE RAZVILI PRAPOR v'neidleljo dopoldne je ibila na celjski poistaji majhna silovesnost. Raz- vjili so prapor sindikalne podružnice eeljisike kuTlilniee. Prapor je razvil zaistopnjk ŽTP MariiboT Anton Meglie. Po kulturnem ispoireiflii s.o preid- s.tavni;kl podjetja, družbenih in politijčnih orgainizacij siimibolično zabiilii žciblje v praporov dTOlg, nakar so ga isprejeli v varstvo predstaviniki sin- dikalne podružnice. -jz Predkongresna dejavnost KOMUNISTOV v MOZIRSKI OBČINI Na nedavnem razširjenem plenu- mu Zveze komunistov občine Mozir- je so razpravljali o predkongresni dejavnosti. Občinski komite pa bo imel pred kongresom vrsto po- membnih posvetovanj s člani akti- vov iz ustanov in šol ter s člani or- ganov samoupravljanja, na katerih bodo proučevali aktualne probleme z območja komiteja. Predkongresne konference Zveze komunistov bodo potekale v znamenju kritične anali- ze doseženih uspehov in delu komu- nistov v podjetjih ter pri sprejema- nju programskih nalog. Na plenumu je bilo poudarjeno, da mora biti politično delo v tem obdobju izpolnjeno z okrepljenimi prizadevanji, z neposrednim sodelo- vanjem pri proučevanju aktualnih problemov. Dejavnost koniunistov mora v pripravah na VIII. kongres z urejanjem temeljnih življenjskih problemov prispevati tako, da bodo za te naloge aktivneje razgibali tudi druge družbeno-politične organiza- cije, organe sam.oupravljanja in de- lovne ljudi v celoti. Predkonsrcsne. konference osno\'- nih organizacij, ki bodo imele iz- ključno delovni značaj, naj bi bile. opravljene do 15. maja. Na njih bo- do izvolili tudi delegate za občinsko konferenco. -er Monika Piki Prezgodaj nas je zapustila; veliko prezgodaj se je morala posloviti od svojih dragih, od svoje družinice. Za ,njo pa je ostala praznina tudi v vrstah borcev NOV, v krogu aktivnih ustvarjalcev novih družbenih odnosov. Pod ff!Žo neozrlravljivc bolez- ni je omahnila .v 39. letu staro- sti. Čeprav je vodela, kaj jo ča- '•a, je pri?;akoyaJa smrt kol nu- jen naravni zakon. Tako je tudi zadnje ure svojega življenja ostala hrabra in pogumna. Tudi ob zaključk:i svojiega življenja je bi?a takšna kot takrat, ko se ni ustrašila poli v pregnanstvo in ko ni omahovala jeseni leta 1943 prijeti pubko in stopiti v vrste partizanskih borcev. Zad- nje misli in besede je posvetila družifti, svpjim najbližjim in naj- dražjim. Od vseh S8 je poslovi- la kot mati in žena, kot hčerka. K njeni zadnji poti v nedeljo, 10. t. m. popoldne se je na celj- skem mestnem pokopališču zbralo veliko štsvilo ljudi. Ra- zen godbe na pihala in pevcev, se je od tovarišice Monike Piki najprej poslovil v imenu kra- jevne organizacije Zveze bor- cev in vseh političnih organiza- cij na Otoku v Celju tov. Za- vršnik, za njim pa, pri odprtem grobu, še tov. Simončič v imenu sveta kolektiva okrajne skup- ščine v Celju. O ESTETSKI VZGOJI V novi osnovni šoli »Marjana Nemca« so v nedeljo priredili rodi- teljski sestanek, na katerem so star- šem praktično prikazali pouk estet- ske vzgoje. Poleg diapozitivov, ki so prikazali razvoj glasbene umetnosti, je pionirski pevski zbor pod vod- stvom učiteljice Kodelijeve zapel ne- kaj narodnih in partizanskih pesmi. Učiteljskemu kolektivu gre za po- budo vse priznanje, saj kaže ta pri- zadevanje tudi po tesnejšem sodelo- vanju med šolo in starši. Resnično doživetje Pred dnevi so obsoteljski taborni ki krenili na tridnevni pohod po po- ti Štirinajste divizije. Lesično so pozdravili s pesmijo na ustih. Ko- maj so odložili nahrbtnike in poslu- šali pozdravni nagovor predsednika krajevne organizacije Zveze borcev, že so stekli čez travnik, kjer jih je čakala žoga in spretne noge cloma- čih pionirjev, ki so tekmo tudi do- •bili s 7:2. Zvečer je zagorel prvi taborni ogenj na tem tridnevnem pohodu. Ob njem se je zbralo mnogo do- mačinov, narodni heroj Tone Vid- mar-Luka pa je pripovedoval o po- hodu Štirinajste na Štajersko. Ta- borniki so recitirali nekaj Kajuho- vih pesmi, nato pa so poslušali pri- poved o pesnikovem življenju, ust- varjanju in smrti. Naslednji dan je našel tabornike na Planini. Tudi tu so se seznanjali z akcijami Štirinajste diVizije. Zve- deli so, kje je Efenka uničil moto- rizirano kolono Nemcev in kam so naslednji dan udarili Nemci s silo- vito ofenzivo. Toda takrat je bila divizija že pri Zidanem mostu in Nemci so v snežnem metežu tolkli drug po drugem. Posebno doživetie pa ie bil za ta- bornike obisk v Jurjcloštru. Mladih ljudi so se razveselili tudi prebivalci tega kraja, kamor tako redkckdo prinese kakšno prijetno spremembo v ustaljeni red življenja. Ob tabor- nem ognju se je menda zbralo vse prebivalstvo Jurkloštra, taborniki pa so pripravili krajši kulturni spo- red. OB ZAKLJUČKU AKCIJE »TEHNIČNO KULTURO MLADIM« Pionirji razstavljajo C)l) zčikiljličku a.kc'ije »Tehnično k lil m I no mlaidiiim« je pireHlisodnjik celj- sk,e!ra (:i,:V.)or;i j'iiiu-'0;s!<)vtiin,sk;ih pioniT- f-kj.h i'V4*er tavariiš Jože Jošt odprl v N,a.rodiKMh diciinii zaniiiniivo razstavo. l'-oc^ncii c(>lj.-k,ih onm-Aiiiih š-ol so ob tej pi-*!,|iožni()sti namreč zbrali -svoja najboljša dela. ki so j^ih izdelali pri I>(>iikii teliiničnp vzi!?ioj(\ Tako je ta izrednio zanimliva raz,stava pravioafi splet poiSiPečcnega prikaziomnja živ- ljenja in d'ela nuiid'b IjuKlii. ki iz (liireva v dan arj^aiiliziraneje vklju- čil jo tiiidi tehniično vz^oijo. Mod razislavljieiirim izdielkj je U'*^- kaj drojiirih prediinet.ov. kii bi jih skorajda iiinenovalii iiimetniine. T.iičiiii pajaici. lutke, pa š(ievilni uporulbiri prodmeti bi kaj laihko niaiš.li .svoje mesto v stamovainJHi še tako za,htev- ireji-u istanovuiea. \{>. )iiO'ivi.rjii in \r.o- n'iirko pa so pnikia.zai i še inairsikaj (Iniijjejra: pionirji s svetim^-ke šole so razstavljali in^odiolie poljiskniTa o- rodja. poliilski iičcncj so prlka/.ali delb v apnen('ku Pečovnik, dtrirj,"i so ispet ray..stavili pravcati »prometni l>tirk« 'itid. V i)ri,hotd'njih dneh lxi v Celju še o.kr:>(jna razstava, na kateni bodo z'l>p;!nii najboljši j/jdolki tudi z oMa- lib šol cdjskega okraja. Tako kot ^ibčinska. ibo nicli okrajna razstava tkokaz ne samo izredtme s|>retno.sitii mladih rok, temveč tudi velike pri- zadevnoisti ti-stih prosvctiKih delav- cev, ki so mladifin šolarjem pri delu veliiko pomagalii. Odlikovanja za lovce REPUBLIŠKA LOVSKA ZVEZA ODLIKOVALA VEC ČLANOV V mieisiHni aprilin je loviska diniižiin-a polajrala obrinčun .S'voijei;;a diela. I/. {>oroči! je bilo razvidno, d^a se je driižiimsko življenje vzorno ra:zvijai'o. Plan odstrela je \n\ zaraidii huide ziimie znižam. Brakade sio ise vršile /eiio orjrainizjiTaiiM). .posebno pozornost pa bo v !l><>doč(> treiba posvetiti praviil- neinii j^jitvenemiu odisitrelu .snnj.ad.o zelo poi,'rešitilii svojajja lovsk.eigra tovariša narodnicif^a heroja Ivaina Kovaičičia-Kfenka. ki je bi,l član te loviske d nižine. V |>rete(klie.m kMii s.o se v lovišču imniidili 4 imozeiuiski g^ostje, ki so p.()rabili za lov na srnjaka 38 loviniih .dni. Za lovske gioste. pa so oir.g:an!i- ziraili tudi dve brakad/i. Po sedeiinJ^etinem perspektiivine^ni naičrtii bodo že k-tos z ndar.niš- k.';in (''^'•om dioikonič-ali več kilometrov dolgio lovsko stezo na Kislici. Oniž-ina že druiiro leto ocenjuje delo ql;ainov po posiobmem točkov- ncTu s.i;'>' Muii. tako da lahko vse lieto zaislodiuje dejavivost člainov. Neilo- sežene 'iičke morajo čilami Mplačaili v dnižiiiisko blaijrajno. V !etoš,njii ,proviaila 28 krmišč za drvjad. ^ " . C>l>čni zilx)r j.e tmdi kritiono ocenil novelo novepa lovsike^a zakon'a in oixi7or'i1 na vse dalijitos-ežne poisledice. ki bi nastale, če bi lov preipu- stili ne!ovMk'm ^osponkrskiim onga.niizaciijaim. Kmetiij.silvo. ki itna v jerebiici iiepreconljiveigft .pokomeeVailica mrče- sa, naj bi v bodoče za to -divjaid primerno urejevadio obdiolovalmie povr- šine t-er sr je vodis-tvo diružine iponov.no ;zia'Uipal .prejišn jiomu uprav- nemii o v si>omiin na obletiii<-o jioivoid« slavne štirinajste oreev. St 19 — 16. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3] Preživnine, pesti in še... NA SMARSKEM SE VEDNO NAJVEČ PRETEPOV — SODNIKI PREPOGOSTO »ROTIRAJO« — SODNIK V ZAČARANEM KROGU PRAVNE POMOČI IN SODBE — RAZŽALJENA ČAST SE NAJPO- GOSTEJE POMIRI PRED PORAVNALNIM SVETOM. Med občinami v celjskem okraju Umarska prednjači po številu prestopkov goper življenje in telo. Lani so se največ spopadali indu- atrijski delavci, poljski delavci in pa Se nekaj gospodinj, ki so se sporekle. Niso pa bili to samo mladi, saj skoraj ni razlike med sta- /ostnima skupinama tretjega in petega desetletja. Krivo je bilo naj- večkrat vino ali pa kakšna huda zamera. Občinska skupščina je za- radi tega priporočala delovriim kolektivom, da ostreje obravnavajo prestopnike in predvsem poskrbijo še za izobraževanje in boljše kul- turno udejstvovanje v deiovn/h organizacijah. Med mladoletniki ni bilo več prestopkov, v kolikor pa so bili, so skoraj izključno krive neurejene družinske razmere. Za pretepači so se uvrstili še dolgo- prstneži; med temi jih je bilo kar precej v. gospodarstvu. Tudi takim bo potrebno krepkeje stopiti na prste. Sodniki so morali reševati največ pravd zaradi preživnin in še te so bile take, kjer so bili največkrat tožniki, ki sicer žive v težjih socialnih razmerah. Poravnalni sveti pa so se v šmarski občini dobro uveljavili. V njih deluje 67 občanov, toda začuda samo ena občanka. Preprečili so največ pravd zaradi razžalitev in podobnega. S svojim delom so izdatno razbremenili sodišče in zlasti prispevali k boljšim odnosom med občani. Vsekakor pa bo čimprej potrebno urediti- pravno pomoč pri ob- čini. To zdaj nudi sodišče in smešno je včasih, če se sodnik znajde še v vlogi odvetnika. Kako pa je videti šele v primeru, če se občan obrne nanj za pomoč v pritožbi zoper njegovo razsodbo? Na to je opozoril predsednik občinskega sodišča tovariš Jože UNVERDORBEN, ko je poročal skupščini, da je čimprej potrebno uveljaviti statuarno določilo o pravni pomoči občanom, za kar se je s svojim statutom obvezala tudi šmarska občina. V splošnem pa je bilo kaznivih dejanj manj kot v preteklih letih, kar je razveseljivo. s. r. Spomladanska setev JEUSPELA Na zadnjem zasedanju okrajne skupščine so razpravljali tudi o kmetijstvu in ugotovili, da sta tako jesenska kot spomladanska se- tev v redu uspeli, saj letos ni bil več problem pomanjkanje gnojil — razen kalkamona. V večji meri kot lani pa je bilo opazno vse večje uveljavljanje agrotefainičnega minimuma. ..