Kamniški (jBČAN St. 6 43. leto Kamnik, 25. marca 2004 PRAZNIKU V POZDRAV 29. marec |e dan, ko se spomnimo rojstva velikega ECamničana Rudolfa Maistra, borca za našo severno mejo, generala in pesnika. Ta dan si je občina Kamnik pred devetimi leti izbrala za svoj občinski praznik. Letošnje leto, ki je posvečeno 130. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra, poimenujemo kar Maistrovo leto. Zaznamujejo ga številne slovesnosti in prireditve, ki se bodo odvijale v prihodnjih dneh, strnile pa v soboto, 17. aprila, ko se nam bo Maistrova rojstna hiša na Šutni pokazala v prenovljeni podobi, slavnostni govornik bo minister za obrambo dr. Anton Grizold. Ni naključje, da bo Kamnik tega dne tudi gostitelj osrednje državne slovesnosti. V Domu kulture bo na Slavnostni akademiji ob 130-letni-ci rojstva generala Rudolfa Maistra spregovoril dr. Janez Drnovšek, predsednik republike Slovenije. To soboto, 27. marca, pa je pred nami osrednje občinsko praznovanje, ki ga bo ob 16. uri napovedala posaditev dreves prijateljstva Tro-faiacha, Andechsa in Kamnika v Parku livropa ob železniški postaji Kamnik-mesto, nadaljevalo se bo ob 18. uri v Domu kulture Kamnik s slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik in l podpisom listine prijateljstva z občino Andechs iz Nemčije. Sproščeno praznovanje se bo nadaljevalo na Glavnem trgu ob riarodnoza-bavni glasbi in ognjemetu s Starega gradu. Osrednje slovesnosti 27. marca in 17. aprila so s svojo vsebino povezane tudi s skorajšnjo vključitvijo Kamnika v Evropsko skupnost, ta Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitam in želim vse dobro. MIHA NOVAK načelnik upravne enote Kamnik ko da b( i Kamnik med prvimi slovenskimi mesti, ki bodo slovesno obeležila naš zgodovinsko pomemben korak. Kamniški občan, ki je pred vami, je posvečen predvsem spominom na Rudolfa Maistra in dogajanjem v počastitev občinskega praznika. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili župana Toneta Smolnikarja, objavljamo ga na 3- strani, na 4. in S. strani predstavljamo prejemnike občinskih priznanj, 10. stran pa je posvečena delu Rudolfa Maistra. O prireditvah, ki so se v počastitev praznika že zvrstile, preberite na 9. strani. Vsi skupaj smo povabljeni, da se udeležimo prireditev, ki so pred vrati. Čestitke ob prazniku Občine Kamnik tudi iz našega uredništva! Odgovorna urednica SAŠA MFJAČ Spoštovane občanke, občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem praznika Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah, da skupajpočasti^no spomin na rojaka, pesnika in tlonioljiiha Rudolfa Maistru! /UPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Srečanje starosvetnih smučarjev okal »Šinkel« Prireditve ob prazniku občine Kamnik 2004 Petek, 26. marec ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora (.antemus Sobota, 27. marec ob 16. uri Park ob železniški postaji Kamnik - mesto Posaditev dreves prijateljstva v Parku Evropa Trofaiach, Bavarsko-Slovensko društvo, Andechs in Kamnik ob 18. uri Dom kulture, Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVI tO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK IN PODPISOM LISTINE PRIJA TELJSTVA Z OBČINO ANDECHS ob 19. uri Glavni trg, Kamnik Zabava z glasbo in ognjemetom Nedelja, 28. marec ob 19. uri Športna dvorana, Kamnik Žametne vrtnice - zabavno-glasbena prireditev Ponedeljek, 29. marec ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Glasova preja s častnim občanom občine Kamnik mag. Cenetom Matičičem ob izidu njegove knjige Akcija 25 poslancev ali Vpet v pomladnih sedemdeset let Torek, 6. april ob 18. uri Grad Zaprice, Kamnik Kamniški zbornik 2004 - predstavitev Sreda, 7. april ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Koncert mladih glasbenikov v počastitev praznika Sobota, 17. april ob 18. uri Maistrova hiša na Šutni v Kamniku Slovesnost ob obnovi Maistrove hiše Slavnostni govornik dr. Anton Grizold ■ minister za obrambo Sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 20. uri Dom kulture, Kamnik Slavnostna akademiju ob 130. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra - slavnostni govornik dr. Janez Drnovšek - predsednik Republike Slovenije Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku! Minulo soboto se je na Veliki planini zbralo blizu sto starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem. Kamniške grče, ki pet let delujejo kot sekcija za ohranjanje smučarske kulturne dediščine v okviru Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, so tokrat organizirali tretje srečanje za pokal »Šinkel«. Pred startom pri Zelenem robu smo občudovali izvirnost in usklajenost starodavne opreme in oblačil smučarjev, ki so se nato z ustrezno tehniko smučanja, ki je bila značilna za obdobje, ki so ga predstavljali, spustili po zasneze nem pobočju. Da etnološke, zgodovinske in tehnične vrednote naše preteklosti s področja smučanja, smučarske opreme in tehnike ne bodo šle v pozabo, zagotavlja mladi rod, ki je bil tokrat zastopan v res lepem Številu. Več na 9.strani. SAŠA MEJAČ V glasbo prelil narodovo veselje in bolečino Šamotu Vremšaku, skladatelju, koncertnemu pevcu, prole sorju in zborovodji, ki je v glasbo prelil narodovo veselje, ho lečino, vero, upanje, ... občina Kamnik ob letošnjem občin skem prazniku podeljuje naziv častnega občana / njegovi : ^ Sena : GTKOoKA KONFEKCIJA : lastne proizvodnje • NOVA SPOMLADANSKA j KOLEKCIJA V TPC na Duplici, Ljubljanska 2la, *.(HIP), tel.: 839-46-89 od 9"-l8", sobola od 9h-12h SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Kamnik - Nacionalni prodajalec in distributer: RIAL, AEZ in ENZO in pnevmatik DUNLOP, www sitar-pneumatic.si. tdeton. 01/830 8 350 O-l (729-9000 & B^L RAN J 04/200-0000 Y4RiS (B00LL Z brezplačno klimo in ABS zavornim sistemom Uradni prodajalec in serviser vozil Skladatelj Samo VremŠak oh sv jem klavirju, kjer je nastalo najv njegovih glasbenih umetnin. zasluge na glasbenem področj ki so trajnega pomena za prom eijo občine in mesta Kamnik v n eionalnem in evropskem prost ru. Samo Vremšak je ustvaril ševilna orkestralna in koncertna dela, v kalno-instrumentalna, izjemno rt sežen opus solističnih, komornih zborovskih del, rapsodij, koračnice, sonate... Posvečal se je posvetni in cerkveni glasbi. Velikega umetnika predstav ljamo na 5. strani. Naslednja, velikonočno obarvana številka Kamniški' )>a občana bo med vami v (v trlek, H. aprila. Voščila, ojfla-se In obvestila oddajte do tor ka. (>. ujtrila. članke /ta do te trika. I. ajiril/i. i našem ured ništvu v Kamniku, Glavni tr% 2.1 (stavba med občino in so d istem. I. nttdslrojtje), teL:01/83 'JI U I, 041/662450, fiua 01/83 i'j umi, sasa. mejaiiasiol. net. SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM V NEDELJO, 4.4., OD 10. IX) 18. ure, zabavi*) NAVI H ANKE V KOMENDI OD 2. DO 4. APRILA. VhIii|i |if-ont. VtiMji ni1 i I |£fi T Z včerajšnje seje občinskega sveta Svetniki so se spopadli z mirujočim prometom Na včerajšnji seji, na kateri so obravnavali deset točk dnevnega reda, so kamniški svetniki med drugim odločali tudi o izhodiščih za prometno študijo, ki so jo že ob sprejemanju letošnjega proračuna zahtevali svetniki LDS z namenom, da bi rešili čedalje bolj perečo problematiko mirujočega prometa v občini Kamnik. Mirujoči promet je trenutno eno najbolj vročih prostorskih vprašanj v naši občini. Parkirišča okrog stanovanjskih blokov, pa naj gre za tista na Duplici ali v katerikoli drugi blokovski soseski, so bila ena glavnih tem tudi ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so namreč na pobudo svetniške skupine LDS občinski upravi naložili, naj pripravi smernice za celostno urejanje mirujočega prometa v občini (še zlasti pa V že obstoječih in načrtovanih blokovskih naseljih), prodajo zemljišč pa izvede šele, ko bodo te smernice potrdili tudi svetniki. Brane Golubovič, vodja svetniške skupine LDS, je na seji .svetnike seznanil z izhodišči za prometno študijo. V njej je opozoril na napake, ki so bile pri urejanju prostora v preteklosti storjene zaradi premalo celovitega pristopa k reševanju te problematike. Ker so se v zadnjih letih po eni Stranj spremenili standardi in zakonske podlage, ki urejajo to področje, po drugi pa tudi potrebe po parkiriščih, je v izhodiščih za omenjeno študijo predlagal sedem sklepov, v katerih se je med drugim zavzel za to, da Občina Kamnik najpozneje do oktobra 2005 občinskemu svetu predloži celovito prometno studijo, na osnovi katere se bo urejal promet na širšem območju mesta. Pomladansko urejanje in čiščenje okolja V gozdovih, ob potokih, na travnikih, ob cestah ... so nas s prihodom pomladi »pozdravila« tudi številna divja odlagališča, ki jih je še pred kratkim pokrival sneg. Občina Kamnik se zato tudi letos aktivno vključuje v projekt »Pomladansko urejanje in čiščenje okolja«, katerega generalna nosilca sta Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. K sodelovanju in organiziranju posameznih akcij je povabila tudi vse krajevne skupnosti, šole, vrtce, stanovanjske skupnosti in nekatera društva. Vse občane pa vabimo, da se udeležite osrednje občinske čistilne akcije, ki bo v soboto, 27. marca. Čistili bomo strugo in brezine Kamniške Bistrice in Nevljice. Zbrali se bomo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kamniku, kjer bomo vsem udeležencem razdelili vreče in rokavice, nato pa bomo v skupinah čistili bregove. Strugo bodo očistili ribiči, ki so za to primerno opremljeni. Delo bo trajalo približno do 12. ure, potem pa se bomo zbrali na Glavnem trgu, kjer bomo ob dobri malici nadaljevali prijetno druženje. Za dovoz zbranih odpadkov bosta poskrbela Komunalno podjetje Kamnik d. d. in Publicus d. o. o. V primeru zelo slabega vremena (če bo deževalo) bo akcija organizirana v soboto, 17. aprila. MIHELA VETERNIK svet. za energ. in varstvo okolja v občini Kamnik w-\ . & f \ 1 . mm wmm Kakšne podobe našega okolja si ne želimo. Obvestilo o prepovedi oranja ob cestah Občina Kamnik obvešča občanke in občane, da na območju Občine Kamnik velja Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 19/ 99). Na podlagi 46. člena navedenega odloka je ob občinskih cestah prepovedano orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Istočasno tudi opozarjamo, da so na podlagi citiranega odloka za kršitelje navedenega določila določene kazni, in sicer v višini 20.000 SIT za posameznika in 200.000 SIT za pravno osebo ali podjetnika posameznika. Glede na navedeno bo s strani občinske inšpekcije izvajan stalni nadzor navedenega določila, kršitelji pa bodo ustrezno kaznovani. OBČINA KAMNIK 4iV - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica s.isa Mtjač. nntv. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno Številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, lax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejaci4volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 25. 3- 2004. Golubovičeva izhodišča so svetniki podprli, vendar so se ob tem zavzeli, da se pereča problematika parkiranja v KS Duplica rešuje prednostno, še preden bo študija izdelana in sprejeta. Poleg prometne študije so se svetniki na dvanajsti seji sprejeli tudi predlog Pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje učinkovitejše rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, predlog Pravilnika o spretnem bali in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov, predlog Prenove lokalnega programa varstva okolja v občini Kamnik ter programa prodaje občinskega premoženja v letošnjem letu. Več z včerajšnje seje boste lahko prebrali v prihodnji številki. Z. J. Zbornik žrtev druge svetovne vojne v občini Kamnik ri. aprila 2004 bo izšla popravljena in dopolnjena izdaja Zbornika žrtev druge svetovne vojne v občini Kamnik. Zgodovinar Jože Dež-man je napisal komentar k popisu žrtev in prispevek Čas terorizma in čas spraševanja vesli. Knjigo bo mogoče kupiti v Turističnoinformacijskem centru na Tomšičevi 23 in v knjigarni na Ljubljanski cesti po ceni I 000 sit. Vi sprašujete, župan odgovarja Številni občani sprašujejo, kako je z vračili vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kdo so upravičenci, kakšne listine potrebujejo, kdaj bodo dobili vrnjena sredstva? V Kamniškem občanu št. 4 je občinska uprava objavila javni poziv k vlaganju zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V pozivu je naveden rok z.a oddajo popolne vloge opremljene s potrebnimi dokazili (rok se izteče 27. aprila 2004). Vsak od upravičencev za vračilo vlaganj mora izpolniti obrazec - vlogo, ki ju dobi v vložišču Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, in jo izpolnjeno oddali v vložišče Občine Kamnik ali jo poslati pisno na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik - Komisija z.a pripravo dokumentacije o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Čeprav so bile vloge kolkovane z upravno takso in so nekateri takso z vlogo tudi plačali, jim bo le-la vrnjena. To pa pomeni, da se vloge trenutno ne bodo »plačevale«. Seznam upravičencev, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje na podlagi sklenjenih pogodb, sklenjenih med njimi in Skladom ali Občino Kamnik, je objavljen na oglasni deski. Ti upravičenci morajo vložiti vlogo do roka in na način, kije bil objavljen v javnem pozivu v Kamniškem občanu do 27. aprila 2004. Za njih bo zahtevek na Državno pravobranilstvo vložila občinska uprava. Fizične osebe in njihovi pravni nasledniki, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje na podlagi drugih pogodb, individualno sklenjenih s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi z.a poštni, telegrafski in telefonski promet, pa zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje vložijo pri Državnem pravobranilstvu Ljubljana najkasneje do 6. 6. ^2004. V mesecu februarju 2004 je bil v Uradnem listu (lir. List RS, št. 10-11/2004) objavljen javni poziv z.a vložitev zahtevkov z.a vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ministrstva z.a informacijsko družbo oziroma njegove strokovne komisije. Rok z.a vlož.itev Zahteve je štiri mesece od objave javnega poziva (najpozneje do 6. junija 2004). To pomeni, da lahko v naslednjih treh mesecih vsi upravičenci, lako zasebniki kol lokalna skupnost, ki so za telefonski priključek do vključno 6. aprila I99S plačali več kol takrat veljavno priključnimi, zahtevajo povračilo denarja v celoti. Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, lokalna skupnost in njihovi pravni nasledniki, ki so z.a pridobitev telefonskega priključka z.a sebe ali za druge sklenile pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje s pravnimi nasledniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljevanju: SIS). Priključnimi in prispevek SIS se kol splošno obvezno plačilo z.a pridobitev telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo ministrstva za informacijsko druž.bo, ne vrača. Zahtevku je potrebno priložili Zgoraj omenjeno pogodbo. Če je iz nje razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin ali dokumentov, je treba zahtevku priložili tudi le dokumente. Ce je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal še priključnino in prispevek SIS, se o tem predloži dokazilo. Če zahtevek vloži osi' ha, ki ni pogodbena stranka, je treba zahtevku priložili ludi dokaz o pravnem nasledstvu. Fizične osebe priložijo sklep o dedovanju. Zahtevki se vlagajo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež, pravnega prednika Telekoma Slovenije d.d. oziroma SIS, kjer so bila opravljena vlaganja. Za upravičence naše občine je to Državno pravobranilstvo Ljubljana, Subičeva 2, p.p. 649, 1001 Ljubljana. Ko se bo iztekel rok z.a vin: i lev zahtevkov(6. 6. 2004), bo dr-zavni pravobranilec pripravil predlog pisne poravnave in ga vročil vlagatelju. Rok z.a sklenitev pisne poravnave (podpisa) ne sme bili daljši od treh mesc cev. Ko vlagatelj in državni pravobranilec podpišeta predlog pisne poravnave, le-la postane izvršilni naslov za sodno izvršbo v breme sklada za vračanje v RS. Vlagatelj mora izvršilni naslov v roku enega meseca po podpisu dostavili državni komisiji z.a strokovno in tehnično izvedbo zakona o vračanju. Trajanje postopka priprave predloga pisne poravnave je odvisno od vrstnega reda vlaganja. Če vlagatelj ne bo soglašal s predlogom pisne poravnave, mu še vedno preostane lož ha proti državi. To je edina pol v primeru, če vlagatelj nima več nobenih dokazil o vložku in da jih nima niti lelekoin, ki je podatke po zakonu sicer dolžan predložili komisiji in vsem upravičencem, ki izkažejo pravni interes. Občina bo oblikovala lislo upravičencev z.a vse lisle fizične in druge osebe, ki so telefonski priključek financirali preko Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik oziroma občine kot njegove pravne naslednice. Kakšne so naloge, ki čakajo vlagatelje zahtevkov in lokalne skupnosti v neposredni prihodnosti ž Lokalna skupnost mora v roku dveh mesecev po podpisu pisne poravnave na krajevno običajen način objavili dokončni seznam končnih upravičencev. Ko bodo opravljene te naloge, nam preostane le čakanje, da ho država RS svoj delež Telekoma Slovenije vključila v privatizacijo in se bo vračanje dejansko v resnici pričelo. Ko bo občina ali njen del na svoj transakcijski ra čun prejela sredstva vračanja, bo morala v roku enega meseca pričeli Z vračanjem dejanskim končnim upravičencem po deli' žili sorazmernim vlaganjem. ANTON TONI: SMOLNIKAR iupan Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj dokončna ureditev trga pred Albrehtovo hišo? Kdaj namerava občina dokončati ureditev trga pred Albrehtovo hišo in zaključiti projekt, ki ga je zastavila z javnim anonimnim natečajem, kako je s sanacijo p< iškodovanc in odstranjene fizične zapore ter kaznovanjem kršiteljev, ki trg uporabljajo za parkiranje, kar uničuje kamniti tlak. sprašuje Demitrij Perčič. Podobno vprašanje je v imenu svetniške skupine NSi postavila Marjeta Humar, češ, zakaj občina dovoljuje parkiranje za Albrehtovo hišo, saj se s tem uničuje tlak s cementiranimi rečnimi prodniki, pa tudi vhod je potreben obnove. