^ t






m
Nagovor predsednika PD Lisca Sevnica na Občnem zboru dne 9. 3. 2010
Spoštovani prijatelji planinci! Vsenn skupaj želim lep planinski dober večer.
Predsedovati planinskemu društvu »Lisca« Sevnica s tako bogato več kot 100 letno zgodovino in tako razvejano dejavnostjo je velika čast in obenem še večja odgovornost, ki se je v celoti zavedam. Naše planinsko društvo je
zagotovo eno najbolj in najbolje delujočih društev v naši občini in širše. S spoznavanjem naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in telesno-kulturnih dejavnosti in krepitvijo vrednot kot so: skromnost, samostojnost, tovarištvo, disciplina, vzajemnost, srčna kultura in medsebojno spoštovanje ima naše društvo plemenito poslanstvo, ki ga je potrebno nadaljevati in krepiti. Mnogo dela je že bilo opravljenega zahvaljujoč našemu Jožetu in vsem njegovim predhodnikom, ter seveda vsem vam, spoštovane članice in člani, ki s srcem sodelujete pri dejavnostih društva. Pred nami pa je še obilica izzivov in priložnosti. Dovolite, da jih na kratko predstavim.
V prihajajočem letu in nasploh bo posebna pozornost posvečena predvsem delu z mladimi - mladinskemu odseku -pri programskem delu in pri investicijskem delu Tončkovem domu kot jedru razvoja dejavnosti na našem planinskem biseru - Lisci. Anja, Matic, Luka in Silva predstavljajo trdno jedro mladinskega odseka, ki jim že sledijo mlajši člani kot so Urban, Lara, Rok in ostali, ki počasi, a vztrajno prevzemajo odgovornejše naloge. In tako je tudi prav. Sobotne šolske planinske izlete in planinske tabore za osnovnošolce bomo s skupnimi močmi poskušali nadgraditi s tečaji planinske šole in orientacije. Pri tem bo potrebno vzpostaviti tesnejšo komunikacijo z osnovnimi šolami, tako z ravnatelji kot tudi z mentorji, ki so pogosto ključni za motivacijo osnovnošolcev. Vrednote in vsebino planinstva bodo mladi lahko spoznali preko organiziranih tečajev planinske šole, kijih bosta vodila Silva in Luka.
Potrebno bi bilo še okrepiti vlogo našega društva v javnosti, še aktivneje sodelovati s predstavniki medijev. Da bodo naša dobra dela znana širši javnosti, kar bo tudi okrepilo zaupanje v društvo in spodbudilo starše, da bodo začeli še bolj vključevati svoje otroke v dejavnosti našega društva. Mladim moramo dati možnost, da se vključujejo v dejavnosti in da na primeren način tudi prevzemajo odgovornosti, kar je zagotovo eden izmed temeljev njihovega splošnega razvoja.
Na področju upravljanja z objekti v lasti društva bo zagotovo glavni poudarek na oživitvi dejavnosti na Lisci, ureditev Tončkovega doma in pripravo skupne vizije razvoja Turistično-rekreacijskega območja Lisca, za katerega je že bila pripravljena idejna zasnova v letu 2007. Poleg dogovora o skupni viziji pa moramo določiti tudi konkretne korake, kako do te vizije priti in te korake tudi uresničevati v praksi. Aktivno moramo podpirati nove najemnike, ki bodo - upam - z večjim občutkom in odgovornostjo prevzeli dejavnost na Lisci, sodelovati z njimi s skupnim ciljem, da vzpostavimo primerno okolje, kamor bodo ljudje radi prihajali. Osnovo predstavlja primerna gostinska dejavnost in nočitvene kapacitete. Veliko je moč postoriti s pravim pristopom, ni vse v denarju, čeprav je pri večjih investicijah seveda še kako pomemben. Stanje, kateremu smo priča sedaj v Tončkovem domu, se ne sme ponoviti. Pri tem moramo sodelovati s številnimi partnerji, ki lahko olajšajo pot do skupnega cilja na Lisci - to so Občina Sevnica, KŠTM Sevnica in Občina Laško in drugi. Na osnovi pobud se KŠTM Sevnica že usmerja k podpornim dejavnostim in pripravlja osnutke novih ureditev na Lisci. Usmerjali se bomo tudi v iskanje novih strateških partnerjev, ki bodo sledili naši skupni viziji in se priključili k uresničevanju le-te. Umeščanje dejavnosti na Lisci mora biti skrbno načrtovano v skladu z naravno-geografsko lego in drugimi zakonitostmi narave, a bodo verjetno nekateri posegi morali biti nekoliko drznejši, da bo Lisca res lahko zaživela in ljudem z različnimi potrebami in željami nudila prijeten oddih.
Programsko zdravo jedro našega planinskega udejstvovanja predstavljajo planinski izleti, ture, pohodi in tabori, kijih moramo seveda spodbujati in nadaljevati. Prav tako delovne akcije, ki potekajo vsakoletno pri naših zavetiščih in planinskih poteh. Posebno pozornost želim posvetiti tudi zagotavljanju sredstev za nakup nove potrebne taborne in tehnične opreme, ki je v večini že precej zastarela in dotrajana, kar poleg slabše uporabnosti predstavlja pogosto tudi tveganje za vsakega uporabnika.
Vodenje društva predstavlja zahtevno in odgovorno nalogo, ki sejo v celoti zavedam. Želim, da skupaj uresničujemo dobre ideje. Da si zaupamo in odkrito komuniciramo, le tako smo lahko še bolj učinkoviti. Da smo prijatelji. Želim povezovati in združevati ljudi, ohranjati dobre odnose in iskati tiste skupne točke, ki nas bodo peljale k skupnim ciljem. Želim, da skupaj delujemo v dobro vseh nas in vsakega posebej.
Planinstvo ni le hobi ali šport, planinstvo je način življenja. Ljubiti naravo in sočloveka mora ostati naše temeljno vodilo.
Iskreno vam želim obilo prijetnih trenutkov na planinskih poteh in drugih neprecenljivih doživetij, ki jih nudijo naše gore. Srečno in hvala za zaupanje. Rok Petančič
Planinsko društvo Lisca Sevnica deluje že od leta 1905 in je v letu 2010 štelo 502 članic in članov. Znotraj društva delujejo različni klubi in skupine, ki dajejo poseben pečat identiteti društva. Člane društva odlikujejo vrednote medsebojne pomoči, solidarnosti, prostovoljnosti, dobrosrčnosti, preprostosti ter čut do sočloveka in spoštovanje narave. Vsi člani društva delujemo prostovoljno in za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila. Mladinski odsek PD Lisca vsako šolsko leto organizira vsakomesečne planinske izlete za osnovnošolce ter v poletnem času osnovnošolski planinski tabor. Športnoplezalni odsek Aranea skrbi za varno osvajanje plezalnih veščin in spretnosti. Klub vodnikov skrbi za izobraževanja in usposabljanja vodnikov in članov ter za nakup in vzdrževanje tehnične opreme. Za vse člane društva imamo več kompletov tehnične planinske opreme, ki smo jo v letu 2010 še dopolnili. Člani društva lahko koristijotudipopustevštevilnih prodajalnah planinske opreme.
Vrsta usposobljenih planinskih vodnikov in mentorjev nas tako zna varno popeljati po planinskih poteh in na splošno v Naravo, do katere imamo še poseben čut odgovornosti. Znotraj društva tako deluje tudi Klub za varstvo narave, ki vsako leto v času cvetenja poskrbi za zaščito Encijana na Lovrencu ter organizira naravovarstvene izlete. Samostojni planinski skupini sta tudi v Krmelju in na Planini. Naše planinske skupine se vodeno podajajo v hribe vsak ponedeljek, sredo in četrtek. Imamo vandrovce, ki gredo z avtobusom po Sloveniji in tujini. Tradicionalno se podamo v okoliške hribe vsako tretjo nedeljo. Vsaka druga sobota v mesecu je tudi planinska. Tudi ob polni luni se radi podamo v noč in hribe. Kar tri skupine imamo. Poleti organiziramo številne tabore in izlete po Sloveniji in tudi v tujini. Na srečanjih in ob posebnih priložnostih nas pogosto razveseli naša Planinska pevska skupina Encijan, ki prireja tudi samostojne koncerte in izlete.
Skrbimo tudi za planinske domove in poti, ki jih vzdržujemo in obnavljamo. V lasti imamo Planinsko zavetišče pod Sv. Rokom, Jurkovo kočo ter Tončkov dom na Lisci, ki ga uspešno vodi Franc Krašovec s. p., upravljamo pa tudi s Planinskim zavetiščem Slatna nad Ratečami (pri Planici), ki nudi primerne pogoje za bivanje tudi večjih skupin in je odlično izhodišče za planinske pohode in izlete.
V	letu 2010 smo posvečali posebno pozornost razvoju dejavnosti na Lisci in delu z mladimi. Radi se družimo in pohodi so naša stalnica.
Poročilo o delovanju društva v letu 2010
Minulo leto lahko brez dvoma označimo za leto sprememb in tudi pretresov. Meseca januar in februar sta sicer minila mirno, v znamenju planinskih uric, planinskega večera, pustovanja in drugih rednih dejavnostih društva, nekateri pa so si privoščili tudi večdnevno smučanje v Andalu.
V	mesecu marcu je po dolgoletnem predsedovanju naš Jože predal vodenje društva novemu predsedniku. Dobili smo tudi novo računovodkinjo Matejo Krohne, v zahvalo za opravljeno delo pa smo se na občnem zboru zahvalili Čedomirju Cvetanovskemu, ki je dotlej opravljal računovodska dela za naše društvo. Ob Občnem zboru smo izdali že 42. številko Mladega planinca, ki nas vsako leto razveseljuje z zanimivostmi našega delovanja in načrti v prihodnje. Kmalu zatem je sledila zamenjava najemnika Tončkovega doma na Lisci, Marjana Kolarja je zamenjal Franc Krašovec iz Radeč, ki je v razmeroma kratkem času s prijaznim in odgovornim pristopom uspel povrniti pozitivno podobo naše Lisce in zadovoljstvo mnogih njenih obiskovalcev. Tudi mi smo se vključili nekaj delovnih »udarniških« akcij na Lisci, poleg čistilne akcije 17. aprila smo v juliju postavili 3 nove piknik prostore.
V	mesecu maju nam je obilo skrbi povzročila neprijetna novica o odklopu elektrike na zavetišču Slatna nad Ratečami, čemur je sledilo dolgotrajno pogajanje z lastnikom in dobaviteljem električne energije za ponovni priklop, ki se je izvedel šele konec meseca junija, tako da smo vendarle lahko izvedli večino načrtovanih dejavnosti na Slatni. Upravni odbor seje sestal na 7 rednih sejah, na katerih smo sprejemali pomembne odločitve o našem delu. Nakupili smo nekaj nove plezalne in varovalne opreme: vponke za samovarovalni komplet, čelade, plezalne pasove, samovarovalne komplete, pomožne vrvice, vponke matičarke, otroške čelade, plezalne pasove in samovarovalne komplete, ki jo lahko člani društva in ostali koristite za svoje potrebe.
Naše dejavnosti so podrobneje opisane v nadaljevanju in jih je zaradi njene pestrosti in raznolikosti težko opisati z besedami in fotografijami.
Leto 2010 smo zaključili finančno in vsebinsko pozitivno. Želim vam prijetno branje, varen korak ter obilo prijetnih dogodivščin v letu 2011!
Rok Petančič, predsednik PD Lisca Sevnica
Izvedene programske dejavnosti društva po letnem načrtu
Januar 2010:
1.1.2010 - Novoletni pohod na Lisco in Ivce (Klub vodnikov)
3.1.2010 - Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju (Klub vodnikov in PS Planina)5.1. 2010 -Planinske urice: Gorska reševalna služba v sliki in besedi - gorski reševalec Danilo Škerbinek (Upravni odbor) 12.1. 2010 - Planinske urice: Provansa - Vinko Šeško (Upravni odbor) 16.1. do 23.1. 2010 - Smučanje v Italiji (Klub vodnikov) 17.1. 2010 - Nedeljski pohod (Klub vodnikov)
26.1. 2010 - Planinski večer v kulturni dvorani Sevnica (Upravni odbor) Februar 2010:
februar 2010 - Športni dom, gorniško izpopolnjevanje (Klub vodnikov)
13.	2. 2010 - Sobotni izlet: Jurčičeva pot (Klub vodnikov)
14.	2. 2010 - Pustna nedelja na Lisci in nedeljski pohod (Klub Vodnikov) 28. 2. 2010 - Planinski večer na Planini (PS Planina)
Marec 2010:
marec 2010 - Športni dom, gorniško izpopolnjevanje (Klub vodnikov) marec 2010 - Šmohor (PS Planina)
9.	3. 2010 - Občni zbor PD Lisca Sevnica (Upravni odbor)
13. 3. 2010 - Rakov Škocjan - sobotni naravovarstveni izlet (Klub vodnikov)
21. 3. 2010 - Nedeljski pohod (Klub vodnikov)
28. 3. 2010 - Pohod po brežiški poti (Klub vodnikov)
April 2010:
Planinski teden mladih (tabor) v aprilu 2010 v Jurkovi koči na Lisci (PS Planina)
10.	4. 2010 - Učka (sobotni izlet) (Klub vodnikov)
17.	4. 2010 - Očistimo Slovenijo - vseslovenska akcija
18.	4. 2010 - Nedeljski pohodi (Klub vodnikov)
24.	4. do 1. 5. 2010 - Maroko (Vandrovci)
25.	4. - 30. 4. 2010 - Varovanje rastišča Clusijevega svišča (encijana) na Lovrencu (Klub za varstvo narave) Maj 2010:
1. 5. 2010 - Prvomajski pohod na Lisco in srečelov na Lisci (Upravni odbor)
1. 5. - 3. 5. 2010 - Varovanje rastišča Clusijevega svišča (encijana) na Lovrencu (Klub za varstvo narave) 9. 5. 2010 - Jezikova nedelja na Bohorju (PS Planina)
15.	5. 2010 - Pohod po oglarski poti (Klub vodnikov)
15. 5. 2010 - Srečanje Evropopotnikov - Radlje ob Dravi (Klub vodnikov) 15. 5. 2010 - Dan pohodništva (Klub vodnikov in Upravni odbor)
15.	5. 2010 - Srečanje mladih planincev na Magolniku (Mladinski odsek)
16.	5. 2010 - Nedeljski pohodi (Klub vodnikov) 27. 5. 2010 - Srečanje starejših planincev maj 2010 - Sv. Križ (PS Planina)
maj 2010 - Pilštanj (PS Planina) maj 2010 - Čistilne akcije na Lisci
Junij 2010:
5. 6. 2010 - Dan slovenskih planincev na Grmadi (Upravni odbor) 12. 6. 2010 - Srečanje zasavskih planincev na Kumu (Upravni odbor) 12. -13. 6. 2010 - Rab in Goli otok - dvodnevni sobotni izlet (Klub vodnikov) 20. 6. 2010 - Nedeljski pohodi (Klub vodnikov)
26.	6. -12. 7. 2010-Skandinavija (Vandrovci) junij 2010 - Binkoštovanje (PS Planina)
junij 2010 - Transverzala RTV (PS Planina)
Mesec julij 2010:
03. in 04.7.2010 - Meddruštveni izlet na Prehodavce - IVIDO
12.7.2010- Naravovarstveni izlet na Velebit- Klub vodnikov
16.7. - 25.7.2010- Pohodni tabor Karpati (Ukrajina) - Klub vodnikov in MDO
18.7.2010- Nedeljski pohod - Klub vodnikov
17.7. - 24.7.2010 - Osnovnošolski tabor v Bohinju - Mladinski odsek
24.7.2010 - Srečanje lunašev na Geosu - Klub vodnikov
24.7.	do 31.7.2010 - Cici tabor vSIatni - Upravni odbor julij 2010-Transverzala RTV- PS Planina
Mesec avgust 2010:
01.8.	do 07.8.2010-Tabor Slatna - Klub vodnikov
07.8. do 15.8.2010-Tabor PS Planina vSIatni - PS Planina in Upravni odbor
15.8.2010 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
20. in 22.8.2010 -Tradicionalni pohod na Triglav- Klub vodnikov
21.8. 2010 - Flajsov pohod na Lepo Špičje - Klub vodnikov
Mesec september 2010:
11.9.2010-Sobotni izlet: Tamar, Cipernik- Klub vodnikov
12.9.2010- Lisca poje - Upravni odbor
19.9.2010- Nedeljski pohod - Klub vodnikov
Mesec oktober 2010:
09.10.2010-Sobotni izlet: Opoldanska špica-Klub vodnikov 14.10.2010- Kostanjeva nedelja na Bohorju - PS Planina 17.10.2010- Nedeljski pohod - Klub vodnikov
Mesec november 2010:
6.11. 2010 - Osnovnošolski izlet - Dom na Čreto - Mladinski odsek
9.11.2010- Družabno srečanje PD Lisca Sevnica ob občinskem prazniku
11.11.2010-0bčni zbor Vandrovcev
13.11.2010- Sobotni izlet v neznano-Klub vodnikov
16.11.2010- Planinske urice: Ukrajina (Janez Levstik) - Upravni odbor
21.11.2010- Nedeljski pohod - Klub vodnikov
23.11.2010- Planinske urice: Maroko (Vinko Šeško) - Upravni odbor
30.11.2010- Planinske urice: Sahara (Sonja Kostevc) - Upravni odbor
Mesec december 2010:
14.12.2010- Planinske urice: Peru (Marija ImperI) - Upravni odbor
19.12.2010- Prenos lučke miru na Lisco - Upravni odbor
19.12.2010-Zaključek nedeljskih pohodov na Lisci-Klub vod ni kov
21.12.2010- Planinske urice: O gozdu (Jože Prah) - Upravni odbor
22.12.2010 - Nagradni izlet na KOZJANSKO za člane in sponzorje- Upravni odbor
26.12.2010-Zimski pohod na Veliko Kozje - Klub vodnikov
28.12.2010-Planinske urice: Kilimandžaro (Tone Jesenko)-Upravni odbor
29.12.2010- Planinski izlet in smučanje na Mariborskem Pohorju - Mladinski odsek
31.12.2010- Novoletni pohod na Kamenško z baklami - Planinska skupina Krmelj
Spremljajte našo dejavnost in novice na spletni strani:
www.pd-lisca.si
o
Programske dejavnosti posameznih sl<upin in selccij društva Ponedeljkova skupina
Dobimo se vsak ponedeljek na parkirnem prostoru pri pošti v Sevnici. Nato se dogovorimo, kam bomo šli na izlet. Če imamo kombi, za katerega se zahvaljujemo Športni zvezi Sevnica, se zapeljemo proti Primorski, Gorenjski ali Štajerski^ odvisno od vremena. Če pa se vreme kuja, imamo tri zanesljiva zavetišča: Jurkovo kočo na Lisci, Bojnik in Primož. Ob tem si pogosto zapojemo po melodijo En hribček bom kupil:
V vinograde ljube velik'je poti: so ozke, široke, vse najdemo mi. Pot pod noge zdaj in z nami se podaj tja med trte zlate, kjer je pravi raj, kjer je pravi raj, tjakaj se podaj in veselju se predaj.
Je grozdje obrano in mošt vama vre, Slavica, Tone: zdaj hvala za vse! Gostoljubje toplo velik je zaklad, res se človek k vama vrača srčno rad, vrača srčno rad, bogat je ta zaklad, nai Dovrne se sto krat!
Na Primož je priti kot bi prišel domov in Češnjice nudijo topli nam krov. Zdravja mnogo in pa varen nam korak, da bi v njem užival vedno čisto vsak, vedno čisto vsak, varen nam korak -naj ostane vedno tak.
Vinko in Elčka zdaj hvala za to, da tukaj uživata duša, telo. Da bi sem hodili v tole dobro klet srečni, zadovoljni mnogo mnogo let, mnogo, mnogo let v tole dobro klet, tu se zbrali znova soet.
Kadar ni na voljo kombija, smo hvaležni za prevoze Franciju, Tonetu, Vinku Š. in Vinku G. z osebnimi vozili. Letos smo naredili 52 izletov. Najlepši so bili:
-	Gospodična na Gorjancih v zimski pravljici
-	gradovi iz snega pod Peco
-	Strunjan z Evropsko pešpotjo, sladoledom na obali in vzponom na Slavnik v res lepem vremenu. Tudi med počitnicami nismo lenarili: povzpeli smo se pod Špik in občudovali Martuljške slapove; v Goriških Brdih smo bili deležni gostoljubja Hermininih sorodnikov: pokušali vino ob mesnih dobrotah ter se do sitega najedli slastnih češenj; sprehodili pa smo se tudi po Pokljuški soteski in Blejskemu Vintgarju.
Poseben izziv namje bila Krkina pot: hodili smo po njej in __________ ____ _ __
osvojili vseh 15 točk.
Veliko članov in članic skupine se je udeleževalo tudi
drugih akcij, izletov in taborov Planinskega društva Lisca Sevnica ter sodelovalo pri prvomajskem srečelovu. Na naših srečanjih se imamo vedno lepo, ker izbiramo raznolike poti in smo ljudje dobre volje. Posebno zahvalo sme dolžni Vinku in Anici Govekar, ki nas znata vedno znova popeljati po že znanih in novih smereh. Naj bo varen korak še naprej!
\/ticp C nnti nairiptp tiiHi na naclnvii' httn'/Zicciiii rnm/rivarir/Hnrc/nnn ckiinina9nin