^-t^*-- ..... Tako se je pri jesenski setvi v večj'i meri uveljavilo globoko oranje, prav- tako pa so se povečale površine pše- nice italijanskih sort. Razveseljivo je, da pri spomladanski setvi ni bilo za- stojev v mehanizaciji in da je bila oskrba s semeni v redu. Le pomanj- kanje kalkamona prizadeva savinj- skim hmeljarjem dokaj skrbi. Kmetijska inšpekcijska služba je si- cer ugotovila, da so letos v dokaj manjši meri škropili drevje, vendar pa so dosegli vsaj to, da so bili poškrop- ljeni zasebni sadovnjaki okrog druž- benih plantaž, da se na ta način sled- nji obvaruje okužbe po kaparju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da po- družbljanje zemlje ne poteka najbolj v redu, saj je v prvem četrletju na področju celjskega okraja bila pridob- ljena le slaba petina, t. j. 489 ha, med- tem ko predvidevajo v letnem planu 2463 ha. Vzrok tiči predvsem v sred- stvih za polno izkoriščanje na novo pridobljene zemlje in ne v kreditih za odkup zemlje same. Kmetijske organi- zacije zaenkrat ne morejo zagotoviti rentabilnosti poslovanja, kar pa se z dotokom nove zemlje še poslabša, ker imajo premalo denarnih in materialnih sredstev. Vsekakor je prav naša dolž- nost tu, da v celoti podpremo težnje da bo tudi kmetijstvo čimprej sposob- no za tisto mesto, ki mu pripada. Prav to pa bomo zmogli doseči le takrat, ko bodo ostale gospodarske organiza- cije odpravile vrsto napak, ki so do- slej posredno zavirale napredek na- šega kmetijstva. -j RUDARJI KOLU3ARE V VELENJU Pred dnevi so se v Velenju mudili gostje — rudarji iz Kolubare, ki so jih velenjski rudarji povabili, da izmenja- jo medsebojne izkušnje o izkopnih metodah ter o delavskem samouprav- ljanju. Gostje so. bili navdušeni ter iz- razili željo, da medsebojno povezavo poglobijo. -ik. ŠTORSKI 2ELEZARJI O SVOJIH PROBLEMIH Prihodnji teden bodo .^torski železarji na letni .sindikalni konferenci posvetili vso po- zornost gibanju dinamike izpolnjevanja let- nega plana železarne, investicijski Izgradnji tovarne In stanovanjski izgradnji ter delitvi sredstev na delovne enote. Postavili pa boo z^o. O teiin najih<:!i!je priča ,i>rimer iinžemirja Kiiraiška — zinaiiistvrnika, ki smo \ga pc,Tdlečelaisa hima« je 'pisala v samih siuperlaitivih o S'tro,kov- njaku Kurašiku in srčno prosila direkcijo, da ji čiinijprej spdt po'h- ijejo 'uelkoiga v Amstendiaini. Pismu je biila priložena fotoigrafija ^Eme« v frajersiki pozi pod uličaio sivetiilLo. — A tako! je pričel direktor. — Ml(^ko je ,belo, mleko je belo — je vztrajno blejaj pr epa- deini Kuraško. Končalo ,sie je»s tem, da je imel seikretar z inženirjem izčr- ipen razgiovor med štirimi očmi, zatem pa je sam odpotoval v Ho- landijo, »dia iisipeišno zaključi 'deilo, kii ;ga renegat Kuraško niti mi zaoal«. Taikoj po priihodu v HoLandijo je zahteval poidaljšanje bi- vam ja iin je tele-grafisko poYa,biil iudi ostale člane uiprave ter olme- nil, ida maj zahtevajo specialine stroške za reprezentairiico. Tako je v HK)iaiidijo odpotoval tudi direktor z oibema pod- 'di rektor j eiuiia. To je sitioiril predivsom zato, ker je sekretar v te*lie- . ^ramu nalgkisiil, da se otdpirajo nove per.spdktiive z nam .s tve neg a raziiskovanja ter da je ddaivsiki razretd v llalandijii dobro organi- ziran in isi ne ždi voj.ne. Ko ise je islodnjič vsa sbupima (po neikajkra-tneim podalj'šarij'ii zaradi znan!S.tveno razisikjavalinih del) vrnila, je doibila .nialoigo. da iniatpiše broi-šuro o mlekarstvu za najširše sloje. Zato so sklicali veič setstanikov, k^teriim je priisostvoval tudi komrprO'triitira,hii sfro- kovnjak iinžeimir Kuraško. Zaentknat ise še ne ve. kalco daleč s« že ipriišili na svojih ustvarjalnih sestankih, to pa se že ve, da so se visi strimjali, da bo brošura imela naslov >Mleiko je ibelo«. Cene, cene! Najtrši oreh našega gospodarstva in predvsem odraz neuravnovešeno- sti proizvodnje so vsekakor cene, ob katerih najčešče zmajujemo z glavo in operiramo s preprosto logiko: »Plače naj ostanejo, cene pa naj se nižajo!« Naravnost pobožne želje občanov, če mimogrede povemo, da je med- občinski zavod za cene samo v letoš- njih prvih treh mesecih zabeležil v Celju 32 upravičenih zahtev po zvi- šanju cen nekaterih živilskih artik- lov in 15 neupravičenih. Sočasno pa je maloprodajna trgovska mreža ob- vestila zavod o tem, da sq industrij- ska podjetja zvišala cene standard- nim predmetom (ki so jih estetsko oplemenitili) in to v pohištveni in- dustriji 85 proizvodom, v tekstilni 312 proizvodom in v živilski 35 pro- izvodom. Zavod lahko odloča o upravičeno- sti cen v trgovski mreži, nima pa pooblastil, da bi lahko omejeval ce- ne »novih« proizvodov v industriji, ki ima svojega arbitra o upraviče- nosti dviga cen v zveznem merilu. Neskladnost med željami in potre- bami občanov ter zmogljivostmi raznih panog naše industrije za ši- roko potrošnjo (ki še plava v kon- jukturnih vodah ter ugodno ribari v tolmunu večjih zahtev od zmog- ljivosti) je poleg neštetih' slabosti pri ureditvi notranje organizacije v podjetjih ter zaradi preveUke pora- be družbeno priznanega dela na proizvod najčešči vzrok za sporno ceno. Proizvajalci kot samoupravni organi bi morali pri odločitvah o no- vih cenah proizvodov izhajati tudi s stališča, da so sami obenem po- trošniki in s stališča, da vzgledi vi- šanja cen prožijo plazove. Če bi v vseh podjetjih izhajali iz teft stališč, bi bržčas v večji meri posegli v od- pravo notranjih slabosti ter s tem marsikaj prizanesli sami sebi kot potrošnikom. Vsekakor pa je to le skromno miš- ljenje o problemu, ki ni osamljen, o problemu s katerim se dnevno sre- čujemo z dveh različnih gledišč, in sicer kot proizvajalci in kot potroš- niki. J. KI POGOSTILI SO NAD 10» UPOKOJENCEV kovaška industrija v srečah je ob prvem maju poskrbela tudi pri upokojencih za praznično razpoloženje. Nekdanji sodelavci so se zbrali v novih prostorih družbene pre- hra.ne. Ker je bila nedelja, je kolektiv skle- nil .d« bodo vsi oi)rati delali, da bi si lahko upokojenci ogledali tovarno, nove naprave in drugo.. Pogostitvi, ki je bila lepo pripravljena in so se je udeležili tudi direktor podjetja, predsednik upravnega odbora in centralnega delavskega sveta, je prisostvovalo tudi deset upokojencev, ki so bili upokojeni že leta 1950. VEC POZORNOSTI IZLETNISTVU Pred dnevi je okrajni odbor Počitniške zveze Celje izvedel v prenovljenem počit- niškem domu v Velenju uspel seminar o vprašanju izletniStva. Sklenili so, da mora izletništvo zajeti čim širši krog mladih, kajti prav rekreacija je pogoj za uspešno vlogo slehernega proizvajalca na njegovem delovnem mestu. Ob zaključku seminarja so priredili iz- let n(P Andrejev dom v Šentvidu. Posnetek prikazuje nov podbijalni s'roj pri utrjevalnih delih na celjski železniški postaji. Priprave za »ekspresno« progo Celjska sekcija mariborskega želez- niško transportnega podjetja letos s pospešenim tempom izvršuje remont- na dela železniške proge. Pred nedav- nim je 2TP Maribor nabavilo nov pod- bijalni stroj, ki v dvanajstih urah utr- di okrog 1800 metrov proge. Utrjeval- na dela in remont v letošnjem letu za- jemajo večino starih, iztrošenih prog. v obdobju do leta 1970 bodo obno- vili odsek proge Zidani most—Šentilj rekonstrukcijo trase, ki bo omogočala na določenih odsekih veliko večje hi- trosti. Odsek proge Zidani most—Celje ne dovoljuje večjih hitrosti zaradi te- z novim gornjim ustrojem in izvršili renskih pogojev. Ostali odsek bo po rekonstrukciji usposobljen za hitrosti, ki bodo enake povprečju evropskih. V prvi fazi bodo rekonstruirali desni tir na odseku Zidani most—Štore. Na področju 2TP Maribor predvide- vajo tiidi elektrifikacijo proge Zidani most—Šentilj. S tem bi že danes ob- stoječe električne proge (Sežana, Re- ka, Ljubljana—Zalog), podaljšali ..pre- ko Zidanega mostu do Zagreba, v na- slednji fazi pa Zidani most—Šentilj. Od Pragerskega proti Središču pa je predvidena diesel vleka. IZ KONJIC 78 DELEGATOV ZA OBČINSKO KONFERENCO ZKS Na vioiilnih koiifcremcah v osnov- nih argan,iiza'cijah Zveze komiun.ilstov konjiške občime so izbraili nad 70 delegatov, ki ilxxdo sodeilovali na bližnji oibčinski konferenici Zveze koimiinistov. Ker bodio tej konfeTeiii-, ci prisitetviovali tudii člani 'oibčimske^ ga komitieja, bo praktično na njej soideloval vsak četrti član Zveze ko- muiiiiistov konjiške abčine. TRČENJE NA OZKI CESTI V petek zjutraj je vozil