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, odgovarja, da je občinska uprava izvedla javni anonimni natečaj za ureditev trga za Albrehtovo hišo in na podlagi natečajne rešitve pridobila ludi projekte \'< rD za pridobitev odločbe <> priglasitvi del. V skladu z zakonom o javnih naročilih je bil izveden javni razpis za izvedbo horlikulturne ureditve trga in postavitev fizične zapore za dostop na trg. Ker pa je del trga v zasebnem lastništvu, je bilo potrebno za izvedbo del pridobiti tudi soglasje lastnika tega zemljišča. Ker do dogovora ni prišlo, se je občinska uprava odločila, da izvede dela na zemljišču v lasti Občine Kamnik. Tako je bila izvedena fizična zapora za dostop na trg, zasajeno je bilo drevo. S postavitvijo fizične zapore pa se niso strinjali nekateri lastniki stanovanj in lokalov, ki mejijo na trg. Dobili so zagotovilo, da bodo za zaporo dobili ključ, podpisali pa so izjavo, s katero so se obvezali, da bodo ključ uporabljali skladni > s pogoji, zapisanimi v izjavi. Vendar pa se jes sirani uporabnikov kmalu pokazala nedisciplina pri uporabi zapo re. Zapore (količka) niso Zapirali, na koncu je bil celo poškodovan in odstranjen. Za obnovo oziroma novo zaporo bo morala občina ponovno preveriti vsa dejstva in okoliščine, ki vplivajo na prometni režim. Glede na vsebino odloka o organizaciji in delu občinske uprave je nadziranje režima dostopa na trg v pristojnosti urada župana. Kot pojasnjuje Mlakar, je bilo v preteklem proračunskem obdobju v proračunu občine Kamnik zagotovljenih premalo sredstev za izvedbo vseh del, nekaj sredstev pa naj bi zagotovili tudi donatorji. Lanskoletni razpis za izvedbo gradbenih del z.a postavitev statute ni uspel, zalo tudi ni prišlo do rcalizac ije del v letošnjem letu bo skušala občinska uprava doseči ustrezno soglasje z lastniki tangiranih zemljišč in v naslednjem proračunskem obdobju zagotoviti sredstva za dokončanje del. Več brezdomcev pod streho Glede na to, da Občina Kamnik v letošnjem letu namenja več pro-rai unskih sredstev za skrb za brezdomce, je svetnik Borut Žagar (ZLSD) v prašal, ki riikšno je povečanje števila postelj, ki jih < ibčina zagotavlja brezdomcem in kje so te kapacitete locirane. V odgovoru, ki ga je pripravila Marjeta Benkovič, ji' zapisano, da smo se v Kamniku pričeli z brezdomci ukvarjati leta 2000, ko je bil v delavski dom nameščen prvi brezdomec. S spremljanjem brezdomcev se Ukvarja strokovna služba Centra za socialno delo Kamnik, Prav ilo ma gre z.a osebe, stare mul SO let, ki nimajo lastnih sredstev za piv/.iv Ijanje, ogretega prostora za bivanje in pa svojcev, ki bi bili zanje dol žni skrbeli, sami pa zase ne znajo ali ni- zmorejo poskrbeli. Med brez domci je večina alkoholikov, ()b('ina plačuje Iriposteljno sobo v delavskem domu, ki je namenje na začasnemu prebivališču brezdomcev. Postelje so zelo različno zasedene, manj v poletnih mesecih; Na podlagi ocene se je občina odločila povečati proračunsko postavko skrb za brezdomce in s tem zagotoviti prenočevanje tudi drugim, ki morda doslej te možnosti niso imeli. V zaklonišču pod glavno avtobusno postajo ne bomo parkirali Klavdij Kodcrman je podal pobudo, da se preuči možnost parkira nja v nekdanjem zaklonišču pod glavno avtobusno postajo v Kamniku. V odgovoru, ki ga je posredoval Franc Hribcrnik. je zapisano, da je župan Tone Smolnikar že pred leti zaprosil strokovnjake, da si ogle dajo javno zaklonišče pod avtobusno postajo in ugotovijo možnost uporabe za parkiranje osebnih vozil. Ocenili so, da bi z ureditvijo dostopa lahko parkiralo med 12 do 14 osebnih avtomobilov, kar prispeva k vse večjim potrebam po urejenih parkiriščih. Vendar pa ima zaklonišče na icj lokaciji značaj javnega zakloniš« .i in je v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrei ami zanj dolžna skrbeti občina kol temeljna lokalna skupnost, Za to zaklo nišče je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, periodično pa se izvajajo kontrolni preizkusi z namenom ohranjanja njegove temeljne zaščitne funkcije. Zakon tudi določa, da mora biti javno zaklonišče ustrezno vzdrževano ter ob nevarnosith pripravljeno z.a uporabo najpozneje v 24 urah, kar pomeni, da javnega zaklonišč a pod glavno avtobus no postajo v Kamniku ni niogo< e uporabljati za parkiranje. Pot na Stari grad dodatno osvetljena ob poii na siaii grad je lepo urejeno območje ob potočku, kjer je po slavljeno večje šlevilo vodnih mlinčkov. Ker la del poti ni osvelljen v nočnem času, je Janez Rcpanšck predlagal, da se p< »stavi dodatna luč, ki bi osvetljevala samo pot in turistično znamenitost. Franc Resnik pojasnjuje, da je Obi Ina Kamnik skupaj s koncesi onarjem z.a javno razsvetljavo pogledala situacijo in ugotovila, da oddaljenost ocl obstoječe javne razsvetljave dopušča postavitev še ene svetilke, izvedbo bo uvrstila v enega od mesci nih planov letošnjega rednega vzdrževanja javne razsvetljave SAŠA MFJAČ Z županom Tonetom Smolnikarjem ob občinskem prazniku o aktualnih dogajanjih V ospredju vprašanja urejanja prostora Ob občinskem prazniku se običajno ozremo leto dni nazaj in pogledamo, kaj smo postorili za naše boljše življenje, kakšne težave nas tarejo in kaj nas čaka v prihodnje. Prav gotovo bo letošnje leto tudi za nas v marsičem prelomno, saj bomo 1. maja postali enakopraven član evropske skupnosti narodov. Lahko rečemo, da v pogledu mednarodnega sodelovanja naša občina ni med novinci, saj že nekaj let uspešno sodeluje s partnerskimi občinami v Švici, na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji. Zato ni slučaj, da jc vlada RS te dni župana Toneta Smolnikarja ponovno imenovala v delegacijo lokalnih skupnosti Slovenije v Odboru regij (Committee of the Regions) Evropske unije. Seveda ni mogoče široke palete vprašanj o dogajanjih v naši občini strniti v en sam pogovor, zato smo se odločili, da pred občinskim praznikom z županom Tonetom Smolnikarjem spregovorimo lc o nekaterih najpomembnejših dogajanjih, ki zadevajo najširši krog občanov. Kako bi letos, ko že devetič praznujemo občinski praznik v spomin na dan Maistrovega rojstva v Kamniku pred 1.10. leti, in ob vstopu v deseto leto svojega županovanja ocenil preteklo enoletno obdobje v primerjavi z minulim desetletjem? čeprav snio se v preteklem de setletju (.lokaj prilagodili novi za-ki »n< ".laji, država neprestano spreminja predpise, zato tudi V minulem letu nismo zmanjšali našega tempa dela in še vedno prilagajamo naše akle spreminjajoči se zakonodaji. Se posebej velja lo za področje urejanja prostora in varstvo okolja, kjer se je veliko pristojnosti preneslo na lokalno ra ven. Dovolj pove tudi podatek, da se je v lanskem letu za 64% povečalo šlevilo lokacijskih informacij, Pred dvema letoma sprejele spre menihe prostorskega dela družbenega plana ohiine so povzročile, lahko rei eni. izbruh novih investitorjev, predvsem pri gradnji Indh Idualnih stanovanjskih hiš. Nova zakonodaja je tudi Zaključi la s prakso, da je mogoče dobiti gradbeno dovoljenje, če graditelj nima notarsko overjenih služnost nih pogodb. Zgodi se, da je na eni parceli tudi desel ali več lastnikov, da niso dokončane številne zapuščinske razprave, hkrati pa je tudi se nekaj nerešenih denaci onalizacijskih primerov. To seve da vpliva na potrebo po večji angažiranosti delavcev občinske upravi' in seveda tudi na podaljševanje postopkov. Čeprav nam no vi predpisi omogočajo, da za gradnjo infrastrukture začnemo postopek razlastitve, se lakih primerov nismo posluZevali, saj bi še podaljšali čas z.a pridobitev ustreznih dovoljenj. Recimo, tretja laza gradnje kanalizacije v Volčjem Potoku ravno zaradi takšnih zapletov ni slekla. Zaradi tega v lanskem letu tudi ni bilo uresnice nih kar nekaj proračunskih postavk na podu>< ju kimiunalne Infrastrukture in smo jih morali prinesli v letošnje leto. Nova zakonodaja nam bo na občinski ravni nareki ivala sprejetje strategije prostorskega razvoja v občini, ki pomeni dolgoročnejše opredelitve na pi >dn ičju ureja nja prostora. V maju se bo začela obravnava republiške strategije prostorskega razvoja. Pred dobrim letom je občinski svet po nekajletni obravnavi sprejel spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik. Ali bo priprava novih sprememb družbenega plana občine na podlagi le strategije pomenila, da je ponovno »odprl lov na zazidljive parcele«? V okvirnem programu dela ob- činskega sveta za leto 2004 je namreč zapisano, da bo občinski svet na pomladanskem zasedanju obravnaval »predlog sprememb družbenega plana glede na novi zakon o urejanju prostora in prilagoditve novim potrebam občanov«. Kol je na nedavnem predavanju v Kamniku povedal Jože No vak, državni sekretar v ministrstvu z.a okolje In prostor, naj bi bila strategija prostorskega razvoja Slovenije sprejela v državnem zboru najpozneje v juniju letos. Ta strategija bo pomenila celovitejše planiranje na področju pri is tora. Na podlagi državnih izhodišč se bo morala oblina lotiti spremembe svojih prostorskih dokumentov. V ta namen smo v letošnjem proračunu ludi zagotovili potrebna sredstva Poleg vlog ki jih občani pošiljajo na občino Že po sprejetju spremenil) pros lorskih akti iv. I« mio |>< »zvali i »b< i ne, naj v določenem roku posredujejo našim strokovnim službam svoje predloge, mnenja in pripombe. Na podlagi državnih izhodišč in predlaganih mnenj in pripomb občanov bo morala ob-i ina najpozneje v I rob lelih spremenili svoje prostorske akte. Kot pravijo predstavniki ministrstva, pa ta izhodišča ne bodo tako toga kot doslej, ker se naša zakonodaja umešča v evropsko. Varovana naj bi bila samo tista naravna in kulturna dediščina, ki ima opre deljen status varovanega območja. Verjetno pa bo nujna ludi rev i zija tako Imenovanih prvih ob mi njih kmetijskih zemljišč, ki so bila leta 198 i zaokrožena na pamet Kol piavijo, ne bo p<»nebnih toliko usklajevanj na različnih resornih ministrstvih kot doslej, pač pa bo soglasje izdal prostorski minister, seveda ob pogoju, da bo določeno zemljišče pokrito z. vse mi presojami vpliva na okolje. Pred kratkim je občinski svet sprejel letošnji občinski proračun. Po nekaterih tvojih izjavah v javnosti z nekaj odločitvami občinskega sveta oziroma sprejetimi amandmaji nisi bil preveč zadovoljen. Kje so nastalapttglavilnu odstopanja od prvotne proračunske zamisli občinske uprave? Kakšne bodo praktične posledice teh odločitev? Naša ocena, da počakamo na prenos neuresničenih nalog iz le-la 2003 v leto 2004, |e bila pravil na, zato smo proračun obravnavali šele februarja. Pred novim letom je prišel tudi dodatni izračun finančne Izravnave, tako tla smo lahko bolj realno načrtovali, Pred osnutkom proračuna sem povabil na pogovor vse vodje svetniških skupin, poleg tega pa smo po opravljeni prvi obravnavi večino PUBLICUS i-i.umvjm Vsem občankam in občanom čestitamo ob pravniku občine Kamnik! Zelja in hotenj posameznih političnih strank tudi upoštevali. Seveda se v drugi obravnavi se vedno pojavijo amandmaji, ki pa bistveno ne vplivajo na predlagane usmeritve, saj je znano, da je ven na proračunskih sredstev, nekje okrog 70%, že zakonsko porazdeljenih za določene dejavnosti, kol so šolstvo, otroško varstvo, socialno varstvo, kultura itd. Del obveznosti pa je bilo treba pokriti tudi zaradi lansko leto podpisanih pogodb za izvedbo določenih del. Zato velikih odstopanj, kljub nekaterim sprejetim amandmajem, ni bilo, Moral pa sem zadržali sklep o programu prodaje oln in škili zemljišč, ker sta bila dva sklepa v nasprotju z veljavno zakonodajo, To bomo popravili na seji občinskega svela l i. marca, kar pomeni, da umikamo prodajo zemljišč na območju ISS-Pciovo (med Mercalorjem in SKG). Ven dar to ne ruši občinskega proračuna, saj imamo nekaj rezerve na drugih območjih. Ob nedavni obravnavi predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje BI2 Bakovnik in B 7 Kovinarska (gre za območje med Titanom in ljubljansko cesto), ki ga je občinski svet zavrnil (podprla gani niti neformalna koalicija), je bilo slišati, da občina preveč popušča pritisku kapitala, da se izgublja stik s celovitim urbanističnim načrtovanjem v občini, ker se pri obravnavi izvedbenih aktov posamezni kareji delijo na zelo majhne dele za vsakega investitorja posebej in podobno. Kako bi komentiral take ocene, kaj bo občinska uprava storila v zvezi z nadaljnjim postopkom za eventualni sprejem omenjenega zazidalnega načrta? Delno soglašam s tem, da je treba zazidalne ione obravnavati bolj celovito. Tu gre v bistvu za dve zazidalni območji, ki sla po sreči ali nesreči prišli v srednjeročni plan. Po mojem mnenju pome ni nek objekt pred livarno Titan bistveno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, zlasti ker je načrtovan trgovski objekt. Ge pa svetniki razmišljajo, da ob Ljubljanski cesti ne bi gradili stanovanj, ces, da naj bi bili kupci ogo ljufani zaradi emisij rt »pola in dimnih plinov, se s tem ne morem povsem Strinjati, ker mora Titan oziroma Cimos izboljševati okolje-varstvene pogoje in jih tudi izboljšuje. Navsezadnje so tudi ljudje, ki so kupili siam »vanja v Mcrcalorju, prišli na območje, za katerega SO vedeli, kakšno je. Zavedamo se, da v Kamnik ne smemo za vsako ceno pripeljati množice novih prebival« ev. saj nam tO p »vzroca težave na področju komunalne infrastrukture, na področju otroškega varstva, šolstva itd. Zavedamo pa se tudi, da je območje B5, B7 in lili edino območje, kjer lahko se zgradimo nekaj Stanovanj, Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da z. nekoliko večjimi stanovanji v naš občinski proračun priteče ludi nekoliko i/eč dohodnine, kar pri sedanjem sistemu financiranja občin ni zanemarljivi), (.lede očitanega |>i>dlegaii|a kapitalu bi dejal, da ne gre za nobeno podleganje, pač pa moramo razumeti, da kapital le prinaša nov utrip in navsezadnje tudi nove investicije, pomeni izboljseva V 1 #L Župan Anton Tone Smolnikar na Podgorskem polju pred vencem Kamniških planin z Veliko planino, ki naj bi tudi v prihodnje ostala naše najpomembnejše turistično območje, (po možnosti) v slovenskih rokah... nje komunalne infrastrukture, saj gre ves zbrani komunalni prispe-. vek. ki ga plačajo novi investitorji, v ta namen. Tudi očitka 0 parcialnem prostorskem urejanju ne morem sprejeti, saj gre vendar za urejanje območja med Kovinarsko cesto in Svitom, ki je navsezadnje le neka ček »ta. Pri tem pa se zavedamo, da bo treba perspektivno rešiti tudi prometno povezavo na obvoznico (predvidena sta dva mostova, pri Titanu in pri Alpremu). Ob tem bi dejal še, da ne bi smeli kar enostavno odganjati možnih investitorjev, medtem ko jih v sosednjih občinah sprejemajo z odprtimi rokam, seveda, če želimo Kamniku zagotoviti trajnejši razvoj. Ob štiridesetletnici žičnic Velika planina na razpotju interesov...? Letos poteka 40 let, odkar je leta 1964 na Veliko planino zapeljala nihalka. Ker ima občinski svet v letošnjem programu predviden sprejem programa srednjeročnega in dolgoročnega razvoja veliko-planinskega območja, bi bil za naše bralce zanimiv odgovor na vprašanje, če so že izoblikovane temeljne usmeritve bodočega razvoja turistično tako pomembnega območja in če so nekateri sedanji ukrepi (oddajanje dela žičnic v zakup, urejanje prometa itd.) v skladu s temi usmeritvami. Lahko rečem, da Velika planina, takšna kot je, ne more več živeti. I Ipoštevali je treba, da je nekoč v počitniških hišicah na planini cvetel sindikalni turizem, danes pa so le koce poslale last privatnih lastnikov, ki bi seveda imeli radi čimveč miru. Sedaj se bo treba odločiti, ali bo nekaj teh lastnikov, ki so uspeli priti do hišic in si privoščijo mir, ostalo samozadostnih ali pa bomo to lepo planino v okviru ekoloških in drugih parametrov vendarle po nudili še komu drugemu. Ko govorilno o turizmu, ima Velika planin? v okviru omejenih možnosti prihodnost, da jo v teh okvirih tudi tržimo. V okviru sprememb srednjeročnega prostorskega plana smo imeli v načrtu tudi spremembo prostorsko ureditvenih pogojev, vendar sedaj, ko je prisilna pi »rav nava uspela, ko griza cenitev statične in dinamične vrednosti firme in lastništva premoženja, moramo počakali, da bomo videli, za kakšen denar l»i to ponudili eventuelnim investitorjem. Imamo že nekaj interesentov, vendar če bomo to premoženje prodali kakemu tujcu že takoj po cenitvi, to verjetno ne bi bilo najbolj primerno. Sodim, da velika slovenska podjetja, ki se želijo uveljavili na področju OBMOČNA OBRTNA ^ -M ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik čestita občanom Kamnika ob njihovem občinskem prazniku. turizma, trenutno grabijo samo po večjih destinacijah, manjše turistične točke, kot je Velika planina, pa bodo v letu ali dveh postale zanimive tudi za naše turistične organizacije. V tem smislu se nameravam povezati z njimi in preveriti njihova razmišljanja. Nikakor pa ne bi bilo smotrno, da hi Veliko planino prodali za en tolar samo, da se je znebimo. Vedeti je treba, da v ta kompleks sodijo tudi objekti in zemljišča v dolini Kamniške Bistrice, kjer bo nekoč možna tudi gradnja hotela. Kakorkoli že, pri prodaji bo treba upoštevati, da mora Velika planina ostati turistična destina-cija, ki naj se na eni strani poveže z dolino Kamniške Bistrice prek nihalke, ki je ekološko najbolj smotrna, namesto sindikalnega turizma pa naj bi se uveljavil kvalitetnejši počitniški turizem. Urediti je treba razmere oziroma odnose s pašnimi skupnostmi, zlasti glede prometa in dostopa na planino z vzhodne strani. Poskrbeti bo treba tudi za organizirano trženje pridelkov oz. izdelkov. Seveda bo potrebno rešiti tudi problem preskrbe z vodo. Investitor prenove gostišča Šimnovec bo na parkiriščih v Kamniški Bistrici napravil poskusno vrtino. Če bo rezultat po zitiven, jo namerava napeljati proti Šimnovcu. Napeljava vode na planino pa seveda prinaša s seboj tudi veliko odgovornost za varstvo okolja. Kako pa poteka urejanje pročelja Maistrove rojstne hiše na Šutni? Ali bo obnova končana do 17. aprila, kot ste zapisali v program praznovanja letošnjega občinskega praznika? Morda še kakšni poudarki iz letošnjega praznovanja Maistrovega jubileja. Glavne stvari so urejene tako, da predvidevam, da bo do omenjenega roka zadeva končana. Sredstva so v glavnem zagotovljena, tudi ministrstvo za obrambo je prispevalo dva milijona SIT. Moram povedati, da se je tu zelo izkazal Vinko Gobec, ki je pridobil kar veliko sponzorjev. Sedaj smo vendarle prišli do odločitve, da uredimo tudi dvoriščni del te hiše, čeprav tega ni bilo v osnovni pogodbi. Nekaj se zapleta trenutno le okrog napol podrte lope zaradi nevarnosti, da se sesuje. Glede samega programa praznovanja letošnjega občinskega praznika lahko rečem, da se je našemu povabilu za sodelovanje v programu prireditev odzvalo kar lepo število organizacij in društev. Tako so v Šolskem centru Rudolfa Maistra že uspešno izvedli prvo prireditev - kviz o Rudolfu Maistru. Med prireditvami, ki so neposredno povezane z velikim rojakom, naj omenim še razstavo General Rudolf Maister in mesto Kamnik, ki jo bomo pred občinskim praznikom odprli v gradu Zaprice. Slavnostno prireditev v soboto. 