Uinonci CI/TDADMC MA CDOnM II QA\/I
KŠTM

Naša skupina šteje 18 članov. Pod vodstvom Šeško Toneta se redno udeležujemo sredinih pohodov. V letu 2010 smo opravili 52 pohodov s povprečno udeležbo 11,5 članov. Naše poti so vodile od skrajnega vzhoda do zahoda ter od juga do severa naše slikovite Slovenije. Izven meja smo obiskali Kuželjsko steno in Pulo - Peroj na Hrvaškem in Poludnik v Avstriji. V zadnjem trimesečju leta 2009 smo pričeli s "Krkino potjo" in jo letos tudi dokončali.
Zelo resno smo pristopili k akciji "očistimo Slovenijo" na območju Lisce. Za izvedbo naših izletov - pohodov smo se lahko 18-krat poslužili kombija Športne zveze Sevnica, za kar se lepo zahvaljujemo in seveda tudi priporočamo za vnaprej. V ostalih primerih smo najeli rent-a-car kombi ali pa se vozili z lastnimi osebnimi vozili. Nekateri člani naše skupine so se udeležili tudi organiziranega izleta našega društva v Maroko in Ukrajino. Prav tako smo se nekajkrat udeleževali tudi mesečnih avtobusnih skupinskih izletov.
Tako kot prejšnja leta radi priskočimo na pomoč v primeru trgatve ipd. Tudi praznovanja rojstnih dni (posebno okroglih in polokroglih) ne prezremo.
Kot je že v navadi, smo imeli zaključek naših pohodov na Lisci. Družabno srečanje s srečelovom je bilo v Jurkovi koči, kjer smo se malo posladkali in pokramljali o prehojenih poteh ter se z idejami usmerjali že za prihodnje leto. Ob tem se zahvaljujemo našemu Planinskemu društvu za prispevekob pogostitvi v Tončkovem domu na Lisci. In naši načrti so obetavni. Želimo si novih še skritih kotičkov naše prelepe Slovenije, prav tako pa kdaj tudi zaiti izven naših meja, seveda v okviru naših zmožnosti. Predvsem si želimo, da bi nas naš Tone, kljub bližajočem se prestopu v okroglo obletnico, še naprej varno vodil po naših skupnih poteh.
ToneŠeško
Četrtl<ova sl<upina
četrtkova skupina našega društva opravlja redne pohode vsak četrtek. Vodi jo Lojze Rupar.
V letu 2010 je četrtkova skupina opravila naslednje pohode:
Radna, Telče, Bojnik (7. 1.), Kum iz Hrastnika (14. 1.), Slavnik (21. 1.), Primož, Preska (28. 1.), Bogojina, Mor. Toplice, MS (4.2.), Vetrnik, Okič (11.2.), Boč (Krkina pot) (18. 2.), Čaven (25. 2.), Primož, Preska (4. 3.), Lisca (11. 3.), Donačka gora (18. 3.), Vrh - Dobje (25. 3.), Lisca z Brega, Lovrenc (1. 4.), Snežnik (8. 4.), Žerjav (15. 4.), Lovrenc (22.4.), Mirna gora (29.4.), Veliko Kozje (6. 5.), Zasavska sveta gora (13. 5.), Grmada, Tošč (20. 5.), Golica (26. 5.), Debenec, Trebelno (3. 6.), Raduha (10.
6.), Tosc, Viševnik (17.6.), Matajur, Livek (24.6.), Peca (1.7.), Bučka - Telče (8.7.), Lisca (29.7.), Stol (5.8.), Petelinjek (9.9.), Snežnik (16.9.), Debela peč (23.9.), Čaven, Bolnica Pranja (7.10.), Krvavec, Dolge njive (14.10.), Kum (21.10.), Cerje- Primorska (28.10.), Lisca (4.11.), Skalica (18.11.), Lisca (2.12.), Lisca (9.12.), Apnenik-Vrh (23.12.)
Lojze Rupar
Nedeljska skupina opravlja pohode vsako tretjo nedeljo v mesecu. Skupina se vedno zbere v Sevnici na avtobusni postaji. Vodijo planinski vodnikTone Svenšek (zato njeni člani niso nikoli žejni, op. p.). V letu 2010 so člani skupine opravili naslednje pohode:
Januar 2010: Sevnica-Lamperče-Žabjak-Pečje-Sevnica/12 članov
Februar 2010: Kračeva nedelja - pohod iz Sevnice na Lisco/10 članov
Marec 2010: Tržišče - Malltovec- Bojnil( - Zg. Vodale - Sp. Voda le-Tržišče /12 članov
April 2010: Telče - Pijana gora - Zg. Dole - Sp. Dole - Bučka -Telče / 9 članov
Maj 2010: Gaberska gora - Osredek- Kladje- Kal - Primštal / 4 člani
Junij 2010: Izlet je odpadel zaradi zelo slabega vremena.
Septembra 2010: Magolnik (iz Kladja na Magolnik in nazaj)
Oktobra 2010 ni bilo pohoda.
November 2010: Šoštanj - Apnenik - Kravja dolina - Boštanj December 2010: Betlehemska lučka na Lisco
Tone Svenšek
Markacijski odsek
v minulem letu smo tako redno vzdrževali naše planinske poti po potrebi, obnavljali markacije na relaciji Sevnica - Lamperče - Ajdovski gradeč -Zabukovje, Telče - Bučka.
Na novo smo postavili 7 novih lesenih stebrov in namestili 14 smernih tabel: Sevnica - Lamperče -Ajdovski gradeč - Zabukovje; Sevnica - Krakovo - Lisca; Lisca - Lovrenc; Zabukovje-Lisca na Ivcah. Na relaciji Stara žaga - Netopir je bila izdelana in postavljena nova lesena brv z ograjo po zaslugi planinske skupine iz Planine.
Opravljeno je bilo 110 ur prostovoljnega dela na naših planinskih poteh. V našem društvu smo samo 3 registrirani markacisti, a imamo približno 200 km planinskih poti, zato bi prosil, če bi bil kdo pripravljen stopiti v naše vrste, da bi lažje vzdrževali naše planinske
poti. V letu 2011 bo organiziran tečaj za markaciste na Lisci za Posavsko - Zasavsko območje in to je enkratna priložnost, ker je zelo blizu, pa še v našem društvu se odvija. Vljudno vabljeni! Lep pozdrav in varen korak vam želijo markacisti.
Janez Zajec
Utrinki z gradnje brvi 26. 6. 2010
Planinska skupina Lunarji
Skoraj ne morem verjeti, da se je leto tako hitro zasukalo.
Tudi Lunarjem se je izteklo še eno leto, ki je bilo bolj veselo, saj smo dobili v svojo sredino kar dva častitljiva moža: Abrahama in na koncu leta še Izaka. Po svojih močeh smo se udeleževali raznih planinskih prireditev, delovnih akcij, tu mislim na akcijo Očistimo Slovenijo. Čistili smo od križišča Rondo pa skozi ob cesti do Krakovega in nato po markirani poti čez Cirje na Lisco. Akcije se je udeležilo 9 članov, vendar niso bili vsi Lunarji.
Prav tu bi rada pohvalila našo mladino, ki se je v lepem številu udeležila te akcije.
Pridno smo hodili na Lisco, Geoss, Lovrenc, Gračko goro,Topolovec, Drožanje. V oktobru smo imeli na Lisci kostanjev piknik.
Udeležba je bila kar dobra, malo je bilo osipa v poletnih mesecih zaradi dopustov, sicer se pa po možnosti kar prilagodimo. Povprečno seje pohodov udeležilo od 12 do 14 Lunarjev od skupaj 18 članov. Vsem skupaj želim še veliko lepih jasnih polnih Lun.
Marjana CizI
Planinska skupina Luneki
Leto 2010 je potekalo že deveto leto, od kar vsak mesec ob polni luni pešačimo na Lisco. Začelo nas je pet, sedaj nas hodi že trideset. Vsak pohod je po svoje zanimiv in edinstveni. Vabljeni v čare luninih pohodov.
Darinka Avguštin
Ob polni luni na Lisco
v minulem letu smo pridno hodili ob polni luni na Lisco. Pred sedmimi leti smo začeli hoditi štirje, v letu 2010 pa nas je bilo povprečno dvanajst.
Družno smo se udeležili tudi kakšnega drugega pohoda in tudi kake akcije.
Aprila smo sodelovali pri čistilni akciji. Naša pot čiščenja je bila iz Sevnice, Zajčje gore. Ledine do Jošta. V juliju smo se udeležili zbora lunašev Slovenije, ki je bil na Vačah.
Zadnji pohod v letu 2010 smo malo zamujali glede lune. Bil je namreč veseli december in se je vedno kaj dogajalo, pa tudi vreme ni bilo najboljše. A naša odločitev se je obrestovala, imeli smo sončno, malo zimsko popoldne. Privoščili smo si kosilo, malo nazdravili in si zaželeli še naprej lepe in varne pohode.
V mraku smo se vrnili nazaj do avtomobilov. Nekaj pa se jih je podalo peš preko Ledine v Sevnico.
Planinska skupina Prijatelji
Leto 2010 je bilo za »Prijatelje« aktivno in polno prekrasnih doživetij. Naše glavne progrannske snnernice so bile osvojiti vseh 15 Krkinih planinskih poti. Pohvalimo se lahko, uspelo nann je. Za nagrado ob koncu, snno en dan uživali v njihovih ternnah. Enkraten zaključek, ni kaj. Všeč so nann bile pravzaprav vse poti, saj smo na njih spoznali precejšen del Slovenije, ki je nepopisno lepa. Poleg Krkinih poti smo obiskali še kar nekaj naših čudovitih gora, pokukali pa smo tudi čez mejo države (Kamniti Lovec). V zimskem času so naši pohodi usmerjeni predvsem v bližnjo okolico, največkrat pa na našo lepo Lisco. Spominske fotografije z vsakega izleta nam ostajajo kot prijeten spomin nanje.
Fanika Zemljak
Planinska skupina Planina
Najprej smo šli na novoletni pohod na Bohor, pa na Šmohor, Lisco itd. Nekako smo se držali plana, ki smo si ga postavili leto poprej, žal pa nekaterih pohodov nismo mogli izvesti zaradi slabega vremena. Nekateri naši člani so si nadeli dereze in šli vgore po bolj zahtevnih poteh, drugi pa so uživali bolj v gričkanju, kar je tudi prav. Vapriluje bila čistilna akcija pod imenom »OčistimoSlovenijovenem dnevu«.
Te akcije smo se udeležili in očistili naš del planinske poti Planina-Njivice, in Stara žaga Netopir. Sodelovalo je 9 naših članov. V aprilu je bila nazaj postavljena naša smerna tabla »Planinske poti s smeri Planina«, ki je bila odstranjena, ko se je širila cesta skozi trg, in ker je bila delno poškodovana, jo je bilo potrebno popraviti, in obnoviti. To sta naredila g. FerdoŽager in Rado Pančur.
Ob pohodu na Jezikovo nedeljo na Bohor smo ugotovili, da se je podrl most preko Sevnične v Bohorju, ki je na našem območju, zato smo sklenili, da ga čim prej popravimo, kar smo kasneje tudi storili. G. Ferdo Žager je takoj na bližnja drevesa napisal opozorilne table, da je most podrt, in da je ob prehodu mostu potrebna velika pazljivost, ker je bila globina pod mostom preko 3m. V juniju smo se lotili obnove mostu. Pri GG Brežice smo dobili nosilni les, zgornje »fosne« pa nam je darovalo podjetje Montprais, d. o. o., oz. g. Janko Robič, za kar se mu lepo zahvaljujemo in seveda spet priporočamo, saj nas že v letošnjem letu čaka še večji zalogaj. Podrt je namreč tudi sosednji most, ki pa je precej daljši. Pri lanskoletni gradnji mostu pa gre še posebna zahvala našemu podpredsedniku Radu Pančurju, saj je glavnino dela opravil kar sam. Lično je obdelal ves les za most in držala za roke, tako da se je most zelo lepo sestavil, pa še datum postavitve je vgraviral, da se bo vedelo, kdo ga je postavil in kdaj.V času trajanja našega planinskega tabora »KTMV« smo v Slatni očistili kotlovnico. Kerjoje delno zalila voda nekaj časa prej, je bilo delo zelo umazano, saj je bil na tleh premogov prah, to je premogovo blato, stare trhle deske in ostala navlaka. Pri tem delu so nam pomagali tudi drugi udeleženci tabora: planinska vodnika Zebič iz Sevnice, Mičo iz Dola ter g. Bohorč iz Krškega.
Tri dni so bili naši gostje Folklorna skupina iz Razborja, ki so na Slatni imeli intenzivne vaje. Ni jih motilo niti zelo mokro vreme in megla, saj so vaje potekale deloma v telovadnici, ko se je vreme samo malo umirilo, so vaje bile zunaj pred domom.
V letošnjem letu bo tabor »KTMV« Planinske skupine Planina, skrajšan na samo 3 dni, to je 4., 5.in 6. avgust 2011. Zato bodo potrebne predprijave zaradi zasedbe prostora.
Leto smo tako kot vsako leto končali za Martinov večer na sv. Križu nad Planino, od koder je prečudovit razgled daleč naokoli. Sedaj sta gori dve lepi novi klopci, in je užitek še toliko večji, saj se po prehojeni poti do vrha kar malo utrudiš, tu pa se lahko v miru odpočiješ in naužiješ prekrasnega razgleda, ki ga ta točka nudi.
Janja Kolar
športno plezalni odsek ARANEA
v prvi polovici letaje plezanje potekalo ob torkih od 17.00 do 19.00 (21 torkov), v drugi polovici leta pa ob sobotah od 18.00 do 20.00. Ponavadi je plezalo 5 do 6 plezalcev, včasih tudi kakšen več. Trije izmed njih so se udeležili šole športnega plezanja v Posavskem alpinističnem klubu v Krškem, jo uspešno končali in pridobili naziv pripravnik športnega plezanja. Tako imajo sedaj od teh aktivnih plezalcev štirje naziv pripravnik športnega plezanja in ena plezalka naziv športni plezalec 1. Enkrat smo gostili učence iz OŠ Ane Gale (v času, ko ima dvorano najeta šola), tako da so se tudi učenci OŠ Ane Gale lahko preizkusili v plezanju na veliki steni.
Vesna Novak
Klub vodnikov
Plezalna stena v Športnem domu Sevnica
V organizaciji kluba vodnikov so v letu 2010 potekali redni sobotni izleti:
13. februarja smo se podali po Jurčičevi poti. Imeli smo čudovit izlet po sveže zapadlem snegu in sončnemu vremenu. 13. marec je bil naravovarstveni izlet v Rakov Škocjan. Bila je prava zimska idila.
10.	aprila smo se povzpeli na Učko.
15. maja smo se udeležili Euro pohoda iz Avstrijskega mesta Ivnik- Ebesvald, do Radelj ob Dravi.
12.	in 13. junija smo bili na otoku Rab in Goli otok.
11.	septembra smo se podali na Cipernik. 9. oktobra smo osvojili Poldnjašnjo špico.
13.	novembra smo imeli izlet v neznano. Pot nas je vodila med slovenskimi vinogradi ob meji z Avstrijo od Počeka -Zgornja Kungota do Špičnika.
Sobotnih izletov se je udeležilo skupaj 340 planincev.
Planinski vodniki PD Lisca so tudi opravili vodenje skupin osnovnošolcev na športnem dnevu OŠ Sava Kladnika Sevnica, ki je potekal 16. aprila 2010 po poteh (1) Sevnica - Lukovec - Sevnica, (2) Sevnica - Boštanj - Sevnica, (3) Sevnica -Pečje - Sevnica, (4) Sevnica - Laze - Sevnica.
Ob prehodu iz prve v drugo polovico leta 2010 je potekal tudi tečaj izpita za vodnika kategorije A- lahke kopne ture, ki gaje uspešno opravil naš mladi član Urban Dimec, ki je tudi pripravil poročilo s tečaja:
Poročilo s prve izmene strnjenega tečaja izpita za vodnilca l<ategorije A - lahl<e icopne ture