Iz Celjn proti Ljub- ljani voznik tovornega avtomobila Feliks Kranjc iz Maribora. Na zoženem delu ceste pri Šentrupertu mu je pripeljal nasproti to- vornjak s prikolico LJ 181-33, ki ga je vozli šofer Adolf Sajovic. Pri srečanju .se je Kranjc tako močno zaletel v zadnji del prikolice, da ga je odbilo na travnik, kjer se je prevrnil. Pri tem je nastala materialna škoda za pri- bližno 500 tisoč dinarjev. SKRB ZA SEZONCE V VELENJSKIH KOLEKTIVIH V Velenju v zadnjem času vse bolj kažejo skrb za kulturno zabav- no življenje sezonskih delavcev. Največ jih je zaposlenih pri gradbe- nem podjetju »Vegrad« in gradbe- nem obratu rudnika lignita, zato so sindikalne organizacije teh dveh podjetij v povezavi s »Svobodo« v Velenju doslej že organizirali bogat kulturni program mladih rudarjev (gojencev industrijsko rudarske šo- le), te dni pa so povabili priznani plesni ansambel Lado 1z Zagreba. Delavci-sezonci so' toplo pozdravili prizadevanje podjetij in izvajalece njim domače folklore. Stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 19 — 1». maja 1964 \ mm so nmmu Ze šest let praznujejo .v Što- rah 8. maj kot svoj krajevni praznik. Ta dan so izbrali v spomin na smelo akcijo koz- janskega odreda, ki je v noči od 7. na 8. maj leta 1944 za- vzel nemško postojaako na Svetini. hiiUmer se je moral VDATI... , Nemci so Himmerjevo lov- sko kočo na Svetini (sedanja Vrunčeva koča) utrdili in jo spremenili v postojanko, kjer je bilo 25 vermanov. V kočo je večkrat prihajal sam Him- rrter, ki je zbranim blokfirer- yem iz okoliških vasi razlagal In naročal, kako morajo slu- žiti rajhu in Hitlerju ter pri- ganjati domače prebivalstvo na tečaje nemškega jezika. JDa bi naredili konec ponemčeva- nju Slovencev v tem delu na^ še domovine, so borci kozjan- skega odreda sklenili, da bodo postojanko napadli in jo uini- čili. V noči od 7. na 8. maj je Himmer spet zbral v koči blokfirerje. Nemci so bili brezskrbni, ker niso pričako- vali partizanskega napada. To je partizanom olajšalo akcijo. Postojanko so tako nenadno napadli, da so ostali Švabi brez sape. Himmer je spoznal, da je zanj situacija brezupna in se je vdal. Ko je partizanom pokazal, kje ima spravljeno orožje in bombe so ga od- peljali v vas, kjer se je sestalo ljudsko sodišče, ki mu je so- dilo in ga je doletela pravična kazen — smrt. Ta zmaga je zelo odjeknila med ljudmi po okoliških vaseh in upor proti okupatorju se je na tem področju zelo razplam- tel. USPELO PRAZNOVANJE Letos je minilo od tega do- godka' ravno 20 let, zato je bi- lo prazinovanje posebno slo- vesno. Štore so bile okrašene z zastavami, zvečer pa so po okoliških hribih goreli kre- sovi. V Štorah je bilo več pri- reditev, ki so se pričele v sredo 6. maja in trajale do petka 8. maja. V sredo so se pomerili kegljači in šahisti, zvečer pa je bila brezplačna kinopred- stava, na kateri so predvajali film »Signali nad mestom«. Športna srečanja so se na- daljevala tudi v četrtek, ko so se pomerili rokometaši, strelci in nogometaši. Zvečer pa je bila slavnostna seja sveta kra- jevne skupnosti, odbora SZDL in odbora ZB. Po seji se je pri- čela proslava v dvorani kul- turnega doma. Na njej so člani »Svobode« nastopili z igro »Partizanski miting«. Praznovanje je bilo zaklju- čeno v petek, ko so odšle de- legacije k vsem spomenikom padlih borcev. Na nogomet- nem igrišču pa je bil pionirski nogometni turnir, na katerem so nastopili pionirji celjskega »01ynpa«, Šentjurja in Štor. -ze- vsako leto več turistov NA ŠMARSKEM ., Bežen vpogled v podatke o 'turistih, ki so obiskovali šmar- sko področje nam pove, da je gostov vsako leto več. 2e le- tošnje prvo četrtletje v primer- javi z-lanskim kaže, da bo tu- ristična sezona 1964 obilnejša. Lani je bilo v omenjenem ob- dobju samo 163 tujih gostov, letos jih je do marca bilo že čez tri sto. Največ se jih usta- vi v Rogaški Slatini, toda to- krat so bili tudi že v Bistrici ob Sotli. Prvi zvonček še sicer ne zagotavlja pomladi, vendar pa pomeni, da bo sčasoma, če bo zato poskrbljeno, celotna šmarska občina prijetna turi- stična pokrajina. Z urejeno cesto, razdalja med Rogaško Slatino, Bistrico ob Sotli, Koz- jem in Šmarjem ne predstavlja nobene ovire. Zanimivo je še to, da je največ tujih turistov, predvsem iz bližnje Avstrije, vendar so letos prišli tudi iz Italije, Nemčije, Švice ter celo iz Vel. Britanije in ZDA. Tudi nočitev je letos bilo v tem ča- su okoli 1000 več kot lani. Še več pa je bilo domačih gostov, zlasti iz Hrvaške, s preko 7000 nočitvami več kot lani. NAD 200 OTROK BO LETOVALO V ISTRI Občinski odbor društva prija- teljev mladine v Velenju je letos posvetil svojo dejavnost predvsem temu, da omogoči večjemu številu otrok prijetno letovanje v počitni- cah. Tako so doslej popisali in po- slali na pregled že okrog 225 otrok, ki so iz zdravstvenih ali socialnih vzrokov potrebni okrevanja. Ker velenjsko društvo nima last- nega počitniškega doma ob morju, so sklenili dogovor s centrom za pionirsko letovanje v Kranju in . tako bodo otroci iz Šaleške doline in Smartnega ob Paki ter Gorenja letovali v prikupnem Istrskem me- stecu Nbvigrad ter na brionskem otoku Stenjak pri Puli. Občinski odbor društva prija- teljev mladine pa si obenem pri- zadeva, da bi zainteresiral pristojne organe v občini, da bi čimprej Imeli lasten dom. Razstave na tekočem traku v razstavnih prostorih v delav- skem klubu v Velenju ni več pre- daha. Vsakih deset ali petnajst dni menjujejo razstave znanih slikar- jev in amaterjev. Tako se je v le- tošnjem letu že zvrstilo nad deset razstav, medtem ko so predlanskim bili veseli razstav ob važnejših dr- žavnih praznikih. Podobno je tudi z obiskovalci. Vedno več jih je in kadarkoli te pot zanese v klubski razstavni prostor, ne boš več osamljen. Te dni so v klubu razstavljali geografi, ki so imeli IV. republiško zborovanje v Velenju. Razstava je . prikazovala proces industrializacije Slovenije med leti 1951 in 1961 ter proces deagrarizacije in preobli- kovanja naselij in razvoj kartogra- fije na primerih geografskih kart slovenskega ozemlja od antike in začetka moderne karte. V nedeljo pa bo v teh prostorih otvoritev razstave olj učiteljice DANE VINšEK iz Prevali, ki se bo s svojimi deli prvič predstavila javnosti, -ik Predstavljamo vam naše tri rudarje: Ferdo Ovčar ter brata Viktor in Alojz Kričej. Kar po domače v železničarskem domu v Mislinju, katerega je pred leti zgradila Sekcija za vzdrževa- nje proge iz Celja, je vedno živahno. Dom stoji na lepem in prijaznem hribčku od koder je lep razgled na celotno Mi- slinjsko dolino. Semkaj radi prihajajo številni prijatelji po- horske samote in ni dneva, da v železničarskem domu ne bi imeli gostov. Tudi pred dnevi je bilo tam zelo živahno. Med gosti, ki so bili tisti dan tu go- ri je bilo" največ mladih ljubi- teljev planinske narave. Pri mizi za tenis sem srečal tri mlade fante. Z nasmejanimi obrazi so mi zaupali, da radi prihajajo v planinske domove. Povedali so svoja imena in se- veda od kod so: Ferdo Ovčar ter brata Viktor in Alojz Kri- čej. So rudarji, zaposleni v Velenjskem rudniku. Kako ste zadovoljni s svo- jim poklicem? Vsak mora imeti db svojega poklica veselje, če ga hoče dobro opravljati. Tako ga ima- mo tudi mi. Del življenja pre- živimo globoko pod zemljo. Naše delo ni lahko, vendar ga vsi z ljubeznijo opravljamo. Pod zemljo rijemo kot krti. Kdoi^hoče pošteno živeti, mo- ra delati, ker brez dela — ta- ko pravi pregovor — ni jela. In s čim se zabavate v pro- stem času? Najraje plešemo. Pa tudi pojemo zelo radi. Večkrat gle- damo, da pridemo v tako druž- bo, kjer je dovolj dobrih pev- cev, saj takrat jo lahko po domače urežemo. In taka do-^ mača družba nam je najbofj' všeč. ^ Nameravate danes tudi kaj plesati? Kako da ne. Dobre glasbe je dovolj pa tudi deklet ne manjka. Kdo v taki družbi ne bi plesal, bi bil pa res morast. Srečno! F. Jurač. SPREHODPO SEVNICI Majhni so ti problemi, toda... Ce vas pot zanese v Sevni- co, ki jo je Sava stisnila ob rob Bohorja, vas' pogled na razvijajoče se mestece navda s prav prijetnim občutkom. Novi stanovanjski bldki, nova šola v gradnji, pripravljalna dela za novo halo tovarne »Lisca«, ravno rekonstruirani mizarski obrat, načrti »Jugo- tanina« za rekonstrukcijo sta- re kotlarne — same spremem- be, hotenja k boljšemu, željam za tem, da bi čimveč dali in čimveč dobili. Nemalo pa se začudiš, ko na sprehodu ne vi- diš v celem mestecu enega sa- mega otroškega igrišča, ko gledaš zapuščeno okolico okrog novih stanovanjskih hiš in še bolj, ko slišiš od mnogih, da občani niso pripravljeni, da bi s prostovoljnim delom pomnožili in ovrednotili sred- stva, ki jih dobijo kot dotacijo iz občinskega proračuna za re- šitev krajevnih komunalnih zadev. V Sevnici imajo, kra- jevno skupnost in tudi že osnutek statuta skupnosti, v katerem ne manjka člen, ki govori, da so občani dolžni s prostovoljnimi delovnimi akci- jami rešiti marsikateri krajev- ni problem. No, upajmo, da bo do tega tudi prišlo, kajti zani- mivo je, da se teh zaenkrat nepisanih obveznosti že drže v okoliških krajih sevniške ob- čine, kjer še nimajo krajevnih skupnosti. Tako so v Boštanju krepko pomnožili 400 tisoč di- narjev dotacije. Zgradili so vodovod v vrednosti 6 milijo- nov — razliko so prispevali s prostovoljnim delom. Tudi v Razborju pod Lisco gradijo vo- dovod v vrednosti 5 milijonov in nemajhen bo delež obča- nov. Občani v Velikem Cirni- ku gradijo^več kilometrsko gozdiio cesto s prav skromni- mi sredstvi. Morda bo kdo na to pripom- nil z znanim rekom: »Rad bi imel tvoje skrbi!