27. marca, bomo povezali z vključitvijo Kamnika v Evropsko skup nost, v parku Evropa ob železniški postaji Kamnik-mesto bomo posadili drevesa prijateljstva Tro faiacha, Andechsa in Kamnika, na slavnostni seji občinskega sveta pa bomo podpisali listino prijateljstva z občino Andechs iz Nemčije. Vstopu v Evropo bo namenjena tudi osrednja slovenska proslava 130-letnice rojstva Rudolfa Maistra, ki bo 17. aprila v kamniškem domu kulture, torej 14 dni pred uradnim vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Na njej bo spregovoril predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, na slovesnosti ob Maistrovi hiši pa dr. Anton Grizold, minister za obramb«; RS. Povem naj še, da 27. aprila ob Dnevu upora zato ne bomo imeli posebne proslave. Letos smo se odločili, da bomo občinski praznik v soboto, 27. marca, proslavili tudi s sproščeno zabavo in narodnozabavnim ansamblom na Glavnem trgu, kjer bomo postavili šotor. Župan bo poskrbel za malo malice in nekaj dobre kapljice. Ob 21. uri pa bomo praznik počastili še z ognjemetom s Starega gradu. Sa koncu bi bilo verjetno prav. čeprav gre za osebno zadevo, če bi glede na različne govorice v zadnjem času o tvojem zdravju, vseeno povedal, kako nate vplivajo res veliki napori pri izvrševanju tako odgovorne in naporne dolžnosti, kot je županska Junk cija, ki jo opravljaš že devet let? Po devetih letih me je že marsikdo opozoril, naj malo ustavim konje, če nočem imeti težjih po sledic. Resno sem vzel opozoril in sem bil teden dni na zdravstvenem pregledu. Bolečina me je opozorila, da bom moral, kot pravim, iz šeste »brzine« presta ti v četrto. Čeprav bo to težko gl de na številne obveznosti. Tu ko sem bil en mesec v bolniš zaradi noge, sem manjkal sam tisti dan, ko sem bil na operaci Tudi sedaj sem še na bolnišk vendar morajo' naloge teči naprej, določene zadeve je prevzel podžupan Perčič. Dejstvo pa je tudi, da sem nekoliko preveč raz-vadil ljudi, za katere sem bil vedno dostopen. Vendar življenje teče dalje, za to sem vesel, da bomo lahko le tošnji občinski praznik spet pra novali skupaj in se skupaj pov selili. Lepo povabljeni na prire ditve vsi, ki živijo'in čutijo s Kamnikom! Seveda ni mogoče široke pale te vprašanj o dogajanjih v na: občini strniti v en sam pogovor, zato smo se odločili, da pred občinskim praznikom z županom Tonetom Smolnikarjem spri govorimo le o nekaterih najpo membnejših dogajanjih, ki zadevajo najširši krog občanov. Pogovor in loto: FRANC SVITI l| :a-e- r e n- ^\ Mešani ^ pevski zbor Cantemus Kamnik Slavnostni koncert ob 26-letnici delovanja in izid zgoščenke: Šolski center Rudolfa Maistra, petek, 26. marec 2004 ob 20.00! 25. marca 2004 OBČINSKA PRIZNANJA Kamniški OBČAN PREDSTAVTJAMO PREJEMNIKE OBČINSKIH PRIZN/ Praznik občine Kamnik v letošnjem letu praznujemo še posebej slovesno, v spomin na 130-letnico rojstva velikega kamniškega rojaka, borca za našo severno mejo, pesnika, generala Rudolfa Maistra-Vojanova. Letošnje leto smo zaradi številnih slovesnosti in dogodkov v njegov spomin (mineva tudi 70 let od njegove smrti in 100 let od izida njegove prve pesniške zbirke Poezije) poimenovali kar Maistrovo leto. Občina Kamnik je pripravila pester program prireditev z različnimi vsebinami. Nekaj se jih je že zvrstilo v preteklih dneh, osrednje prireditve v počastitev praznika pa se bodo odvile prav v prihodnjih dneh. Povabljeni vsi občani, pa tudi drugi, da z udeležbo na prireditvah počastimo spomin na velikega kam ničana, ki je znal v pravem trenutku sprejemati prave odločitve. Program prireditev objavljamo na prvi strani. Na slavnostni seji občinskega sveta, kot osrednji slovesnosti, bodo v soboto, 27. marca, v Domu kulture zaslužnim posameznikom, ansamblu in ustanovi podeljena priznanja Občine Kamnik. Na tej in naslednjih straneh predstavljamo delo in pomembne dosežke letošnjih občinskih nagrajencev, za kar jim tudi iz našega uredništva izrekamo tople čestifitke! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Francu Hribarju zlato priznanje Občine Kamnik za zasluge pri vsestranskem razvoju krajevne skupnosti Šmartno in s tem tudi Občine Kamnik Hribar Franc, Majcetov ata iz Buča v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinjski dolini, se je že leta 1948 vključil v igralsko družino Šmartno. Dolga leta je bil igralec na domačem odru, sčasoma je prevzel tudi režijo številnih iger. Po vojni je bila ljudska igra pomemben dejavnik kulturnega utripa na vasi. saj so na leto uprizorili dve do tri predstave in z njimi gostovali po Gorenjski in Štajerski. Zadnjo predstavo je režiral leta 1999. Je član cerkvenega pevskega zbora od leta 1950 in še danes vsako nedeljo zjutraj odmeva njegov glas v farni cerkvi sv. Martina. S cerkvenim pevskim zborom je sodeloval tudi na različnih proslavah domačega kulturnega društva. Leta 1948 je postal član GD Šmartno. Je gasilski častnik II stopnje, dobitnik priznanj od plamenice do značke za 50 let aktivnega dela v društvu. 20 let je bil poveljnik GD Šmartno, opravljal je tudi funkciji predsednika in tajnika. V času njegovega predsedovanja so zgradili stari gasilski dom. bil je pobudnik za gradnjo novega gasilskega doma, ko je stari dom postal premajhen. Opravil je ogromno prostovoljnih delovnih ur pri gradnji obeh gasilskih domov in izgradnji kulturnega doma. Pet let je bil odbornik v Skupščini občine Kamnik, štiri leta pa delegat KS Šmartno. Dva mandata je bil član sveta KS, tedaj se je gradil Kulturni dom in vodovod. Vsa dela, ki jih je opravljal v dolgih letih aktivnega dela v KS in občini Kamnik, so bila prostovoljna in brezplačna in brez takšnih ljudi, kot je Franc, tudi razvoja na vasi ne bi bilo. Potopodpis; Francu Hribarju veselje prinašajo vnuki. Razveselili so ga tudi ob njegovi 80-letnici pred dvema letoma. Območni obrtni zbornici Kamnik srebrno priznanje Občine Kamnik za prizadevno in ustvarjalno delo na področju obrtništva in podjetništva posluje dva delavca. S svojim delovanjem je v preteklem obdobju korenileje spremenila »obrtniško politiko« in pokazala na pravilno usmeritev. Lokalno povezovanje in zastopanje članstva v različnih komisijah in odborih občinskih organov je nujnost, ki jo bodo v prihodnjem obdobju še intenzivirali. S tem, da so uspeli pridobiti kandidata, ki v občinskem svetu zastopa interese obrtništva, so bili nakazani prvi zametki in hotenja po širšem zastopanju. Območna obrtna zbornica Kamnik sodeluje v okviru gorenjske regije območnih obrtnih zbornic in skupaj nastopajo na sejmih in razstavah obrti in pod- Območna obrtna zbornica Kamnik povezuje podjetnike iz občine Kamnika in Komende. Je gospodarska organizacija, ki zastopa interese članstva in šteje blizu 900 članov, v povprečju pa za- jetništva. Podjetnike želijo vzpodbuditi za promocijo izdelkov in storitev, za nastopanje na skupnih trgih, domačih ali tujih, zato navezujejo poslovne stike tudi preko meja. Podjetnike animirajo za skupno delovanje tudi v okviru sekcij, kjer so hotenja izražena bolj transparentno v uresničevanju ciljev po dejavnostih. Sekcije sodelujejo na prireditvah, kot so Dnevi narodnih noš v Kamniku, in se vključujejo v šolski sistem (npr. promocija poklicev v ŠCRM Kamnik), izdajajo promocijska gradiva. Območna obrtna zbornica Kamnik izobražuje podjetnike (tečaji, seminarji), opravlja sveto valno službo (npr. področje poklicnega izobraŽevanja v dualnem sistemu) in sodeluje z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik, organizira strokovne ekskurzije, nudi različne oblike strokovnih pomoči itd. Obrtno zbornico že drugi mandat vodi predsednik Emil Grzin-čič. ki s svojim obrtniškim elanom opozarja na problematiko obrtništva, obenem pa nakazuje na možposti in priložnosti razvoja podjetništva. Njihovo uspešno delovanje je v preteklosti nagradila tudi Obrtna zbornica Slovenije, med drugim je bilo zadnje priznanje srebrna plaketa za sodelovanje v razvoju slovenske obrti. Na lokalnem nivoju se Območna obrtna zbornica Kamnik aktivno vključuje v delovanje občinske uprave in tudi druge institucije, ki so vpete v obrtniško vizijo in h katerim jih usmerjajo interesi članstva. Alojzu Pelcu srebrno priznanje Občine Kamnik za tridesetletno požrtvovalno in nesebično delo na področju veterinarstva Živinozcl ravnik mag. Alojz Pele, dr. vet. med., iz Podgorja v teh dneh obuja spomine na trideset let dela na terenu med preprostimi, delovnimi in poštenimi kmečkimi ljudmi. Rodil se je 1. 1. 1947 v Ljubljani, otroštvo je preživel pri starih starših v Celju, kjer je leta 1965 maturiral na gimnaziji in se odlt ► čil za poklic, v katerem bo lahko pomagal ljudem. Kot Otrok je občutil pomanjkanje starševske ljubezni in vzgoje, zato so mu v srcu ostale besede vzgojiteljev, da je najlepše, kar lahko naredi v svojem življenju, nesebična pomoč sočloveku v stiski. To ga je pripeljalo na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral. Prvo delovno mesto je našel na posestvu v Stični, a srce mu je izžarevalo ljubezen do skromnih ljudi na vasi in to ga je v decembru 1973 pripeljalo v Kamnik. Tu je takoj začutil naravno toplino življenja in moč njegovega znanja, dostopnost in veliko zaupanje lastnikov bolnih živali sta mu vlila še več optimizma in volje za življenje. Nič čudnega ni bilo, da je tako spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Marijo - ustvarila sta družino v Podgorju, kjer sedaj tudi živi. skupaj s hčerko Barbaro in sinom Tomažem. Vedel je, da je znanje pot do uspeha, zato je v letu 1986 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom »Ocene in pregled zdravstvenega stanja govejih živali v Občini Kamnik«. Veliko se je ukvarjal s kužnimi boleznimi - predvsem zoonozami, to so bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka ali pa obratno. Dolga leta je bil v Veterinarskem zavodu Ljubljane vodja oddelka za preprečevanje in zdravljenje kužnih bolezni in kljub temu, da se je zavod reorganiziral, rad priskoči s svojim znanjem nesebično na pomoč prijateljem živino-zdravnikoni in s tem tudi ljudem, ki potrebujejo pomoč, Alojz Pele je tudi človek, ki se zna zasmejati in zapeli. Ze 29 let poje v Prvem pevskem društvu Lira Kamnik. S svojo psičko la-bradorko »Rino« je član kinološkega društva in šest let član skupine z.a reševanje pi »nesrečen« ev iz ruševin. Da mu je delo z ljudmi blizu, dokazuje tudi to, da so ga krajani vasi Podgorje izbrali za predsednika KS. Rad poudari, da je po izobrazbi veterinar, a v svojem srcu živinozcl ravnik. Najbolj vesel je, ko vidi, da mu ljudje zaupajo in z njimi se veseli zdravja njihovih živali. Boli pa ga osamljenost ljudi, kajti v tridestih letih dela v Kam niku je slišal mnogo zgodb, težav, spoznal je veliko usod, da se sploh ne čudi trditvam, da so Znanost življenja prinesli v Slovenijo duhovniki, učitelji, zdravnik'i in tudi živinozdravniki. Roku Benkoviču bronasto priznanje Občine Kamnik za izjemne rezultate v skakalnem športu in s tem promocijo Občine Kamnik v svetu opozoril nase. doslej največje športne uspehe pa je dosegel v koledarskem letu 2003. V letu 2003 je Rok IShNK( )V K . priskakal mnoge vidne športne dosežke: mladinsko svetovno prvenstvo ' kalun Švedska) - 2. mesto posamezno, mladinsko svetovno pr venstvo (Falun - Švedska) - 2. mesto ekipno, olimpijske igre mladih (EYOD) na Bledu - 3. mesto posamezno in 1. mesto ekipno, člansko svetovno prvenstvo (Preclaz-ZO; Italija) - 26, mesto posamezno in 6. mesto ekipno. Na lekinah s\ <-lovnega pokala je dosegel 8, mesto (Holmenkolm), 20. mesto (Lahti), 16. in 20. mesto (Planica-poleti), PoletniGrand prix-člani: skupni seštevek pO -1 tekmah i. mesto in 3- mesto ekipno (Hinter-zarten), Novoletna skakalna turneja 2003/04 6. mesto (Oberst-dorf). Rok Benkovič je s svojimi športnimi dosežki v zadnjem obdobju močno zaznamoval sloveli sko in tudi kamniško športno sredino. Rok Benkovič je 10. marca dopolnil 18 let, živi na Novem trgu 40 b#v Kamniku, obiskuje pa tretji letnik športne gimnazije v Šiški. Zaradi neurejenih pogojev za delo v skakalnem delu Smučarskega kluba Kamnik je svojo kariero smučarskega skakalca moral začetiin uresničevati v SK Mengeš. Ze v letu 2002 je s številnimi dobrimi in odmevnimi dosežki Miroslavu Petku bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Mekinje Miroslav Petek je v lanskem leni dopolnil šesldesel lel. Večino prostega časa že od mladih let posveča različnim področjem druž-I lenega življenja, od dela v krajevni skupnosti Mekinje in na nivoju občine. V mladih letih se je vključil v športne vrste TVD Partizan Mekinje. Bil je aktiven športnik, pozneje pa dolgoletni funkcionar ter soorganizator športnega in kulturnega življenja v Mekinjah. Krajše obdobje je bil tudi tabornik kot član Čete bistriških gani sov, Kahinik. Aktivno se je ukvarjal tudi s kegljanjem, najprej v tovarniški ekipi ST< )l.-a, pozneje pa kol tajnik v Kegljaškein klubu Kamnik, z.a tridesetletno delo v športu je prejel leta 1998 plaketo Športne Zveze Kamnik. < )l> ne nehni vključitvi v življenjski utrip Mekinj je bil Miroslav Pelek v štirih mandatih izvoljen v svet krajevne skupnosti. Dva mandata je bil predsednik sveta, sedaj je podpredsednik in predsednik Šport-no-kulturnega društva Mekinje. v mandatnem obdobju 1998- 2002 je bil občinski svetnik, mandat pred tem pa ji- bil član nadzornega odbora Občine Kamnik. Deloval je ludi kot član odborov in komisij v občinskem svetu. Miroslav Petek je kol organizator vztrajen in marljiv. Svojo dejavnost opravlja brezplačno in mu ni Zal za oprav■Ijene ure, ki jih nameni z.a dobro skupnosti, v katero se vključi in ji pripada. Igorju Sinku bronasto priznanje Občine Kamnik za razvoj kulture na Kamniškem Igor Šink je glasbeno kulturno pot pri( el lela 1978 pri Mengeški godbi. Leta 1981 se je preselil v Kamnik in postal član Mestne godbe Kamnik. Izpopolnjeval se je na tolkalih in trobilih v glasbeni šoli Kamnik pri g. Franciju I.i-pičniku. Leta 1985 je bil predlagan v mladinski slovenski pihalni orkester in bil izmed 50tolkalčev iz vse Slovenije tudi sprejet. V Nemčijo so ga poslali leta 1986, VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! tradicija, kvaliteta, zaupanj kjer je v mestu Karlsruhe postal mladinski svetovni prvak. Ker pa mu to še ni bilo dovolj, se je pridružil Akademski plesni folklorni skupini Tine Kozam . Povrnitvi v Kamnik je si »deloval pri ustvarjanju in igral v prvi zasedbi ročk skupine »Arche.« Sodeloval je.s pevskim zborom na Duplk i in pozneje v Študentskem mešanem pevskem zboru, ki je bil predhodnik današnjega zbora Cantemus. Leta 1989 je tolkala V kamniški godbi prepustil mlajšim članom in jih tudi poučeval. Na pobudo dirigenta g. Lipičnika je začel igra-li »IV' tUbO in kasneje bariton. Kmalu so mu ponudili sodeli >va nje z mnogimi narodno zabavnimi ansambli. Sodeloval in igral je z mnogimi znanimi, ze deseto le lo i >a je stalni lian najelitnejšega narodno zabavnega ansambla »Slovenski muzikantje.« Z njimi pOtUJe |>o vsej EvfOpi, je reden gosi največjih televizijskih po-,laj. dobil pa je nuli priznanje < astni glasbenik Slovenije. Kol edini slovenski ansambel so Slovenski mu zikantje vpisani v Gulnnesovo knjigo rekordov. Za svoje delo v kulturi je Igor Šink lanSKO tetO prejel zlalof iallu- sovo priznanje. Po ocenah strokovnjakov s področja narodno zabavne glasbe je v tej branži med tremi najboljšimi bariionisti v Evropi, v Sloveniji pa Že nekaj l asa brez konkurent e, Poleg glasbe je podedoval tudi organizacijske sposobnosti, sodeluje pri izvedbi najrazličnejših pri reditev in s tem doprinaša k promociji mesta Kamnik. Igor Šink s svojo znamenito »ta velko trobento« - sousaphonom na čelu povorke Mestne godbe Kamnik. Leta 1998 |e postal predsednik Mestne godbe Kamnik. S taki.il nim ravnateljem glasbene sole Kamnik g. Kitom sta bila pobudnika /a ustanovitev mladinskega pi halnega orkestra glasbene šole Kamnik Največji cilj, ki si ga le k« >t predsednik zastavil, pa je bil dvig Mestne godbe Kamnik iz četrte v prvo težavnostno skupino. Ko je Kamnik dobil nov kulturni dom. je bila godba tik pred dosegom prve težavnostne skupine. Igor je s svojo iznajdljivostjo in sposobnostjo uspel prepričati Zvezo slovenskih godb, da SO organi/.i eijo državnega tekmi i vanja zaupali mestu Kamnik. S lem si- mu je izpolnila največja želja - v domačem mestu, v novi dvorani pred 1200 godbeniki iz vse Slovenije je Mestna godba Kamnik z. nekajletno požrrvo-\ aln< islji i predsednika in celotnega kolektiva priigrala prvo težavnostno stopnjo, kar jo Uvršča med najbi iljše \ drža\ i. Čeprav se pri predsedovanju godbe srečuje z. raznimi teza\ a mi, predvsem finančne narave, pa je s svojim znanjem, sposobnost mi in izkušnjami trdno odločen, da bo kol predsednik Mestne godbe Kamnik poskrbel tudi v bodo če, da bo orkester ostal razo* izna \en ponos Kamnika, ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi onkraj meja. Heleni Sterle bronasto priznanje Občine Kamnik za nesebično delo s kamniškimi otroki in mladostniki Jerneju Žerovniku posebno priznanje Občine Kamnik za urejenost ulic in zelenic v Kamniku < rt>sppra\ Ija svojo zadolžitev. \ 0111l.11 temu ni tako. Naš »Nejče«, kot mu pravijo meščani, opravi mnogo tega, kar ne sodi v njegove obveznosti. Na opozorila občanov, da je kje kaj razbitega ali razsule ga, se odzove lakoj in nikoli ne reče, da ga to ne briga, ali da bo to opravil jutri. Morda je njegovo delo najbolje l iZriaČfl nekdanji dirckle >r Ko munalnega podjetja Kamnik ing. Andrej Skodlar. ki je nek« >c v Kamniškem občanu zapisal: »Nikoli ne bom tako dober direktor, kot je Jernej dober delavec pri i Iščenju mesta Kamnik.« Prav je. da tudi ljudje, ki oprav Ijajona videz nezahtevna, a za zi\ ljenje in počutje ljudi še kako pomembna dela, dobilo za svojo pridnost in zanesljivost ludi priznanje. To naj bo tudi dokaz, da jih meščani Kamnika opazimo, da vi dimo njihovo pridnost, vosi nosi, da jih smatramo /a enakovredne in priznanja vredne ljudi, čeprav na družbeni lestvici ne zasedajo kakšnih vidnih in vplivnih p« »k ižaje\. Ansamblu bratov Poljanšek posebno priznanje Občine Kamnik za ustvarjalno delo na zabavno-glasbenem področju Ansambel bratov Poljanšek deluje že več kot trideset let. V tem obdobju se je iz, preprostega vaškega i a/v il V Zeli i kvalile len ansambel in ga 1» iznavald narodno zabavne glasbe uvrščajo med najbolj kva litetne v Sloveniji, i Is peh ni prišel sam od sebe, saj so se skozi vsa obdobja ustvarjanja glasbeno izpopolnjevali. Veliko svojih skladb s< i i lani ansambla namenili svi >ji r< >d ni Tuhinjski dolini, mestu Kamni ku in planinam, ki ga obdajajo. S tem so veliko prispevali k promociji občine. Besedila njihovih skladb pri poslušale ih spodbujajo pozitivne vrednote, posebno pozornost namenjajo problematiki družine. Za svoje skladbe si i V zad njem obdobju prejeli številna pri Znanja in nagrade na najbi ilj zna nih prireditvah tovrstne glasbe v Sloveniji. Izdali so šest zgoščenk ter imeli preko 1200 nastopov v Sloveniji in tujini. Ansambel bratov Poljanšek je s svojo popularnostjo ponos prebivalcev ne samo Tuhinjske doline, ampak tudi drugih občanov. Helena Sterle se je rodila 10. 1. 1949 Teji in Maksu Zvikart. V tragični nesreči so izgubili očeta, zato je za družino s tremi otroki skrbela mati sama. To nalogo je prevzela z vso odgovornostjo, znanjem in neizmerni i ljubeznijo. Še posebno je v družini negovala vrednote, kot so čut za pravičnost, skrb z.a soljudi in veselje do iskanja lepega v življenju. V tako duhovno in čustveno bogatem dru- V Klubu staršev, zadnja leta pa vodi Mladinski center, delno profesionalno, v največji meri pa kot prostovoljka, za kar porabi ogromno prostega časa. Tako lahko svojo zavzetost in ustvarjalnost usmerja na mnogo večje število otrok, mladostnikov in njihovih staršev, povezuje strokovnjake in ljubitelje otrok ter organizacije in institucije', ki imajo v svojih programih skrb za otroke. Helena Sterle je prijateljica mnogih otrok. žinskem okolju je odraščala Helena. V Kamniku je končala osnovno šolo, nato pa v Ljubljani srednjo vzgojiteljsko šolo. Po končanem šolanju je kot vzgojiteljica delala v vrtcih v Kamniku, Mengšu in Preserjah. Po rojstvu sinov je za nekaj let opustila službo, da se je lahko posvetila njuni vzgoji. Njen vrt na Podgorski ulici je bil njen dom v pravem pomenu besede in njeno materinsko naročje je bilo vedno odprto z.a igro, pogovore, smeh in tolažbo tudi otrokom iz bližnje in širše soseske. Ko je družini poslalo stanova nje premajhno, so se preselili v večje stanovanje na Zikovi ulici, kjer so otroci iz soseske takoj osvojili Helenino srce. Zanje je dolgo vodila igralne urice. Ker je veano znala prisluhnili ljudem, je spoznala, da je mnogo otrok in družin, ki potrebujejo toplo oporo v tem zapletenem, ne vedno prijaznem svetu, zato je sodelovala pri ustanovitvi Mladinskega centra. Zadnjih petnajst let deluje Še bi lahko opisovali to toplo osebo, ki jo veliko otrok po Kamniku pozna kot »teta Helena.