Kot vsako leto se je tudi letos odvijalo usposabljanje za vodnike PZS kategorije A - lahke kopne ture. Strnjeni tečaj je potekal od 26.6. do 7.7.2010 v Bavšici. V tem terminu tečaja smo imeli predvidene 3 ture, in sicer na Briceljk, Zagorelec in Krn. Izpeljali smo dve, zadnjo pa smo zamenjali za Malo Mojstrovko zaradi nestanovitnega vremena. Namen teh treh tur je bil predvsem ta, da smo preizkusili svoje izkušnje v orientaciji na brezpotjih ter uporaba zaščitnih čelad in varnostnih pasov ter varovanja vodnika ali klienta. V12 dneh smo opravili 230 urni predmetnik iz sedmih poglavij. Snov so nam inštruktorji podajali predvsem prek predavanj in praktičnih del. Po vsakem predavanju je sledil še pisni izpit. Izpit iz prve pomoči in reševanja ter vrvne tehnike je bil sestavljen iz pisnega in praktičnega dela, medtem ko so bili ostali sestavljeni samo iz pisnega dela. Poudarek na različnih temah je bil različen. Največji poudarek je bil na prvi pomoči in reševanju ter vrvni tehnikiin nevarnosti v gorah, saj so to poglavja, ki imajo poglaviten pomen za varen korak v gorah. Pri vrvni tehniki so nas naučili postavljanja vrvnih ograj (horizontalne in vertikalne), vozlov (osmica, dvojna osmica, prusikov vozel, najlonski...), improvizirani varovalni pas in še veliko drugega.

Pri reševanju in prvi pomoči smo se naučili imobilizirati ude, zaustaviti l<rvavitve in izdelati nosila iz materialov, ki jih imamo na voljo na turi. V kategorijo pomembnejših tem sodi turi prehrana in pijača v gorah. Poleg tem, ki zahtevajo popolno zbranost in prisebnost smo obdelali tudi stvari, katere moraš prijeti z veliko mero veselja. Ena od teh tem je družabnost. To nam pride prav predvsem pri delu z otroki na taborih in raznih izletih. Poleg vsega tega smo obdelali tudi: planinsko izrazje, metodiko dela, vremenoslovje, bivakiranje in taborenje, zgodovino vodništva... Ocenjujem tečaj kot uspešen. Vsi udeleženci smo se naučili veliko novega in utrdili staro znanje.
Urban Dimec