«, toda kljut temu bi ne bilo napak, če bi se Sevničani vendarle vzgledo- vali po okoliških krajih in pri- sluhnili težavam le-teh, kajti potem bi kar sami spoznali, da bi lahko uredili z lastnimi si- lami marsikaj v »domačem vrtu«. Še nekaj za nameček: Te dni mladinska organizacija v Ko- pitarni gradi odbojkarsko igri- šče, na katerem bodo že v teir mesecu odigrali nekaj tekem žal pa mladina sama nima do volj razumevanja zase, čepra se dobro zaveda, da manjke tega in onega in to tudi nč glas pove. Torej! Nikar ne zamerite Sevnica je prijetno mestece toda ali verjamete, da bi lah ko Inla še prikupnejša? J. KI. Žičnica čez Savo Ob prazniku dela so predali namenu žičnico med Vrhovim in Šentjurjem, oziroma Bregom, kjer je železniška postaja. Vrhovo je rjamreč večje naselje, ki leži na desnem bregu Save in .nima zveze z železniško postajo na Bregu, ki pa je v zračni linij! oddaljieria od Vrhovega le dva kilometra. Letos se je torej končno ure.sničila velika želja prebivalcev Vrhovega, da je med obema krajema stekla žičnica. 2ična vrv čez Savo je spe- ljana že dobro leto in pol, lani pa so nabavili tudi že kabino za štiri ljudi. Zato ni prav nič čudno, da se je na dan otvoritve zbralo na Vrhovem okrog dva tisoč ljudi. Otvoritvi je botro- val predsednik občinske skupščine Laško tovariš Ljubo ZeliQ. Povejmo še to, da so pri postavitvi žičnice veliko sode- lovali tudi prebivalci sami, saj so prispevali veliko prostovolj- nih delovnih ur. Tako so Vrhovčani končno dobili povezavo tudi z lewm bregom Save. Trije pomembni dogodki Preteklo soboto je bil Slo- •venj Gradec prazničen. Gor- njo dravska dolina je dobila nov kirurško-ginekološko-po- rodniški oddelek tamkajšnje bolnišnice. Nov blok je slo- vesno odprla podpredsednica mariborske okrajne skupščine tovarišica Ančka Kuhar. Slo- .vesnosti so prisostvovali pred- stavniki zdravstva ter pred- jstavniki političnih in gospo- darskih organizacij celjskega jn, inariborskega okraja, med drugimi: predsednica socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine Olga Vrabič, pred- sednica socialno zdravstvene- ga zbora skupščine SRS dr. Ru- ž^vSegedin in zvezni sekretar za zdravje in socialno politiko Moma Markovič. Največ sredstev za gradnjo bloka so prispevali: maribor- ska okrajna skupščina, koro- ške občine in velenjska obči- na ter večji delovni kolektivi s tega področja. Novi blok ima 190 bolniških postelj, v njem je več sodob- no opremljenih operacijskih dvoran in centralna steriliza- cijska dvorana, fizioterapija z napravami za elektro, hidro in mehanoterapijo, transfuzijska postaja ter oddelek za novoro- jenčke. Gradnja je stala 747 milijonov dinarjev, skupaj z že odprtim delovnim traktom pa 987,5 milijona dinarjev. Po otvoritvi novega bolni- škega objekta je bila še otvo- ritev razstave partizanske sa- nitete v muzeju NOB, ki jo je odprl nekdanji vodja partizan- skih bolnišnic na Pohorju d. Ivo Kopač-Pavček. Skrbno, zbrana in bogata razstava je velik doprinos in obogatitev k že zbranim in urejenim detaj- lom iz partizanskega življenja in dela na tem področju. > Po otvoritvi razstave parti- zanske sanitete je bila še otvo- ritev razstave del sedemin- dvajsetih, makedonskih umet- nikov, ki jo je otvoril ravna- telj umetnostne galerije Karel Pečko. J. Sever Podpredsednica mariborske okrajne skupščine odpira novi trakt slovenjgraške bolnišnice. Na desui: novo jpoKslopJ«. Srečanje mladine na gori Oljki Čeprav se planinska posto- janka na gori Oljki nad obi- skom ne more pritoževati, je bilo v njej zadnjo nedeljo — 10. maja — še posebej živo. Kamorkoli se je človek ozrl, povsod je videl vesele in na- smejane obraze. Ce bi posa- meznike vprašali, kje je nji- hov dom, bi pokazali na Ža- lec, Tabof, Celje, na Polzelo. No, začnimo pri začetku! Mladinski komite žalske obči- ne je bil pobudnik tega sreča- nja. Samo eno željo so imeli pri tem — da bi se mladi ljud- je iz vseh krajev občine sre- čali, se spoznali in naužili na- ravnih lepot. Skratka, gora Oljka naj bi bilo prizorišče ne- kakšnega piknika žalske mla- dine. Prav gotovo bi bil hrib še večje mravljišče mladih nog, če ne bi bilo zjutraj vre- ijie tako čmerikavo. Vendar je prišlo veliko mladih ljudi. Na gori Oljki pa je bilo tudi pre- cej mladincev iz Celja in mla- 'di so izkoristili to priložnost za tekmovanje. Toda to ni bi- lo tekmovanje v športnih, tem- več v šaljivih igrah. Nekatere je smeh kar zvijal, ko so na- vijali za svoje tekmovalce, ki so z velikim kosom kruha, na- mazanim z marmelado, posku- šali priboriti zmago. Zmagali so pobudniki tekmovanja — Zalčani. Mladi ljudje so nato zaple- sali. V tako prijetnem razpo- loženju so se kar težko poslo- vili. Še so obljubili, da se bo- do najkasneje prihodje leto spet sešli, nato pa se spustili po vijugasti cesti eni s kolesi, drugi pa z bencinskimi konji v dolino. Vsi pa so bili zado- voljni, kajti preživeli so res vesel dan. D. F. Tudi v Žalcu bodo pionirji razstavljali Med mnogovrstnimi pionir- skimi dejavnostmi po šolah zavzema tehnični pouk zelo pomembno mesto. Jugoslovan- ske pionirske igre pa so v mi- nulem letu daie temu pouku še poseben poudarek. Žalski pionirji so z lepimi fotografijami, ki so jih izde- lali v fotokrožkih, sodelovali na okrajni in republiški raz- stavi. Mnoge makete in mo- deli pa nam povedo, da se pridno seznanjajo tudi s tehni- ko, in da so si marsikaj za- pomndi, ko so obiskali razna industrijska in druga podjetja. Najbolj množično pa je pio- nirje zajela prometna vzgoja. Trinajst pionirskih odredov se je udeležilo natečaja za naj- boljšo risbo iz prometa, V tek- movanje »Nimaš prednosti«, se je vključilo 15 ekip iz 11 šol, akcija »Na cesti nisi sam« pa je bila najbolj množična. 9. maja se je 21 ekip s 105 pio- nirji pomerilo v spretnostni vožnji z dvokolesi. V zanimivi vožnji so prva mesta osvojili pionirji žalske šole. Pridni pionirji bodo svoje najboljše izdelke prikazali na občinski razstavi od 18. do 25. maja v prostorih kluba v Žal- cu. Z njo bodo zaključili »Leto tehnične vzgoje«; vse, ki se za razstavo zanimajo, pa pionirji vabijo, da si jo ogledajo. PETDESET LET SKUPNEGA'; ŽIVLJENJA Franc in Alojzija Sredenšek iz Dobrteše vasi praznujeta zlato poroko. V trdnem delu, v dobrih in slabih časih sta preživela drug od drugem pet- deset let in ustvarila zgledno posestvo.. Med preteklo vojno so bila vrata njune domačije partizanom vedno na stežaj odprta. K njuni obletnici jima iz srca čestitamo in jima že- limo, da bi dočakala biserno poroko. 6t. le — 18. maja 1964 CELJSKI TEDNIK StnB Si STRAH PRED PRAZNINO EDVARD ALBEE: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF Ponovno je Ijubljamka Drama pri- redila, celjskemu obiinstou velik gle- dališki dogodek s svojim letos morda najuspelejšim delom — dramo (ko- medija je to delo toliko, kolikor je to npr. Gribojedova Gorje pametne- mu, če posežemo po primero v pre- teklo stoletje) modernega ameriškega dramatika Edrvarda Alheeja Kdo se boji Virginije Woolf. Avtor (r. 1928) pri nas ni neznan, saj smo ga spoz- nali ze po dveh delih, uprizorjenih v Ljubljani (Zgodba iz živalskega vrta. Ameriški sen). V osnovi Albeejeoe dramatike je brezobzirni deziluzionizem, tak, ki do dna razkrije lažno fasado do kra- ja urejenega, j?o standardu »popol- nega^ življenja v svetu moderne plo- čevinaste civilizacije. Resnično, kak- šna brezna se odpirajo pred tistim delom človeštva, ki je doseglo »ose«, a ga ogroža grozljiva notranja praz- ; nina, ki jo zaman skuša napolniti bodisi z omamo alkohola bodisi z eks- hibicijo medsebojnega duševnega se- ciran ja. Moreča brezizhodnost polo- žaja, najsi je družbenega ali osebne- ga značaja, je sicer prekrivana s hu- morjem, ki pa je krut in neusmiljen. Ne pusti nam oddiha, da bi poskusili stiliziruti dramsko situacijo na nam znosno sprejemljivost. Spoznanje: kdor je dosegel »pse«, .se opleta z ni- čem — je realno, s čim pa si potlej napolniti življenje v dani družbi, kjer .se enači življenjski smisel z živ- ljenjsko ' ravnijo? Popredmetenost sveta in medčloveških odnosov ,odtu- jenost in nerazumevanje (značilno govorjenje drug mimo drugega v pri- zoru obeh mož) — izgubljanje kultu- re v popevkarstvu (slavna angleška pisateljica Virginija Woolf se ie v .