« Pa naštejmo le nekatere od mnogih dejavnosti z.a korist in v veselje otrok, še posebej tistih, ki bi bili sicer verjetno zanje prikrajšani; počitniške dejavnosti - letovanja, izleti, ustvarjalne delavnice, telesno-vzgojne dejavnosti, otroška praznovanja, ko je na primer lako odmevno pustovanje. pa obeleževanje posebnih kulturnih in naravovarstvenih dni. Potem so tU še akcije, kot so Otroški parlament, Družine se predstavijo, Podarimo objem, Sožitje generacij, odprti telefon za otroke in starše, skrb za zdravje otrok, boj proli zasvojenostim. ... V tej občini skoraj ni akcije ali prireditve, na kateri ne bi, prav po zaslugi Helene Sterle. sodelovali tudi otroci in mladostniki. Njeno ime je v naši in sosednjih občinah, zaradi Otroškega parlamenta pa tudi na državni ravni, postalo prispodoba človeka z velikim srcem. Ladislavu Dobrovoljcu posebno priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju sadjarstva na Kamniškem ka znaša zavidljivih več kot $00 sort jabolk in 150 sort hrušk. Z lastnimi sredstvi je prepotoval vse bližnje in daljne kraje, celotno Slo venijo in tudi zamejstvo, da je na ta način pridobil in ohranil veliko starih odpornih sort. ki so ponovno postale aktualne za sadjarje. Njegov delavnik traja od jutra do večera vsak dan. Zares velika zbirka je neprecenljiv genski potencial in je zanimiv z.a vse najvidnejše sadjarje V Sloveniji in ludi v tujini. Svojo zbirko ima zgledno urejeno in jo kot pravi učitelj prenaša v prostor med ljudi, ki to znajo ceniti. Na strokovnem področju sodeluje z vsemi pristojnimi institucijami, ki so mu za garaško delo hvaležne. Kamnik ima v svoji zgodovini imenitne strokovnjake-sadjarje, saj je bila to vseskozi tradicionalna panoga kmetijstva na kamniškem. Sedaj to mesto prevzema gospod Lado Dobrovoljc. Njegova zbirka je predmet poučnih oddaj na televiziji in v sadjarskih krogih. S svojo vnemo in resničnim učiteljskim pristopom je omogočil neprecenljiv genski material in opravil delo širše znanstvene vrednosti. Usoda je Ladu Dobrovoljcu, ki se je rodil 29.4.1934 v Kamniku, namenila poklic učitelja. Prve učiteljske korake je naredil leta 1959 na Osnovni šoli Frana Albrehta kot učitelj matematike in fizike. Leta 1978 se je zaposlil v Državni založbi Slovenije kot urednik učbenikov z.a matematiko in fiziko. Na tem mestu je dočakal upokojitev in od takrat dalje se je začelo najbolj plodno učiteljsko obdobje v njegovem življenju. Ljubiteljsko se je lotil sadjarstva sprva sam, pozneje pa se je vključil v Sadjarsko vrtnarsko društvo Tunjice. Toda vseeno se je sam lotil sistematskega zbiranja starih sort jabolk in hrušk. Njegova zbir- K A M N I K Cankarjeva 1 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK. Cankarjeva 11 Samo Vremšak, skladatelj, koncertni pevec, profesor in zborovodja postal naš novi častni občan V GLASBO PRELIL NARODOVO VESEUE IN BOLEČINO Samo Vremšak je rojen v Kamniku 29. maja leta 1930. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je 1956 diplomiral iz kompozicije in 1960 iz solopetja. Ustvaril je številna orkestralna in koncertna dela, vokalno-instrumentaina, izjemno obsežen opus solističnih, komornih in zborovskih del. Ustvaril je rapsodije, koračnice, sonate... Posvečal se je posvetni in cerkveni glasbi. Skupno je ustvaril okoli sto različnih instrumentalnih skladb in tristo zborovskih del. Samotu Vremšaku, ki je v glasbo prelil narodovo veselje, bolečino, vero, upanje ... Občina Kamnik ob letošnjem občinskem prazniku namenja naziv častnega občana. Prvo kompozicijo za orgle je Samo Vremšak ustvaril, ko mu je bilo 13 let. Na orgle pogosto igra v kamniški farni cerkvi na srnin in pri Frančiškanih. V letih 1957 do 1963 je Samo Vremšak poučeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Od leta 1965 do 1973 je poučeval glasbo na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, od 1978 do 1995 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predaval teoretične predmete. Od leta 1988 je bil redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in tri leta zborovodja v Slovenski filharmoniji. Kot skladatelj neprekinjeno deluje od leta 1955 z objavljenimi deli in izvedbami. Kot baritonist se je udejstvoval le koncertno od leta 1955. Bil je tudi član Slovenskega okteta. O Vremšakovem delu je dr. Matjaž Barbo med drugim zapisal. »... V študentskih letih je bil član kluba komponistov, pozneje se je (v nasprotju z večino članov skupine) odvrnil od modernizma in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitet-ne osrediščenosti. Posebej umetelen je njegov polifano bogato slojevit kompozicijski stavek, ki je nemalokrat poliritmično zasnovan. Vremšakov kompozicijski slog je tudi zvrstno tradicionalen. Skladatelj se opira na ljudsko glasbeno izročilo. Vremšak je cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika (1962-93)«. Pomemben Kamničan nam je povedal, da se je nekoliko zgledoval po svojem očetu Cirilu, ki je bil izjemen talent. In koje bilo Samotu komaj 13 let, je napisal orgelsko glasbo za postno pesem Jezus trpeči. Orgle je igral od svojega 15. leta. Kot skladatelj se je lotil vseh glasbenih zvrsti, razen opere. Za svoj največji dosežek ima kantato Exercitus grandis nimis valde (Silno velika vojska), ki so jo leta 1995 premierno izvedli v Cankarjevem domu. To obsežno delo se mu je živo oblikovalo v glavi in šele potem je naredil notni zapis. Izmed priredb narodnih pesmi se je, po njegovem mnenju, najbolj uveljavila Marko skače. Pri nastajanju vokalnih skladb ga vzpodbuja besedilo. Izmed svetovnih skladateljev Samo Vremšak najbolj ceni Šošta-koviča, Prokofjeva, Mozarta, Schuberta, Beethovna, Bramsa, od slovenskih Kogoja in Škerjanca. Bili so mu neke vrste vzorniki. Kamniku se je trajno zapisal v spomin kot dolgoletni zborovodja (1962-1993) uglednega moškega pevskega zbora Lira. Umetniško vodenje zbora celih 31 let je prevzel po očetu Cirilu Vremšaku. Z zborom je pogosto nastopal doma in po Evropi, snemali so gramofonske plošče, za radio in televizijo. Samo Vremšak je pogosto nastopal kot baritonist na solističnih recitalih, kantatah in oratorijih. Za radijski arhiv je posnel skoraj vse samospeve skladatelja Maria Kogoja. Slovenskemu samospevu se je posvečal vsa leta koncertnega nastopanja. Na recitalu v okviru Ljubljanskega festivala je verjetno kot prvi Slovenec izvedel celotni pevski ciklus Labodji spev Franza Schuberta. V rojstnem Kamniku je januarja leta 1990 v treh zaporednih koncertnih večerih odpel antologijo slovenskega samospeva s skup no 48 pesmimi. Nadaljevanje na 7. strani Šolski Cfntfr Rudolfa Maisika^ PRIDRUŽUJEMO SE ISKRENIM ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK. KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Presuhi ležeči policaji... Opredlogu za poimenovanje potke med spomenikom revolucije in železniško postajo Kamnik - mesto se je že pred razpravo v občinskem svetu vnela vroča razprava. Nekateri nasprotniki tega predloga menijo. ZELENI KOTIČEK Pomladansko čiščenje okolja Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo tudi letos nadaljujeta z akcijo »Pomladansko urejanje in čiščenje okolice«. Osrednja občinska akcija bo v soboto. 27. marca. Omejila se bo na čiščenje brežin in struge Kamniške Bistrice in Nevljice. Pohvalno. Vse ljubitelje čiste narave vabimo k sodelovanju. Dobimo se ob 9. uri na glavni avtobusni postaji, nekako ob 12. uri pa naj bi nadaljevali druženje ob malici na Glavnem trgu. Datum ni izbran naključno, saj nam sonce neutrudno požira zadnje zaplate snega. Zopet je vidna vsa nesnaga lanskega leta. ki se ji je pridružila še nova. S povabilom na letošnjo akcijo bi radi opozorili na dva problema. Čiščenje in urejanje okolja ne sme biti le enkratna akcija, marveč naj bo skrb za čisto okolje del našega vsakdanjika, del naše kulture življenja. Vedno znova se sprašujemo, zakaj moramo biti nekateri vedno v vlogi »dežurnih pobiralcev smeti«, medtem ko drugi mirno in brez sramu odlagajo smeti, kjerkoli se pač pojavijo. Prepričani smo, da bi z opozarjanjem in vzgajanjem lahko stanje premaknili na višji nivo. Vzgoja za življenje v vzgojno varstvenih in vzgojno izobraževalnih organizacijah poteka dokaj organizirano in kvalitetno. Zal se pridobljeno »spoznanje« pozabi že z odhodom iz hrama učenosti. Nekaterim pa le nekaj ostane. Že nelagoden občutek, ko nekontrolirano odvržemo papirček, je začetek pravilnega razmišljanja - papirček bo kmalu romal tja, kjer mu je mesto - v koš za smeti. Zanimivo »opozarjanje« sem doživel pred leti, ko so otroci na nevsiljiv in dokaj učinkovit način mimoidoče opozarjali na odmetavanje odpadkov: »Gospod, tale papirček ste izgubili/« Že po nekaj dnevih je bila na tem mestu bistveno boljša situacija. In kako zanimivo je opazovati, da na nasmeteni lokaciji večina ljudi mirno odvrže ogorek, papirček, ovitek, da pa na čistem mestu marsikdo že pogleda, kam naj vrže, ali pa vsaj pogleda, čega kdo opazuje. Ker želimo živeti v čistem in urejenem okolju, smo letos za posebno občinsko priznanje predlagali g. Jerneja Žerov-nika - to je gospod, ki ga vidite, ko z lopato in metlo po mestu skrbi za čistočo in naše boljše počutje. Vabimo vas, da mu s svojim vedenjem olajšamo de- Še na en problem bi radi opozorili. Velikokrat smo se že prepričali, daje v mladih generacijah zelo veliko energije in moči. Večina to svojo energijo sprošča ob študiju, delu. v športu, rekreaciji. So pa tudi taki. ki opogumljeni z maligani in skriti v zavetju noči. uničujejo vse. kar jim pride pod roke in noge. Ne samo, da so razbita korita in polomljeni znaki grdi na pogled, ampak je za njihovo popravilo ali zamenjavo potrebnih kar nekaj finančnih sredstev, ki bi jih prav gotovo lahko koristneje uporabili. Toda to je že druga zgodba. Predsednik Zelenih Kamnika Miha Prosen da ne bi bilo prav, da bi naši klošar ji pni prišli v Evropo. Pa nimajo čisto prav, saj tudi Evropa pozna klošarje. Vendar bi bilo treba v ta park vključiti tudi katakombe in oltar na drugi strani proge, tako, da bi kamniški hla-pon zapeljal direktno preko evropskega parka ... Menda še vedno drži tista, da če želiš nekaj odložiti ali prestaviti v neznano prihodnost, imenuj komisijo ali pa naroči študijo. Vsaka podobnost s študijami prometa na področju starega mestnega jedra in še posebej Sutne je zgolj slučajna. Občina ima v svojih predalih že toliko študij, narejenih v preteklih letih, da hi z. njimi lahko tlakovala Šut-no. Ob naročanju kake nove prometne študije se vedno znova najprej načenja vprašanje, ali jo narediti samo za Šutno, za mesto Kamnik ali pa kar za celotno občino. Pravijo namreč, da se, denimo, s težavami parkiranja srečujejo v sleherni KS, da vsi plačujemo davke in podobno. Zato naj bo študija narejena z.a vse. Tudi vsaka podobnost v tem smislu s stališči Komendčanov, dokler smo še živeli v skupni občini, je zgolj slučajna. Vendar ni nikjer rečeno, da danes podobnih zahtev nimajo denimo Dupličani ali pa Stahovičani, ki se srečuje- jo z množico jeklenih konjičkov, posebej ob semprimožkih mašah, in verjetno še kdo. Zato, naprej v boj z.a novo študijo, čeprav še ne vemo kakšno in za koga. Pomagajmo si dokler je še čas, je kratek in odločen občinski mol, ki se boji, da bo naslednja študija kar dopisna, narejena na podlagi pogleda z ljubljanskega gradu na našo podalpsko občino... r\Ja Duplici, v naši največji L Y KS, se zadnji čas vedno nekaj dogaja. Ker se menda s tožbami grosupeljskega advokata verjetno ne bo dalo kaj prida spremeniti, poleg tega pa nihče ne ve, od kod dobiti 200 milijonč-kov za odkup parkirišča, če bi za Jehovove priče našli nadomestno lokacijo, je sedaj aktualna samo še občinska, pardon, državljanska nepokorščina. Kako pa bo izgledala, pa pristojni še preučujejo- Tfat kaže, bodo morali obči-M\. narji na dupliški Jakopičevi postaviti nove, precej višje, oz. debelejše ležeče policaje, da bodo kaj zalegli. Da so ti precej presuhi, je te dni dokazal dirkač, kije podrl tri betonske stebre vrtne ograje in veselo odpeljal naprej. Sicer pa se je tudi na Duplici začel uveljavljati način poravnavanja medsebojnih raču- nov v obliki razbijanja lokalov s kiji oziroma bati. Kaže, da so se imena lokalov z divjega zahoda, ki si jih tako radi nadevajo naši pivski in drugačni lokali, začela predstavljali gostom in krajanom tudi na multimedijski način ... Sredi malograjskega rova bo od zgoraj navrtana luknja, ki jo vrtajo te dni, povzročila, da naše mesto ne bo imelo več zaklonišča, pravi občinski mož., ki občinskim šefom ne da spati. Pa še prav ima, saj bomba lahko pade skozi luknjo direktno v sredino zaklonišča. Morda pa bi se dal z.a take prilike sprojektirati kak betonski zamašek, ki bi na Malem gradu služil tudi kot turistična atrakcija ... Letošnjo zimo je padlo toliko snega, da so lahko vrli Podgorci kar dvakrat pripravili smučarske skoke na novi 200, pardon, 20-metrski skakalnici v Rozmanovi dobravi. Pravijo, da bi radi pripravili svetovno, če ne pa vsaj evropsko prvenstvo na mini skakalnicah. Vendar bodo morali najprej asfaltirati cesto na Kebr-cah in uredili dostop do skakalnice, saj se je letos morala TV ekipa GTV, ki je snemala oddajo o Podgorju, tjakaj popeljati kar z Mirotovim traktorjem ... Krištofov Pepe II. O zahtevkih za vračilo vlaganj v telefonsko omrežje Do 27. aprila je na osnovi javnega poziva v Kamniškem Občanu št. 4 z dne 27. 2. 2004 potrebno vložiti na občini Kamnik zahtevek z.a vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker imajo nekateri občani v zvezi s tem razna vprašanja, jim bo moje razmišljanje morda dalo kakšen odgovor. Kaj, če ne najdete pogodbe? Če ne najdete pogodbe ali drugih listin (npr. obračunov, potrdil o vplačilih ipd.), s katerimi bi doka/ali vaša vlaganja, se najprej poiščite v seznamu v avli na občini. Iz tega seznama si izpišite številko pogodbe in številko vaše KS. To pogodbo ste pred leti sklenili (najbrž) s Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik. Številko pogodbe navedite v zahtevku s kratko obrazložitvijo, da po tolikih letih (verjetno že okrog petnajstih) od sklenitve pogodbe oz. drugih dokazil ne morete najti. Menim, da je v tej fazi najbolj bistveno, da dokažete, da ste do 6. 4. 1998 pridobili telefonski priključek in to prek Sklada stavbnih zemljišč (v bodoče SSZ) oz. neke krajevne skupnosti. Tisti, ki so pridobili telefonski priključek prek SSZ, so zanj vplačali vsi enako ceno, ne glede na to, kdaj 90 z SSZ do leta 1994 sklenili pogodbo. Če je katera KS kaj primaknila za telefonsko omrežje, so naročniki v tisti KS plačali sorazmerno manj. V letu 1994 so bili opravljeni dokončni obračuni. Kdor je do takrat plačal premalo, je moral doplačati, kdor je plačal preveč, je dobil vrnjeno preplačilo. Odločilne bodo pogodbe med PTT in Skladom stavbnih zemljišč Pri uveljavljanju vračila vlaganj bodo pri višini celotnega vračila za našo občino odločilne pravzaprav le pogodbe in poznejši aneksi oz. sporazumi 0 končni vrednosti teh investicij k tem, ki jih je SSZ oz. katera od KS sklenila s PTT (sedanjim Telekomom) in SlSom za ptt promet. Ta skupni vrnjeni znesek se bo potem delil v ustreznem odstotku (npr. za 4200 naročnikov, katerih dobršen del je sklenil pogodbe z SSZ že leta 1987) med občino oz. SSZ, KS in upravičence posameznike. Vsakemu glede na njegov vplačan delež za izgradnjo telefonskega omrežja. Po mojih podatkih iz leta 1994 je bilo to razmerje 31,17% za SSZ oz. občino in 68,83% za 4200 naročnikov. V takratni vrednosti tolarja (31. 8. 1994) je od 71S.394.202 SIT obči- na (SSZ) vložila 222.96v.766 SIT In 492.424.136 SIT naročniki (ali 1 17.244 SIT vsak naročnik), kar bi danes zneslo ob upoštevanju vmesne (1994-2004) 92% inflacije 225.261 SIT. Čeprav bi bilo bolj pravilno, da bi se vsa [a vplačila revalorizirala tolarsko, po uradnih stopnjah rasti cen industrijskih izdelkov, pa se moramo, žal, držati zakona. Ta določa, da je osnova vračila pogodbena vrednost na dan sklenitve pogodbe oz. na dan sklenjenih dodatnih aneksov in sporazumov k tej pogodbi. Občina bi morala vztrajati pri uve-t ljavitvi tolarsko revalorizirane pogodbe in ne vrednosti na dan sklenitve zadnjega aneksa oz. sporazuma k osnovni pogodbi-le v tem primeru bodo zajeta vsa vložena sredstva, ki so bila v začetni pogodbi (npr. iz leta 1987) le predračunsko, torej še ne določena po dejanskih vložkih, ki so zajeti v dodatnih aneksih in sporazumih. Po zakonu se tako ugotovljena tolarska sredstva preračunajo po srednjem tečaju nemške marke Banke Slovenije na dan sklenitve teh pogodb, aneksov,... Tako dobljeni znesek v DF.M se nato premen na po tečaju 1,95583 DEM za I EUR v EUR-e in te nato v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan izplačila vračila. Vrniti se morajo vsa vložena sredstva Po noveli zakona (ZVVJTO) z dne 9.6. 2003 so vlagatelji upravičeni do vračila vloženih sredstev v celoti. Odbije se jim le morebitna neplačana takrat veljavna priključnina in pa morebitno neplačani prispevek z.a SIS. Mislim, da oboje v naši občini za že omenjeni paket 4200 naročnikov ne pride v po.