i
Družabni večer ob tabornem ognju
Klub za varstvo narave
VAROVANJE RASTIŠČA ENCIJANA NA LOVRENCU
V dneh od 25. aprila 2010 do vključno 3. maja 2010 smo člani Planinskega društva Lisca Sevnica na Lovrencu izvajali varstvo encijana pred trganjem, izkopavanjem in sprehajanjem po rastišču. Prisotni smo bili vse dni od 9.00 ure dopoldan do 19.00 ure popoldan. Ugotavljamo, da je postavitev zaščitne ograje smiselna, saj je večina obiskovalcev z odobravanjem sprejela tako ureditev. Skoraj vsi so tudi ugotavljali, da je prav, da izvajamo varstvo kot člani PD Lisca. Dobili smo kar nekaj ustnih pohval. Zaradi lepega vremena je bil Lovrenc izredno dobro obiskan (zagotovo bolj kot v prejšnjih letih), po moji oceni je bilo do 1200 obiskovalcev na dan, oskrbnik Jože pa govori o še večjem številu. Kršitev dobesedno ni bilo, prav tako ni bilo naslednji dan opaziti kakršnih koli odpadkov ali smeti, kljub temu, da je bilo v okolici cerkve kar nekaj »piknik« prostorov, vendar ne v ograjenem prostoru. Obiskal nas je tudi Vaš kanal. Posneli so encijane, intervju pa je dal Lado, ki je bil tudi oblečen kot primer pravega naravovarstvenika (kapa, jopa z značko GS). Snemalec je želel posneti tudi Opojno
zlatico, pa je ni poznal oz. je kazal na neko drugo rumeno cvetlico. Sam sem se potrudil in z veliko muko našel nekaj cvetov, tako da so potem posneli tudi ta endemit. Pripetilo seje tudi, da je obiskovalec zaradi srčne kapi umrl na mestu (na klopci za cerkvijo). Oba z Ladotom sva bila prisotna takoj ob dogodku. Poklicala sva ZD Sevnica, trije naključni obiskovalci (nam neznani) pa so izvajali tudi strokovno oživljanje (5 min). Njihove pomoči sva bila vesela, saj so po njihovih izpovedih dobro poznali sistem oživljanja. Kot posebnost navajam »usta na usta«, za kar moraš imeti kar dober želodec pa še kaj. To je izjavila tudi žena pokojnika. Pravočasno smo tudi odklenili »rante«, tako da je rešilec prišel prav na mesto dogodka, vendar žal pomoči več ni bilo. Ljudje so vedeli za dogodek, vendar so z neverjetno disciplino upoštevali naše usmeritve. To je trajalo 3 ure in pol, vendar obisk zaradi tega ni bil nič manjši. Z odhodom mrliške službe so se nam sorodniki lepo zahvalili za izkazano pomoč, ne kot posameznikom, ampak kot organiziranim planincem, ki smo jim pomagali v hudi življenjski stiski. Že proti izteku dneva se nam je pridružil še »maročan« Lojze Rupar, ki je bil zelo zadovoljen z našim ukrepanjem ob dogodku. Prinesel pa nam je tudi kapljico in nekaj malice, katere sva bila oba še kako potrebna. Zaradi poslabšanja vremena je bilo 2. maja na Lovrencu bistveno manj ljudi, zato pa veliko več kršitev. Trganja nismo opazili, zato pa je bilo zelo veliko vstopov v ograjeni prostor zaradi fotografiranja. Žal so to bili sami težki „profesionalci" z »mobilniki«, ki so želeli imeti vrhunske posnetke encijana, ali pa kar cele družine, ki ležijo med cvetovi. Opozoril je bilo veliko, kar nekaj ljudi pa je poskušalo biti tudi nesramnih. Očitno je, da je množica ljudi prava stvar, kjer vsi upoštevamo pravila, ko pa smo sami »vozi Miško«, lahko delamo kar hočemo. Za zaključek lahko rečem, da je bilo dežurstvo brez pripomb. Kršitve so bile in bodo tudi v bodoče. Če bomo tam, jih bo zagotovo veliko manj. Hvala Alešu, Ladotu, Lojzetu in Mileni. Dež je nato počasi zavrl rast in s tem po naravni poti zaščitil encijan do naslednjega leta.
Gregor Bregar
Clusijev svišč na Lovrencu
Poročilo o delu Varuhov gorske narave v letu 2010 in načrti v letu 2011
Na področju varovanja gorske narave sva varuha GN in ostali planinci PD Lisca Sevnica opravili naslednja dela: obnovili smo leseno ograjo rastišča encijana na Lovrencu, postavili vrvično ograjo ob ogledni poti skozi rastišče, fizično varovali rastišče encijana v času cvetenja, sodelovali pri zasaditvi lipe pri cerkvi na Lovrencu, v čistilni akciji »Očistimo Slovenijo« je sodelovalo 140 planincev na 22 odsekih naših poti po občini, očistili smo tudi pobočje Lisce. V letu 2011 nameravamo na Lovrencu opraviti ista dela kot v minulem letu, v okviru čistilne akcije »Očistimo Slovenijo« pa bomo sodelovali pri popisu krajev črnih odlagališč. Vta namen naprošamo vse vodje pohodnih skupin in ostale vodnike pri PD Lisca Sevnica, da pri svojih pohodih na območju naše Občine budno opazujejo in beležijo mesta črnih odlagališč. Vsa opažena mesta črnih odlagališč javite varuhu gorske narave Rupar Lojzetu na telefon 040 751941 ali tajnici društva Darinki Avguštin.
Varuh gorske narave Lojze Rupar
Planinska pevska skupina Encijan
Planinsko pevsko skupino Encijan sestavlja 9 pevcev, ki so vsi člani PD Lisca Sevnica. Imajo redne vaje vsak torek od 18.00 do 20.00 v Zavetišču pod Svetim Rokom ter občasno intenzivne vaje pred nastopi. V letu 2010 so nastopili: 26. 1. 2010: Planinski večer v Kulturni dvorani Sevnica; 27. 2. 2010: Občni zbor PGD Sevnica; 28. 2. 2010: Planinski večer na Planini pri Sevnici; 09. 5. 2010: Pesem Posavja 2010 v župnijski cerkvi v Boštanju; 12.9.2010: Pevska prireditev Posavja »LISCA POJE« na Lisci; 25. 9. 2010: Koncert na gradu Szigliget (Madžarska); 5. 10. 2010: Koncert za U3 -Kulturna dvorana Sevnica; 9. 11. 2010: Nastop na družabnem srečanju ob občinskem prazniku - Zavetišče pod Sv. Rokom; 4. 12. 2010: Miklavžev koncert - grad Sevnica; 5.12.2010: Miklavžev koncert-Zdravilišče Dol. Toplice.
ToneŠeško Mladinski odsek
Mladinski odsek PD Lisca Sevnica je v letu 2010 organiziral 7 izletov za učence OŠ v občini Sevnica. Izletov se je udeležilo povprečno okoli 30 do 35 otrok. Med zimo jih je bilo nekaj manj, spomladi pa nekaj več. Seznam opravljenih izletov: 16. 1. 2010: Čemšeniška planina; 6. 2. 2010: Limbarska gora; 13. 3. 2010: Izvir Krke; 10. 4. 2010: Socerb; 22.5.2010: Golica; 6.11.2010: Dom na Čreti; 29.12.2010: Belvie - Areh.
V okviru osnovnošolskega tabora smo izvedli naslednje ture: 19.7.2010: Planina Suha; 20.7.2010: Vogel (planinska koča Merjasec); 22. 7. 2010: Dom na Vogarju. Ob zaključku leta smo predvsem za redne udeležence aktivnosti MO dne 29.12.2010 izvedli smučanje na Arehu, kjer smo udeležencem pokrili stroške prevoza in malice.
Anja Žveglič
POROČILO CICIBANOV- PLANINCEV v letu 2010
Tudi v preteklem letu 2010 je delovala planinska skupina cicibani - planinci, ki je povezovala 19 predšolskih otrok v starosti 3 - 6 let v medsebojnenn sodelovanju Vrtca Ciciban Sevnica in PD Lisca Sevnica. Podajali snno se v naravo v vseh letnih časih. Najprej snno prehodili bližnjo okolico vrtca, bližnje sevniške griče, nato pa smo se podali še malo višje, postopoma, glede zmogljivosti različno starih otrok v skupini... Cicibanove stezice so nas vodile od sevniškega gradu. Hrast, Pečja, Sv. Roka, Zajčje gore, Lamperč, Razborja, do zaključnega izleta v Kekčevo deželo v Kranjski gori. V naravi smo se naužili lepot, si nabrali novih moči, okrepili svoje telo in sprostili duha...
Prav je, da s planinsko dejavnostjo pričnemo že pri predšolskih otrocih, saj se v procesu odraščanja oblikuje
odnos do narave, ki je zelo pomemben. Z nespoštovanjem narave se nam lahko kaj hitro narava tudi maščuje, kar se kaže v vedno bolj onesnaženi in uničeni naravi, v kateri je vse bolj ogrožen tudi človek. Tudi zato je zelo pomembno, da se vzgoja za naravo začne že v najnežnejšem otroškem obdobju. Sprehodi in planinski izleti z otroki v naravo, bivanje v naravi koristijo otrokovemu telesnemu zdravju in odpornosti.
Pri bivanju v naravi opazujejo okolje, svet okoli sebe, začnejo že zelo zgodaj prepoznavati naravo in njene zakonitosti. Otrokom se ob stikih z naravo postavlja nešteto vprašanj. Prav je, da čimbolj spodbujamo takšna vprašanja in da smo v naravi čim več ter jim omogočamo številna doživetja.
Kako prijetno smo se imeli, ko smo prisluhnili ptičjemu petju, melodiji brenčanja čebel, poslušanju in občudovanju žuborenja potoka, ko smo utrgali in okušali sveže jagode in borovnice v gozdu, pobožali, tipali drevesa, debla, skorje, nabirali storže, listje... To so drobne izkušnje otrok, ki pripomorejo pri oblikovanju spoštljivega odnosa do narave.
Otroke z zgledom in podukom vzgajamo, da ne onesnažujejo okolice, ne odmetavajo odpadkov v naravi, da ločujejo odpadke, ne uničujejo rastlin, živali, njihovih domovanj... Veliko naših planinskih izletov ima zato naravovarstvene vsebine. V aprilu 2010 smo tudi cicibani - planinci sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo in po svojih močeh očistili bližino vrtca in prostor ob Planinskem zavetišču.
Za ves trud na prehojenih cicibanovih poteh nam je Planinska zveza Slovenije poslala nagrade, ki smo jih podelili na skupni zaključni prireditvi, skupaj s starši v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom. Prejeli smo:
-	19 našitkov PZS za 5 planinskih izletov
-	19 priponk PZS za 8 planinskih izletov
-	5 pesmaric PZS za 12 planinskih izletov.
Ob zaključku planinskega izleta skupaj z otroki podoživljamo ob risanju v cici -planinske dnevnike Ringaraja, spomine nanj pa nam pomagajo ohranjati drobni predmeti, ki smo jih prinesli z izleta: kamenček v žepu, košček lubja, listek, storž, štampiljke v dnevniku... Skušamo vzgajati v naravi z naravo, da nam ostaja narava pomembna vrednota. Hoja nam nudi veliko lepega in zdravega, zato bomo to počeli s predšolskimi otroki (s »podmladkom«) še naprej na različnih cicibanovih planinskih stezicah in poteh.
Cveta Fakin
Prejeli smo srebrni znal< civilne zaščite
v ponedeljek, 28. februarja 2011, je naše društvo v kongresnem centru Brdo pri Kranju prejelo Srebrni znak civilne zaščite kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju.
Priznanje smo prejeli na predlog Občine Sevnice in Štaba CZ občine Sevnica, v katerem so zapisali:
"Planinsko društvo Lisca Sevnica je bilo ustanovljeno daljnega leta 1905 in je v lanskem letu praznovalo že 105- letnico obstoja. Društvo je bilo skozi svoje delovanje vedno tesno povezano z naravo, posledično pa tudi z njihovimi naravnimi pojavi in tudi nesrečami. Planinsko društvo Sevnica je bilo že v preteklosti, kot tudi sedaj, pomemben člen prostovoljstva v sevniški občini. Na prostovoljni osnovi pa delujejo tudi v sistemu zaščite, reševanja in pomoči in so ob morebitnih večjih naravnih nesrečah zadolženi za postavljanje šotorišč in prostora za začasno bivanje evakuiranih oseb. V društvu se stalno izpopolnjujejo, svoje znanje pa redno obnavljajo na taborih in pohodih večkrat tudi izven meja Slovenije. Aktivno sodelujejo v vseh usposabljanjih, ki jih izvaja OŠCZ Sevnica, sodelovali pa so tudi v veliki reševalni akciji na HE Bianca v letu 2008. Vneto skrbijo tudi za planinski podmladek, zato se ni bati za nadaljevanje planinske tradicije v Sevnici."
Iskrene čestitke vsem članom, ki ste svojo energijo in čas prispevali za plemenita dejanja pomoči potrebnim v primeru naravnih in drugih nesreč. S svojimi aktivnostmi si bomo še naprej prizadevali za nadaljevanje dolgoletne uspešne tradicije in nesebično pomoč ljudem vstiski.
RokPetančič
Poročila izletov in taborov v letu 2010 Novoletni pohod Lisca - Ivce
1.1.2010 smo se zbrali ob 8. uri v Krakovem. Z avtomobili se odpeljali do vasice Podgorje. Od tu naprej pa peš na Lisco in potem dalje na Ivce, kjer se je prileglo dobro kosilo, ki ga je skuhal Janko Avguštin. Tega pohoda seje udeležilo 28 planincev. Imeli smo se lepo.
Darinka Avguštin
Smučanje v Andalu
Na vrhu Lisce
Tudi v letu 2010 smo od 15. do 22. januarja kot že mnogo let tudi sevniški planinci »penzion paket« preživeli prijeten teden na smučanju v Andalu v dolomitih pod Brento.
V idealnem vremenu in snežnih razmerah smo se prijetno družili.
Pa tudi za sprehode smo našli čas.
^ Vinko Šeško
Po Jurčičevi poti
13. februarja 2010 smo se podali po Jurčičevi poti. Imeli smo čudovit izlet po sveže zapadlem snegu in sončnemu vremenu.
Naravovarstveni izlet v Ral<ov ŠI<ocjan
v prečudovitem sončnem vremenu, ko je bila snežna odeja še l<ar precej visoka, smo se člani in članice Planinskega društva Lisca Sevnica v soboto, 13. marca 2010, udeležili naravovarstvenega izleta v krajinski park Rakov Škocjan na Krasu. Ogledali smo si tudi znamenito presihajoče Cerkniško jezero na Notranjskem.
Med udeleženci enodnevnega izleta je bilo tudi šest članov fotosekcije sevniškega društva Trg, ki so nepozabne vtise ujeli v fotografski objektiv. Na spletni strani PD Lisca Sevnica smo pripravili skupaj še z ostalimi fotografi skupno fotoreportažo z izborom 50 najlepših fotografij. Izbral in uredil jih je Bojan Dremelj.
Sobotni izlet na Učko - Vojak (1401 m) - najvišja gora v Istri na Hrvaškem
Sobotni izlet je bil 10. aprila 2010 organiziran na pogorje Lička z osvojitvijo najvišjega vrha Vojak v Istri -Hrvaška. Avtobusnega izleta se nas je udeležilo 43 planincev.
V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpravili do Poklona, kjer je bilo naše izhodišče. V ne preveč obetavnem vremenu (megla) smo se začeli vzpenjati proti vrhu. Bila je zgodnja spomlad, tako da smo nekoliko višje naleteli še na sneg, pa čeprav smo bili ob morju. Spomlad seje tukaj višje ležeče šele prebujala. Po dobri uri in pol vzpona na vrh nas je na vrhu Vojaka pričakalo sonce in lepi razgledi na Istro. Na žalost se je mesto Reka in morje skrivalo v megli. Po počitku smo nadaljevali z sestopom do vasi Mala Učka, nato krožna, skoraj vodoravna pot vodila okoli Ličke, do sestopa v
Lovranske Drage, kjer nas je čakal avtobus. Za najbolj vztrajne je bil plan ogleda slapu zraven Lovranske Drage in sestop v Medvejo do morja. Ta cilj se nam ni izpolnil zaradi nevihte, ki ni hotela ponehati in smo združno vsi z velikim veseljem malo premočeni raje zaključili ta izlet pri našem avtobusu. Da pa smo naš cilj izpeljali do konca, smo se raje v dežju odpeljali z avtobusom do Medveje, do morja. Od tu pa v Sevnico, kjer smo se v večernih urah vrnili. Za tiste, ki so se udeležili izleta, bi opozoril, če se spomnijo: Velike restavracije, ki smo je gledali, ko smo se spuščali proti Lovranski Dragi in nato peljali mimo z avtobusom. Tu sta malo pozneje od našega obiska, predsednika vlade: Pahor in Kosor kupčkala o usodi naše meje v Piranskem morju. Drugače pa ta restavracija ima tudi temačno zgodovino. Lastnika naj bi naredila samomor. Ali je bil uboj, ni bilo nikoli razčiščeno.
Med domačini velja restavracija za prostor s temačno prekleto zgodovino. Torej prav primerna za sklepanje tako pomembnih meddržavnih prijateljskih sporazumov.
ZlatkoZebič
Koliko poznamo domače kraje in ljudi?
v rahlo vetrovnem nedeljskem dopoldnevu so imeli člani in članice PD Lisca Sevnica 18. aprila 2010 redni mesečni nedeljski pohod. Tokrat jih je pot nekaj časa vodila po markirani poti Lojza Motoreta iz Tržišča na Malkovecin nato do Slančje vasi in na Otavnik ter dalje na Bojnik. V Tržišče so se vračali preko Zgornjih in Spodnjih Vodal.
Med potjo so odkrili tudi nekaj zanimivosti, ki so pohodnike seznanjale z bogato in zanimivo preteklostjo teh krajev. V vasi Otavnik stoji stara hiša s številko 3. V njej je bila med 2. svetovno vojno do kapitulacije Italije gostilna. Na hiši se še vedno lepo vidi napis v italijanščini-Trattoria.
v Zgornjih Vodalah so pritegnile pogled izl(ušenega fotografa Ljuba Motoreta tudi tri zanimive hiše. Najprej zelo stara lesena hiša s številko 3a. Na novo zgrajeni hiši s številko 4 je vgrajena plošča, ki obiskovalcu pove, da je bil v hiši, ki je stala pred njo na tem mestu, rojen Lojze Grozde (rojen leta 1923 - umrl mučeniške smrti prvi dan leta 1943). Hiša s številko 5 s pripadajočim gospodarskim poslopjem je pravi etnološki muzej na prostem v lasti dveh upokojencev iz Šmartnega pri Litiji, ki sta staro posestvo podedovala od tete.
Koliko arhitekturnih in ostalih zanimivosti še skrivajo naselja v nedrjih domačega hribovja? Koliko življenjskih zgodb, nikoli zapisanih, bi odkrili v pogovoru z domačini?
Smilja Radi
Maroko 2010
Od 24. aprila do 1. maja smo pod vodstvom izkušenega planinca Dušana Vebra obiskali Maroko. V Maroko smo poleteli z letalom, po Maroku pa smo se prevažali s turističnim avtobusom. Prenočevali smo v hotelih. Cena tega pohodnega tabora je bila okoli 900 EUR.
1. dan - sobota, 24.04.: z avtobusom smo se peljali do Trsta, nato z letalom do Rima, od tam pa v Casablanco. Takoj smo se naložili v avtobus in si med potjo do
4.	dan - torek, 27.04.: zgodaj zjutraj smo se povzpeli na 4176 m visoki Toubkal, najvišji vrh Atlasa. Spustili smo se nazaj v dolino in s kombiji v Marakeš.
5.	dan - sreda, 28. 04.: z avtobusom smo se odpeljali preko visokega Atlasa in po rodovitni dolini Dadas, kjer gojijo tudi vrtnice do soteske Todra in do Erffouda, ki je izhodišče za obisk puščave.
6. dan - četrtek, 29. 04.: že pred zajtrkom se z džipi odpeljemo v puščavo občudovat sončni vzhod.
Po razgibani dolini palm in kasneje gorski pokrajini smo se vozili do mesta Fes.
7. dan - petek, 30.04.: ogledali smo si Fes, eno najlepše ohranjenih srednjeveških mest arabskega sveta. Popoldne smo nadaljevali vožnjo mimo glavnega mesta Rabat do Casablance, kjer smo si ogledali znamenito mošejo.
8. dan - 01.05.: smo poleteli zopet najprej v Rim, nato v Trst in od tam z avtobusom domov.
Napisal in fotografiral: Vinko Šeško
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
DOŽIVUAJ, furistična agencija Posavje
www.dozivljaj.si
Odprtje planinskega doma na Visu
v soboto, 8. in v nedeljo, 9. nnaja 2010, smo se članice in člani PD Lisca Sevnica udeležili slovesnega odprtja planinskega donna Sv. Andrija na otoku Vis na Hrvaškem. Pri obnovi planinskega donna je nannreč sodelovalo tudi naše planinsko društvo, največ zaslug za obnovo pa innajo Martin Salamon, Jani Gorjup, Janko Avguštin in Tone Bohorč, ki so z nnaterialom, izvedbo gradbenih in zidarskih del pripomogli k ureditvi novega planinskega doma.
Poleg udeležbe na odprtju koče smo izvedli tudi pohod iz Komiže na Hum ter po dobro označeni planinski poti do planinskega doma Sv. Andrija nas vasjo Vis.
RokPetančič
Evro pohod 2010
15. maja 2010 smo se udeležili Euro pohoda iz Avstrijskega mesta Ivnik - Ebesvald do Radelj ob Dravi. Dvodnevni izlet na Rab in Goli otok -12. in 13. junij 2010
Zgodaj je treba na pot, če hoče človek dobro izkoristiti dan. Ob štirih zjutraj je že vse spakirano v dveh avtobusih in okrog sto planincev in planink na poti proti morju. Tam okrog Zagreba nam sončna krogla oznanja nov dan, večina nas pa vneto tišči oči skupaj in si skuša podaljšati noč ter počitek. Po avtocesti hitro napredujemo in na postajališču Brinje smo po kavici že vsi lepo budni in vidimo celo slikovito naselje z razvalinami gradu ter lepoto makov med travo ob cesti. Vzpnemo se na 700 metrov visok Vratnik in pred seboj zagledamo modrino Jadrana, h kateri pa se je treba še spustiti po vijugasti cesti in ozki dolini.
Smo že v Senju in začne se slikovita vožnja ob morju pod Velebitom. Na desni se nam prikazujejo otoki, nekateri ugibamo imena, drugi so bolj prepričani v svoje znanje. Cesta proti naselju Jablanac je marsikomu ostala v spominu po nadležnem čakanju na trajekt še kje visoko v hribu. Tokrat ni velike gneče, ker pa je pred nami kar nekaj avtobusov, nismo prepričani, da bomo uspeli priti na prvi trajekt. Z zanimanjem si ogledujemo planinske stopnice, ki vabijo v najnižji planinski dom na celih dvajsetih metrih nadmorske višine. Spretni šoferji spravijo vozila na trajekt in tako uspemo v manj kot 15 minutah pripluti v Mišnjak na Rabu. Na poti proti mestu Rab se čudimo novim turističnim naseljem, le stari del mesta je ostal enak s svojo značilno silhueto cerkvenih zvonikov.
Na parkirišču se pripravimo za pohod. Naš cilj je 408 metrov visoki Kamenjak, ki je najvišja točka otoka Raba. Obljubljajo nam okrog uro in pol vzpona in približno toliko smo tudi rabili. Najprej po pločniku, potem po asfaltirani cesti, vmes kamnite bližnjice, za okras pa cvetje, še vedno rumena brnistra, modra sivka...
v poznem dopoldnevu sonce že pošteno greje, zato se više na poti razveselimo občasne sence, razgledi pa so tudi vse bolj veličastni. Kamnita steza se vijuga sem ter tja, veliko je zidov iz kamna, da ločijo parcele. Ovac ni videti, zato so vratca v teh zidovih kar odprta. Okolico krasijo tudi grmi z nešteto rumenimi cvetovi, med kamni pa poganja rastje nežnih barv.
Ko zagledamo antene, vemo, da smo na vrhu. Tu nas čaka posebno presenečenje: nekdanji uslužbenec Nuklearne elektrarne Krško je doma z Raba in po upokojitvi z ženo Slovenko tu tudi živi. Na našem cilju nas pričakata s travarico in slastnimi fritulami (pecivo, ki je malo podobno miškam), prijazno besedo in razlago o Rabu. Zasliši se tudi pesem: najprej slovenska, potem dalmatinska, pri malici se najde še kakšen kozarček domačega in vzdušje je na višku. Spustimo se še do razgledišča, kjer nas premami hladno pivo, potem pa se po betonski poti vračamo v dolino.
Zaradi vročine in različnih drugih razlogov smo pošteno utrujeni, ampak gostitelj nas vztrajno popelje še na
ogled starega dela mesta. K sreči je v mestnem parku, ki je pravi gozd, in v ozkih ulicah dovolj sence. Samostani, stare cerkve, mogočne stare stavbe - vse to priča o bogati zgodovini in veličini tega mesta. Pozno popoldne se odpeljemo naprej do Loparja, kjer najdemo zavetje v hotelu Sahara. Malo se ohladimo, potem pa začnemo raziskovati Turističko naselje San Marino. Hoteli so v prijetnem okolju parkov, zelo lepo vzdržujejo cvetje, dovolj je različne ponudbe v trgovinicah in na kioskih, tako imenovana Rajska plaža pa je odlična predvsem za majhne otroke, ki uživajo v mivki in plitvi vodi. Za pravo plavanje pa se je treba potruditi kar daleč. Hotelske sobe so udobne, klima dela, posebno pa smo pozitivno presenečeni nad obilno ponudbo pri samopostrežni večerji, kjer si celo pijačo lahko sami točimo po mili volji. Pri slovenskih pivcih je to lahko kar tvegana ponudba. Sicer pa so se naši poznavalci vin malo zmrdovali nad rdečim, nekaterim pa nam je bilo belo odlično, pa tudi pivo ni nič ostajalo v kozarcih. Vzeli smo si dovolj časa za nočni počitek, pa še za uživaško kavico po obilnem zajtrku.
Pri avtobusih smo veliko pred predvidenim časom, zato v pristanišču še malo čakamo na ladjico. Gostoljubna posadka ladjice Tajana nas najprej dezinficira s travarico, potem pa odplujemo proti Golemu otoku. Med vožnjo doživimo obisk "piratov" - čolna, ki mu je zmanjkalo goriva. Sicer se izgovarjajo, da jih pač zanimajo dekleta naše posadke. Mi pa imamo izredno srečo: Planinsko društvo Platak nam je uredilo spremstvo nekdanjega taboriščnika in tako iz prve roke izvemo vtise o Golem otoku in otoku Svetega Grgurja.
Neverjetno je, s kakšno energijo nas ta ostareli človek vodi med stavbami in po otoku, s kakšno prepričljivostjo in dramatičnostjo predstavi podobo taborišča za politične zapornike in svojo osebno usodo. Značilnost tega taborišča je bila, da nihče ni mogel nikomur zaupati, moral si tožiti in tepsti druge, sicer si bil sam tepen. V mnogih virih najdemo opis "sprejema" novih taboriščnikov, ko jih je špalir starih sprejel z batinami. Goli otok je bil skoraj neporasel, taboriščniki so zasadili drevesca in jim morali s svojimi telesi delali senco ter jih varovali pred vročino. Sami pa so dobili le borno hrano in po dva decilitra vode na dan. Obdelovanje kamenja samo s kamnom, brez orodja, nesmiselno prenašanje tega kamenja z nosili, ki so bila pravo mučilno sredstvo, celodnevno garanje na soncu in burji v capah in obuvalu iz starih avtomobilskih gum - tak je bil vsakdanjik na otoku. Vmes pa nešteta zasliševanja in zahteve, da človek še koga obtoži. Ogled zaključimo v zgradbi, kjer so bile samice: tako majhne so bile, da v njih ni bilo mogoče niti sesti, na tleh je bila luknja za izločke, redno so na obisk prihajali le ščurki. Ob mogočnem zidu nekdanjega poslopja za zabavo stražarjev se naš vodič ustavi, s spoštovanjem položi roko na enega izmed kamnov vzidu, primemo se za roke in skušamo čutiti vse trpljenje in hotenje tistega, ki je kot taboriščnik ta kamen obdelal. Ob tem izrazimo tudi iskreno željo, da se kaj takega, kar seje dogajalo na tem otoku, ne bi nikoli več ponovilo. Ampak to so le želje, saj se zavedamo, da se ta trenutek po svetu dogajajo podobne in še hujše stvari.