____....... ....... mL ..... . tekstu zreducirala v junakinjo po- pevke), končno — strah pred osame- lostjo in praznino — vse to tvori ab- surdno situacijo, ki ustreza besedam Camusovega Kaligule: ljudje umira- jo, pa niso srečni. Albee pretresa in drami: brezobzirna doza resnice nas sili iz omejenosti v širino, iz stanja v gibanje, iz malomeščanskega za- dovoljstvo v večno človeško iskanje. Predstavo je režiral Mile Korun učinkovito, temelječ na realizmu si- tuacije in na efektnosti trenj med posameznimi liki, pri čemer so mu v veliki meri pomagali vsi štirje pro- tagonisti. Starejši par — Souček in Počkajeva, ki sta močnejša nosUca dejanja, sta z niansirano upodobit- vijo najrazličnejših razpoloženj, s sugestivno mimiko in nič manjšo ob- likovanostjo naravnost superjorno briljirala v _sicer izredno težavnih in napornih vlogah. Mlajši par — Be- nedičič irt Benkova sta zaostajala le toliko, kolikor jima je manjšo težo namenil že avtor sam. Vsa drama te- melji na udarnem in sunkovitem dia- logu, ki redkokdaj uplahne v svoji moči in intenzivnosti. Ta dialog ni leporečje Giraudouxovega kova, am- pak je ustrezen tonu pijanskega po- govora, zato nas realnosti primerni robati žargon ne more niti najmanj motiti. Kljub temu, da je opazna od prvih ljubljanskih uprizoritev te dra- me do celjskega gostovanja že rahla utrujenost igralcev, moramo za konec le potrditi vse kvalitete omenjene predstave, ki nam nudi ne le vpo- gled v freudjstične labirinte podzave- sti, ampak realno utemeljitev strahu pred praznino kot produkta visoko civilizirane, a humanistično zakrnele družbe. ANDRIJAN LAH \o\i zakon o skrbništvu SPREMEMBE PO 17 LETIH NA POBUDO REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO JE BILO PRETEKLI TE- DEN V CELJU POSVETOVANJE O TEZAH NOVEGA ZAKONA O SKR- MŠTVU, KI JIH JE PRIPRAVIL ZVEZNI SEKRETARIAT ZA ZDRAV- STVO IN SOCIALNO POLITIKO. PREDLOŽENE TEZE POMENIJO PRVL PRIMER USKLAJEVANJA DRUŽINSKE ZAKONODAJE S SPLOŠNIM DRUŽBENIM RAZVO- JEM, KAR SO BILI V LETIH 1946 IN 1947 SPREJETI ŠTIRJE PRED- PISI S TEGA PODROČJA. ZATO JE BILO PRIPOROČILO. NAJ BI O TPAH NOVEGA ZAKONA,RAZ- PRAVLJALI NA CIM ŠIRŠI OSNO- VI, PREDVSEM PA, NAJ BI UST- REZNE ORGANIZACIJE IN .STRO- KOVNE SLUŽBE V OBČINAH OS- NUTEK DOPOLNILE, TOLIKO VAŽNEJŠE. Kaikor. je bilo razviidinio iz infor- m,acij«e. o problemih skrbništva, je diružbfenia skrb za d'ružino mnogo šir.ši od obstoječe družimske zaikono- daje. Prav tako tudi družbena sikrb za o^Toka prerašča isedanjo uredij- tev. Spaiološke spremembe družine, zlasti i še oibojestranska zaposlenost staršev so porajale vrsto pomemb- nh vprašanj. Pereči so problemi otrok iz nepopoliniih družin; v zad- njih letih se je povečalo število za- konis:kih razvez, pri čemer so otroci , talko ajH drug^ače prizadteti; v prav tako težkem poloižaju so matere, Jci .skrbi,jo za otroke same. Poleg teh je na področj-u družinskega vansitva še virsta drugih problemov — 'tako varstvo otrok sezonskiih delavcev ali stiaršev, ki živijo v neurejenih razmerah, zidravsitvene. soclialne in vzgojne oTcolilščine, mladoletno pre- sloptništvo, habilitacija otrok z mot- njami v duševnem iin telesnem raiz- voju, posvojitve, rejjuiištvo, domsko varsitvo in drugo. Vsa obsežna problematika terja temeljito proučitev in razširitev dru-žbene lintiorvemiije v druvlino. Pri tem bi ta viend^airle morala ohra- nliti pO(lno odgovornost za z-drav raz- voj otrok; nujna pa bi ibila pomoč ftružiini v najšir.šem .simislu, pri če- mer je važno usklajeno sodelova- nije idnižbenih organizacij in dru- štev. Ta načela naj hi našla 'U«trez.no mesto v movem zakoncu o sikr*bniiištvu. Teze zveznega isekretairiata in soci- alno politiko predvidevajo v tem smislu vrsto dopolnitev in movostii. Predivisem velja to za 'diolofiila glede finamciiirainja ,s'krbn,iške službe, česair dosedanji zakon ni vseboval. Pred- viidiene so tni imožnostli': 9 finiainciTanje ,iz slclbdov sooiial- neiga varstva (kjer taki sklaidi ;so), # finaincinanje iz idlohodikov obči- ne, # fiinaniciranje na osnOviii pagodlb oziroma delovmih programov. Nadailjnje značilmiosti so v spre- men jeniih ikoinioeptih skrbstveniiJh na^ 'log, iz katerih ina^j bi, sodistvo addivo- jili, določene elemente pa prenesli v pri« tO j nosit isodifšč. Glede organ i- zacije isikrbniške službe podčrtujejo teze uuijnost formiranja strokovnih skrbstvenih organov pr(i obČitniskiih .skupščiirtaih, ki ibodio s;posobni oprav- ljati vse faze skrbn.išike dejavnosti, oziroma formiranja centrov za so- cialno deilo. Dosedanja delitev skrb- ni(.ških pniisitojnosti med svetom za sooialno varstvo dfn Tipravnim orga- nom Občiiiniske skupiščine poraja mnenje, naj bi vse priistojnosti na prvi stopnji prevzeli centri za soci- alno delo, vtem ko naj bi bili dru- gostopni organi sveti občinske sku,j>- ščiine al (i ustrezni organ okrajne sikupščine. Posvetovanje o tezah novega za- kona v Celju je k splošni razpravii prispevalo svoj delež, .saj so udele- ženci posredovali nekaj upošteva- nja vrednih predlogov. Tako naj bi zakon priporočil skupščinam, da bi ustanovile sklade za socialno delo, iz katerih bi financiralli skirbniifštvo; centri, naj bi pomenili samostojno javno služibo; niamesito dosedanjih skrbniških svetov, ki v praksi niso delali, bi lahko formirali komriisiije za socialno idelo pri krajevnih'skup- nostih; v zakouu bi morali dati več- ji poudarek tudi tistim organizaci- jam, kli imajo na področju skrbnii- štva določen pomen — kot dlruštva pnijateljev mlajdlne, .sindikati, itd- v SOJEKU VRTIJO FILME v Sojeku imajo domačim prav malo razvedrila. Precej so odreza- ni od sveta, zato,se tembolj razve- selijo vsake novosti. Pred dobrim mesecem dni so v Sojeku zavrteli prvi film — in to je bil za vaščane velik dogodek. Predsednik krajev- nega odbora Socialistične zveze to- variš Cvetko Zalar pripoveduje o kinopredstavah v tem kraju tole: »Za obveščanje o datumu, ko bo- mo zavrteli kak film, pri nas res ne potrebujemo nobenih plakatov in lepakov. Samo nekaj ljudem pove- mo, pa smo že lahko popolnoma prepričani, da bodo prišli vsi vašča- ni. Prvi film si je og edalo približno sto ljudi, med njimi so bili tudi ta- ki, ki so videli to govorečo sliko prvič v življenju. Zdaj hodijo redno na kinopredštave. Prišli so še iz Kamne gore, pa iz Brdc, Slemen in še iz nekaterih drugih okoliških, na- selij ...« Filme preskrbi konjiška delavska univerza, vaščani Sojeka pa želijo, da bi jih bilo čimveč. Z razstave v celjskem likovnem salonu; Marian Bij»vec: Tiliožitje, gvaž Sean 0'cascery: Senca pravega moža NOVA PREMIERA SLG V CELJU 4 Danes bo v Slovenskem ljudskem gledali- šču Colje predzadnja premiera letošnje se- zone. IJprizol-ili bodo Sean OCascvevo dramsko delo SENCA PRAVEGA MOŽA. Sean 0'Casey ie irslii dramatik, ki bo v Slovenskem ljudskem {jledulišču t^clje prvič uprizorjen v slovenščini. V jugoslovanskem merilu pa bo to druga uprizoritev, ker je bila doslej uprizorjena v Jugoslaviji samo ena 0'Caseyeva drama in sicer PLUG IN ZVEZDE v Jugoslovanskem dramskem pozo- rištu v Beogradu. 0'Casey je bil rojen v družini stradežev. Izmed dvanajstih otrok so samo štirje ostali živi, S težavo se je prebijal skozi življenje. Opravljal je najrazličnejše poklice in šele Štiridesetleten post&l diamatik. V času ii- skih bojev za samostojnost je bil sekretar irske dt^lavske n^volucionarne armade. Za- radi komunistilno obarvanih nazorov je mo- ral emigrirati v Anglijo, kjer živi še danes. SENCA PRAVEGA M02A je prvo njegovo ni)rizorjeHO dramsko delo. V njem slika 0'Casey male irske ljudi v dublinskem predmestju za časa boja Ircev za samostoj- nosti leta l')20. Z bridkim posmeho.m biča napake svojih rojakov. Novo uprizoritev je zrežiral Juro Kislin- ger, sceno je zasnoval ^'ladimi;r Rijavec. ko- stumsko opremo pa .\lenka Bartlova. , Pomembnejše , vloge so oblikovali Sandi Krošl, Jože Pristov, Marjana Krošlova. Nada Božičeva, Marija Goršičeva in Marijan Brez- nik. V Krškem občinska knjižnica Pred nedavnim je občinska skupšči- na Videm-Kršiko na svoji seji sprejela odlok o ustanovitvi občinske knjiž- nice. Knjižnica se bo imenovala »Val- vazorjeva knjižnica in čitalnica«, knji- ge in ostalo knjižno gradivo si bodo lahko občani sposojali večkrat na teden, obenem pa so dobiji prepo- trebno čitalnico. k. • Revija najboljših dramskih družin v CELJSKEM OKRAJU JiE % DRAMSKIH DRUŽIN, OD TEH JIH JE NA OBCEVSkiH IN SEKTORSKIH REVIJAH SODELO- VALO 20, NA OKRAJNI DRAMSKI REVIJI V ŠEMPETRU PA JIH BO NASTOPILO 7. Pred pričetkom pete okrajne re- vije dramiske Sejavnositi je okrajni svet kulturno prosvetnili organiza- cij priredil tiskovno konferenco, na ikaterii je njegov predsednik Dam- jan Brvar govoril o aimaterski gle- daldi-ški dejavnosti. Kakor je podčr- tal smo v tem letn zaznamovali pre- cejšen kvalitetni premik, sektorske in občiniske revije pa so v nekem isimislu idematntirale predfeongres-ne ugotoviitve, dia idramatdka odmi;na. Nasprotne zaključke vsiljuje tudi zaniimianje obSinstva, sa,j so Me vse prireditve — teh je bilo 20 — popolnoma zasiedene, v ŠentjuTJu na primer pa je bila dvorana dvakrat naihito polna. Razveseljiva ,in vzpodbudna je ua- posled okališčina, da v dramskiih družinah povečini sodielujejp mladii Ijudje.dkar velja še zlasUi za rnla^- diniski odier velenjsike Svobode in celjski delavsiki oder. Amatensiketga gledališkega entuziaama prav nič ne zmanjšuje gostovanje pokliicneiga (gledališča, pač pa mu je, naroibe, celo opora, saj nudi SLG .gledališ- kim skupinam tako v strokovnem kot tehniienem pogledn vso pomoč. Kakor .so oibčinsike iin sektorske revije pokazale močan interes do igojenja dramatike, v vseibrinskem smislu niiiso izibrale najboljšega re- pertorja: čutiti je pred^vsem po- manjkanje sodobuih del, zaraidii če- sar bi bilo v prihodnje tej plati po- svetiiiti več pozomostli. Razlika je občutna zlasti v primerjavli z mari- borsko draimsko revijo. Sicer pa so na se^ktorsikili revijah razen konjiš- ke in laške sodelovale vse družine, pri čemer je značilno, da so naj- manj dejavna društva v iturisftilčnilh krajih, kot Rogaški Slatini in Laš- keon, ,k]je'r vlada v nekem smislu kulturno mrtvilo! Vzroke za to je skati v prvi vrsti v nedejavnosti vodstev! Da pa bi prav tu iše toliiko ibolj kazalo krepiti kulturno dejav- nost, je povsem naravno 'kajti upo- števati je treba specifičnost krajev, turistične vidike in s tem v zvezi tudii okoliščino, da bi gostom nekaj niudilli. Spnieo tega. da so dramske revije usimerjene