štev, V naših pogodbah je namreč navedeno: naročnik je oproščen plačila prispevka za razširjeno reprodukcijo Območni samoupravni Interesni skupnosti (SIS) z.a PTT promet Ljubljana. Naročnik je ob priključku telefonske številke dolžan plačati Podjetju za PTT promet Ljubljana takrat veljavno leno telefonske priključitve, kar smo morali vsi naročniki tak rat še posebej plačati na PTT, sicer nam telefona niso priključili. Glede na prejšnje menim, da bi v zahtevku za vračilo vlaganj, ki ga dobijo upravičenci že natisnjenega na ohčini, kazalo besedilo spremeniti npr.: Podpisani......vlagam zahtevek za vračilo denarnih sredstev, ki mi pripadajo po Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na podlagi pogodbe, sklenjene med menoj iz SSZ. Zalite vek vlagam z.a.....priključkov. Končno to more storili vsak sam in odda zahtevek s takšnim besedilom (s tem, da doda ostalo besedilo). Ni važna oblika, da je le vse vse binsko pregledno navedeno, da olajša občini izterjavo od drŽave in razdelitev vlagateljem. S to spremembo besedila zahtevka se boste izognili možnemu napačnemu razumevanju, da prosite za vračilo le dela in ne celote vaših vloženih sredstev, Morda še to... Kljub temu, da nam je država po zakonu dolžna vrnili vložena sredstva v celoti, nam teh še daleč ne bo povsem vrnila. Zakon namreč nič ne govori o vračilu kapitalskih dobič kov, ki jih je v skoraj petnajstih letih pridobila s koriščenjem našega kapitala. V tako dobičkonosni veji, kot so telekomunikacije, je zaslužila najmanj še enkratno našo vloženo VTl tu nost. Saj bi mi precej zasluzili ze, če hi omenjene nase vložke pred is leti dolgoročno vezali v banko. Mislim, da bomo tudi pri diktirani menjavi prek nemške marke kar nekaj izgubili OZ, bo drŽava toliko pridobili' Tečaj marke proti dinarju se je v prejšnjem režimu določal vse preveč administrativno - nerealno. Prav je, da vaše originalne pogodbe, potrdila 0 vplačilih ipd. obdržite zase. K zahtevku predložite le fotokopije teh dokumentov (seveda ob vložitvi vašega zahtevka na občini imejte te originale s seboj, da bodo tam takrat lahko preverili verodostojnost vaših fotokopij). Dokler ne bo prodan vsaj del državnega deleža v Telekomu, vračanja ne bo mogoče začeli. Skupno bodo morali vrnili okrog 30 milijard tolarjev. Vlada pa še sploh ni določila roka za odprodajo državnega deleža. MILAN WINDSCHNURER, univ. dipl. ekon. DA NE BI PRENEHALI RASTI Izteka se mesec, ko se vse vrti okoli žensk. Že več dni pred osmim marcem so vas mediji opominjali, kako lahko z nakupom osrečite najljubšo cvetličarko in najboljšega soseda trgovca ... Izvornega pomena ideje osmega marca, o kateri čisto resno mislim, da ni bila brez soli, se tako ali tako nihče več ne spominja. Že davno se je dan žena namreč spremenil v še eno spomladansko pus-tovanje, ko si nadenemo vloge, ki jih v življenju sicer ne igramo. Kaj je pravzaprav namen praznika, ki se je povsem izpraznil, nam vsako leto znova razlagajo šele potem, ko mine in ko se vsak dan bolj približuje 25. marec in z njim materinski dan. Takrat slovenski mediji v dobri stari socialistični maniri ne pozabijo poudarjati, kako napreden je dan žena v primerjavi v materinskim dnevom. Razlagajo nam, da prvi prinaša emancipacijo, drugi pa diskriminacijo in to utemeljujejo s trditvijo, da vse žene pač niso matere in da hoče Cerkev z materinskim dnem samo učvrstiti lik cankarjanske matere - bogaboječe, ljubeče in ponižne živince, ki je na svetu samo zato, da rojeva, da gospodinji... In to - pomislite - v svetu, v katerem bi se vendar lahko emancipirala. Denimo za strojem. V treh izmenah. Kot tekstilna delavka. Ali pa za blagajno kakšne veleblagovnice. V petek in svetek, kar je dokaj utrjen lik sodobne lastnika boječe, slabo plačane, ponižne živince, ki je na svetu samo zato, da odčitava cene in prešteva tuje denarje. Da ne bo pomote - ne zanikam trpljenja mater, kot jih poznamo iz del Cankarja in Prežiha, prav tako se ne spotikam nad stiskami današnjih zaposlenih žena. Ne zdi pa se mi prav, da pozabljamo, da ženske ne zdaj, ne v preteklosti niso »rinile« v vrste slabo plačane armade delovne sile zaradi samouresničevanja ali zato, ker bi se jim zdelo premalo ugledno biti zgolj mati. Zelo veliko jih je to storilo zato, ker so bile matere, dohodki družinskih očetov pa niso več zadoščali za preživetje. Tudi danes je veliko in preveč žensk, ki jih v zaposlitev silijo zgolj slabe gmotne razmere. A časi so se vendarle malce spremenili in med zaposlenimi je vse več žensk, ki z veseljem opravljajo svoje delo in ga ne želijo opustiti, čeprav so matere. In na srečo tudi precej takih, ki se ne bi želele odpovedati materinstvu, čeprav so zaposlene. Če kje, potem vidim prav na tem področju potrebo po prizadevanju za dejansko emancipacijo. Čudno, da se pri vsem poudarjanju enakopravnosti med spoloma nihče ne spomni, da je v današnjem času pravzaprav edina resnična razlika med spoloma vtem, da je ženska lahko mati, moški pa ne. Da dandanes obstaja komaj kak poklic, ki ga ženska ne bi mogla opravljati zgolj zato, ker je telesno šibkejša. Verjamem, da tudi ni poklica, za katerega bi se ne mogla potegovati zaradi umske manjvrednosti. So pa poklici in službe, ki jih ženske ne morejo dobiti, če se ne odpovedo materinstvu. Se vam zdi to normalno? Morda bi bil že čas, da prenehamo ugotavljati, kdo - moški ali ženska - je v družbi bolj potreben emancipacije, in se s skupnimi močmi zavzamemo za tiste, ki so po naravi stvari resnično šibkejši - torej za otroke. Tiste, ki se ne smejo roditi, in tiste, ki so sicer rojeni, a odraščajo ob prezaposlenih starših samotno, napol zapuščeno, ker bi jih starši sicer ne mogli preživljati. V 55. členu slovenske ustave je zapisano, da mora država ustvarjati razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. V praksi pa je to zadnja stvar, o kateri ta država razmišlja. Dokaz za to je nasprotovanje predlogu, ki ga je nekaj let po osamosvojitvi predlagala Janševa stranka, da bi imela šolajoča se mladina v šolah brezplačne malice in kosila. Predlog je bil v parlamentu zavrnjen. Najbolj so mu nasprotovali poslanci združene liste, češ da bi z brezplačno šolsko prehrano revni pitali bogate. Kar je seveda čista demagogija. Družine z nizkimi dohodki (ali brez njih) bi bile pač deležne socialne pomoči, družine z visokimi pa imajo dohodke tako ali tako obdavčene po progresivni lestvici in bi se nekaj prelilo nazaj. Otroci pa bi bili vsaj za mizo enaki. Dokaz za to, kakšen je odnos države do otrok, je dejstvo, da se mora civilno-družbeno gibanje Družinska pobuda vnovič zoperstav-Ijati načrtovanim spremembam zakona o dohodnini, po katerih bi bile prikrajšane družine z več otroki. Pred dvema letoma jim je spremembe uspelo zaustaviti, kako bo, je še vprašanje. Dokaz za neprimeren odnos države do otrok je navsezadnje tudi početje ministra Gabra, ki kljub nasprotovanju mnogih staršev vztrajno zagovarja svoj šolski model, ki staršem omejuje pravico do vzgoje po njihovem prepričanju in svetovnem nazoru. Koliko podpisov pod državljansko pobudo Za šolo po meri človeka bi bilo potrebnih, da bi minister vendarle razmislil o bolj demokratičnih poteh oblikovanja šolskega sistema? Česar ne razumejo politiki in na kar tudi mi velikokrat pozabljamo, pa je na srečo zaslutil pesnik, ko je zapisal: Najprej je sama tema. Najprej je velik nič, potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklic. Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let, potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet. Iz mamice zraste mama bogvekdaj, kar nekega dne, ko še sama ne ve, da ji pada prvi sneg na lase. Ko jaz odrasem, raste mama počasi nazaj, dokler babica ne postane in pride z vnuki v raj. Tako je to. Če se deklica zgolj razvije v žensko, preneha rasti. Če pa je mama, raste naprej in kot babica tudi malo nazaj... in z njo raste, se ve, tudi očka in vsi tisti, ki to mlado rast dobrohotno in z ljubeznijo sprejemajo - četudi nimajo lastnih otrok. p j V nedeljo, 4. aprila, na referendum Na tem referendumu bomo vsi državljani lahko odločali, ali naj obvelja tako imenovan »tehnični zakon«, ki daje možnost izbrisanim, da bi v breme Slovenije uveljavljali izplačilo odškodnin. Kdor je proti tej možnosti uveljavljanja, tudi lahko zelo visokih odškodnin, bo na glasovnici desno spodaj obkrožil besedico PROTI. Sicer pa se bo besedilo na glasovnici glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča RS št.....sprejet v Državnem zboru 25. 11. 2003?« ZA PROTI Na referendumu 4. aprila bodo občani lahko glasovali na običajnih voliščih po vsej občini od 7. do 19. ure. Predčasno glasovanje bo možno na običajnem volišču na občini v Kamniku v torek 30. 3., v sredo 31. 3. in četrtek 1. 4., od 9. do 17. ure. Bolniki, ki bi želeli glasovati na domu, morajo to sporočiti pisno ali osebno Okrajni volilni komisiji v Kamniku, Glavni trg 24, do vključno 1. aprila. Prijavite se lahko tudi po telefonu na sedež OVK, tel. št. 8318 179. Glasovati bo možno tudi vsem odsotnim in to po pošti. To željo morajo vložiti na Okrajni volilni komisiji v Kamniku 7 dni pred glasovanjem, to je do 28. marca. ' MILAN VVINDSCHNURER Kamniški OBČAN OBČINSKA PRIZNANJA 25. marca 2004 7 V GLASBO PRELIL NARODOVO VESELJE IN BOLEČINO Nadaljevanje s 5. strani Po mnenju glasbenikov, na Vremšakovi umetniški poti ni nobenih iskanj eksperimentalnih novosti za vsako ceno. Glasbeno delo črpa iz izkušenj tradicije in bogatega znanja. Vrsta skladb, zlasti orgelskih, je pravi vzor, kako lahko zahtevna disciplina glasbene preteklosti v novi podobi služi glasbi našega časa. Njegov glasbeni opus obsega vse vrste pesniških oblik od najmanjših in najpomembnejših preko zahtevnih. Profesor Leon Engelman ugotavlja, da število Vremša-kovih ustvarjenih del ne more podati nikakršnega razmerja, saj so dolžine posameznih del, na primer simfonije, komorna dela ali kantate, neprimerljive z zborovsko glasbo. Najbolj opazna je raznolikost skladb. Njegovo delo je odraz potreb in naklonjenosti zborovski glasbi. Težišče Vremšakovega dela je na solistični, komorni, simfonič- Vremšakovo obsežno komorno dejavnost je mogoče deliti na skladbe s klavirjem in skladbe za različne komorne sestave. Dopadljiva je njihova raznovrstnost skoraj brez ponavljanja enakih sestavkov. V drugi skupini skladb s klavirjem so skladbe za violo, violončelo, flavto, klarinet, trobento, rog in pozavno. Profesor Leon Engelman meni, da je godalni kvartet kot komorni sestav za vsakega skladatelja tako izziv in obveznost, saj se v njem kot najuglednejšemu eksponatu komorne glasbe preizkusijo prenekateri skladatelji. Samo Vremšak je med letoma 1974 in 1975 napisal Godalni kvartet in se pri tem naslonil na klasične vzore po notranji obliki stavkov in po njihovem številu. Precej drugačne poti je ubral skladatelj v Concertinu za tro-bilni kvintet in orgle iz leta 1987. Gre za zanimivo soočenje zvena orgel s številnih registrov - ti imajo precej poimenovanj z glasbili - z izvirno barvo glasbil ma in na tujem izvedel kamniški rojak in Vremša-kov prijatelj pokojni profesor Hubert Bergant...«je med drugim o slavljencu zapisano v Kamniškem zborniku iz leta 2000. 1 Samo Vremšak je uglasbil številne pesmi. Uporablja klavirsko in orgelsko, različno pevsko in or-kestralno spremljavo. Posveča se vsem glasovom, a prevladujejo pesmi za bariton, saj je mnoga svoja dela tudi sam odpel. Uglasbil je besedila od starih rimskih pesnikov, slovenskih klasikov, do polpreteklih sodobnikov. Lotil se je tudi "ciganske poezije, ljudskih in la- Samo Vremšak, častni občan Kamnika (tretji /, desni), med najožjimi družinskimi člani, od katerih se večina ukvarja z glasbo. Samo Vremšak je poznan po svojih neštetih pevskih solističnih nastopih. Posnetek je s simfoničnega koncerta Glasbene akademije s sodelovanjem orkestra Radia Ljubljana dne 26. maja 1958 v Slovenski filharmoniji. tinskih liturgičnih besedil. Najzahtevnejše in najbolj spoštovane simfonične glasbe se je ustvarjalno lotil med študijem na Akademiji za glasbo in njegov simfonični prvenec je tudi njegovo diplomsko delo. To je I. stavek Prve simfonije v izvedbi simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije leta 1956. Delo je pozneje še znatno obogatil z dodatnimi deli. Druga Vremšakova simfonija je nastala šele v letih 1969-1973. Je krajša, harmonsko drz-nejša, vsebinsko pa dramatična. Posvetil jo je spominu na pokojnega očeta. Tretjo simfonijo je dokončal leta 1989. Svoje bogate glasbene izkušnje je častni občan občine Kamnik zbral v vokalno-instru-mentalnih skladbah oziroma kantatah. V njih je združil zborovsko, vokalnosolistično, simfonično in orgelsko ustvarjalnost. Posebej izstopa delo Žalostni je veliki kejden. Vsebuje ljudsko besedilo iz knjige pomembnega etnologa dr. Vilka Novaka z naslovom Slovenske ljudske molitve. Requiem je vrsta skladateljev skozi stoletja obravnavala v različnih slogovnih obdobjih. Vremšakova uglasbitev jasno odraža vrsto skladateljevih zna- ni in vokalno-instrumentalni glasbi. Tu zaseda ugledno in pomembno mesto v naši današnji glasbeni kulturi. Po študijski Suiti in Variacijah je leta 1953 zablestel s klavirsko Sonatino. To delo je doživelo leta 1954 mednarodno predstavitev na festivalu glasbene mladine v Bavrethu. Izjemna je Concertino za klavir in godala iz letu 1961-63. Deset let po mladostno živahni klavirski Sonatini je ohranil tekoč glasbeni stavek z značilnimi punktiranimi motivi, harmonsko obogatil tematsko vsebino in s kombinacijo godalnega zvoka s klavirjem dosegel barvito zvočnost. Concertino za klavir in godala zavzema v slovenski klavirski literaturi pomembno mesto, saj so tovrstne skladbe v njej redke. trobilnega kvinteta. Svojstven osebni pečat je skladatelj posvetil orglam in vokalnemu solu. Orglam se posveča skozi vsa svoja ustvarjalna leta. Od študijskih let naprej je ustvarjal samostojne orgelske skladbe in pevske z orgelsko spremljavo. »... Gre za kompozicijsko zelo zahtevno zvrst, saj ta potrebuje poleg ustvarjalne moči izredno teoretično znanje, posebno ker gre pri Vremšakovih fugah za strokovno discipliniran pristop. Treba je poudariti, da to niso nikakršne arha-izirane skladbe, marveč v temah sveža in sodobna dela, v primerjavi s sedanjo in preteklo glasbeno kulturo pri nas in na tujem vsega občudovanja in priznanja vredna orgelska dela. Večino teh skladb je do- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK (Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine GKamnik Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLKDAR PRIREDI! KV gledališč i: ponedeljek. 5. april - 20.00 > abonma ORANŽNI in I/VI N torek, 6. april - 20.00 > abonma RUMI NI in I/VI N sreda, 7. april - 20.00 > abonma RDI ("I in I/VI N Četrtek, 8. apriJ - 20.00 > abonma ZELENI m I/VI N VViiold Gombrowicz: IVONA - PRINCESA BURGUNDIJE > glamurozna tirnimi Prešernovo gledališče Kranj GLASBA sreda, 14. april - 20.00 > IZVEN TEATER KOMANS, Kijev > koncert ciganske glasbe pisani speklakcl /a vse ljubitelje romske kulture ZA OTROKE sobota, 3. april - 10.00 > I/VI N Pavel Polak: ZAKLETA PRINCESA > lutkovna predstava Lutkovno gledališke Jože Pengov sobota, 17. april - 10.00 > I/VEN DOGODIVŠČINE IND1JANČKA VIKI.IA > lutkovna predstava I m kovno gledaliSCe Balinkugla - !!! ZADNJA MATINEJA V SEZONI !!! GALERIJA DOMŽALE 15. april - 7. maj 10.00-12.00 in 15.00-19.00 VSTOP PROST VERA TERSTENJAK > slikarska razstava INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji sliiinnjsl dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma I ranca Bernika. od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišCa. kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 čilnosti. Romantično izročilo junaške preteklosti prinaša kanta-ta Kronanje v Zagrebu. Znano Aškerčevo besedilo z bogato ilustrativnostjo kar kliče po glasbeni poustvaritvi. »Skladatelj se je natančno držal pesnikove dramaturgije, spretno povezal učinkovite prizore, izkoristil možnost glasbenoscenske-ga podčrtavanja vsebine in izpolnil čustveno nacionalni naboj vsebine,« je ob Vremšakovi 70-letnici zapisal prof. Leon Engelman. Skladatelj Samo Vremšak živi v Kamniku v Maistrovi ulici št. 8. Zadnje čase mu nekoliko nagaja zdravje. A pozabi na težave, saj ima ob sebi skrbno ženo Ro-zalijo, upokojeno učiteljico. Sa-motova sestra Sanda je pianistka. Glasbeno akademijo pa so končali tudi skladateljevi hčerki Irena in Vladka ter sin Boris. Hčerka Vanda je profesorica germanistike. Irena je operna pevka. Boris poje v Slovenskem komornem zboru. Novemu častnemu občanu občine Kamnik iskreno čestitamo. Želimo mu zdravja in še veliko ustvarjalnega navdiha. FRANČEK ŠTEFANEC Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: intocenter.kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.8i S j00!»...... V anfe «ln* KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel.: 839 76 06, GSM 041/ 580 - 818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture. org Četrtek. 25. marec, ob 19.30 Janja Blatnik - PREDSTAVITEV KNJIGE POVSOD NAJ SIJE SONCE Vstopnine ni! Petek. 26. marec, ob 20. uri Gledališka skupina Rudolfi RAZBITA ŽOGA - muzical Sobota, 27. mareo, ob 19- uri PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Sreda. 31. marec ob 19.30 Šibensko kazalište BUDALA NA ODREĐENO VRIME - komedija Vstopnina 2000 SIT A MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Od 23. 3. 2004 do 24. 5. 2004 bo v dvorani knjižnice odprta razstava Alenke Sušnik. Ključ dvorane dobite na pionirskem oddelku. Sobota. 27. marca, od 9.30 do 16. ure v Veronikini šopi: Skrivnostni svet gline- pod vodstvom Rosane Kleindienst Premk boste spoznali različne načine unikatnega oblikovanja gline, naučili se boste različnih načinov obdelave površine.Obdelavo boste zaključili z žganjem, analizo in razstavo. Vabljeni vsi, začetniki in tisti, ki bi radi nadgradili svoje spretnosti. Prijave in dodatne informacije: tel.: 723 74 60, GSM 040 838 570 Rosana ali pionirski oddelek MKK. Petek. 2. aprila, ob 19. uri v Veronikini sobi: Vabimo vas na pogovore o umetnosti sproščanja z Vero Prelovšek, ki bo vsak prvi petek v mesecu. Cena: 3.000 SIT na srečanje. Sreda. 7. aprila, ob 19.30 v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik vas vabimo na POTOPISNO PREDAVANJE. Po Berlinu nas bo popeljal Tomaž Kumer. MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Sobota. 27. marca. Mercator (Direndaj), od 10. do 12. ure Turnir JU-GI-OH (informacije v Direndaju) Petek. 2. aprila, od 16. do 18. ure. Šutna 38 Ob svetovnem dnevu knjig za otroke: BOLŠJAK OTROŠKIH KNJIG in pravljice H Ch ANDERSENA Ponedeljek. 5. aprila, od 17. do 18. ure. Šutna 38 VELIKONOČNA DELAVNICA Prispevek: 300 SIT. Prijave na GSM: 041/ 957 609 Sreda. 7. aprila, od 16. do 18. ure. Šutna 38 MEDI MEDO - ob svetovnem dnevu zdravja! Prinesite medvedke, punčke in druge igračke, ki niso pri najboljšem zdravju -pomagali jim bomo! Četrtek. 8. aprila, od 17. do 18. ure. Šutna 38 VELIKONOČNA DELAVNICA Informacije v papirnici Ideja, tel.: 839 26 46. i* BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom, 041 545 580 ali 8312 062 Sobota. 27. marca, ob 18. uri Predavanje: EKOLOŠKO KMETOVANJE in OVČEREJA - prosimo za prijave Nedelia. 