Kar težko je verjeti, da je po vsem slišanem morje še vedno tako modro, sonce toplo in, da nas na ladjici čaka kosilo. Pečene ribe z okusom po rožmarinu, sveža zeljna solata, kruh, hladno pivo ali vino, dišeča kavica - spet smo nazaj v sedanjosti. Le kratka vožnja nas še čaka do otoka Sveti Grgur, kjer so bile v taborišču zaprte predvsem ženske. Nekatere res politično aktivne, večina pa le zato, ker se niso hotele ločiti od soprogov, ki so bili politični zaporniki. Krutost režima med drugim ilustrira primer ženske, ki je morala nositi vodo iz morja in napolniti posodo na vrhu hriba. Ampak ta posoda je imela luknjo in voda je sproti iztekla. Vsak s svojimi mislimi hodimo med zapuščenimi poslopji in se sprašujemo, kaj je to v človeku, da v svojem sočloveku na
tak način ubija vse, kar je človeškega. Še danes nekdanji taboriščniki neradi govorijo o svojem trpljenju na teh dveh otokih, še vedno ne morejo nikomur zaupati, zato smo lahko tem bolj hvaležni, da nam je eden izmed njih odprl svoje srce.
Na ladjici potisnemu grenke misli na stran, veselimo se prve zmage slovenskih nogometašev na svetovnem prvenstvu, oglasi se harmonika in pesem, tudi vodič zapleše z nami.
Na povratku gre vse brez zastojev in domov pridemo še pred predvidenim časom. Iskreno smo hvaležni organizatorjem za ta dva doživeta dneva in upamo, da kmalu spet kam krenemo. Sicer pa nas Slovenija sprejme z "ognjemetom" strel po širnem nebu, k sreči pa pade le nekaj kapelj dežja in nismo deležni neurja.
Romana Ivačič
Vandranje po Skandinaviji 2010
Na pot smo odšli v soboto 26. junija. V Webrovem avtobusu z 20 posteljami nas je bilo 21 pohodnikov 7 Zasavskih PD in dva iz PD Črnomelj. Največ (9) nas ja bilo iz našega društva. Z nami je poleg Ivana potovala tudi druga šoferka Jana z malim Galom.
Avtobus je bil naš dom celih 17 dni. Tabor sem vodil Vinko, za kuhinjo je skrbela neutrudna Milka, pomagal ji je Oto in vsakodnevni dežurni v »kuhinji«. Blagajno je vodila Mateja in z dobrim znanjem angleščine pomagala pri sporazumevanju. Vsi stroški na osebo so bili okoli 1000 EUR.
1.dan-	sobota, 26.06.: smo bili na vožnji s počitki.
2.	dan - nedelja, 27.06.: smo bili že dopoldan v Kobenhavnu, tu je avtobus počival, mi pa smo si mesto ogledali peš in s turistično ladjo. Pot smo nadaljevali z nočno vožnjo proti Stockholmu.
S.dan - ponedeljek, 28. 06.: ogledali smo si Stockholm in njegov znameniti muzej na prostem Skansen. Pot smo nadaljevali do kampa ob jezeru Ljustern, kjer smo si privoščili miren počitek.
1 . t
• "" , M
B « «
4. dan - torek, 29. 06.: ogledali smo si nacionalni park Hamra in brzice na reki Pite. Proti severu smo namreč nadaljevali po notranjosti Švedske. Z nočno vožnjo smo nadaljevali pot na Finsko.


5. dan - sreda, 30. 06.: smo bili že zjutraj v bližini Rovaniemija v Božičkovi deželi, kjer smo vstopili v arktični krog. Pot smo nadaljevali mimo Tankavaare, kjer Je znameniti muzej, ki prikazuje življenje v enem nekoč največjih evropskih zlatokopov. Mi smo nadaljevali z
vožnjo na Norveško proti Nordkappu. Ob 22. uri smo bili že na najbolj severni točki Evrope, tako da smo si lahko ogledali filme in se pripravili na polnočno sonce, ki seveda sploh ne zaide.
8. dan - sobota, 03. 07.: še v zgodnjem jutru smo se vrnili do avtobusa v kamp iz znamenite vasice A, se vkrcali na trajekt in odpluli do mesta Bodo. Na poti proti Trondheimu smo si ogledali še Polarni krog na norveškem in lososov slap - Laksforsen.

vw.-SSTif.fefflÄ-

9. dan - nedelja, 04. 07.: smo si ogledali staro prestolnico Trondheim, nato pa smo se peljali po zanimivi cesti na Trolove stene in si ogledali še enega najlepših fjordov Geiranger.
10. dan - ponedeljek, 05.07.: smo imeli prost dan v prijetnem turističnem kraju.
11. dan - torek, 06. 07.: Smo osvojili najvišji vrh Skandinavije, 2969 m visoki Galdhopiggen in nadaljevali vožnjo po zanimivi gorski pokrajini proti do ledenika Jostedalsbreen.
družinsko vodietie