pač zgolj na dramatiko, se okrajni svet kulturno prosvetn.ih organiizacij ukvarja z nrisHjo, dla bi v perspekit'ivji prirejal'i sektoRske kulturne tedne, v katere Ibi zajeli tudli vse ostale dejavnosti. Zgk^d za to daje zelo uspešna posavska revi- ja. dhr Otvoritvenafsvečanost PRIZNANJE BOŽIDARJU JAKCU ^ Prejšnjo soboto so v muzeju revo- lucije odprli razstavo partizanskih grafik Božidarja Jakca. Svečani ot- voritvi razstave, ki se je je udeležil tudi avtor, ki je prva v muzeju re- volucije in hkrati verjetno tudi naj- večja, kar jih je bilo v Celju, je pri- sotvovalo več ko 130 udeležencev, med njimi najvišji predstavniki družbeno-političnega življenja okra- ja in občine, kulturni in javni delav- ci, pripadniki celjske garnizije ter zastopniki posameznih ustanov. Ob otvoritvi je moški komorni zbor zapel dve partizanski pesmi, nato pa je direktor muzeja Cveto Pelko pozdravil navzoče. O Božidar- ju Jakcu in njegovi umetniški ust- varjalnosti je govoril Stane Terčak. Med drugim je poudaril, da ni na- ključje, da so za prvo razstavo v muzeju izbrali prav Božidarja Jak- ca, saj je prav on v plejadi partizan- skih likovnih umetnikov tisti, ki je s svojim obsežnim umetniškim opu- som ohranil sedanjim in bodočim rodovom najžlahtnejšo vsebino naše narodnoosvobodilne borbe. Njegova dela so živa kronika časa, likovna izpoved tistega, kar so drugi upo- dabljali s peresom in segajo od Ko- čevskega Roga 1943, preko kočevske- ga zbora odposlancev do zasedanja AVNOJ v Jajcu, partizanskih bolniš- nic in ranjencev, od portretov naj- večjih junakov naše revolucije do navidez najbolj drobnih skic, ust- varjenih na pohodu v Jajce, ki z # STA NOVANJA Iščem skromno sobico, lahko tudi odkupim. Naslov v upravi lista,. Iščem enosobno neopremljeno stanovanje v CeiJu ali okolici. Plačam za 1 leto naprej. Naslov v upravi lista. Miren usiužbenec-invalid, išče opremljeno sobo v centru mesta za nekaj časa. Naslov v upra\'i lista. Mir/io dekle išče sobo v Celju. Za proti- uslugo šiva. Naslov v upravi lista. x KOMUNALNA BANKA CEUE s podružnico CELJSKO MESTNO HRA- NILNICO in ekspoziturami v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Sevnici, Videm-Krškem in Brežicah ob- javlja izid I. NAGRADNEGA ŽREBANJA MLADINSKIH HRANILNIH VLOG tistih vlagateljev, ki so v času od 1. do 30. aprila 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 500 dinarjev. Izžrebane so bile naslednje številke: 1. Komunalna banka Celje — 13214, §^12/15, 12876, 12996, 12290, M-651, 3279 2. Celjska mestna hranilnica — 103462, 108487, 101273, 99811 in 95371 3. Ekspozitura Žalec — 2009, 4803, 5301 4. Ekspozitura Mozirje — 1310, 2211, 100125 5. Ekspozitura Laško — 657, 2123, 2035 * 6. Ekspozitura Slov. Konjice — 2709,2643, 1409-a 7. Ekspozitura Šmarje pri Jelšah — 1418, 2099, 1649 8. Ekspozitura Šentjur pri Celju — 55, 257, 267 9. Ekspozitura Brežice — M-223, 2211, 1484 10. Ekspozitura Sevnica — 428 11. Ekspozitura Videm-Krško — 2361, 2328, 2397 Dobitniki prejmejo nagrade: praktično mehanično orodje, badminton, nalivna peresa, žoge, barvice, borše in aktovke. KOMUNALNA BANKA CELJE OBVESTILO ZDRUŽENJE ŠTUDIJSKIH CENTROV VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL obvešča vse kandidate za izredni študij na: — VIŠJI EKONOMSKO-KOMERCIALNI SOLI V MARIBORU, — VIŠJI TEHNIČNI SOLI V M.ARIBORU, — VIŠJI KADROVSKI ŠOLI V. KRANJU, — VIŠJI UPRAVNI ŠOLI V LJUBLJANI, — VIŠJI SOLI ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI, — VIŠJI PEDAGOŠKI ŠOLI V LJUBLJANI, — FILOZOFSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBUANI (skupina pedagogika- sociologija), da bodo v okvirii združenja delovali študijski centri omenjenih višjih in visokih šol, ki bodo nudili izrednim slušateljem sistematično pomoč pri njihovem študiju. V okviru poMmeznih centrov bodo predavali profesorji višjili in visokih .šol, a kot Inštruktorji pa bodo sodelovali priznani strokovnjaki s področja celjskega okraja. Centri bodo nudili izrednim slušateljem višjih in visokih šol organizirano pomoč s prirejanjem pre- dav.nnj, .seminarjev, sestankov in posvetovanj s profesorji višjih in visokih šol zaradi priprav na Izpite ter z izpili na sedežu združenja, to je v Celju. Izrednim slušateljem bodo centri posredovali učno literatui^o ter ostale učne pripomočke. Po.samezni centri bodo delovali, če bo ustrezno število prijavljenih kandidatov. Študij v okviru centrov ae bo za na novo prijavljene kandidate pričel v septembru ali oktobru 1964. Vsi, ki se zanimajo za izredni študij na omenjenih šolah, naj nam pošljejo svoje prijave najkasneje do 31. maja 1964. Zaradi Izrednega zanimanja smo rok za prijave podaljšali od 30. anrila na 31. maj 1964. ' Za vse tiste kandidate, ki nimajo predpisane prcdizobrazbe, a želijo študirati na cnl Izmed omenjenih višjih in visokih šol, bo združenje v šolskem lotu 1964/65 organiziralo Fcminarjo za sprejemne; izpite. Seminarji bodo Iraj.iii eno šoisko leto ter jih bomo or- ganizirali, če bo ustrc/.no število prijavljenih kandidatov. Vsi, ki želijo obiskovati pripravljalne seminarje za sprejemne Izpite, naj nam pošljejo svoie nriiave na na> naslov do 31. maja 1964. Za podrobnejše informacije se obračajte na UPRAVO ZDRUŽENJA CEUE, TRG SVOBODE 9 ALI NA TELEFON 39-11. RAZPOLOŽUIVA UČNA MESTA \ Z namenom pomagati mladini in staršem pri iskanju učnih mest, objavlja zaiod za zaposlovanje delavcev v Celju popis učnih mest in delovnih, organizacij s svojega delovnega območja. Ključavničar — 114 učnih mest (Plinarna-vodovod 1, Žična 1, Komunalno podjetje Laško 2, Utež 3, Cinkarna 20, Metka 3, Rosla Rog. Slatina 2, Železarna Štore 58, Ingrad 5, TEP 5, Ključavničar 5, Tovarna tehtnic 3, Klima 6). Strugar — 36 (IFA 5, Rosla Rog. Slatina 1, železarna Štore 25, TEP 2, Ingrad 2, Tovarna tehtnic 1). Orodjar — 21 (TEP 20, Klima 1). Vodovodni instalater — 15 (Komunalno podjetje Laško \\ Plinarna-vodovod 3, Ingrad 5, Klima 6). Avtomehanik — 32 (Prevozništvo 4, Avto-moto servis 4, Avto-Celje 20, Ingrad Z, Avtobusni promet 2). Avtotapetnik — 2 (Avto-Celje 2). Avtoklepar — 8 (Avto-Celje 8). Avtoličar — 4 (Avto-Celje 4). Mehanik motornih koles — 4 (Avto-Cclje 4). Instalater centralne kiiriave — 6 (Klima 6). Klepar — 15 (Ingrad 1, Železarna Štore 5, Komunalno podjetje Laško 2, Ključav- ničar 2, Klima 5). Rezkalec — 4 (Železarna Štore 3, Tovarna tehtnic 1). Kovač — 3 (Železarna Štore 3). Topilec — 15 (Železarna ,Štore 15). Plin. monter 2 (Plinarna-vodovod 2). Zlatar — 4 (Zlatarna 4). ' Flnomehanik — 3 (Finomehanika 3). Eicktroinstalater — 28 (Komunalno podjetje Laško 2, Elcktroinstalacije 6, Žele- zarna Štore 17, Ingrad 3). Elcktrlčar — 47 (Ingrad 2, Železarna Štore 27, Cinkarna 10, TEP 2, Elektro 5, Klima 1). Eiektromehanik — 4 (Elcktroinstalacije 3, Dolinar Jože 1). Ročni stavec — 3 (Celiskl tisk 3). Knjigotiskar — 4 (Celjski tisk 4). Repr. fotograf — 1 (Celjski tisk I). Mizar — 14 (Oorema 6, Obnova 2, Ingrad I, Železarna Štore 5). Zidar — 30 (Ingrad 30). , Kamnosek — 3 (Obnova 3). Pečar — 3 (Obnova 3). , Soboslikar-slikopleskar — 12 (Slikarstvo DOM 6, Ingrad 4, Štumberger 2). Pek — 6 (Pekarna Laško 2, Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina 4). Trgovina — 92 (Tehnomerkator 7, Moda 15, Izbira Laško 4, Tkanina-gaianterlja 6, Slovenljašport 1, Jelša Šmarje 8, Elektrotehna 2, Merx 28, Avto-Celje 5, Center 7, Re- scvna 8). .Natakar — 12 (Pošta 1, Na-Na 4, Celela 2, Samopostrežna restavracija I, Zdravilišče Rogaška Slatina 2, Evropa 2). Kuhar — 9 (Zdravilišče Rog. Slatina 2, Samopostrežna restavracija 2, Celela 2, Pošta 1, Evropa 2). Dimnikar — 4 (Oimnikarstvo 4). Podatki niso popolni, ker nekatere delovne organizacije in zasebni obrtniki zavodu za zaposlovanje delavcev še niso javili svojih potreb po učencih v gospodarstvu. Zavod za zaposlovanje delavcev Udaek za poJUieaft uaamc)/m^ Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 19 — 15. maja 1964 Po poteh partizanske Ljubljane v nedeljo se je v Ljubljani zbralo nekaj tisoč udeležencev letošnjega, osmega po vrsti, pohoda oziroma tekmovanja »Po poteh partizanske Ljnbljane«. Med nastopajočimi so bile tudi nekatere ekipe iz celjske- ga okraja. Največji uspeh so dosegli člani šolskega športnega društva Tehnik s srednje tehniške šole v Krškem, ki so v štafeti 5 krat 1.000 metrov za srednje in strokovne šo- le osvojili častno drugo mesto za ekipo šentviške gimnazije ter pred tekmovalci športnega drnštva na celjski gimnaziji. Odlična v tej sku- pini je bila tudi druga ekipa šolske- ga šjiortnega društva Tehnik iz Kr- škega, ki se je uveljavila na peto mesto. V tekmovalnem p(>huilai, je pogled upr- lia v tla. Nek'aj čaisa jo g^loillala na tlia. potem pa i>otniike v avtobusu, drugiega za drugim. Pogled se j*i je Uistaviil na nekoliiikio starejši /onskii. Nai dlelkljičiin vprašujoč poigilied je žen- ska dejaila: »Ne, niisem jaz iz,gii;bija ...