28. marca, od 15. ure dalie Prikaz izdelovanja CVETNONEDEUSKIH BUTARIC in VOSKANJE PIRHOV S predstavitvijo knjige PIRHI 25. marca 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Po predstavitvi Kamnika v okviru Podjetne regije na Sejmu počitnic in nove turistične destinacije Carniola s kartico ugodnosti Bodo na kamniški turizem posvetili svetlejši žarki? Vsak kraj ima svojo zgodovino. A le malo je krajev, ki m lahko pohvalijo s tako bogato zgodovino in številnimi kulturnimi biseri, kot naše starodavno mesto Kamnik, ki stopa nasproti svoji osemstoletnici. Bogastvo naravnih znamenitosti na Kamniškem, prepleteno s čudovito arhitekturo, vaškimi trgi, zanimivo srednje-\ eško preteklostjo in skritimi legendami, je na obisk v našo občino vabilo na mednarodnem sejmu Počitnice na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je predvčerajšnjim zaprlo svoja vrata. Osrednja in največja predstavitev turistične ponudbe, ki smo jo v prejšnjih letih poznali pod imenom Alpe Adria, si je letos nadel novo ime Sejem počitnic. Pod svojo streho je gostil tudi nekdanja sejma kulinarike in vina ter lova in ribolova. Na pra\kar končanem mednarodnem sejmu turizma Počitnice na Gospodarskem razstavišču \ Ljubljani se je naša občina predstavila v okviru Podjetne regije, ki združuje sedem občin severnega dela ljubljanske kotline. S skupnim nastopom na trgu turizma smo močnejši, pravijo predsednik komisije za razvoj turizma občine Domžale Igor Kuzmič. podžupan Občine Domžale Vinko Juhart in direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik Miran Jereb. Občina Kamnik se je tudi letos, drugič zapored, predstavila na razstavnem prostoru v sklopu Podjetne regije -regije priložnosti, v katero je vključenih sedem občin severnega dela ljubljanske kotline - Domžale, Kamnik. Komenda. Lukovica. Moravče, Mengeš in Trzin. Omenjene občine so predstavljale svoje znamenitosti, kot skupen projekt pa koledar prireditev, ki v letošnjem letu vabi obiskovalce na največje in najbolj zanimive prireditve v občinah podjetne regije. Novost so tudi turistični programi, ki so zasnovani tako. da lahko obiskovalce popeljejo na ogled naravnih in kulturnih znamenitosti posamezne občine ali pa kar celotne regije. Podjetna regija, v njenem okviru pa predvsem Občina Kamnik, se je predstavila že prvi dan odprtja sejma, v petek, 19. marca. Naslednje dni so se predstavile sosednje občine Podjetne regije: v soboto Komenda in Domžale, v nedeljo s Kamnikom pobrateni občini Trofaiach iz Avstrije in An-dechs iz Nemčije, v ponedeljek občina Lukovica ob tisočletni poti in občina Moravče. Na zadnji sejemski dan, v torek, sta se predstavili še občini Mengeš in Trzin. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik je razstavni prostor bogato založila s povsem sveže natisnjenim promocijskim gradivom, ki predstavlja zgodovinsko, izletniško, gostinsko, spominkarsko, namestitveno ponudbo mesta. Vodniku po Kamniku in okolici z naslovom Kam. kje. kaj, v katerem popotnik najde skoraj vse, kar ga zanima o Kamniku in njegovi okolici, so se pridružili osvežena in dopolnjena katalog in karta občine (tudi v tujih jezikih) ter že težko pričakovan kolesarski vodnik, ki nas popelje na dvanajst kolesarskih poti po Kamniku in okolici. Večji pregledni karti je dodan opis posamezne ture s tehničnimi podatki, zahtevnostjo vzponov in možnostjo povezave z drugimi turami, ki je v obliki zloženke predstavljen tako, da ga je možno uporabljati tudi med samo vožnjo. Kot je na tiskovni konferenci dan pred odprtjem sejma povedal Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, je to prvi korak na poti kole-sarkih in pohodniš-kih vodnikov, ki so danes zelo priljubljeni. Razmišljajo že o povezavi kolesarskih poti s potmi sosednjih občin. Omeniti pa velja še nov katalog, ki predstavlja možnosti sprehodov v neokrnjeni naravi, oglede cerkva, znamenitosti vasi, postankov na kmetijah in v domačih gostilnah zelene Tuhinjske doline. Katalog s poudarkom ponudbe najmlajših in najvišje ležečih term v Sloveniji - Term Snovik je skupni projekt Term in Agencije in prav gotovo velik korak v prizadevanjih za skupno nastopanje in sodelovanje čim večjega števila ponudnikov celotne Tuhinjske doline. Kot nam je včeraj, ob zaprtju sejma, povedal Miran Jereb, so v agenciji zadovoljni s predstavitvijo kamniške občine v okviru Podjetne regije (v njenem okviru so se lansko leto prvič predstavili na sejmu, pred tem pa že na spomladanski razstavi v Ar-boretumu Volčji Potok), saj so prepričani, da je prihodnost le v NOVO OD 5.APRILA DALJE FRIZERSKI STUDIO Nataša Stojs s.p., Ljubljanska cesta 3d (svetilnik) Kamnik PON.-PET. 8-12 in 15-20, SOB, 8-12 Tel.:01/831 73 88 POPUST ZA STUDENTE IN DIJAKE !! AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA Steletova 2, Mengeš Telefon 01/72 37 289, 72 9\ 093 NON STOP samopostrežna avtopralnica » AVTOMATSKA PRALNICA e PRALNICA ZA TOVORNA IN kO.VIBI \ OŽILA a PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV povezovanju in združevanju turistične ponudbe na našem majhnem slovenskem prostoru. Izrazil pa je kanček zaskrbljenosti zaradi vedno manjšega števila obiskovalcev tega vsakoletnega sejma, kar pripisujejo različnim dejavnikom, tudi precej visoki vstopnini. V Carniolo, deželo doživetij Ob razstavnem prostoru Podjetne regije - regije priložnosti pa se je naša občina predstavljala še v okviru Združenja Carniola. Lokalne turistične organizacije osrednje Gorenjske so po dobrem letu sodelovanja (skupni tematski izleti) oblikovale privlačno turistično destinacija Carniola, ki povezuje tri mesta, ki žarijo v srednjeveški preteklosti in v objemu zelene narave - Škofjo Loko, Kranj in Kamnik. Območje z zanimivimi aktivnostmi v razgibani pokrajini, skritimi zgodbami preteklih let in stoletij in številnimi odmevnimi prireditvami so poimenovali kot deželo doživetij - Carniola. Po zgodovinskih virih naj bi se v 7. in 8. stoletju v času prve slovanske države Karantanije na območju južno od Karavank razvijala slovanska samostojna kneževina, poimenovana Carniola. Kot je povedal Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, so se z namenom združitve ponudbe storitev na območju osrednje Gorenjske povezali sodelavci treh gorenjskih turističnih organizacij - Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Lokalne turistične organizacije Kokra in Zavoda za pospeševanje turizma Ble-goš. Na sejmu so predstavili pravkar izdano kartico ugodnosti, poimenovano »Ugodno po Carni-oli«, ki imetnikom omogoča popuste pri 57 različnih ponudnikih turističnih storitev na škofjeloškem, kamniškem in kranj-' skem območju. Kartica, ki jo je za dva tisočaka mogoče kupiti v gorenjskih in ljubljanskem turističnem centru, velja do konca leta 2006. Barvna brošura s kartico »Ugodno po Carnioli«, ki so jo izdali na štiridesetih straneh v nakladi 10.000 izvodov v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, želi spodbuditi k prijetnemu, brezskrbnemu in nenazadnje cenovno ugodnemu obisku krajev osrednje Gorenjske. Projekt povezuje različne ponudnike gostinskih, prenočitvenih, muzejskih, športnih, trgovskih in drugih storitev na kamniškem, kranjskem in škofjeloškem območju. Opise ponudbe spremljajo navedbe popustov, ki veljajo za imetnike kartice, od popustov pri ogledu krajev, vstopninah v muzeje, nočitvah, gostinskih in rekreacijskih storitvah, do popus- V sklopu Podjetne regije kot regije priložnosti je Kamnik predstavil svojo turistično ponudbo že prvi dan sejma, drugih šest občin pa je imelo glavno besedo naslednje dni. Z domačo hrano so obiskovalcem in gostom postregle ženske iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline. ta za športni ribolov, pa še kaj bi se našlo. Da so se projekta dežele Car-niole resno lotili dokazujejo tudi smeli načrti, saj za naslednje leto že pripravljajo ureditev po-hodniške in kolesarske transverzale, ki bo povezala pohodniške in kolesarske poti po kamniški, kranjski in škofjeloški občini. Vsekakor dobro zastavljen projekt, želimo mu čimveč obiskovalcev, ki se bodo podali skozi ljubka, starodavna mesta in pokukali v najlepše kotičke narave, ki jih ponekod še ljubosumno skriva. Kviz o Rudolfu Maistru na ŠCRM Dostojno počastili spomin na našega velikega rojaka F.na prvih prireditev, ki so se v naši občini zvrstile v počastitev 130-letnice rojstva Rudolfa Maistra, je bil kviz o Maistru, ki so ga 11. marca pripravili dijaki ŠCRM. Rudolf Maister je nekaj mladostnih let preživel v Kranju, zato so na kviz povabili tudi dijake kranjske gimnazije. Vprašanja so v sodelovanju obeh šol pripravili profesorji Marjan Šiling, Mojca Zelič in Ožbej Zmagovita ekipa dijakov ŠCRM: Veronika Kovač, Matija Lavrinc in Lucija Coga Vresnik. Gimnazijo Kranj so na tekmovanju v Kamniku zastopali dijaki 3. letnika Nina Iiešič, Samo Kokalj in Anita Jurič, kamniško ekipo pa so sestavljali Matija Lavrinc, Veronika Kovač in Lucija Coga, prav tako dijaki tretjega razreda. Za čimbolj.še poznavanje življenja in dela našega velikega rojaka pa sta poskrbela mentorja prof. Milena Globočnik in prof. Anton Bočko. Tekmovanje, ki so ga prepletale glasbene točke in recitacije Maistro-\c p( ezije, je potekalo zelo sproščeno, saj je bil na na a i kviza predvsem druženje in po< astite\ spomina na velikega i loveka. V precej izenače nem poznavanju Maistra so bili na koncu z dvema točkama prednosti boljši Kamničani. Simbolične nagrade sta udeležencem podelila ravnatelja kamniške in kranjske gimnazije Veronika Matjašič Kališnik in Franci Rozman. Prireditve sta se udeležila tudi predstavnika kamniške podružnice Društva general Maister Niko Pinterič in dr. Niko Sadnikar, ki je ob zaključku spregovoril dijakom o svojem srečanju z generalom Maistrom v Mariboru in o pomenu njegovega dela za našo Slovenijo. FRANC SVETELJ Razstava okai Kurhausu Jasna Paladin. univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ki je temo svoje diplomske naloge /. naslovom Kamniški Kurhaus Kamničanom predstavila že sredi januarja v muzeju na Zapričah, je tokrat na ogled postavila še razstavo na isto temo, ki je na ogled v avli 2. nadstropja občine Kamnik. SAŠA MEJAČ (loto: Aleš Lebcn) Razstava obiskovalcu na strjen način predstavlja zgodovino tega nekdaj znamenitega kamniškega zdravilišča od nastanka leta 1875 do propada med prvo svetovno vojno, Alojza Pra.šnikarja, njegovega lastnika, stavbe, ki so sodile v sklop Kurhausa, ponudbo ter današnje stanje ob sotočju Bistrice in Nevljice in nekaj predlogov za uporabo in ohranitev tovrstne dediščine. Glede na to, da marsikateri Kamničan ne ve, s kako bogato turistično dediščino se lahko pohvali naše mesto, bo razstava še kako dobrodošla pri spoznavanju in ohranjanju mestne zgodovine. Spomin na Kamnik ob koncu 19. stoletja, ko je bil tudi širše v takratni monarhiji poznan kot eno od najbolj priljubljenih turističnih mest, bo tako vsaj za nekaj časa ponovno oživel. Razstava na kamniški občini bo na ogled do konca aprila. C itroEn V TRZIN :T lVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/ CITROEN LETNIK 2003 C2, XSARA, C5 ZADNJI AVTOMOBILI ZA PAMETNE, KI PRIDEJO PRVI! PRAZNIKU V POZDRAV V počastitev spomina na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra, Kamničani že devetič zapored na njegov rojstni dan, 29. marca, praznujemo svoj občinski praznik, ki ga spremlja bogat program najrazličnejših prireditev. Med kulturno obarvanimi prireditvami, ki so se ob letošnjem prazniku že zvrstile, velja omeniti kviz o generalu Maistru v .ŠCRM (o njem pišemo na 8. strani), koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik v petek, 19. marca, na prireditvenem prostoru za Kavarno Veronika so v soboto, 20. marca, pomlad pozdravili pevci Lire s prijatelji, do 4. aprila pa je v galeriji Veronika na ogled razstava slik Marjana Skumavca Iz ringa življenja. Že tradicionalno srečanje starosvetnih smučarjev je minulo soboto popestrilo dogajanja najprej na Glavnem trgu, nato pa na Veliki planini, ko so se v starodavni opravi pomerili za pokal si nkri. Dan pozneje, v nedeljo, so sc v dopoldanskih urah športniki podali na Maistrov tek, v popoldanskih urah pa jr bilo prijetno domače v Budnarjcvi muzejski hiši, kjer je v črni kuhinji na predpečku Ivica Brodar cvrla flancate. Na gradu Zaprice je včeraj zvečer župan Tone Smolnikar odprl zgodovinsko spominsko razstavo z naslovom General Rudolf Maister in mesto Kamnik. Razstava, ki jo je pripravila mag. Zora Torkar s sodelavci Medobčinskega muzeja Kamnik, prikazuje povezavo Rudolfa Maistra z njegovim rojstnim Kamnikom in odnos mesta do njega, kot je podelitev spominske plakete častnega meščana, odkritje spominske plošče na rojstni hiši in spomenika, odprtje Maistrovega mostu, poimenovanje osrednje izobraževalne institucije po njem, obnova Maistrove rojstne hiše in praznovanje praznika občine Kamnik na Maistrov rojstni dan. Na razstavi, ki bo na ogled skozi vse leto, so prikazani mnogi pomembni dokumenti in fotografije ter originalni knjigi Maistrovih pesniških zbirk. Razstava Marjana Skumavca V počastitev občinskega praznika je do 4. aprila v Galeriji Veronika v Kamniku odprta razstava slik akademskega slikarja Marjana Skumavca z naslovom IZ RINGA ŽIVLJENJA. Ob odprtju, 15. marca, je njegov stanovski kolega in prijatelj Nejč Slapar zaigral na harmoniko, likovni kritik dr. Mirko Juter.šek pa je predstavil avtorja in njegova dela. Marjan Skumavc je že od mladosti deloval na treh področjih. Bil je uspešen mladinski boksarski prvak, leta 1967 članski prvak Slovenije, opravil ji' ludi sodniški izpit. Novinarstvu se |e posvečal 30 let Zdaj je upo kojen. številni bralci Deta pogrešajo njegove reportaže In feljtone s Z odprtja razstave ob sliki Moro (igra s prsti) z leve: dr. Mirko Juter-šck, avlor razstave Marjan Skumavc in Nejč Slapar. področja socialne problematike, zabave, umetnosti, kriminalitete In znano »črno kroniko«, kjer je dobival tudi umetniški navdih. Že leta 1969 je bila s Prešernovo nagrado za študente nagrajena Skumavčeva risba z ogljem r. naslovom »Par«. Dr. Mirko Juter.šek je med drugim po- CALC IT d.d. Pridružujemo ee čestitkam ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. MenmA Iskrene čestitke ob prazniku občine Kamnik. Mladi glasbeniki ustvarili praznično vzdušje Učenci Glasbene šole Kamnik so se predstavili 19. marca v Domu kulture v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Polna dvorana hvaležnih poslušalcev jih je navdušeno nagrajevala z aplavzi. Dirigent prof. Janez Klobčar je vodil Mlajši godalni orkester in Mladinski godalni orkester, dirigent prof. Uroš Košir pa Mladinski pihalni orkester. Zanimiv je bil tudi nastop Orkestra kitar mentorja Iva Droljca. Za sodelovanje v res Ifrpem glasbenem večeru na pragu pomladi se je tako nastopajočim kot tudi poslušalcem prijazno zahvalila ravnateljica Glasbene šole Kamnik prof. Darka Skalar. Zbrane je v počastitev občinskega praznika povabila na koncert mladih glasbenikov -solistov 7. aprila ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Mladinski pihalni orkester je poslušalce razveseljeval s šestimi melodijami. Vodi jih prof. Uroš Košir, kije v tej sezoni prevzel tudi dirigentsko palico Mestne godbe Kamnik, ki dosega visoke glasbene uspehe, njeni člani pa so se v glavnem kalili v Glasbeni šoli Kamnik. udaril: »V svojem obsežnem slikarskem opusu, ki je v bistvu nadaljevanje klasičnega, tabelnega slikarstva in je podprto z odlično risbo, na kateri temelji tudi njegova ilustratorska dejavnost, ki prikazuje življenje z dna, se umetnik z enako prepričljivostjo loteva v slovenski umetnosti doslej dokaj neobičajnih slikarskih žanrskih tem, ki pa so njemu pisane na kožo, na primer boks.« Akademsko šolanega umetnika Marjana Skumavca lahko bolje spoznamo iz lani izdane bogato ilustrirane Monografije, ki jo lahko kupite na razstavi. Tretje srečanje starosvetnih smučarjev za pokal Šinkel K obujanju in ohranjanju etnoloških, zgodovinskih in tehničnih vrednot naše preteklosti s področja smučanja, smučarske opreme in tehnike bistveno prispevajo srečanja starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem. Minulo nedeljo smo v Kamniku na Glavnem trgu in pozneje na Veliki planini pozdravili ljubitelje starega ljudskega smučarskega izročila. Da vedno znova odkrivamo zanimivosti, ki so že skoraj šle v pozabo, dokazuje tudi blizu sto tekmovalcev vseh starosti, najmlajši Ta-mari Hrbiki iz Škofje Loke je komaj tri leta in pol, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. Radovedni obiskovalci so na Glavnem trgu spremljali predstavitve udeležencev, predvsem pa njihove opreme, iz ekip Rovtarji iz Škofje Loke, Taleseni iz Krope, Torbarji iz Postojne, SI) Kanin in skupina 1311 iz Bovca, skupina F.dmund Čibej, Batagelji, skupina iz Trofa-iacha, Velesovega, z Gore - Predmeja, Bloški smučarji, člani društva Novaki in pa seveda domači starosvetni smučarji pod imenom Kamniške grče in planšarji z Velike planine. V starodavnih izvirnih oblačilih, s staro opremo, med katero smo lahko videli nekaj zelo dobro ohranjenih primerkov s častitljivimi letnicami okrog leta 1900, so bili prava paša za oči, nekateri pa so znali povedati kar zgodbe o svoji opremi. Kamniške grče delujejo pet let kot sekcija za ohranjanje smučarske kulturne dediščine v okviru Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik. Sekcijo je v začetku vodil Janez Prešeren, po dveh letih pa je vodenje prevzel Marjan Schnabl. Kljub majhnemu številu članov so na dosedanjih srečanjih dosegli lepe uspehe, tako med posamezniki kot tudi ekipno. Srečanje starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem za pokal Šinkel na Veliki planini so letos organizirali že tretjič. Mladinski godalni orkester Glasbene šole Kamnik / dirigentom prof. Janezom klobčarjein. Spredaj solistka na violončelu 13-letna Maja Rejc iz Oševka, učenka 5. razreda pri prof. Darki Skalar, kije dokazala, da je že prava mojstrica na svojem instrumentu. Starosvetni smučarji so se po dobrodošlici na Glavnem trgu odpravili na Veliko planino, kjer so na snegu pokazali, kako spretno znajo uporabljati svojo starodavno smučarsko opremo. Tehnika vijuganja po označeni progi pod Zelenim robom je morala kar najbolje ustrezati njihovi opremi. K rezultatu je namreč štela izvirnost opreme, od smuči, palic, vezi, do dodatne opreme in oblačil ter skladna tehnika smučanja, ki naj bi kar najbolje ponazorila obdobje, ki ga je smučar predstavljal Seveda je bil pomemben tudi umetniški vtis, kjer velja pohvaliti Kam-ničana Marjana Schnabla, ki je predstavitev v kategoriji smučarjev-lov-cev vzel resno in je bil tudi pri vijuganju med »količki« lovec v pravem pomenu besede. Pri tretjem zavoju ga je zmotil šum, pa je brž pogledal z daljnogledom, uzrl plen in nameril s puško, ki je bila skupaj s pastmi, derezami in lisičjim plenom v nahrbtniku ... ta izreden umetniški vtis je prispeval svoje k prvemu mestu Marjana Schnabla v kategoriji t Na snegu je moral vsak smučar opremi prilagoditi tudi tehniko smučanja, ki je J bila značilna za ob-^jSH dobje, ki ga je predstavljal. I RCKG I" _Gol ;/, HA Mtut I Minulo soboto seje že v jutranjih urah na Glavnem trgu zbrala zanimiva druščina starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem. Da se ohranja smučarska kulturna dediščina, dokazuje tudi lepo število otrok, ki odkrivajo zanimivosti starodavnega smučanja. Prav prikupne so bile deklice, med njimi 8-lelna Monika Narat i/ Podgorja v čudoviti, modri obleki i/ časov naših babic, s prijateljicami Melo, Katarino in Tarnam, ki je s (remi leti in pol najmlajša starosvetna smučarka - in to že dve leti! Dobro razpoloženje so z izvirnimi, doma izdelanimi instrumenti prinesli Oferarji iz Tuhinja z Janjo Pestolnik, predsednico Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki vselej poskrbi za gostoljubno pogostitev / do mačimi dobrotami. lovcev. Med smučarji gozdarji je bil najuspešnejši Jurij Košir (Taleseni), med ženskami Silva Oblak (Rovtarji), med moškimi Brane Tavčar (Rovtarji), med deklicami Meta Katarina Tavčar (Rovtarji) in med fanti Klemen Simonič (TD Novaki). Kkipne vožnje so prinesle prvo mesto eni najbolj številnih in uspešnih skupin - Rovtarjem iz Škofje l/>ke. uspešni drugi so bili domačini Kamniške grče, tretja pa ekipa Kanin. Za dobro voljo so poskrbeli velikoplaninski veseljak Stegn in ljudski ansambel, ki je spremljal