12. dan - sreda, 07. 07.: Ogledali smo si ledenik in se odpeljali proti mestu Bergen, si ga ogledali in se odpeljali do velikih slapov Voringfoss.
13. dan - četrtek, 08. 07.: po ogledu slapa smo nadaljevali vožnjo do ene najzanimivejših norveških turističnih zanimivosti 604 m visoke stene nad fjordom Preikestolen.
www.pd-lisca.si
15. dan - sobota, 10. 07.: nas je na kavico povabil domačin, sicer Slovenec iz Kršl<ega. Na poti proti domu smo si ogledali še grad Kronborg na Danskem in nadaljevali vožnjo proti domu. Prespali smo na parkirišči še na Danskem.
16. in 17. dan - nedelja in ponedeljelc, 11. in 12.07.:
hitimo proti domu kolikor zmore avtobus in oba šoferja
Napisal in fotografiral: Vinko Šeško
POHODNI TABOR KARPATI - UKRAJINA 2010
Tabora se nas je udeležilo 43 udeležencev pretežno članov PD Lisca Sevnica in sosednjih planinskih društev iz Zasavja, Posavja ter spodnje Savinjske doline.
Petnajstega julija 2010 ob 23. uri smo se odpeljali z avtobusom in šoferjem Ivanom Vebrom preko Celja, Lendave, Budimpešte do meje med Madžarsko in Ukrajino pred mestom Užgarod. Po nekajurnih carinskih postopkih na obeh mejah smo prispeli do ciljnega hotela v mestu Užgarod, kjer smo se osvežili in si v popoldanskem času z ukrajinskim vodičem ogledali mestno središče, zamenjali evre v grivnje in se po nekaj urah hoje vrnili na večerjo v lep topliški hotel. Naslednji dan po zajtrku smo nadaljevali pot proti jugu do mesta Mukačevo, kjer smo si ogledali impozanten srednjeveški grad Palanok nad mestom in nadaljevali pot ob romunski meji in reki Tisi proti krpatskemu gorskemu prelazu Jablunica in naprej v turistično naselje Tatariv, kjer smo imeli dogovorjeno prenočevanje. Razdelili smo se v dva zasebna hotela, žal v enem ni bilo vode, zato smo morali na tuširanje k sosedom. Po zgodnjem zajtrku smo se v nedeljo zjutraj z avtobusom odpeljali v več kilometrov dolgo vas Lazeščino, kjer smo se z nahrbtniki in opremo za spanje in kuhanje premestili na stare ruske kamione in nadaljevali pot po težavni, blatni gozdni potivKarpatski nacionalni park. Namestili smo se v staro nekoliko obnovljeno zgradbo s pogradi brez elektrike in vode in se pripravili za prvo turo na goro Petros 2020m. Po več urni hoji skozi gozd, kjer smo srečevali nabiralce gob s polnimi vedri, prispemo do planšarije z nič kaj gostoljubnimi ljudmi. Tudi vreme se nam je začelo temniti, tako da smo pod smrekami prevedrili nevihto in se okrepčali. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je nadaljevala pot proti vrhu, druga seje vračala v dolino. Po manj kot enournem vzponu po travi in blatni glineni stezi smo dosegli vrh z razdejanimi objekti. Lesena
kapela je bila od neurja porušena, železen križ od strel staljen in zvit. V dokaj hladnem in vetrovnem, oblačnem vremenu smo se preoblekli, na hitro okrepčali, fotografirali in v bojazni, da se nam ne bi vreme poslabšalo, odhiteli
nazaj v dolino. Na južnem obzorju pa smo v meglo zavito opazovali najvišjo goro Goverlo 2061m, kije bila naš cilj za naslednji dan. Ob vračanju smo nižje v gozdu nabrali še nekaj jurčkov, glavnino pa so odnesli v dolino že naši predhodniki, ki so se vračali pred nami. Tako sta imeli kuharica Milka in Anica kar nekaj avtohtonih gozdnih sadežev za večerjo. In res ob prihodu v kočo so nas čakali obloženi kruhki z jurčki, pa tudi v glavni jedi jih je bilo. Pozno popoldne smo počivali ob ognju v inproviziranih nadstreških pred kočo, malo proslavili Lojzov rojstni dan, sušili oblačila, za umivanje in pomivanje pa koristili vodnjak pred kočo. Leseno stranišče pajebilocca. lOOm od koče. Pred mrakom je bilo potrebno spakirati nahrbtnike za naslednje jutro, z mrakom pa smo legli k počitku.
V ponedeljek zjutraj smo se po zgodnjem zajtrku v lepem vremenu napotili proti najvišjem vrhu Ukrajine - Goverli. Sprva nas je pot vodila strmo navzgor po od neurja odrti gozdni vlaki, nato po gozdnih kolovozih in ponovno smo uživali ob nabiranju jurčkov. Višje, ko je gozd že delno izginjal, pa so se nam ponujale sladke borovnice. Po treh urah hoda smo prispeli do zadnjega izvira vode, kjer je bila na sporedu malica in potem nadaljevanje kamnito-travne poti do vrha. Pod vrhom smo srečevali že domače študente, ki so se vračali z vrha. Vrh smo dosegli (ne vsi) v delno oblačnem vremenu.
Pol ure smo se zadržali, se plavo uniformirani fotografirali in počasi napotili nazaj v dolino. Tu smo nabrali nekaj islandskega lišaja. Čez pol ure nas je že spet malo oplazila ploha dežja. Popoldan smo se vračali v dolino in se v večini v deroči gorski reki pod kočo še umili. Zadovoljni, da smo osvojili glavni cilj, smo po poznem kosilu ob ognju še malo proslavili, se fotografirali za sponzorje kap in pripravili za povratno vožnjo s kamioni naslednjejutro.
V torek po zgodnjem zajtrku smo pospravili kočo in okolico, se natovorili na kamione, ki so nas prepeljali do začetka vasi z več kot tisoč hišnimi številkami. Kamioni so prtljago odpeljali do avtobusa. Večina udeležencev pa smo se peš z lahkimi nahrbtniki sprehodili po nekaj kilometrov dolgi tipični ukrajinski vasi z makadamsko cesto. Po prihodu do avtobusa nas je presunila žalostna telefonska informacija, daje doma nenadoma umrla žena našega sopotnika Marjana. Vsi smo bili psihično prizadeti. Toda po trezni proučitvi situacije, je tudi Marjan, čeprav z veliko tesnobo v srcu, odreagiral racionalno. Pot smo nadaljevali po začrtanem programu v smučarsko skakalno središče Varokhto, kjer je bilo opaziti slabo vzdrževane tri plastificirane skakalne naprave, z veliko spremljajočih turističnih objektov, ki so kazali videz propadanja. Pot nas je naprej vodila mimo vojaškega pokopališča avstrijskih vojakov iz 1. svetovne vojne v mesto Jaremče, kjer smo se namestili v hotelu Stanislavus pod topliškim kompleksom. V hotelskem parku smo proslavili Lojzetov rojstni dan, popoldan pa peš odšli v mestno središče do čudovite železniške postaje, nove cerkve, otroške klinike do znamenitih slapišč na zeleni reki Prut, ki je bila do prve svetovne vojne mejna reka vzhodnega avstroogrskega cesarstva. Sprehodili smo se po veliki bogati turistični tržnici in se potem vrnili na večerjo v hotel. Naslednje jutro v sredo se po zajtrku spet napotimo nazaj do Jabluniškega prelaza in po dolini proti Bukovelu - največjem zimskem smučarsko turističnem centru v tem delu Ukrajine. Po treh kilometrih izstopimo iz avtobusa in se podamo na goro
Siniak v Gorganijsko gorovje. V lepem vremenu se vzpenjamo poldrugo uro po gozdu do s pašniki poraščenega grebena in planšarije. Nekateri ostanejo tu, drugi pa nadaljujemo pot proti vrhu z nizkimi borovci poraščenega kamnitega grebena, ki v zgornjem delu izgleda nenavadno rumen. Kot iz neba nametane ogromne količine velikih flišnih kamnov, ki so poraščeni z rumenimi lišaji, vmes pa na južni strani zaplate borovničevja in zrelih borovnic. In spet kot naročeno se nahitro približajo črni oblaki in ne tako daleč zasikajo strele, tako da smo se morali umakniti iz grebena v nižje zavetje, izkoristili smo čas čakanja za malico in, ko so se razmere umirile, smo se v dobrih desetih minutah povzpeli na kamniti vrh Siniaka 1664m. Tako smo dosegli še zadnji naš načrtovani vrh. Po fotografskih
formalnostih, smo se v oblačnem vremenu in občasnem grmenju vračali proti planšariji. Ko smo stopili na pašno jaso, se je stemnilo, zapihal je močan veter in v minuti je bila nevihta tu. Poskrili smo se v smrečno goščavje, a je huda nevihta premočila vso protidežno zaščito. Opazovali smo obnašanje krav. Po polurnem čakanju pod smrekami je padlo povelje za premik proti dolini. Bili smo razkropljeni po celem hribu in se še vso pot v dolino po skupinah iskali. Po dobrih dveh urah nadaljnega spusta v dežju smo se vsi premočeni srečno le zbrali na toplem avtobusu in odpeljali proti
večerji v hotelu.
Ponoči smo sušili premočena oblačila, zjutraj po zajtrku pa smo se poslovili od hotela in nadaljevali celodnevno pot proti Lvivu. Ustavili smo se v znameniti vasi Dora, si ogledali samostan in čudovito leseno cerkev. Pot pa smo nadaljevali skozi panonske vasi do mesta Kolomiya, si tu ogledali narodni muzej, muzej pisanic in obiskali mestno tržnico, nabavili še nekaj hrane in nadaljevali vožnjo mimo mesta Ivano Frankovsk, prečkali reko Dnyster in mimo naravnega rezervata Halytski naprej v čudovito mesto Lviv (lev), kamor smo prispeli pozno popoldan. Staro središče mesta je pod UNESCOvo zaščito. Nastanili smo se v staroavstrijskem hotelu Georg iz 1793. Po krajšem počitku smo si ogledali trg - Prospekt svobode z lepimi spomeniki, cvetjem, parki in opero ter vodometom pred njo. Poiskali smo samopostrežne restavracije za večerjo z ukrajinsko hrano, po večerji pa obiskali številne prireditvene prostore v starem delu, kjer so študentje ob raznih glasbenih zvrsteh plesali in prikazovali cirkuške veščine. Zelo pestra brezplačna večerna ponudba za turiste na prostem.
Naslednje jutro po zajtrku nas je v nekajurnem sprehodu po mestu popeljala simpatična mestna turistična vodička in nas seznanila s številnimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki mesta. Popoldan pa smo si ogledali še notranjost operne hiše in se s tramvajem, ki jih po večini vozijo ženske, odpeljali na hrib nad mestom na ogled etnološko arhitekturnega muzeja na prostem. Po nekaj urah se vrnemo v center spet na večerjo. V restavraciji tokrat prisluhnemo dobremu petju domačinov. Naslednje jutro po zajtrku se poslovimo od mesta in pot nadaljujemo po avtocesti proti Užgarodu. Med potjo smo imeli še policijsko kontrolo vozila, šoferja in vodiča in v Užgarodu potem v nakupovalnem centru zapravimo še zadnje grivnje in se napotimo do mejnega prehoda. Po dveurnih mejnih formalnostih se napotimo proti Budimpešti, kjer žal zaradi cestnih del ne moremo parkirati ob našem hotelu temveč dobrih 200m
stran, tako da je bilo kar nekaj muke s prtljago. Po večerji smo imeli namen obiskati obalo Donave, a nam je dež to preprečil. Deževalo je celo noč in naslednje jutro, tako da smo se po zajtrku odločili oditi proti domu. Ker je dež med potjo ob Blatnem jezeru ponehal, smo se za nekaj minut ustavili še na obali. Močan mrzel veter nam je tudi te užitke skalil in nadaljevali smo pot do Lendave in Sevnice. Tako smo srečno zaključili sorazmerno naporno in pestro desetdnevno potovanje po zahodni Ukrajini, nekdaj imenovani Galiciji. Vse stroške smo pokrili z lastnimi sredstvi, bilo pa jih je okrog 500 € na udeleženca. Tabor sva organizirala in vodila Janez Levstik in Damjan Končnik, svetovni turistični vodnik izTopolščice. Sedem dni pa je bival z nami tudi mlad ukrajinski vodnik Ostap. Svoje podrobnejše vtise je zabeležila na spletni strani Romana Ivačič (http://rivacic.blogspot.eom/2010/08/karpati-ukrajina) v tiskani verziji - brošuri, ki jo je dobil vsak udeleženec, pa Fanči Moljk.
Janez Levstik
Osnovnošolski planinski tabor BOHINJ 2010
PRIPRAVE NA TABOR
Priprave na tabor so se začele kmalu po novem letu. Zbrali smo se na prvem sestanku, na katerem smo izbrali lokacijo letošnjega tabora. Potem sestanku pa smo imeli že vsi polne roke dela, saj je bilo potrebno pripraviti prošnje za naše donatorje in sponzorje, izpolniti javne razpise za sofinanciranje projekta, si do podrobnosti ogledati lokacijo tabornega prostora in se dogovoriti z mentorji na osnovnih šolah. Temu sestanku je sledilo še nekaj sestankov, kjer smo se s člani vodstva tabora dogovorili glede poteka in programa tabora, si razdelili funkcije, razdelili otroke v skupine, s kuharico izdelali jedilnik itd.
Četrtek, 15.7.2010
Zbrali smo se na zadnjem sestanku, kjer smo preverili in naložili opremo v kombi ter se dogovorili za točno uro odhoda.
Petek, 16.7.2010
V dveh skupinah smo se odpravili proti tabornem prostoru. Prva skupina je ostala na tabornem prostoru in začela postavljati šotore, ki smo jih pripeljali s kombijem, druga skupina pa se je odpravila v Rateče po ostalo opremo. Do večera je bilo postavljenih že večina šotorov, shramba, jedilnica in del kuhinje.
PRIHOD OSNOVNOŠOLCEV
Sobota, 17.7.2010
Dopoldne so člani vodstva do konca postavili tabor in šli v trgovino po hrano. Do kosila, na katerega so prišli tudi udeleženci in preostanek vodstva, je bil tabor že čisto urejen in pripravljen na otroke, ki so se še pred kosilom razporedili v šotore. Po kosilu smo jih razdelili v 6 skupin, katerim so izbrali tudi imena. Vsaka skupina je imela svojega vodnika in pomočnika. Skupine so se tudi predstavile in naučile himno. Ker je bila naslednji dan tura, smo pred večerjo skupaj napakirali nahrbtnike. Po večerji smo imeli spoznavni večer, kjer smo se bolje spoznali in poigrali.
Nedelja, 18.7.2010
Zbudili smo se v zgodnjih jutranjih urah in zbrali v zboru, kjer smo predebatirali potek ture. Ker je po zajtrku začelo deževati, je tura žal odpadla. Namesto ture smo izvedli kratko telovadbo. Da nam kasneje ni bilo dolgčas, smo izvedli planinsko šolo v taboru pod velikim šotorom. Razdelili smo se v tri skupine. Pri prvi postaji smo se poučili o planinski opremi, pri drugi postaji o obnašanju v taboru in v gorah, na tretji postaji pa smo se učili vozlanja. Temu je sledil prosti čas in kosilo. Po kosilu smo imeli še predavanje o prvi pomoči v gorah, nato pa športno tekmovanje med dvema ognjema. Po večerji smo imeli zabavni večer »Tabor ima talent«.
Ponedeljek, 19.7.2010
Ker se je vreme izboljšalo, smo nadoknadili zamujeno turo. Tako smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Planini Suha. Pot je bila sprva položna, proti koncu pa čedalje bolj strma. Ko smo prispeli na cilj, smo si najprej preoblekli mokre majice, nato pa pomalicali. Ko smo se vrnili v tabor je bilo že zelo vroče in sončno, zato smo se pred kosilom okopali v bližnji reki. Po kosilu je sledila štafetna igra. Pred večerjo smo pripravili nahrbtnike za jutrišnjo turo ter se pogovorili o lažji in zahtevnejši turi, ki nas čaka jutri. Po večerji smo imeli skupinsko umivanje zob in igre ob tabornem ognju.
Torek, 20.7.2010
V torek smo se zbudili ob 5.00, vsaj tisti, ki smo se odpravili na daljšo pohodno turo, saj so bile napovedane visoke temperature. Tisti, ki so se odpravili na krajšo turo, so vstali pol ure kasneje.
Starejši udeleženci smo šli do Vogla. Nazaj smo šli najprej do koče na Merjascu, kjer se nam je v tem času pridružila že skupina mlajših. Na koncu naše ture smo se okopali v osvežilnem Bohinjskem jezeru in odšli v tabor na kosilo. Zvečer smo imeli Tabor ima talent-finale.
Sreda, 21.7.2010
Zbudili smo se v velikem pričakovanju, saj smo vedeli, da se bomo šli vozit s kanuji in kolesi. Pozajtrkovali smo, potem pa se peš odpravili pred hostel, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla najprej na kanuje, druga pa na vožnjo s kolesi. Čez uro in pol smo se zamenjali. Po kosilu smo imeli orientacisko tekmovanje, ki ga žal zaradi vremenskih razlogov nismo speljali do konca. Po večerji smo se še pripravili in turo in šli spat.
Na spletni strani
www.planinski-tabor.net
je že objavljen razpis za OŠ planinski tabor Trenta 2011. Vabljeni k prijavi!
četrtek, 22.7.2010
Razdelili smo se v dve skupini. Ena je šla na tretjo turo na Vogar, druga pa se je odpravila na sprehod do Bohinjskega jezera na kopanje. Po turi so se tej skupini pridružili tudi ostali. Kosilo snno pojedli kar ob jezeru, saj srr\o hoteli činnbolj izkoristiti čudovit dan. Po večerji snno izbrali nniss in nnistra tabora, nato pa se odpravili spat.
Petek, 23.7.2010
Tudi danes smo vstali zgodaj, saj smo se po zajtrku odpravili na plezališče ob Bohinjskem jezeru, kjer smo se razdelili v skupine. Naučili smo se hoje ob vrvni ograji, spuščanja po vrvi ali »abzajlanja« in plezanja. Po kosilu smo ponovili orientacijsko tekmovanje, ki je tokrat uspelo. Po večerji smo imeli zaključni večer ob ognju, kjer smo peli in plesali.
Sobota, 24.7.2010
Zjutraj nas je zbudil dež, zato je bilo pakiranje in pospravljanje tabornega prostora še toliko težje. A nam je vseeno uspelo vse urediti do kosila. Na srečo je prenehalo deževati, tako da smo tabor zapuščali ob rahlem sončku.
Vodja tabora: Lara Plazar