« Čuid- no dolgo je držala usta iBj J3J loi 93 ojB^s oz of res že dotrajalo. MATERIALNA (NE)RAZVITOST Ena izmed poglaviitnih značilnosti delavskih univerz je njihova ma- terialna razvitost, ki je ipač odraz različnih izabraževalnih potreb v po- sameznih Občinah. V splošnem mate- rialni položaj ni rešen. Kot osnovo financiranja predstavlja temeljni za^ kon o financiranju šol, ki pa je do- slej zagotavljal materialno samostoj- nost izobraževalnih ustanov le prav- no, v praksi pa smo ga zelo različno interpretirali. Vzroke za to je iskati zlasti v tem, da so ustanovitvene do- ločbe dokaj deklarativno naštele na- loge, katerih kvalitetno izvrševanje bi delavslkim univerzam sicer pri- neslo dovolj sredstev, ivendar pa jih za izpolnitev iteh nalog ni nihče uspo- sobil. Na področju okraja dobivajo v skladu z :zakonom vse delavske univerze določena sredstva, kljub temu pa različni odnosi ustanovi- teljev vplivajo na različne cene izobraževailnih storitev, saj mora de- lavska univerza, ki za osetme do- hodke ne dobi nobenih sredstev, za- računati celotne osebne dohodke naročnikom seminarjev, to je delov- nim organizacijam. To pa pomeni v nekem smislu (povsem upravičeno) komercializacijo: delavske univerze usmerjajo svojo dejavnost na pod- ročja, ki so materialno rentabilna'in tako prirejajo včasih tudi seminarje brez predhodnih temeljitih priprav. Spričo takšnega materialnega po- ložaja bi bilo sedanji sistem finan- ciranja utrditi, in to tako, da bi ta vzipodbujal strokovno dejavnost de- lavsikih univerz. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšni naj bodo miinimal- ni pogoji, potrebni za uspešno delo in ali je glede na geografske in dru- ge okoliščine nujno, da ima vsaka občina delavsko univerzo! Ne bi morda ikazalo vsaj v okviru manj oddaljenih občin združiti sredstva, kadre in napore, da bi tako ustvarili kvalitetnejše izobraževalne službe, ki bi bile lahko resnično učinkoviti činitelj v njihovem razvoju! Vseka- kor bi bilo treba ta vprašanja raz- jasniti v občinah samih. ENAKO PEREČI KADROVSKI PROBLEMI V oikraju je 11 delavskih univerz, od teh v enem primeru, ni stalnega sodelavca, v itreh primerih pa so nji- hovi vodje zaposleni še drugje. Po-| datki tudi kažejo, da je zlasti velika' fluktuacija strokovnih sodelavcev, saj so se na nekaterih delavskih univerzah upravniki v nekaj letih večkrat menjali, povsod razen v Ve- lenju pa enkrat. Tako je bilo na de- vetih univerzah v štirih letih 20 upravnikov. Vzroke za takšno fluk- tiiacijo je iskati predvsem v nejas- nem statusu sodelavcev, preveliki obremenjenosti in nesmotrni kadrov- ski politiki. Razen tega strokovni so- delavci in upravniki v več primerih nimajo ustreznih profilov, tisti pa, ki ustrezajo, se ne rnorejo strokovno usposabljati, iker morajo reševati fi- nančne in organizacijske posle. Da bi delavske univerze lahko iz- polnjevale svoje poslanstvo, bi bilo nujno, da se kadlri ne bi pogosto menjavali, saj bi to omogočilo aku- mulacijo in uporabo andragoških izkušenj, medtem ko bi morali manj- kajoče kadre dobiti itudi s štipendi- ranjem na ustreznih pedagoškiih in andragoških fakultetah oziroma med absolvemti visokih političnih šol. Kar zadeva predavaitelje in zu- nanje sodelavce, od katerih je v ve- li;ki meri odvisno uspešno delo de- lavskih univerz, je položaj v posa- meznih občinah tudi ra^čen. Po podatkih iz leta 1962 je imeda celj- ska delavska univerza 147 zunanjih sodelavcev, delavske univerze v 2alcu 87, Velenju 77, Konjicah 43, I Leta 1946 je na jurjev dan sonce toplo sijalo, toda ne tako toplo, da bi zaradi tega bilo neka- terim ljudem tako vroče, da«o se spotili. Spotili so se v različnih urah in zaradi istega vzroka. Da bi lažje sledili dogodkom, začnimo lepo po vrsti: Dva moška sta dirjala v breg po redki hosti nad pokopališčem. Vsak od svoje strani sta se pehala v breg. Na dolgi suhi travi jima je drselo kot na ledu. Znoj ju je oblival in z očmi sta iskala boljše kritje pred nepoklicanimi očrni. Zanesti sta se morala na oči, kajti kri jima je šumela v ušesih in plašila sta se celo lastnih korakov. Na vrhu hriba, odkoder se je razgrinjal raz- gled na mesto, ki ga Savinja seka na dve neena- ki polovici, sta se našla. Nista utegnila pripove- dovati, le toliko sta zasopihano izdavila, da jima nihče ne sledi. Daleč sta se izognila hiš in stez. Ko sta imela pod seboj dolino in ruševine gradu na desni, sta obstala kot vkopana. Po cesti se je za motorjem s prikolico valil oblak prahu, ropot stroja pa je preglasil šu- menje v ušesih: — Patrulja! Pojdiva v kakšno hišo. Saj pra- viš, da so tu naši ljudje, je dejal starejši s črnimi brki pod ozkim nosom. ( — Premisliti morava. Nihče,jki bi naju lahko izdal, naju ne sme videti. Sediva v travo. — Tako je dejal mlajši, čokat moški, širokega obraza in stekleno svetlih oči. Sedla sta.., Stražar, ki ga je premamilo sonce in polič popitega jabolčnika se je zdrznil. Zdramila ga je puška, ki je zamolklo butnila ob zaboj, ko mu je zdrsnila iz rok. Stražar je naglo vstal, pogledal na uro in se pretegnil. Potem je potolkel z železom po vise- čem kosu tračnice, da je rezko zazvonilo in na ves glas zavpil: — Končajte! Zložite orodje v shrambo. Gre- mo h kosilu! Kaznjenci so se leno zbirali pred barako in zlagali orodje na kup, se umivali pri vodnjaku in se počasi postavljali v vrste. Stražar je nato pregledal vrsti in štel par za parom: — ... osemindvajset, trideset, enaintrideset... Hudiča! Začel je znova: — šestindvajset... popravite vrsto, osemin- dvajset, trideset, enaintri... Kje sta še dva? Ka- tera dva manjkata? Res je bilo toplo, toda stražarju je bilo vroče. Izvlekel je beležnico in klical po imenu. Manj- kala sta Milan in Brkač. — Na desno! Gremo! Bliže je kolona prihajala k taborišču kaz-; njencev, bolj je stražarju postajalo vroče ... Dekle je slekla jopico. Pot od mosta je vo- dila v strmino in od kamnoloma je puhal raz- gret zrak. Marica, tako je bilo dekletu ime, je " bila slabe volje. V podjetju, kjer je delala, so I jo ves dan spraševali o tem in onem, vtikaH * nosove v njeno evidenco o razdeljenem materi- t alu za obnovo hiš partizanskim družinam. Sem in tja je kakšno vrečo cementa ali staro opeko nakazala sorodniku ali znancu, toda vedno je bila previdna in vpisovala imena borcev. Le kako so ji prišli na sled? Upravnik, ki se ji je zdel vedno naklonjen, je naenkrat zahteval, naj mu prinese karakteristiko od krajevnega odbora OF. Doraišljavec! V kino jo je vabil, zdaj pa tole... Pač hostar! Naenkrat pa je v grmovju nekaj zašume- lo... Marica se je zdrznila in hip za tem je pred njo stal plečat mož in se ji režal v obraz, da so se mu mesnata usta raztezala od levega do desnega uhlja: — Dober dan, Marica! — 6 — Ti, Milan? kaj nisi...? je žašepetala in za- čutila, da ji vročina obliva obraz. — Bil sem zaprt. Bil sem, pa nisem več. Po- begnil sem in tale tudi. — Iz grmovja je prilezel še en moški, višji in starejši je bil od Milana in zagodrnjaJ: — Dober dan. (Nadaljevanje sledi) Sti*an If CELJSKI TEDNIK St. 19 — 15. maja 19«4 Znanstvena postojanka NA MESECU Eden izmed ciljev ZDA in SZ je. da bi do konca 1970. leta poslali ljudi na Mesec in jih varno vrnili na Zem- ljo. Kakšen bo naslednji ko- rak v vesolje, ko se bodo prvi astronavti sprehodili po Mesečevi površini in pri- nesli na Zemljo vzorce nje- govega prahu ter barvne fo- tografije edinega Zemljine- ga prirodnega satelita? Ameriški inženir — letal- ski polkovnik Georg W. S. Johnson je izdelal podroben načrt, po katerem bodo astronavti in znanstveniki na Mesecu postavili labora- torije in centre za razisko- vanje. Polkovnik pravi, da je to njegovo osebno mne- nje; mnenja drugih znan- stvenikov o tem pa so deljena. Po načrtu polkovnika Johnsona bo prva postojan- ka na Mesecu zagotavljala najosnovnejše pogoje bi- vanja. Vse, kar bodo po- gumni astronavti jedli, pili, dihali in sploh uporabljali, bodo morali dobivati z Zem- lje v ogromnih dragih rake- tah. Dele teh raket bodo lahko uporabljali kot zaklo- nišča pred temperaturnimi spremembami, ki se na Me- secu gibljejo med -1-100 in —150 stopinj C. Po besedah ameriškega polkovnika bo spočetka po- trebna podzemeljska name- stitev tudi zaradi meteorjev in sončnih žarkov, ki vsebu- jejo žarke X in ultravijolič- ne žarke. Vsa zaklonišča bo- do morala biti hermetično zaprta, da bi tako preprečili izgubo kisika. Ljudje, ki se bodo gibali p>o Mesecu, bodo oblečeni v posebne obleke z določenim pritiskom, rezervoarji za ki- sik, vgrajenim sistemom za segrevanje in ohlajevanje in verjetno tudi s komunika- cijskimi napravami. Naj- boljša medsebojna weza bo telefon, kakršnega poznamo na Zemlji. Kar zadeva radijske valo- ve, bi se lahko ti na Mesecu gibali le premočrtno in za- radi njegove male dimenzije ne bi mogli doseči daljav večjih od nekaj kilometrov. Močan radijski oddajnik bi lahko »odbil« signale, ki bi jih kak astronavt hotel po- slati na Zemljo —- ti signali bi dosegli drugega astronav- ta na Mesecu. Najvažnejše, kar bi bilo ob prvi postojanki na Mese- cu treba opraviti, bi bUe priprave za postavitev večje, trajne baze. Prva naloga raziskovalcev bo, da bodo proučili sestavo tal in ugotovili, ali in kako bi jih bilo mogoče uporabiti za gradnjo. Prav tako bodo morali raziskati vprašanje vode. če bi lahko iz Meseče- vih plasti dobili vsaj odsto- tek vode njihove teže, bi bilo dosti laže kakor vodo pošiljati z Zemlje (400.000 kilometrov). Ena izmed nalog vesolj- ske ladje Ranger je prav v tem, da bi odgovorili na vprašanje, kako ugotoviti ali so Mesečeva tla primer- na za postavitev postojanke tudi glede vode. (Konec prihodnjič) PREŽIVEL PADEC J V NIAGARSKE SLAPOVE V znamenitih niagarskih sla- povih se je iiz takšnih ali dru- gačnih razlogov končalo že marsikatero žavljeaije. Med redlkiimi, ki so preživeli padec v globino, pa je petleitni Way- ne Stadnyk. Družina Stadnyk stanuje'v hiši nedaleč od slaipov, zato njihovemu petletnemu sinu ni bilo težko pasti. Pri tem je imel