Rovtarje. Med instrumenti je bilo kar nekaj izvirnih, doma izdelanih, za katere do tedaj nismo vedeli, da lahko oddajajo prijetne zvoke. VERA MEJAĆ. RUDOLF MAISTER VOJANOV - VOJAK IN PESNIK Nadaljevanje iz prejšnje številke Komaj je dobil Maister v Mariboru (po 23 novembru) nekoliko prostejše roke, je začel svojo drugo nalogo: zasedati našo severno mejo. pošiljati vojaške posadke na že prej določene kraje. Že pred prevratom je. kot pripoveduje, izvrševal glasnike Majske deklaracije, kako si zamišljajo naše bodoče meje. Dobil je odgovor: Za naše meje se nam ni bati. glavna stvar je. da Avstrija podleže, potem se nam bodo izpolnile naše želje. Spomenik Rudolfa Maistra v Kamniku Pokazalo pa se je. da je bil vojak Maister daljnovid-nejši in realnejši kot marsikateri poklicni politik. Držal se je načela: samo to. kar imaš trdno v rokah, je tvoje; obljube so besede, pisane v veter. Zato si je že v začetku leta 1918 v svojo specialko začrtal naše narodne meje, ne samo na Štajerskem, marveč tudi za Prekmurje.in Koroško. Zasedati je začel s Špiljem, nato pa širil svojo črto na vzhod in zahod, ne da bi zadel ob znatnejši nemški odpor, V Gradcu so se njegovih uspehov zbali in 27. novembra je prišel kot službeni odposlanec graške Militarkommande polki >v nik Rudi >lf 1'assv. ki je Maistru poka/al pooblastilo, da se sme veljavno dogovoriti z njim o demarkacijski črti, ki je jugoslovansko vojaštvo ne sme prekoračiti. Zedinila sta se na črto Radgona, Gornja Pur-kla, Ernovž, Ivnik, Šent Pavel, Grebinj. Krnski grad, Beljak, Šmohor in sestavila pogodbo, ki bi naj stopila v veljavo opoldne 30. novembra. Vendar do tega ni prišlo. Naša Narodna vlada je to pogodbo zaradi dunajskega ugovora ovrgla »iz višjih vzrokov, ki nas silijo napram Avstriji k popustljivosti«, in dovolila je zasesti samo štajersko mejo; vendar je Maister na svojo odgovornost ukazal še zasedbo Velikovca, ki jo je imel Malgaj že pripravljeno. Neizmerna tragika je, da smo od naše Koroške mogli tako malo rešiti. Zdaj nima smisla tarnati in očitati zamujene priložnosti, čuditi pa se moramo generalu Maistru, kako pravilno je presojal položaj ter silil na zasedbo Koroške, česar v začetku zaradi pomanjkanja vojaštva ni mogel storiti, pozneje pa ni smel. In tako je Malgaj s svojimi prostovoljci na lastno roko udaril v Mežiško dolino ter prodiral do Velikovca pod Maistrovim poveljstvom, ki mu je pošiljal poročila in se ravnal po njegovih navodilih. Nemci so hitro opazili nezadostnost zasedbenih čet, na tihem so od vseh strani nabrali Volkswehr, ki je z veliko silo napadla ter jih v trdih bojih izrinila s Koroške. Nato so med domačim prebivalstvom zbrisali vsako slovensko sled in ga tako zastrašili, da ameriški polkovnik Miles, ki ga je Wilson poslal po informacije V koroško obmejno (>zemlje, ni videl tako rekoč nobenih Slovencev. Čudil se je, ko je našel koroško ozemlje s Celovcem in Beljakom nezasedeno, kot ga je naša delegacija v Parizu zahtevala, iz česar je sklepal, da mi sami ne mislimo resno na to ozemlje. Tako se je pojavil v Parizu, ki nam je bil v začetku povsem naklonjen, predlog, naj tvorijo mejo med Jugoslavijo in Avstrijo - Karavanke! Na bolje se je obrnil položaj šele leta 1919 po naši zmagoviti majski protiofenzivi, kjer je general Maister poveljeval laboskemu odredu ter prodrl do Šent Pavla. Vzporedno z njim je gene- ral Smiljanič dosegel Gosposveto in Celovec. Naša diplomatska pozicija v Parizu pa se ni dala več popolnoma popraviti; edino, kar so nam dali. je bil plebiscit, ki so nam ga naložili za Celovško kotlino, ki so jo v mnogih točkah prikrojili v našo škodo. In zopet je bil general Maister tisti iniciator, ki je takoj po končanih vojaških operacijah ustanovil (2. julija 1919) v Velikovcu Narodni svet, najprej za Podjuno. nato pa za vse plebiscitno ozemlje. Njegov namen je bil gmotno in moralno pomagati koroškim Slovencem, ki SO po zadnjih vojnih dogodkih silno trpeli, in jih pripravljali /a srečen i/id plebiscita. Poleg svojega vojaškega dela kol divizijski poveljnik je Maister k« >i resnični (ne morda samo častni) predsednik opravljal posle Narodnega sveta, zasnoval široko razpredeno organizacijo, ji dal v polnem upoštevanju koroških posebnosti smer in vsebino. Avstrijski in madžarski, predvsem pa italijanski pritisk na nekdanje avstro-ogrske slovenske in hrvaške dežele je bil tako silovit, da v Ljubljani in Zagrebu niso imeli kaj dosti izbirati in se obotavljati. Tako so Slovenci in Hrvati v strahu pred italijanskim, avstrijsko-nemškim in madžarskim nasiljem poiskali zatočišče pod srbsko krono. Srbi pa so tako uresničili svojo staro zamisel o združitvi vseh Srbov v eni državi, tudi srbskega življa v Bosni in na Hrvaškem. Prvega decembra 1918 je srbski princ regent Aleksander Karadordevič, sin in namestnik še živečega kralja Petra I. Karadordeviča in poznejši jugoslovanski kralj Aleksander I, Zedinitelj. sprejel v Beogradu osemindvajset predstavnikov zagrebškega Narodnega sveta Države SHS, ustregel njihovi želji po spojit-\ i s Srbi ter razglasil združitev kraljevine Srbije in bivše kraljevine Črne gore z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leto 1918 je »uvrstilo Slovence deloma med zmagovalce, deloma med poražence«, pravi zgodovinar Vasilij Melik. »Zmagovalci so bili, ker je bilo konec nemškega vodstva in nevarnosti germanizacije, ker je postala slovenščina edini jezik šol in uradov, ker se je v celoti uveljavil slovenski upravni in sodni aparat -vendar se je to zgodilo le na dveh tretjinah slovenskega narodnostnega ozemlja. Poraženci so bili v plebiscitu na Koroškem, poraženci so bili na ozemlju, ki ga je dobila [talija, zlasti poraženi SO bili v Trs tu. ki je bil sicer vedno italijanski, a pred vojno obenem tudi največje slovensko mesto. Poraženci so bili tudi v Jugoslaviji... Veselju nad združitvijo z najbližjimi sosedi po jeziku se je zelo naglo pridružilo razočaranje nad mentaliteto nove ga državnega središča, nad drugačnimi gospodarskimi in političnimi navadami. Vse to je generala Maistra, katerega energija je bila videti neizčrpna, upog- General R. Maister je prejel v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev poveljevanje v koroški ofenzivi leta 1919 za izredne vojaške zasluge. Red llclega orla III. stopnje /. meči, Karadordevo zvezdo IV. stopnje in za kulturo ter književno delo Red sv. Save. Leta 1920 pa je prejel častni naziv: adjutant Nj. Velič. Kra-Ija. nilo. Leta 1923 je bolehen stopil v pokoj, pa tudi tedaj še ni miroval, ampak je zbiral okoli sebe narodne delavce in mislil samo eno, kako bi našo severno mejo še trdneje priklenil k materi Jugoslaviji. Pisal je zgodovino našega prevrata, dokler mu ni, junaku in pesniku, smrt iztrgala peresa iz rok. Ob imenovanju za častnega meščana Kamnika, leta 1924, je Maister zapisal: »Bog čuvaj moje rodno mesto - moj svetli Kamnik - in vse njegove prebivalce. Z lepimi pozdravi ostajam hvaležni in vdani Kamničan: Častni adjutant Nj. Kralja - general R. Maister.« ALEKSANDER SARNAVSKY AVTOR: J02EF CAJHEN ANJA ZAVAOLAV INDUSTRIJSKO MESTO V BRAZIL DRŽAVI SAO PU0L0 ADAMOVA DRU2ICA Skandal. a. AMA.'A TOPILO ZA LAKE N SMO C CESTNI ALI REČNI OVINEK 5r SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI SVED SMUC ERICSON IZTOK PUC TON. BRANO NAZAJ KONICA POLOTOKA PRESTOLNICA NEKD ASIRIJE OB TIGRISU POZITIVNA ELEKTR00A NATEG-NITEV NAJVlSjA KARTA SVET P0P0T NIČA PIJI KO BRANE OBLAK 0BĆELNA KOST 3£ ■L REDOVNICA M SUONKA (MARIJA) SAMOSTAN PRI DESPOTOVCIJ NAMEN, ZASTAVLJENI CIU LJUDSKA RIPIIBIIKA EMMA NOBLE TRČENJE VOZIL EMILE AJAR SL. PEVEC (RUDI) REFORMATOR SRB. KNJIŽNEGA JEZIKA STEFAN0VIĆ KARADŽlC ZDRAVILIŠČE ZA KRONIČNE BOLEZNI PEVEC RESNIK OPERNI SPEV STRIC (STAR) DELAVEC V RISALNO TRGOVSKO P00.IF Ml SL. TENISAČICA SREBOTNIK KOPANJE, PRIDOBIVANJE RUDE STARA MAMA ZMAGA PRI SAHU INŽENIR (OKRAjS) KISELKAST VOJAŠKI KRUH NARKOZA. 0P0J NAM 0V KAT0I REDOVNIKOV STANJE SIVINE MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK ■Ki IVANO EDALINI EDVVARD ASNER PEVKA IN GLEDALIŠ IGRALKA RIBIC ŽIVALSKA NOGA N000MHNI KLUB RUDAR (KR) AFRIŠKI VELETOK NAPUĆILO MEJA TREH DRŽAV STR0JIL0 IZ M 1 TJVINI Cisti natrijev GUNENEC VRSTA BELEGA PSA s Črnimi pikami RUSKA BALERINA PAVLOVA REKA V KENIJI HLADNO OROŽJE NIKO TOS NEKD. FIZIKALNA ENOTA SILA, KI VEZE ATOME V MOLEKULE KUŽNA BOLEZEN, OSEPNICE BREZALKOHOLNA PIJACA, ORA OMEJENA BMM T0P0-GLAVKA L. PRITOK RENA V ŠVICI ST PERZ KRAU SV BIK V EGIPT MIT GROBA /01 NINA ODEJA PESNIŠKI POLNI STIK INDIISIRIJ HASIIINA SL PEVKA 7FRB0TIN ZADNJA ZGORNJA BRAZDA SOVJETSKA VESOLJSKA LADJA OPICA SKUPINSKO LETMMUE OTROK KROMA Ml lit. PAPEŽEV D PRITOK SAVE V RADEČAH PAPESKA DRŽAVA cTbfuča 'RI'.ANKA: 10KAR0AM PODOBNA RIBA KOSTNICA ŽRTVENIK MESTO NA HRVAŠKEM mM VOZILO TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA NEKD TUR DOLŽINSKA MERA SL PEVEC IADI) SPICA, OST SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA m ž OSEBA IZ OPERE SEVILJSKI BRIVF.C SOL 0CETNE KISLINE REKET domaČe PERNATE ŽIVAU GORSKI REŠEVALNI ČOLN VRSTA BELEGA VINA BANK0VFT, VREDEN STO DENARNIH ENOT SPL0S IME ZA CRN0 ŽIVAL VULKAN NA FILIPINIH OVEN (UU0) PRVOTNI PREBIVAL APENIN POLOTOKA REKA V SZ RUSIJI MATJAŽ erCuu SANKE SODOBEN MODEREN PLES 0BUPANJE ZMIKAVT STARI OCE INARECl PODJETJE 80JLERJEV GORENJE OS ZAIM JAZ (LAT) IZRAELSKI KRALJ. SIN DAVIDOV M0SKI POTOMK, MMJ DEL NOGE NALEPKA ELDA VILER REKA V M0LDAVIJI IZTOK JEREB TIN UJEVlC ž. IME ANICA EDO T0RKAR ZMOGLJI V0ST NESP0LN0 RAZMNOŽEVANJE. SAMSTV0 PREBIVALEC MESTA ATENE GL MESTO PROVINCE ADRAR. V MAVRETANIJI NAPAD. NASKOK NOBELU VRSTA OPICE NA MADAGAS KARJU ZDRAVILNI GRM IZ DRUŽINE RUT0VK SLOVARČEK: AARE - levi pritok Rena v Švici: ADIM - nekdanja turska dolžinska mera; CAMPINAS - industrijsko mesto v brazilski državi Sao Paulo: NINIVE - prestolnica nekdanje Asirije ob Tigrisu; R0SINA - ženska oseba iz opere Giacoma Rossinija »Seviljski brivec«; ŠANTL, Rudi - slovenski pevec Rožmarin. Cvete dekletu rožmarin, oj, rožmarin zelen. Ne našel bi v deželah treh fant goršega noben. Oj, cveti, cveti, rožmarin, in dehti skozi vas. Pod okno pride fantič zal: „Zdaj moram v boj krvav. Daj rožmarina lepega še Šopek mi v pozdrav. Ko puške bodo pokale, nate mi bo spomin. Spomini še živijo In dekle v oknu skloni se, vršič utrga mlad, pa solzna vsa ga fantiCu pripne za gumbiC zlat. .»Na rožmarlnček, fantič moj, ker ljubim te srčno ..." Pa slanca mrzla pala je na Širno, širno plan in v jutru bil je rožmarin na oknu ves požgan. Oj, plakaj, plakaj, dekle, ti i Oj, z Bogom, rožmarin! Ko bi! je rožmarin požgan, zadele krogle tri v srce so fanta, in vršič mu pal je v črno kri. Oj, sijaj, zlato solnce ti, na mrtvi rožmarini Rudolf Maister MAISTROV BOREC ANTON CENCELJ Bliža se občinski praznik, ko se bomo spominjali 1.30-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra, ob tem pa tudi vseh tistih pogumnih ljudi, ki so mu sledili v boju za severno mejo. Med njimi sia bila tudi Anion Cencelj i ,\1< tšn'kov) in Blaž I (rok (Tonetov) iz Spodnjega Okroga nad Špitaličem. Anton Cencelj se je rodil 11. januarja 1895 materi Mariji in očetu IJrbanu. S še dvema bratoma in s tremi sestrami se je -kakor je pozneje v spominih na očeta zapisal njegov sin Vlado -drenjal pri mizi, kjer je pogosteje zmanjkovalo, kot pa ostajalo, kaj za pod zob. Zaradi težkih razmer so se otroci zgodaj osamosvojili. Sestra Tončka je odšla s trebuhom za kruhom v Francijo, Zefa je služila kruh bližje rodnemu kraju. Anton in njegova brata so se nekako znašli v bližini doma, dokler ni zaropotalo. Prva svetovna vojna je zahtevala svoj davek tudi pri Mošn'ko-vih. Starejši brat Janez se je vrnil domov kot težek invalid, Anton pa je v Leobnu slekel rudarsko in cibiekel \ <>ja$k< > uniform«i V sestavu enot pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra se je udeležil zaključnih bojev na Ko roškem. Po vrnitvi v domači kraj si je z ženo Ančko ustvaril družino, kmetoval in tesaril, dokler ni zopet zaropotalo. Za Antona se je začela že II. svetovna vojna. Vsa družina je bila aktivna na strani narodnoosvobodilnega boja, kar ni ostalo skrito Nemcem in tako je bil Anton s sinom Cirilom avgusta 1943 odpeljan v celjski Stari pisker, od tam v zapore v Maribor. Decembra istega leta je bil poslan v taborišče v Nemčijo, kamor so prispeli ravno na božič. Domov se je vrnil šele po dveh letih, na jesen leta 1945. Spet se je lotil kmetovanja na malem posestvu v Spodnjem Okrogu pri Špitaliču. Naselju so v prejšnjih časih rekli Kozji hrbet, kar zagotovo kaže tudi na to, kako težavno je bilo v tej vasi obdelovanje zemlje. Pogosto je spet prijel za tesačo, saj mu je bilo delo z lesom v veliko veselje. Tesal je za domače potrebe in za potrebe bližnjih in daljnih sosedov, vse do smrti 15. decembra 1977. Še za življenja, 15. marca 1975, mu je Republiški odbor zveze prostovoljcev - borcev za severno mejo 1918-1919 v Ljubljani podelil plaketo kot priznanje za njegovo ljubezen do do movine in borbenost, ki jo je izkazal kot prostovoljec-borec v bojih za osvoboditev severne meje v letih 1918-1919. Anica Berlic iz Češnjic, Antonova hči, skrbno hrani očetovo plaketo, stare fotografije in druge spomine na očeta in družino, med drugim tudi zapis, ki ga je o očetu spisal brat Vlado. MARINKA MOŠMK Mariji Drolc Poslovili smo se od tebe, draga MICKA, UCIJ-NA smo ti rekli. Živela si takrat, v hudem času okupacije, delovala si v organizaciji Osvobodilne fronte. Takat, ko marsikdo ni smel misliti na sebe. To si bila tudi Ti. Mislila si na druge, na ranjene partizane, jim po svoji moči pomagala in jih pravočasno obveščala o nevarnosti, ki jim je pretila. Skrbela si za hrano, jim obvezovala rane. Takrat to ni bilo lahko, saj si s tem postavljala sebe v nevarnost. Kajti, okupator je bil neusmiljen in okoli tebe nekateri, ki so mu služili. Ostala si trdna in delovna vso vojno. Preživela si in nas še dolgo v svobodi razveseljevala s svojim življenjem. V odboru Zveze borcev krajevne organizacije Srednja vas si bila aktivna nekaj let, članica po vseskozi. Na sestankih si povedala svoje misli in te so bile smiselne. Pozneje, ko so ti leta že bila v nadlego, si se umaknila v tiho-to. Vesela si bila vsakega obiska in voščila za tvoj visoki jubilej. Zdaj si odšla. Ostal bo tvoj doprinos k osvoboditvi Domovine. Hvala ti! Od tebe se poslavlja organizacija ZB Srednja vas EVROPSKI PARK V CENTRU MESTA ()b iskanju primerne lokacije za Evropski park v Kamniku, smo po pregledu centralnega območja mesta ugotovili, da mora biti lokacija parka pravilno izbrana, utemeljena in dobro pretehtana. Pri spevati mora k oživitvi starega mestnega jedra, zato je njegova umestitev izredno pomembna. Menimo, da prvotno predlagana lokacija na manjši travnati površini med Šolsko ulico, objektom »Ideja« na Šutni in peš potjo ob Sadnikarjevi parceli ni primerna predvsem zaradi utesnjenosti prostora. Poleg tega, da se ta površina nahaja v neposredni bližini pro metne ceste in z.ato ni prijetim za zadrževanje, so za njeno preureditev v park potrebni preveliki zemeljski posegi. Vsekakor pa podpiramo ureditev le zelenice kot zelenega pasu med cesto in naseljem. Zaradi omenjenih razlogov smo predlagali ustreznejšo in alrakliv-nejšo lokacijo Evropskega parka v centralnem območju starega mestnega jedra, to je mi površini obstoječega parka med Kolodvorsko cesto, Plečnikovo železniško postajo, Šlakarjevo potjo na Žale m Samčevim predorom. Gre za edini park v Kamniku, ki leži v strogem centru starega dela mesta in preko katerega potekajo pomembne komunikacije . Žele. nisko posilijo in Žalami. Kljub te mu, da leži v samem srcu starega mestnega jedra Kamnika, je neurejen, neosvetljen in zanemarjen. /, njegovo vključitvijo v projekt Evropskega parka pa se je porodila pobuda za izvedbo njegove prepot-rebne obnove. Ureditev parka se bo celostno dopolnila tudi s prenovo obstoje čega objekta nekdanje knjižnice, v katerem lastnik predvideva na- nicmbnost. ki si-programsko povezuje s parkom. Obenem pa se bo park programsko navezoval tudi mi objekt nekdanje Železniške po staje, kije edini Plečnikov eksteri er v Kamniku, poleg stavbe na Glavnem trgu, in je predviden za razstavni paviljon pohištvu. Prednost ureditvenega predloga avtorju arhitekta Tomaža Schlcglu je predvsem v izredno atraktivni lokaciji parka. Njegova terasasta z.usnova je brez dvoma kvalitetna in se lahko z manjšim finančnim vložkom hitro preuredi v zaieljeni Evropski park. Pomemben dejavnik pri ureditvi je tudi možnost, da se celovita podoba parka uredi v več fazah. Poseg v obstoječi park zahteva pred vsem ureditev obstoječih peščenih poli in namestitev novih tipiziranih parkovnih klopi, osvetlite\ parka s kandelabrskimi i veiilkami. zasaditev novih dreves in tlakovanje obstoječe poti od železniške postaje proti objektu nekdanje knjižnice. Narava parka in njegov terasasti prostorski koncept se dodatno poudarila s leni, ko se na posameznih nivojih ustvarijo različni ambi-enti. Danes dominanten značaj spomeniku se omili tako. da spomenik v parku učinkuje lud j kol umetniška skulptura. Današnja podoba parka je zasnovana izrazito vzdolžno in mi-moidočemu bolj kot vtis parka PREDLOG UREDITVE EVROPSKEGA PARKA SlAKARJEVA P01 ŽELEZNIŠKA POSTAJA .m ustvarja občutek poli, obdane z. zelenjem. V želji po oblikovanju parka smo poli delno preuredili tako, da smo pridobili večje površine zelenic. Park je preozek, da bi njegove dragocene površine porabili za poti, ki niso nujno potrebne. Poskrbeli smo za dodatno zazelenitev južnega roba parka oh ograji, ki s tem tpreha jaha inlroverlira v park, poudari slikovite poglede na Šulensko cerkev in grad Zaprii e. obenem pa z zunanje Hrani ustvari primemo fasado parka. Parter ho še vedno ohranil funkcijo peš povezave mesta :: žele nis kn postajo ter nudil mimoidočim krajši počitek m osvežitev oh obnovljenem vodnjaku. Na prvi terasi, ki je že malo bolj odmaknjena od prehodnega dela, so predvidene klopi, na katerih je možen mirnejši in tudi dolgotrajnejši postanek v parku s pogledom na živahnejši prehodni parter. 1' -gornjem nivoju je predviđenu namestitev vseh pergol, ki združene na eni terasi tvorijo vizualno membrano pred suhoparnim zidom proti /a lam in obenem ustvarjajo najintimnejši del parka. Predpogoj za kvalitetno funkcioniranje in vzdrževanje parka pa je namestitev pazniškn euvajne službe, ki bo na svojih rednih obhodih skrbela za red in bo že s svojo prisotnostjo preprečevala uničevanje parkovne opreme. Nujno potrebna služba bi lahko hkrati skrbela z.a nadzor Evropskega parka in področja Malega gradu v neposredni bližini. Brez organiziranju nadura 10 vsa ureditvena de la obsojena na probavo v dr eva nje. Arliitekt Hojan Si hlegl je že leta 2002 r delni načrt :a čuvajim o. Pogled pred železniško postajo (delo arhitekta Plečnika) na park - pred ureditvenimi načrti. ti bi obenem funkcionirala tudi kol blagajna, vendar njena realizacija od projektov še ni napredovala Zalo ob tej prdoiu,\ii ponovno apeliramo na vse odgovorne na Občini Kamnik, da kol lastniki Malega gradu in parka poskrbijo z.a primeren nadzor nad urejenimi javnimi površinami v mestu. I uma? Si hlegl, Uršula Leničak, Hojan Sehlegl TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za orne njena vozila in sicer po naslednjem razporedu: V SOBOTO 10. april 2004 V TOREK 13. april 2004 V SREDO 14. april 2004 V ČETRTEK 15. april 2004 V PETEK 16. april 2004 od 8.30 do 12 00 v Motnjku pri gasilskem domu vŠmartnem pri domu KS Šmartno v Srednii vasi pri kulturnem domu v Komendi pri kmetijski trgovini vPgtfgvffl/ na tehničnem centru Za ZAMUDNIKE je možnost opraviti tehnični pregled traktorja tudi vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure na tehničnem centru Cl & CA d.o.o. v Podgorju. 