Tri dni za Tri-glav... in Lepo Špičje
Sevniški planinci smo lani za obisk Triglava namesto običajnih dveh dni potrebovali kar tri. Odločili smo se namreč, da spotoma opravimo še turo na Lepo Špičje in se poklonimo pokojnemu sevniškemu čebelarju in planincu Alojzu Flajsu, ki je še v zadnjih dneh življenja skupaj s planinskimi prijatelji sanjaril o tem, da se nekega dne vendarle še povzpne na Lepo Špičje. Ker mu to ni uspelo, planinci v vsakoletni načrt zapišejo tudi to turo, a vedno pride kaj vmes in naloga ostane neobkljukana. Letos smo s pohodom na Triglav ubili kar dve muhi na en mah... pa še kakšno zraven. V zgodnjem petkovem jutru, ko so se po gorah risali prvi obrisi svetlobe, oči pa še niso bile prav posebej odprte in planinski duh zaradi zgodnje ure še ne tako veder, kot bi moral biti pred zahtevnim podvigom, smo se dali osvežiti in poškropiti slapu Peričniku, kjer smo si v plastenke natočili vodo za vzpon do Kredarice. Ponavadi človek nekam pride, ko gre skozi vrata, mi smo šli iz Vrat čez Prag do Begunjskega studenčka, kjer smo si privoščili krajši oddih. Ker je peričniške vode že počasi zmanjkovalo, vrsta pri studenčku je bila dolga, voda nekako ni hotela teči tako močno kot iz pipe, do Kredarice pa je bilo še daleč, so najbolj žejni ugotovili, da rešitev obstaja v Staničevem domu. Do tja naj bi bil le dober streljaj, zato se nas je nekaj odločilo, da sledimo poskočnemu vodniku Pečotu, ki je bil pripravljen skreniti s poti, saj se v kočah vedno najde kaj osvežilnega. Izkazalo se je, da je bil streljaj zelo dolg, Pečo pa nas je gnal po pečinah „kot vrag svojo mater". Toda za „kraljestvo zlatoroga" se je splačalo potruditi.
Na Kredarici, kjer smo prenočevali, je bila razcepljena pohodniška skupina spet enotna in zjutraj smo družno odrinili na Triglav. Novincem, ki jih je bilo tokrat kar 21, smo jih pošteno naložili po zadnji plati in se spustili na kočo pri Doliču. Tam je po dobri slovenski navadi spet sledila delitev; prva skupina jo je mahnila preko Kanjavca na Prehodavce, kjer je prenočila, druga pa odrinila preko Hribarc na Sedmera jezera. Tam smo ob neznosni gneči napolnili vse razpoložljive letne in zimske sobe, vse hodnike in stopnišča in pričakali jutro, ko smo se preko Bogatina podali do Komne.Tam smo naleteli na ministra za delo Ivana Svetlika, ga povprašali po trenutnih pokojninskih reformah, in se spustili k slapu Savica, kjer ježe čakal avtobus.
Lepo Špičje
Ker se je druga skupina podala na mnogo zahtevnejšo pot na Lepo Špičje, je bilo treba nanje počakati kar
precej časa, zato so nekateri čakanje izkoristili za kopanje v Bohinjskem jezeru. Med njimi je bil seveda tudi izgubljeni Lojzek, ki mu tudi jojstik ni pomagal, da bi pravočasno našel pot domov. Med kopalci pa je bila tudi ekipa Savinjčanov z nekdanjo sevniško domorodko Alenko, ki je s svojo mladostno ekipo uspela obresti vse opisane poti, pa vmes skočiti še na Prehodavce in v Bohinj na kopanje. Sevničanom so se na pohodu na Triglav letos prisdružili tudi trije planinci z Visa, med njimi predsedniktamkajšnjega društva, saj jih sSevničani povezujejo prijateljske vezi.
Nič nismo rekli o opuščeni karavli iz prve svetovne vojne, v katero se sleherni vikend zateče hrupa in hitrega tempa sit možak... o Sonjinih novih planinskih hlačah in Gregorjevi kavi... o gorskih reševalcih, ki so reševali polomljenega Francoza... o naših osmih vodnikih, ki so spet pripravili lepo vreme. Zamolčimo to. V nedrjih gora ostajajo številne skrivnosti sevniških in drugih planincev, ki so ugotovili, da je kljub naporu in gneči bivanje v gorah še vedno praznik, kakor si lepšega človek ne more zamisliti.
Nada Černič Cvetanovski
looojB^P^opW
FBTO
Vinska klet Mastnak
www.vinamastnak.com
Programe PD Lisca Sevnica finančno podpira
Gon
ENERGIJA
®
Sobotni izlet na Cipernil<-11.9.2010
z avtobusom smo se odpeljali do doma Planica v dolini Tamarja. Od tu smo se povzpeli na vrh Cipernika, od koder je lep razgled na Planico s skakalnicami, verigo Ponc, Jalovec, Mojstrovko, Špik, Tromejo, Dobrač in Zelence, kjer izvira Sava Dolinka. S Cipernika smo pot nadaljevali proti Vitraneu, kjer smo se lahko okrepčali v prijetni brunarici. Pot nas je vodila naprej proti Kranjski gori do avtobusa.
Darinka Avguštin
Sobotni izlet na Poldnašnjo špico - 9.10.2010
Trgatve in druge dejavnosti so okrnile število udeleženih na sobotnem izletu Planinskega društva Lisca Sevnica. Ampak naša prijetna skupina se ne da: že zgodaj brzimo z avtobusom proti Gorenjski in veseli smo, da se megla trga. Pri Kranjski Gori lahko na pokošeni travi marsikje opazimo slano. Meje skoraj ne opazimo, vozimo se že skozi Trbiž (Tarvisio), potem pa zavijemo v Ovčjo vas (Valbruno) in še naprej v dolino Zajzere (Val Saisere). Mislim, da sem tu naštela kar šest urejenih parkirišč, ampak danes ni gneče, zapeljemo se lahko čisto do zadnjega. Okrog nas se iz meglic že dvigajo visoki vrhovi Zahodnih Alp, smo tik pred severno steno Montaža (Jof di Montasio). Kar takoj se odpravimo navkreber v gozd po poti 611. Večinoma so po Italiji planinske poti označene s številkami, markacije pa so belo-rdeče proge. Pot se kar dobro vzpenja, na desni se zajeda globoka dolina, pot pa nam je narava posula z barvitim listjem bukve in javorja.
V manj kot eni uri smo pri koči bratov Grego, kjer se pomudimo le za krajši čas, potem pa nadaljujemo položno pot na planino Rudni vrh (Sella di Sompdogna). Tu je sedlo med dolinama Dunja in Zajzere, kjer na čas prve svetovne vojne spominja informativna tabla in spominsko obeležje. Ob cesti pohajkujejo lovci, ki bolj klepetajo, kot lovijo. Tudi tisti, kijih srečamo više na poti, nimajo plena. Mi pa spet bolj zagrizemo v kolena in dobro napredujemo po prijetno speljani poti, ki se zravna ravno takrat, ko ti že začne zmanjkovati sape. Jesen je okrog nas obarvala macesne v vse odtenke zelene, rumene, oranžne, dodala še rjavo-rdeče bukve, nad vsem tem pa temno modro nebo... Ni čudno, da se je treba večkrat ustaviti, se ozreti naokrog, tudi v mogočne stene Montaža, fotografirati, pokomentirati.
Nad gozdno mejo se lahko prepričamo, da so bili tu res pomembni položaji v prvi svetovni vojni: pokopališče, ostanki stavb, utrdbe, bunkerji. Taki ostanki nas spremljajo do vrha gore, razveseljivo pa je dejstvo, da so eno izmed nekdanjih vojaških zgradb spremenili v zavetišče Gemona.
Zadnji del poti poteka po krušljivem kamenju in je treba dobro paziti na korak. Po predvidenih dveh urah od koče Grego stojimo na višini 2087 metrov, okrog nas pa je kot v pravljici: gore okrog in okrog, vmes slikovite doline, pisana paleta različnih barv. Poldnašnja špica (Jof di Miezegnot) je res razgledna gora.
Zaslužili smo si malico in počitek, nič se nam ne mudi z vrha. Tudi navzdol previdno stopamo, vmes pa uživamo v čudovitem okolju. Še krajši postanek pri koči Grego, potem pa smo mimogrede spet na parkirišču. Na poti domov se sprehodimo po Kranjski Gori in počakamo na planince iz Srbije, ki se potepajo po naših gorah. Čudovit dan!
Romana Ivačič http://rivacic.blogspot.com
Družabno srečanje PD Lisca Sevnica v počastitev občinsl<ega praznilca - 9.11. 2010
Kljub deževnemu vremenu smo pripravili tradicionalno prijetno druženje v počastitev praznika Občine Sevnica. V torek, 9. listopada, smo se ob 17. uri zbrali pri našem Zavetišču pod Sv. Rokom v Sevnici. Uvodoma so vsem zbranim zapeli člani planinske pevske skupine Encijan našo planinsko himno »Oj, Triglav, moj dom I«.
Po pozdravu predsednika PD Lisca Sevnica Roka Petančiča je sledilo kratko predavanje našega prijatelja in velikega poznavalca narave Dušana Klenovška o raznolikosti žive narave {t.i. biotski raznovrstnosti), čemur je bilo v letu 2010 tudi posvečeno mednarodno leto. Dušan nam je kratko in jedrnato opisal pomen raznolikosti žive narave ter številne spremembe, nevarnosti, izzive in tveganja, s katerimi se soočamo dandanes. Zaključil je z mislijo, da bo za izboljšanje stanja v naravi potrebna korenita sprememba zavesti na vseh ravneh, predvsem pa tistih, ki odločajo o našem razvoju. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Sevnica g. Srečko Ocvirk, ki nam je obenem čestital za uspešno delo predvsem pri oživljanju Lisce in tudi pri ostalih dejavnostih društva. Ob tej priložnosti smo županu podarili panoramsko fotografijo Lisce in knjigo Blaža Jurka »Moje dogodivščine«, ki smo jo izdali ob 100-letnici postavitve Jurkove koče na Lisci. Program so s pesmijo nadaljevali naši pevci, poskrbeli pa smo tudi za glasbeno presenečenje, saj so nam zaigrali in zapeli tudi Fantje izpod Lisce. V zgornjih prostorih Zavetišča smo si ogledali tudi priložnostno razstavo fotografij naravnih lepot naših aktivnih članov Vinka Šeška in Ljuba Motoreta.
Prijetno druženje ob tabornem ognju, moštu, kostanju, obari in drugih dobrotah, ki so jih pripravili naši zvesti in marljivi člani, se je nadaljevalo v pozne večerne ure. Z družabnim druženjem smo obenem tudi dali pečat najbolj pestremu času dejavnosti društva v toplejšem obdobju leta, kar pa ne pomeni, da so se naše aktivnosti zaključile.
RokPetančič
Sobotni izlet v neznano -13.11.2010
Ugibamo, ugibamo... in končno nekdo ugane, kje je cilj izleta v neznano PD Lisca Sevnica: Špičnik. Večina le debelo gleda, Darinka pa hitro razloži, da je to na meji z Avstrijo v občini Kungota. Tepanje - kratek postanek, potem pa lepo mimo Maribora proti Svetemu Juriju. Vmes še poberemo našo vodičko in že se vzpenjamo med vinograde in peljemo po vinski cesti prav po meji.
Nekaj nenavadnega nas čaka, ko zavijemo v Berghausen: zavetišče za medvede, ki bi jih sicer morali usmrtiti. Dvanajst jih je našlo zatočišče pri osemdeset let starem možakarju, kije pravi poznavalec teh zveri. Za močnimi rešetkami izgledajo čisto krotko, človek bi jih kar počehljal po njihovih debelih kožuhih. A močne šape s krempji in ostri zobje nas opozarjajo. Medvedka se veselo kopa v bazenu, njena soseda se sladka z medom -prava idila. Nam postrežejo s sokom, vodo in vinom, potem pa se zapeljemo na izhodišče za vzpon na Plački vrh. V manj kot pol ure smo na vrhu tega najvišjega hriba tega območja (510 m), ki so ga leta 2000 povišali z 28 metrov visokim razglednim stolpom. Seveda zlezemo na vrh in občudujemo razgled daleč naokoli.
Informativne slike so nam v pomoč pri določanju gora in naselij. Pod mogočno bukvijo si privoščimo malico, potem pa se napotimo po obmejni panoramski poti med vinogradi, malo gor, malo dol. Tu in tam so obmejni kamni, pa table z napisi o državni meji, ampak pogosto sploh ne vemo, v kateri državi smo. Zanimivo se nam zdi, da tu v vinogradih ni teras, vrste trt se vijejo strmo v hrib.
Na kmetiji Vrezner poskusimo kakovostno polsuho vino in se okrepimo s kavico. S šopkom in krono iz šipkovih vej čestitamo Martini in Martinu za njun god in že smo spet na poti. Naš končni cilj dosežemo pri kmetiji Dreisiebner, kjer kljub nemško zvenečemu priimku živijo prav na meji zavedni Slovenci.
Pod spomenikom svetemu Juriju se nam odpre enkraten pogled na cesto v obliki srca, ki je speljana med vinogradi. Okusna večerja, dobra kapljica, vesela pesem in ples - pravo Martinovanje si privoščimo. Na zahodu se sonce poslavlja vžarečih rdečih in modrih barvah, ko je treba še vstaro klet na pokušino. Naši vneti muzikanti nas v sprevodu odpeljejo do avtobusa in poslovimo se od teh lepih gričkov, kjer v bistvu ni več meje med obema državama, pa tudi lepotam narave ni meja.
Romana Ivačič -http://rivacic.blogspot.com
Lučka miru iz Betleliema
Tudi v letu 2010 smo nedeljo pred Božičem že devetič ponesli lučko miru na vrhove Slovenije. Tudi Sevniški planinci skupaj s skavti ponesemo to nedeljo lučko na Lisco. Pot se začne iz župnijske cerkve v Sevnici skozi Šmarje, Zajčjo goro. Ledino, Zleteče, mimo Jošta na Lisco. Udeležencev nas je bilo 33. Hvala vsem, ki ste nam ob poti postregli z hrano in pijačo. To je pot dobre volje in prijateljstva.
Darinka Avguštin
Nagradni izlet na Kozjansico za al<tivne člane PD Lisca Sevnica - 22.12.2010
Programe PD Lisca Sevnica finančno podpira
Planinsl<e urice
v zimskem času, ko postanejo noči daljše, si torkove večere krajšamo s planinsko urico. S prvo smo začeli v mesecu novembru, na kateri nam je govoril o biotski raznovrstnosti žive narave biolog Dušan Klenovšek. Naslednji torek nam je lepote Ukrajine predstavil Janez Levstik. O Maroku nam je pripovedoval Vinko Šeško. Saharo nam je predstavila Sonja Kostevc iz PD Senovo. Potepanje po Peruju nam je opisala Marija ImperI iz Radeč. O zanimivostih gozdov nam je spregovoril Prah Jože. Vzpon na Kilimandžaro pa nam je opisal Tone Jesenko predsednik PD Brežice. Z vzponom na Kilimandžaro smo zaključili leto. Hvala vsem, ki ste obiskovali planinske urice, še posebej hvala vsem predavateljem.
Darinka Avguštin
poVno priložnosti
Dogajanje na Lisci v letu 2010
Na Lisci je v letu 2010 prišlo do mnogih sprememb, od katerih je bila najbolj opazna zamenjava najemnika Tončkovega doma. Med 7 prispelimi prijavami se je komisija in Upravni odbor PD odločil, da Tončkov dom na Lisci zaupa v najem 44. letnemu Francu Krašovcu iz Radeč. Prejšnjemu najemniku Marjanu Kolarju je pogodba sporazumno potekla dne 31. marca 2010, žal pa je pustil za sabo skoraj 6.000 EUR neporavnanih obveznosti (dolgov), kar je moralo poravnati naše društvo iz lastnih virov. Na srečo so nam s finančnimi sredstvi pomagali nekateri zvesti sponzorji (Občina Sevnica, Gen Energija, HESS), tako da je bil ta finančni „šok" lažje prebroditi.
Pogodbo o najemu z novim najemnikom smo podpisali 1. aprila 2010, novi najemnik pa je takoj začel z uresničevanjem predstavjene vizije razvoja dejavnosti na Lisci. Že v mesecu aprilu je postavil nov nadstrešek ob vhodu v Tončkov dom, uredil gostinski del objekta in nastanitvene prostore, kjer je z manjšimi zaključnimi gradbenimi in pleskarskimi deli ter dekorativnimi okraski dosegel prijazen, svež videz prostorov ter s tem tudi povečal njihovo uporabnost. Urejal je tudi zunanjščino in okolico objekta (popravilo ograj, klopi, otroških igral...). S temi akcijami in predvsem s prijaznim sprejemom in kakovostno postrežbo je novi najemnik kmalu uspel pridobiti dober glas, ki se je hitro razširil med pohodniki in drugimi obiskovalci Lisce.
Podpis pogodbe na Lisci 1. aprila 2010
Delovno-čistllno-gurmanska akcija na Lisci uspešno izvedena
Ob dnevu akcije Očistimo Slovenijo 17. aprila 2010 smo prostovoljci PD Lisca Sevnica izvedli delovno, čistilno in gurmansko akcijo na Lisci. Delovno, ker smo s pomočjo izdelovalca Ivana Ocvirka postavili klopi in mize na 3 nove piknik prostore in delno uredili okolico; čistilno, ker smo okolico in pobočje Lisce očistili; in gurmansko, ker je že navsezgodaj zadišal roštilj na oglje in srbske specialitete, za katere je poskrbel naš novi najemnik Tončkovega doma Franc Krašovec in znani gostinec Gedžo, mnogi pa so dobrote z žara tudi okusili. Delovno so dan preživeli tudi mladinci iz Mladinskega odseka PD Lisca Sevnica, ki so v alpinistični opravi čistili strmino pod Tončkovim domom.
Dan je bil prijeten, sončen in tako je privabil na našo Lisco številne pohodnike, kolesarje in druge.
Delovna akcija ponovno uspešno izvedena
v soboto, 24. aprila 2010, je ponovno potekala delovna akcija na Lisci. Prišli smo: Milan Povše, Vinko Govekar, Marjana CizI, Anica Govekar, Gregor
Bregar, Luka Žveglič, Dušan Medvešek, Bojan Krajnc in Rok Petančič. Postavili smo označevalne table in koše za smeti pri novih piknik prostorih - pomagala sta tudi izdelovalec Ivan Ocvirk in žena. Pograbili in odstranili smo listje in veje pod Tončkovim domom do igrišča. Uporaben les za drva iz bližnje okolice smo znosili k Jurkovi koči za razrez in uporabo za drva. Neuporaben les za drva smo znosili na skupno kurišče (v maneži). Popravili smo ograjo na maneži. Pobarvali smo leseni ograji (dostopna pot ob kapelici in nasproti depandans ob parkirišču). Prebrusili in pobarvali smo konstrukcijo za gole - hvala Bojanu in Dušanu, ki sta delala tudi v nedeljo! Po naporni, a prijetni akciji, smo se okrepčali v Tončkovem domu, nekateri s čevapčiči in lepinjo, drugi pa s krompirjevim golažem, ki ga je častil naš novi najemnik Franc, ki nas je tudi med akcijo oskrboval s pijačo. Terraplant (Jože Šturbej) je daroval več kot 100 trajnic - okrasnih rož -ki jih je Anica zasadila na gredice pod Tončkovim domom.
Prvomajsko srečanje na Lisci
Prvomajsko srečanje na Lisci je uspelo! Uspelo je tudi s pomočjo naših članic in članov, ki s(m)o izvedli nekaj delovnih akcij in uredili okolico Tončkovega doma in Jurkove koče. Hvala Vinkotu Govekarju in njegovi Anici, Luki Ž., Gregorju B., Milanu P., Dušanu IVI., Bojanu K., Marjani C, Jožetu Lekšetu ml., Elki Grilc, Anici Kotnik...
Še posebej pa se je s pripravo in izvedbo izkazala ekipa "srečelovcev", ki je prodala vseh 1200 srečk! Hvala Darinki in Janku Avguštinu, Olgi in Janezu Levstiku, Luki Žvegliču, Silvi Plevnik, Majdi in Jožetu Radeju, Mileni Naroglav in še komu in vsem, ki ste prodajali srečke oz.
kakor koli pomagali pri izvedbi srečelova. Hvala Tončku in Fonzu za skrbno deljenje jabolk ob poti pri cerkvici Sv. Jošta -pošlo je vseh 15 gajbic - in še bolj skrbno konzumiranje šnopčka... Hvala tudi ekipi, ki skrbi za dežurstvo na Lovrencu -Alešu Šešku in Vinku Šešku, Gregorju Bregarju, Lojzetu Ruparju, Ladotu Šintlerju... S sponzorstvi in donacijami (poleg srečelova) so pomagali (Vinko Špitaler, Jože Šturbej - Terraplant, Alojz Vilčnik - Chemcolor, Žiga Debevc -EkoArtemida...). Podprl nas je tudi novi najemnik Franc s pijačo in malico... Ponovno smo dokazali, da smo skupaj sposobni narediti zelo veliko. Hvala še enkrat vsem.
Rok Petančič
Dokončna ureditev piknik prostorov na Lisci
v prijetnem večeru smo v petek, 26. julija 2010, postavili kamine na piknik prostorih na Lisci. Brez naših aktivistov ne bi šlo. Bili smo Vinko Govekar, Gregor Bregar, Tone Svenšek, Ljubo Motore, Dušan Medvešek in Rok Petančič. Vinkova Anica pa je ob svojem godu poskrbela za lačne želodčke po delovni akciji, tudi Vinko je že preizkusil novo pridobitev! Pri postavitvi je z razvozom in montaži kaminov pomagal tudi Anton Jazbec. Zahvaliti se moramo tudi Matjažu Trbovcu, ki nam je posodil kombi za dostavo kaminov na Lisco, ter KŠTM Sevnica za finančno pomoč pri nakupu kaminov. Piknik prostore tako odslej možno najeti. Vse informacije dobite v Tončkovem domu pri Franciju. Ob najemu boste dobili navodila za uporabo, mrežo za kamin in po potrebi tudi dodatno opremo (drva, oglje, pribor...).
Rok Petančič
Jurkova koča na Lisci
Jurkovo kočo tekoče vzdržujem. Če kdo kočo najame, zakurim peč, da je toplo, ko pride gost. Pred 1. majem sem organiziral čistilno akcijo: pobirali smo smeti, postavili klopi in mize za piknike. V Jurkovi koči smo imeli tudi srečelov. Kosili smo travo. Seno sta pograbila Anica Govekar in Marjan Zidarič. Anica je posadila tudi rože pod Tončkovim domom, ostali pa so pograbili vse okoli igrišča in okolici Tončkovega doma. Prebarvali smo ograjo in razžagali drva. Moja - ponedeljkova skupina je pomagala okrasiti Jurkovo kočo, da smo imeli v njej zaključke leta in silvestrovanje. Hvala planincem za pomoč pri delu!
Gospodar Vinko Govekar
Lisca poje 2010
v organizaciji Planinskega društva Lisca Sevnica in planinske pevske skupine Encijan ter Tončkovega donna na Lisci, Franc Krašovec s. p., in v sodelovanju z Meddruštveninn odborom planinskih društev Zasavje, Občino Sevnica, KŠTM Sevnica, Zvezo kulturnih društev Sevnica in Javninn skladom RS za kulturne dejavnosti, 01 Sevnica je potekala v nedeljo, 12. septembra 2010, na Lisci, našem posavskem biseru, pevska revija pod skupnim naslovom Lisca poje 2010. Nastopili so: Planinska pevska skupina Encijan PD Lisca Sevnica, Ženska pevska skupina Lokvanj, Podgorjanski prijatelji. Moški pevski zbor Bizeljsko, Ženski pevski zbor Laško, etno skupina Stari časi iz Rimskih Toplic, MePZ Lisca iz Sevnice, MePZ Plastoform Šmarjeta, Prijatelji DU Sevnica, Oktet Jurij Dalmatin, ženska vokalna skupina Rimljanke KD Anton Aškerc Rimske Toplice, pevska skupina Društva podeželskih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevica na Krki in Moški pevski Papirničar Jagnjenica. Ob zaključku so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Lisca. Tradicionalno prireditev, ki poteka na Lisci že od leta 2002, je povezovala Tanja Žibert, nastopajoče pa je pozdravil tudi predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič.
Po prijetnem pevskem doživetju je sledilo še družabno plesno popoldne ob ritmih dua Katarina iz Medvod, vsi nastopajoči pa so bili pogoščeni z golažem. Najemnik Tončkovega doma Franc Krašovec pa je-kot je že v navadi-za nedeljsko kosilo pripravil tudi pečenega odojka, nekateri pa so se tudi okrepčali na novih piknik prostorih v okolici Tončkovega doma. Veselimo se tovrstnih srečanj tudi v prihodnje I
Rok Petančič
Slatnavletu 2010
v mesecu maju nas je neprijetno presenetilo dejstvo, da je zaradi počene cevi poplavilo kletni del našega zavetišča Slatna, obenem pa smo ugotovili, da je objekt izklopljen z dobave električne energije. Črpanje vode je bilo relativno hitro, potekala je tudi vsakoletna ureditvena akcija, ki sta jo vodila gospodarja Mojmir Rupar in Darko Krajnc, medtem ko seje ponoven priklop na električno omrežje nekoliko zavlekel, zato je morala napovedana skupina žal v drugi polovici junija odpovedati uporabo Slatne. Po napornih pogajanjih z Elektrom Gorenjska in MORS so elektriko konec junija vendarle priklopili. V avgustu je planinska skupina pod vodstvom Janje Kolar očistila kletne prostore, v katerih je bilo ogromno nesnage zaradi zalitja z vodo. Ostale skupine so Slatno uporabljale kot običajno do konca avgusta.
Rok Petančič
Tečaj peke kruha in pekovskega peciva
Od 14. 01. 2010 do 25. 03. 2010 je v Zavetišču pod Sv. Rokom potekal tečaj druge skupine za peko kruha in pekovskega peciva.
Pod budnim očesom g. mentorja - mojstra pekarstva -Franca Planinca smo se učili peke kruha, ajdovega kruha z orehi ter izdelave in peke žemelj. V času pusta smo pekli pustne krofe, pletli smo makovke, izdelovali smo maslene rogljičke s skutinim in orehovim nadevom, pa tudi o buhteljnih smo se poučili, naučili smo se narediti sonček in na koncu smo izdelali in spekli nekaj velikonočnih dekoracij. Naučili smo se zelo veliko, saj vedno ni dovolj dober recept z opisom poteka dela, zelo veliko pomeni prikaz v živo. Če bi se želeli prijaviti na začetni ali nadaljevalni tečaj, prijave zbiramo na tel. 031
PRIHODKI.NAMEN		ODHODKI.NAMEN	
razpis, mladinska dejavnost	1.500	splošni material in storitve	5.000
razpis- kulturna dejavnost	2.500	reprezentanca	1.000
razpis- športna dejavnost	2X)00	programsko izvajanje	5J)00
izvajanje nalog zaščite^ reševanja in pomoči	1.670	ostale prireditve	300
najemnina Zavetišče pod Svetim Rokom	300	drugi operativni odhodki	4X)00
najemnina Jurkova l«)ča	1.500	čistilni material in storitve	200
najemnina Tončkov dom	aoo	komunalnestoritve	1300
najemnina SI at na	1.500	električna energija	2500
članarina	6.500	telefon, intemet	750
donacije	4.000	zavarovanje objektov in opreme	700
sponzorstvo	3X)00	tekoče vzd rževanje - oprema	500
izposoja opreme	200	tekoče vzd rževanje - objekti	2000
prodaja blaga	200	nakup osnovnih sredstev	2000
SKUPAJ PRIHODKI	24.870	SKUPAJ ODHODKI	25.250
Navkljub številnim nepredvidenim odhodkom (predvsem zaradi nujnosti pokrivanja dolga nekdanjega najemnika Tončkovega doma na Lisci Marjana Kolarja s.p.) je naše društvo tudi s finančno pomočjo zvestih sponzorjev: Občine Sevnica, GEN Energije, d. o. o., in HESS, d.o.o., uspelo poslovati pozitivno. Stanje na začetku in koncu leta je bilo naslednje:
1.1. 2010: + 2.798,22 EUR na računu
+ 18,78 EUR v blagajni. 1.1. 2011: + 3.749,43 EUR na računu + 66,36 EUR v blagajni.
Natančna razdelitev stroškov in prihodkov bo predstavljena na Občnem zboru PD Lisca Sevnica. Finančni načrt poslovanja društva v letu 2011
PRIHODKI. NAMEN
ODHODKI. NAMEN
razpis, mladinska dejavnost
1.500
splošni material in storitve
5.000
razpis- kulturna dejavnost
2.500
reprezentanca
1.000
razpis- športna dejavnost
2.000
programsko izvajanje
5j)oa
izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči
1.670
ostale prireditve
300
najemnina Zavetišče pod Svetim Rokom
300
drugi operativni odhodki
4.000
najemnina Jurkova toča
1.500
ristilni matprial in «tnrihip
7nn
naiemnina Tončkov dom
aoo
icamunaln e storitve
1.300
naiemnina SI at na
1.500
električna energija
2.50(1
rlanarina
R.5nn
telefon, intemet
750
donaciie
Aonn
zavarovanie objektov in opreme
7on
sponzorstvo
3.000
tekoče vzd rževanie - oprema
500
izposoja opreme
200
tekoče vzd rževanje - objekti
2000
prodaja blaea
200
nakup osnovnih sredstev
2000
SKUPAJ PRIHODKI
24.870
SKUPAJ ODHODKI
25.250
Načrtovano razliko med orihodki in odhodki bomo ookrili s orenosom sredstev iz leta 2010.
PLANINSKA ČLANARINA 2011
Upravni odbor PZS je na osnovi 20. člena Statuta PZS in tretje alineje 50. člena Statuta PZS na svoji 2. seji 28. oktobra 2010
sprejel sklep o višini priporočene članarine za leto 2011:
KATEGORUE IN VIŠINE ČLANARINE 2011 v €								
						20% druž.pop.		20% druž.pop.
				nad 65 let				
		A Sani	saaii	81 član i	SfŠ člani	S^Š/D	P+0 člani	P+O/D
		S0,00	20,00	15,00	13,00	10,40	5,00	4,00
								