to srečo, da ni padel po- vsem na dno, kjer bi ga veli- kanski vodni pritisk pri priči ubil, pač pa ga je zadržalo neko steblo v globini 45 metrov, od koder ga je neki očividec reševal kakšno uro Kljub veliki nevarnosti mu je uspelo, da je dečka snel s stebla, nato pa so z vrha spu- stili vrv, na katero ga je pri- vezal, ter ga potegnili navzgor. Deček je dobil le lažje praske. Kdo ne pozna slavne igral' ke, pevke in plesavke Doris Day, ki ne dovoli prekriti sončnih peg na obrazu, ka- dar stopa pred kamere. Pre- tiran »make up«, tako pravi, je mnogim slabotno naoome^ .stilo za pomanjkanje talen- ta. Gotovo Doris ni ena ti- stih, ki vlečejo na »bikini«, a pri tem ne smejo odpreti KAJ m PRENESE flOVEŠKI ORGANIZEM Civiliziran človek je izred- no občutljiv na zunanje spremembe. Ne ljubi preti- pretirane vročine niti velike- ga mraza. Znanstveniki se že dolgo časa |istematično ukvarjajo z vprašanjem moči in vzdr- žljivosti človeškega organiz- ma. S klinično laboratorij- skimi raziskovanji, primer- javami in na osnovi neštetih primerov so prišli do izredno zanimivih odkritij in ugoto- vitev. Človeško telo ne more dol- go izdržati pretiranih tem- peratur. Toda vendar so zna- ni primeri, v katerih so po- samezniki brez posledic pre- nesli zelo visoke temperatu- re. Tako je na primer dr. Taylor s kalifornijske uni- verze vzdržal 14 minut v parni kopeli, kjer je bila pr- votna temperatura 80 sto- pinj, ki se je stalno večala vse do 128 stopinj Celziusa. Temperatura telesa je v tem času porasla za 40,6 stopinj. Dr. Taylor se je močno zno- jil, kar je čisto prirodno, saj znojenje ustvarja zaščit- ni sloj pare kot obrambo pred vročino. Kadar telo akumulira več toplote kot jo lahko odda, takrat nastopi kap. Pri tem igra veliko vlogo vlažnost zraka. Tako na primer člo- vek že pri 34 stopinjah vlaž- nosti, tudi če počiva, ne mo^ re v dovoljni meri oddajati odvečne telesne toplote. Če človek dela pri 30 stopinjah vlažnosti zraka, potrebuje zunanja osvežilna sredstva. Čimbolj je zrak vlažen, tem težje človeško telo izpareva odvečno toploto. Te številke so sicer le splošni pokazate- lji, ker je prenašanje toplote zelo različno pri ljudeh ter odvisno od zdravja, navad, starostne dobe, načina pre- hrane in drugega. Tudi prenašanje hladu je zelo različno. Organizem se sam brani z drhtenjem, s ka- terim izzove delovanje vseh mišic in s tem ogrevanje. Zanimivo je predvsem to, da novorojeni otrok še ne zna drhteti in to, da tudi odra- sel človek ne pozna meje, kakšen hlad je sposoben prenašati. Tako je znan pri- mer neke Rusinje, ki so jo j pred nekaj leti našli na ulici j nekega severnega mesta še i živo, čeprav je prebila lahko ■ oblečena celo noč pri tem- peraturi 19 stopinj pod nič- lo. Prav takšne fenomenalne primere pa medicina v zad- njem času vse bolj prilaga- ja v svoji praksi in to zaradi raznovrstnih delikatnih ope- racij, pri katerih tempera- turo bolnikovega telesa na umetni način znižajo za dan ali dva do 30 stopinj in še nižje. TEHTNICA - NASLONJAČ V RIMSKIH TOPLICAH V zdravilišču v Rimskih Toplicah še dandanes upo- rabljajo prav svojevrstno tehtnico, ki ima obliko na- slonjača. To tehtnico so ku- pili v Budimpešti že v prejš- njem stoletju. Pravijo, da se po točnosti lahko kosa z vse- mi modernimi. ODLIČNA FORMA »Kako je z vašim možem?« je vprašala soseda sosedo. »Odlično!« odvrne druga. »Drži se v čudoviti formi. Beti pred kajenjem, pred pitjem in delom.« ZAUPNO Dve prijateljici se pri ve- čerji pogovarjata. »Danes sem imela res ču- dovito kosilo.« »A res! S kom si bila?« »Z Mihčevo, ki jo poznaš. Povedala mi je toliko stvari in me prosila, da jih ne po- vem, da res ne vem, kje naj začnem.« KRIŽANKA VODORAVNO: 1. moštvo, team; 6. kolona; 11. žensko ime; 13. dragoce- na stvar; 14. časovne enote; 15. me- sto v Severni Italiji; 17. oddelek rim- ske konjenice; 18. žensko Ime; 19. sestavni del Imena več francoskih mest; 20. največja evropska divja mačka; 21. jezik severnih Rodezlj- cev; 23. strupena kača; 24. severni jelen; 25. drugo Ime za Janež; 2/b. ime italijanske igralke Mirande; 27. muslimansko žensko Ime; 29. borec za svobodo Kube; 31. prebivalec Rovt; 33. prednji del v cerkvi; 34. tropsiuk ovijalka. NAVPieNO: 1. tok, tulec; 2. cerk- veni dostojanstvenik; 3. privrženec idealizma; 4. avtomobilska oznaka Peruja; 6. del telesa; 7. dva zapo- redna soglasnika v abecedi; 8. sta- rešina, poglavar; 9. svetinja ali kak predmet, ki mu pripisujejo čudo- delno moč; 10. indijski drobiž; 12. glasbeni Izraz za počasen tempo; 13. največji starogrški lirik; 16. ber- linska radijska postaja; 22. ime ig- ralke Nielsen, napreden itajUJanskI pisatelj; 25. moško ime; 28.' napla- čilo; 30. znamka radioaparatov in televizorjev iz Niša; 32. pijača sta- rih Slovanov, Začasno brez glave Pri vhodu v kjobenhavnsko prista- nišče sedi že od'leta 1913 bronasta morska deklica, ustvarjena po prav- ljičnem bitju iz Andersonovih prav- ljic. Doslej še neznani vandali, so bronastemu kipu odžagali glavo, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. Mor- ska deklica je nekak simbol Kjoben- havna. Ena od variant, ki jih dom- neva policija, predstavlja, da je gla- vo odžagal neki mornar in jo vzel s sabo kot spominek za svojega de- kleta. Morsko deklico so seveda ta- koj poslali v »bolnišnico«, kjer ji bodo strokovnjaki nasadili novo gla- vo. V arhivu »Celjskega tednika« smo našli še neobjavljen kUše mor- ske deklice izpred kjobenhavnskega pristanišča in ga za vsak primer ob- javljamo, če bi bili danski kiparji pozabili kakšno glavo je imela nji- hova deklica, _ STREPTOCOCCUS HEAMOLYTICUS Zamižal sem, ker me je pojasnjevanje izčrpalo. Raz- mišljal sem o tem, kako zdrave sile v mojem lastnem telesu agitirajo za borbo proti sovražnim streptokokom, kako vzpodbujajo in mobilizirajo prostodušne celice in , kako na improviziranih mitingih dajejo inštrukcije vodjem te energične akcije proti bacilom. Zadrhtel sem. — Doktor,- sem zašepetal, — hi lahko borbo proti streptokokom prevzeli sami streptokoki? Ti streptokoki bi samo fingirali borbo proti streptokokom, bela krvna^ telesca ne bi prišla do izraza in hitro bi se ves organizem znašel v rokah strepto... — To ni mogoče, me je prekinil zdravnik, poklical sestro, ki mi je dala svečko proti visoki vročini in — zaspal sem. UMETNI LINCOLN Ena največjih zanimivosti svetovne razstave v New ^ Yorku je gotovo izredno po- polna lutka Abrahama Lin- colna. Lutka je »živa«: gib- lje se in govori natanko »v stilu« velikega predsednika. Njeno komplicirano delova- nje uravnava elektronska na- prava in izredno zamotan mehanizem. Umetni Abra- ham Lincoln velja za enega najpomebnejših dosežkov tehnike na tem področju. Amerikancem je uspelo ust- variti iluzijo, da so oživili nekoč umorjenega predsed- nika, nam pa se vsiljuje mi- sel, da bi bilo mnogo bolje, če bi raje puščali originale pri življenju. OCENA »Prepričan sem,« je dejal mož«, da imajo možje boljšo sposobnost ocenjevanja kot žene. »Drži!« je dejala žena. »To^ kaže že najin prjmer, kajti ti si izbral mene, jaz pa te- Največji češki teleskop Največji astronomski tele- skop na svetu v Kaliforniji ima ogledalo s premerom 5 metrov, največji teleskop v Evropi — v krimskem astrofizičnem observatoriju pa ima premer le 2,6 metra; trenutno gradijo v Sovjetski zvezi še veHko večjega. Po- leg tega gradijo v čehoslo- vaški teleskop, katerega ogledalo bo imelo premer dveh metrov in bo spadal med štiri največje teleskope na svetu. Zgraditi veliki teleskop pa je seveda zelo težko. Kajti steklo mora biti popolnoma istorodno, zbrušeno in zgla- jeno pa celo do tisočinke milimetra natančno. Pri montiranju med posamezni- mi deli ne sme priti do pre- mikov, večjih od tristotinke milimetra. Češkoslovaški te- leskop bo tako tehtal 100 ton, kupola, v katero ga bo- do namestili, 200 ton, železo- betonski nosilec s preme- rom 20 metrov pa 2000 ton. Teleskop, ki bo veljal več milijonov čeških kron, bo zgrajen do 1967. leta, ko bo v Pragi XIII. mednarodni astronomski kongres. NAJMOČNEJŠA ELEKTRIČNA 2ARNICA Sovjetski konstruktorji, zaposleni v nekem moskov- skem fizikalnem inštitutu, so skonstruirali in demon- strirali doslej najmočnejšo žarnico. To je dolga steklena cev, napolnjena z žlahtnim plinom ksenonom, skozi ka- tero teče močen električni tok, ki pretvarja plin v plaz- mo. Svetloba, ki jo je dala žarpica, je dala moč 15 mi- lijonov sveč. štiri takšne žarnice bi bile dovolj, če bi jih v višini 1500 metrov na- mestili nad Moskvo, da bi bilo v tem večmilijonskem mestu svetlo kot podnevi. — V grlu imate streptokoke, mi je nekega dne rekel zdravnik in pregledal rezultate laboratorijskih raziskav. Priznam, da sem bil presenečen, bilo pa me je tudi malce sram, ker nisem vedel, kaj imam v svojem lastnem grlu. Pričel sem se iskreno zanimati za streptokoke. — To je vrsta bacilov, ki so se v vašem telesu izredno razmnožili, mi je pojasnil zdravnik. Zanimalo me je, kako je medicina prišla do takšnega spoznanja. — Po simptomih. Vročica, nič v organizmu ne deluje kakor bi bilo treba... skrajni čas je, da proti streptokokom mobiliziramo vse zdrave sile telesa. Vidite, ta zdravnik gleda na to kakor na kakšno športno tekmo in z napetostjo pričakuje rezultat. — Toda ali bodo te zdrave sile gotovo zmagale? sem vprašal. — Vsekakor, je odvrnil. — Pomagali jim bomo. Bela krvna telesca so razvila ostro borbo proti streptokokom kjerkoli so nanje naletela.