	Stroški vezani na pravice članstva PZS	34,48	3,63	3,63	3,63	3,63	0,42	0,42
1.	Nezgodno zavarovanje in stroški reševanja v tujni	7A1	2,76	2,76	2,76	2,76	0,00	0,00
2.	Zavarovanje odgovo mosti	0A5	0,45	0,45	0,45	0,45	0,00	0,00
3.	Članska znamkica. potrdiloza reevanie	0.42	0.42	0.42	0.42	0.42	0.42	0.42
4.	Dnevnik Rrga raja. Mladi planinec						0,00	0,00
5.	Naročnina na revijo Planinski vestnik	25,50						
6.	Planinski koledarček	IJOO						
								
1.	StiDŠid vezani na pravice članstva ki jh poifflw PZS	34,48	3,63	3,63	3,63	3,63	0,42	0,42
2.	članski prispevek, sof. programa I^S50%	7.76	8.B	5.6B	4.6B	3.38	1.00	0.50
3.	članski prispevek, sof. programa PD 50%	7,76	8,]9	5,69	4,69	3,39	3,58	3,08
								
	Nakazio na PZS	42,24	11,81	9,31	8,31	7,01	1,42	0,92
1.	Stroški vezani na pravice članstva	34,48	3,S	3,63	3,63	3,63	0,87	0,87
2.	Pripadajoči del članarine PZS (50%)	7,76	8,18	5,68	4,68	3,38	0,55	0,05
	Zavarovanje članov	Zavarovalne vsote (v€) (veljavnizavarovalni pogoji: NEZ-07,NEZ^po-07)						
	nezgodna smrt	15.000,00	5.500,00 oz. (5.000,00 za P+0)					
	invalidnost	do 50.000^0	do 8.500/]0					
	povračlo stroškov reševanja v tujini	do 15.000/50	do 2.800JOO					
	območje reševanja	ves svet	Evropa in Turčjja (ves svet, če so zakonski partner ali otroci člana A z vplačano članarino)					
Zavarovanje odgovornosti je zavarovalno kritje oseb do44.000€in stvari do4.200€(splošni pogoji ODG-07) za vse iotegorije članstva.
Ačlani- polnoletneosebe-aktivni obiskovalci domačih intujiii gora z največjimi ugodnostmi (zavarovanje, naročnina PV, prejem planinskega koledarčka popusti-prenočevanje, edicije, oprema)
B člani - polnoletne osebe-aktivni obiskovalci domačih in tujh gora z večino ugodnosti (zavarovanje, popusti - prenočevanje, edicije^ oprema)
Blčbni -osebe starepe od 65letz ugodnostmi B članov (zavarovanje, pop i£ti-prenočevanje,edicije, oprema)
SfŠčlani -srednješolci in študenti do 2& leta starosti (zavarovanje,popusti- prenočevanje,edicije,oprema)
P+0 člani - predšolski n osnovnošolski otroci (zavarovanja popusti - prenočevanje, edicije,oprema)
Dtužhski popusti SfŠ/D,P+0/D: 2D% o d celotne cene
Dnevnik Ringa raja. Mladi planinecdobjjo po naročilu vsi člani P-tO brezplačno n se krije iz deleža članarhe PZS.
Članarina P+0 se namenja programom mladih in pridobivanju novih čla nov v PD, zato sedeli med PD in FZS v sorazmerju 80:20.
OPP osebe s posebnimi potrebami-(cenete kategorije so enake P-tO,znamkicese izdajajo sam o na posebno naročiloPD invejja
za tista društva, ki delajo z osebami s posebnmi potrebami)._
ČLANARINO ZA TEKOČE LETO LAHKO PLAČATE:
-	vsako torek med 17.00 in 18.00 uro v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom,
-	v trgovini Kolesarski center Sevnica,
-v trgovini InterSport v Boštanju (Sava Avto), -v Tončkovem domu na Lisci,
-	pri vodjih planinskih skupin,
-	pri mentorjih na šolah.
PD Lisca Sevnica je polnopravni član Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si).
Poleg popustov, objavljenih na www.pzs.si, vsem članicam In članom PD Lisca Sevnica trgovina InterSport v Boštanju (Sava Avto) nudi 20% popust na Mc KINLEY kolekcijo po rednih cenah (obutev in tekstil) ter 10 % popust na ostalo ponudbo vtrgovini po rednih cenah.
Osebna izkaznica društva
PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA
matična štev. 5134196 davčna številka 80499414 TRR SI56 0237 9001 9924 988 e-pošta: pdlisca@gmail.com. pdlisca@slol.net tel.: 051 680 289, 041481 697 Spletna stran: http://www. pd-lisca.si
Predsednilc Rok Petančič - tel.: 051 680 289, E-pošta: pdlisca@gmail.com Tajnik: Darinka Avguštin - tel.: 041481 697, E-pošta: pdlisca@siol.net Blagajnik: Sonja Ivnik - tel.: 041353 620, E-pošta: sonja.ivnik@gov.si
Upravljamo z:
*	Jurkova koča na Lisci: gospodar Vinko Govekar - tel.: 031 615 669
*	Zavetišče pod Sv. Rokom: gospodar Janko Avguštin - tel.: 041526 050
*	Zavetišče na Slatni: gospodar Darko Krajnc - tel.: 041791470, E-pošta: bozidar.krajnc@siol.net in Mojmir Rupar - tel.: 041855 188, E-pošta: mojmir.rupar@kabelnet.net
*	Tončkov dom na Lisci: najemnik Franc Krašovec, krasovec.franc@gmail.com. tel. 040 233 753
Mladinski odsek: Anja Radovič - tel.: 040 648 973, E-pošta: anjazveglic@gmail.com in Matic Železnik -tel.: 041831134, E-pošta: matic.zeleznik@siol.net
Športnoplezalni odsek Aranea: načelnica: Vesna Novak - tel.: 041226 793, E-pošta: info@spo-
aranea.net. Spletna stran: http://www.spo-aranea.net/
Klub vodnikov: Luka Žveglič - tel.: 031856 659, E-pošta: lukazveglic@gmail.com
Klub za varstvo narave: Lojze Rupar - tel.: 040 751948, E-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net
Planinska skupina Planina: Janja Kolar - tel.: 031596 163 in Pančur Rado - tel.: 03 57 91 220
Pevski zbor Encijan: Tone Šeško - tel.: 041640 160, E-pošta: tone.sesko@gmail.com
Planinska skupina Krmelj: Silva Dobnik - tel.: 031 259 637, E-pošta: silva.dobnik@gmail.com
Planinska skupina Luneki: Marjana CizI - tel.: 031 699 801, E-pošta: marjana.cizl@gmail.com
Ponedeljkova skupina: Vinko Govekar tel.: 031 615 669, E-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net
Sredina skupina: Tone Šeško: tel.: 041 640 160, E-pošta: tone.sesko@gmail.com
Četrtkova skupina: Lojze Rupar tel.: 040 751948, E-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net
URADNE URE: vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom

m. ' <

1905