1241 Kamnik. KER JE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO! TEHNIČNI PREGLEDI Cl & CA d.o.o. Podgorje 83/a. 1241 Kamnik Tel.: 01 83 12 4 79, 01 83 95 222 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 17.00 od 8.00 do 19 00 Kamniška odbojka POŠKODBE SE NAPREJ KROJIJO KAMNIŠKO IGRO Odbojkarji Calcit Kamnika v letošnji sezoni zares nimajo sreče s poškodbami. Ko je že kazalo, da je z njimi konec, se je huje poškodoval najboljši kamniški igralec Mitja Pleško, ki v ligi za prvaka še ni stopil na igrišče. Kamničani so v prvem krogu gostovali v Slovenski Bistrici in Izgubili še tretjič zapored s Svitom z rezultatom 3:2.- V drugem krogu so gostili ekipo Salonita in četrtič zapored izgubili s Primorci - rezultat 3:2. V tretjem krogu so gostovali v Šoštanju in prvič letos izgubili z ekipo Šoštanja, rezultat kar 3:0. Ko je že kazalo, da so Kamni-čani padli v neustavljivo krizo, so na domačem terenu gostili ekipo Svita in jo prvič letos premagali in to kar z rezultatom .3:0. Za to zmago so najbolj zaslužni domači igralci Turk, Makovec in Ribič. Da evforija po visoki zmagi ne bi bila predolga, so kamniški igralci poskrbeli v petem krogu v Kanalu, ko so po izredno bledi igri visoki) izgubili s 3:0 in se bodo morali še kako potruditi za vsaj tret- je mesto pred končnico v domači tekmi proti Šoštanju. Neuspela sezona mladih odbojkaric Dokončno pa so se iz druge lige po porazu v Šempetru poslovile mlade kamniške igralke. Kljub temu, da imajo do konca še eno tekmo več kot Mislinjčanke, ki so najbližje, ne gre verjeti, da bi v treh domačih tekmah zabeležile devet točk. Kamničanke sicer ne igrajo slabo, predvsem v končnicah setov pa ne morejo osvojiti pomembnih točk. Ob tem jim ne gre na roke niti nerazumljiva odločitev Tekmovalne komisije OZS. Tako jim ostaja tolažba, da so v ligi skupaj z Bledom, ki se prav ta- ko poslavlja iz lige, in Mežico najmlajša ekipa in velika naložba za prihodnost. Upajmo, da po še eni neuspeli sezoni ne bodo obupale in se bodo v prihodnji sezoni ekspresno vrnile v drugo ligo. Naslednji tekmi bodo igrale v soboto, 27. marca, ob 17. uri, ko bo v Kamniku gostovala ekipa Mislinje, v soboto, 3. aprila, pa bo ob 17. uri še zadnja tekma v drugi ligi proti Solkanu. Med tednom pa naj bi odigrale ponovljeno tekmo na domačem terenu proti Izoli. Sicer pa z ligami končujejo tudi ostale mlade ekipe Kamnika. Kadeti SO v A ligi osvojili četrto mesto in se bodo merili za končno peto mesto. V A ligi trenutno uspešno tekmujejo starejši dečki, medtem ko se je ekipa mlajših dečkov že uvrstila v polfinale DP, kar pa na žalost ni uspelo najmlajšim deklicam. Cico 1. Nočni veleslalom na smučišču Osovje Smučarsko društvo Črna je v soboto, 6. marca, organiziralo nočni veleslalom na smučišču Osovje. Na startu se je zbralo 86 tekmovalcev. Razdeljeni so bili po starostnih skupinah. Med dekleti do 15 let je prvo mesto zasedla Nika Žagar, druga je bila Nika Kubelj, tretja pa Kristina Kramar. Med fanti do 15 let je zlato medaljo osvojil Lovro Matijovc, srebro je šlo v roke Gašperju Kogovšku, bronasto medaljo pa je dobil Jure Funtek. V skupini ženske od 15 do 25 let je prvo mesto zasedla Ana Tevč, ki je imela tudi najhitrejši čas med ženskami, drugo mesto je zasedla Eva Cimprič, tretja pa je bila Teja Uršič. V naslednji kategoriji ženske od 25 do 35 let je prvo mesto zasedla Urša Zorman, druga je bila Damjana Strehovec, tretje mesto pa je zasedla Maja Sedušak. V skupini ženske od 35 do 45 let je bila na startu samo ena tekmovalka, ki je hkrati zasedla tudi prvo mesto v svoji skupini. To je bila Lidija Kavčič. V skupini fantje od 15 do 25 let je zlato medaljo osvojil Viktor Matijovc, srebro je šlo v roke Andreju Podbevšku, bron pa je dobil Stanko Klemenšek. V skupini moški od 25 do 35 let je bil prvi Emil Zgonc, drugi Primož Jelšnik, tretji pa Jure Tre-bušak. V naslednji skupini moški od 35 do 45 let je zlato medaljo osvojil Rajko Škrubej, ki je imel tudi najhitrejši čas med moškimi, srebrno Brane Žurbi, bronasto pa Miran Stefanovič. V naslednji skupini od 45 do 55 let je prvo mesto zasedel predsednik SD Črna Dušan Žagar, drugi je bil Franc Strehovec, tretji pa je bil Bojan Sun-kar, ki je progo pripravljal. V zadnji skupini moški nad 55 let so bili na startu trije tekmovalci, kot prvi je na cilj pripeljal Rafko Kerznar, drugi je bil Lojze Kavčič, tretji pa Marjan Schnabl. Urša Kuhar Osnovnošolska tekmovanja v odbojki OS TOMA BREJCA NAJUSPEŠNEJŠA TUDI PRI NAJMLAJŠIH Odbojkarski klub Kamnik je ob koncu prejšnjega tedna organiziral občinsko prvenstvo v mali odbojki. Pri dečkih so bili zopet najuspešnejši igralci OŠ Toma Brejca, medtem ko je pri deklicah prvo mesto osvojila ekipa OŠ Frana Albrehta, ki je tako po dolgih sušnih letih zopet postala prvak v odbojki. Pri dečkih je bila prva ekipa OŠ Toma Brejca enostavno premočna za nasprotnike, iz nje prihajata tudi najboljša igralca turnirja Tine Kvas in Jaka Klemenčič. Tretji najboljši igralec Marko Pilič prihaja iz vrst OS Stranje, ki je v hudem boju premagala drugo ekipo OŠ Toma Brejca. Četrto mesto so osvojili učenci OŠ Frana Albrehta, peto učenci OŠ Komende Moste in šesto učenci OŠ Marije Vere. Pri dekletih sta se za prvo mesto udarili ekipi OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Prve so bile uspešnejše z rezultatom 2:1. Najboljše igralke turnirja prihajajo iz teh dveh šo|, in sicer najboljša igralka Petja Jarma in tretja Ana Hribar iz OŠ Frana Albrehta in Maruša Žebaljec iz OŠ Toma Brejca. Tretje mesto je osvojila OŠ Stranje, četrto OŠ Marije Vere in peto OS Komenda Moste. Za najboljše ekipe so nastopili: Dečki: OŠ Toma Brejca: Kvas, Klemenčič, Laharnar, Kovačevič, Vuk, Kur-bus, Prašnikar, Ogrinc. OŠ Stranje: Pilič, Hrovat, Klob-čar, Klemene, Šlebir, Ravnjak, Balantič, Starovasnik OŠ Toma Brejca 2: Železnik, Hribar, Novak, Lakner, Dernikovič, Sa-lihi, Virjant, Zabretjantol. Deklice: OŠ Frana Albrehta: Hribar, Gre-gorinčič, Blagojevič, Mikeli, Jarm, Miklič, Obolnar, Orehek OŠ Toma Brejca: Žebaljec, Želez-nik.Marin.šek, Urankar, Prezelj, Zore, Osmanovič, Mehovič. Markovič, Pipan, Poljanšek OŠ Stranje: Jelinčič, Omovšek, Hesnik. liajde, Balantič, Puketa, Ozimek, Hančič Sedaj čaka odbojkarski klub Kamnik še organizacija občinskega prvenstva v »beach volleyu« za vse kategorije, ki bo konec meseca maja. Cico 1. MLADI NOGOMETAŠI ZA PREHODNI POKAL V nedeljo, 14. marca, je v Cerkljah potekal mednarodni nogometni turnir dečkov U-10 in U-12. Tekmovalo je 10 ekip starostne skupine i 10 in U-12, Det ke I 10 je spremljal trener Frenk ri[)ravljeni na to tekmo. Mare Komatar jim je dajal še zadnje nasvete pred odhodom v Šenčur. Dečki NK Kamnik U-8 so z zmagami že prišli v polfinale, kjer so se pomerile 4 ekipe. Ekipa NK TRIGLA V l je premagala ekipo NK KONDOR z rezultatom 6: t. Naslednjo tekmo je igrala ekipa NK KAMNIK z ekipo NK Visi )K<). Rezultat je bil neodločen 6:6. Za finale pa so se morali Kamničani še zelo jx>truditi, saj raanekenska soLa talGut /A DEKLETA IN FANTE, KI BI RADI USPELI V SVETU MODE IN FOTOMODELSTVA ORGANIZIRAMO TEČAJ ZA MANEKENKE IN MANEKENE! PRIČETEK TEČAJA 30.3. OB 17h v Plesno rekreacijskem centru Ritem Planet Tečaj bo vodila manekenka Maja Petrič-Miss fotogeničnosti 2001 Program 16 urnega tečaja: - manekenska hoja in drža - obnašanje in bonton - skrivnosti maskerjev in frizerjev - obhk stilistke - izkušnje znanih manekenk - sprožanje in premagovanje treme - obnašanje pred kamero in fotografskim objektivom - zaključna modna revija Če veš. kaj zmorei, pokliči! 031 662 108 DOLLAR D.O.O., Breznikova 15, Domžale RAZPISUJE prosto delovno mesto za določen čas SAMOSTOJNI MIZAR Razpisni pogoji: 3-letna poklicna šola ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B kategorije, nekaznovanost. Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v osmih dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.o.o., Ljubljanska 45, 1241 Kamnik. so bili j>enali. A so Kamničani zmagali z rezultatom 4:1. Na/ie-tost je itn raslo I udi med kamniškimi navijači. V finalu smo Ime li zelo močnega nasprotnika. Za tretje mesto se je potegovala ekipa NK A c )NIX )R. ki je jircmagula NK VISOKO z rezultatom .10 in s tem osvojila tretje mestu Zdaj pa se je začelo zares. NK KAMNIK I 8 se je potegovala za prvo mesto. Igrala jq z ekipo NK TRIGLAV 1, ki je bilo Javb prazniku žensk, 8. marcu. • Najbt >lj vesele i je bilo v soboto zvec er, kq je vzdušje z glasbo v živo popestril duo Dancing. < )l> koncu večera smo vsaki ženski po darili cvet Cvetje smo podarjali ženskam ludi na sam praznik, S. marca. V restavraciji Potočka smo se odločili, da bomo približno na mesec in pol menjavali slike, ki krasijo stene, Tematika in motivi slik s. i različni, običajno se ujemajo s trenutnim letnim i asom ali praznikom. Z namenom, da bi v mesecu marcu, mesecu žena in mamic, tu* di naša restavracija izžarevala ta duh, smo se odločili za razstavo gi ispe Aste Perko Stante, ki |e na ogled do konca meseca, slikarstvo jo je na nek poseben način vedno navduševalo, toda naporen po-klic in družina (I časovno kaj več nista dopuščala, tako ji je bila ta lepa likovna dejavnost omogočena sele v tretjem življenjski in i >l> dobju. V Domžalah, kjer živi in ustvarja, se je včlanila v Likovno društvo Petra Lobode, že kar nekaj let pa je tudi članica Društva likovnikov v Ljubljani. Krajine In kulturni spomeniki SO poleg tihožitij najpomembnejši motivi slikanja, ki jih slikarka modelira zelo tekoče in mehkoD no, z. daljšimi barvnimi poležani i. Zaradi barvne utiša nost i, uporabe temnejših tonov, oblikovanje motivov ne pride lako tlo izraza. Toda taksen način slikanja omogoča vsebinske poudarke', nekak ,šen vnos dramatizacije v sliko, ki vzbuja zanimanje. Pri svojem delu uporablja risbo, paslel, akvarel, a k ril in olje. ŠE SO POŠTENI LJUDJE! Težko je najti besede hvaležnosti, a vendar se iz vsega srca zahvaljujem g. Jožetu Lavriču iz Vrhpolja 76, ki je s svojim plemenitim dejanjem dokazal, da so še pošteni ljudje med nami. V Kamniku, pri glavni avtobusni postaji izgubljeno denarnico je z vsemi osebnimi dokumenti, plačilnimi karticami in denarjem osebno prinesel v uredništvo Kamniškega občana, po tem, ko me ni našel na domačem naslovu. Naj bo vaša poštenost, požrtvovalnost in dobrota zgled tudi drugim ljudem! Vera Mejač POSEBNO OBVESTILO Najditelju moje denarnice, v kateri so moji osebni mi dokumenti, bančne kartice in gotovina, ki sem jo izgubil dne 2. 3. 2004 na področju Smarce, sporočam, da mu najdba ne bo v zadovoljstvo, še manj pa v srečo, raz.cn če v roku treh dni od objave tega obvestila, na moje ime in naslov, ki je naveden v vseh dokumentih, vrne: - vse moje osebne dokumente in bančne kartice, - vso gotovino. Po poteku tega roka bom video posnetek skrite kamere izročil Policijski postaji in Javnemu tožilstvu, da uvede kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja tatvine po določilu 211. člena kazenskega zakonika K Slovenije. Hladno, mrko jutro nas je pričakalo na pustno soboto, 21. februarja. Sosedovi otroci so že navsezgodaj letali okoli z maskami, iz toplih domačij je prihajal vonj po svežih krofih. Pravijo, da pust preganja zimo. Kakor za koga. Nad nogometnim igriščem v Mekinjah na stadionu prijateljstva je visel prav čuden oblak, se bolj čudni za pustno soboto pa so bili zvoki, ki so prihajali iz okolice igrišča. Hru-menje motorjev ter vonj po bencinu. Zrak je bil adrenalinsko nabit. Manjkala je samo majhna iskra in to je bila zastava starterja. Saša Kladnik, ljubitelj in restav-rator klasičnih motociklov iz Stahovice, elan kluba lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov -C. M. O. C. ter Sekcije koles s po-ini ižnim motorjem, je ob p >mi >< i ostalih članov ter sponzorjev organiziral prvo vztrajnostno vožnjo koles s pomožnim motorjem. Da, prav ste prebrali, dobri stari »jermenarji«, »laure«, »ruloti«, »cipele« so se srečali. Tekmovanja so se lahko udeležile ekipe s tremi tekmovalci in enim vozilom, kolo s pomožnim motorjem znamke Tomos ali Rog je bilo opremljeno s pomožnim mo torjem nizozemske izdelave Laura. Tekmovanja se je kljub mrzlemu in turobnemu dnevu udeležilo 16 ekip, torej 48 tekmovalcev. Prireditev se je pričela že v dopoldanskem času, ko so morali tekmovalci opraviti tehnični pregled »motoriziranih mrcin« z zastrašujočimi 1,8 konjskimi močmi. Okoli pol dveh so tekmovalci opravi- li nekaj krogov za ogrevanje, pozneje pa sta progo pregledali še dve posebni trikolesni vozili organizatorja, imenovani »pejskar«. Prvo vozilo, ki ga je vozil Janez Zajec, je bil S()-kubični Minarelli s kabino, edini tak primerek v Sloveniji, ki je gospodarja pripeljal na tekmovanje iz, Škofljice. Sledil mu je Bogdan Jerič s 500-kubič-nim Moto Guzzi motocaro brez kabine (spredaj motor, zadaj pa tovorni kiper), ki se je na tekmovanje prav tako podal po cesti iz Smlednika. Na znak starterja so se tekmovalci kot v slovitem Le Mansu pognali proti motorjem. Kljub opozorilu organizatorja, da naj vozijo previdno, kajti dirka traja šest ur, so se pognali po delno poledeneli tekaški stezi, kot da gre za zadnjo dirko svetovnega prvenstva. Bili smo priča ogorčenim dvobojem tekmovalcev. Tisti, ki so bili mnenja, da bo to dolgočasno tekmovanje, so se ušteli. Tudi v tako imenovanih boksih so se odvijali dvoboji, kdo bo hitreje dolil gorivo, največkrat pa kdo bo hitreje poravnal motor, ki je pri padcu dobil drugačno obliko. Po štirih urah in pol je bil organizator prisiljen prekiniti tekmovanje, saj je bila proga zaradi vedno močnejšega pomrznjenega dežja bolj primerna za hitrostne drsalce kot pa za motorje. Seveda so tekmovalci vneto trdili, da ni težav na progi. Vsak si je želel odpeljati dirko do konca ter zmagati in pobrati katero od mamljivih nagrad. Kakorkoli že, po štirih urah in Na startu so se tekmovalci pognali proti svojim motorjem kot v slovitem Lc-Mansu in tekmovali, do cilja, kol da gre za zadnjo dirko svetovnega prvenstva. TEKMOVANJE GASILSKE MLADINE NA SMUČIŠČU OSOVJE V soboto, 13. marca, je na smučišču Osovje potekalo tekmova-nje'v veleslalomu. Organiziralo ga je gasilsko društvo Gozd, pomerila pa se je gasilska mladina iz. Kamnika in Komende. Tekmovalo je 88 mladih iz I I gasilskih društev (Gozd, Kamniška Bistrica, Komenda, Križ, Motnik, Nevlje, Sela, Šmarca, Šmartno, Kamnik in Zgornji Tuhinj). Med pionirkami je zlato medaljo osvojila Ana Potočnik (Križ), srebrno Tjaša Šmidovnik (Nevlje), bronasto pa Eva Horvat (Komenda). Pri pionirjih je prvo mesto zasedel Zan l lomar (Kamnik), drugo mesto Žiga PolJanšek (Sela) in tretje Jaka Volovsck (Kamniška Bistrica). V starejši skupini, med mladinkami, je prvo mesto zasedla Nika Žagar (Gozd). druga je bila Polona Kotnik (Nevlje), tretje mesto pa je zasedla Tina Romšak (Gozd). Med mladinci pa je zlato osvojil Primož Kotnik (Nevlje), srebro Robi Resnik (Gozd), bronasta medalja pa je šla v roke Vi-liju Hriberniku (Zg. Tuhinj). Ker pa je bil v igri tudi skupni pokal, so se sešteli še časi najhitrejših. Pokal je tako odšel v roke gasilskemu društvu Nevlje. drugo mesto je zasedlo domače gasilsko društvo Gozd, tretje mesto pa gasilsko društvo Sela. URŠA KUHAR pol so bili znani zmagovalci. Naj omenim prve tri ekipe: s 382 prevoženimi krogi je zmagala ekipa Team Žilovka iz Ljubljane v sestavi Bojan Kačič, Matjaž Lavrič ter Jovan Maslarič, na drugo mesto se je s 366 krogi uvrstila domača ekipa Trio Prešeren, v sestavi Miro Prešeren, Primož Prešeren ter Matej Prešeren. Tretje mesto je s 364 prevoženimi krogi zasedla ekipa MK Mengeš-Topole 2 s posadko Andrej Koneilija, Miran Lah ter Venčeslav Černivec. Poleg denarnih nagrad je organizator prvim trem ekipam podelil še pokale v obliki TomOsovega kolesa s pomožnim motorjem, ki jih je ročno izdelal Saša Kladnik - mojster žice in oblikovanja. Posebno nagrado je prejela še edina ženska udeleženka - Ines Potrč iz ekipe Brajdi- či. Posebno nagrado so prejeli še fantje ekipe Wada Racing Team iz Ajdovščine kot najatraktivnejša ekipa ter ekipa Bukov Furnir Racing za najizvirnejše ime ekipe. Po uspešnem zaključku tekmovanja je bilo veliko razpravljanja o naslednjih tekmovanjih, ki bodo še v Šempetru pri Žalcu, Ajdovščini ter na Mobi krogu. Tako je iz navadne pustne sobote nastalo slovenske; prvenstvo v vztrajnost-ni vožnji koles s pomožnim motorjem. Naslednje leto pa se ponovno vidimo v Mekinjah na najbolj navadni pustni soboti, ko se bomo zopet potegovali za najbolj vzdržljivega kolesarja s pomož nim motorjem. Prispevek sestavil: MARKO MISSON Foto: MARKO CLEMENZ Dohro razpoloženi zmagovalka Nika Žagar (s startno številko 66) in tret-jeuvrščena Tina Romšak (s starino šleviko 68) med mladinkami. LEKARNA NOVI TRG ^NELEK4/?A>.. LEKARNA KAMNIK OH, TE ALERGIJE ... Kar tez noč smo iz zime prešli v pomlad. Dočakali smo sonce, rože, a žal tudi alergije. Alergija je nenormalno in burno odzivanje telesa na določeno snov (alergen), s katero je oseba že bila v stiku inje njen imunski sistem proti alergenu razvil določen odgovor. Alergijske reakcije so različne, od blagih do smrtno nevarnih. Lahko jih delimo glede na njihov vzrok, prizadeti del telesa ali druge značilnosti (glede na različne poti vstopanja v telo in stika z alergeni). • Alergije na hrano se najpogosteje začnejo že v otroštvu. Prvi znak zanjo pa je lahko kožni izpuščaj, ki ga spremljajo prebavne težave, pekoč, srbeč občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba, žrela. Pozneje se lahko iz alergije na hrano razvijejo druge oblike alergij (npr. alergijski rinitis). Alergije pogosto povzročajo: jajca, pšenica, ječmen, rž, oves, soja, arašidi, grah, leča, fižol, rožiči, lešniki, mleko, svinjina, školjke, čokolada, paradižnik, jagode, breskve, papaja, cimet, konzervansi, hrani dodana barvila, ... • Alergije na zdravila in cepiva • Alergije na strupe žuželk; strupi žuželk, to je os, čebel, sršenov, mušic, komarjev, povzročijo reakcijo v obliki bolečine, otekline in rdečice, ki se pojavi pri vseh ljudeh. Pri preobčutljivih pa je alergijska reakcija lahko lokalna ali sistemska. Lokalne reakcije blažimo z ob-kladki in mazili M mislil gel. Kamagel ). • Kožne alergijske reakcije povzročijo izpuščaje, podobne tistim, ki jih povzroči dotik koprive (koprivnica). Vzrok koprivnice težko ugotovimo, lahko je hrana, zdravila, piki žuželk. Ponavlja se lahko tedne in mesece. • Alergijske bolezni dihal povzročijo snovi iz okolja,, ki jih bolnik vdahne. Med alergijske bolezni dihal sodi alergijski rinitis, kije lahko sezonski ali celoletni. najpogostejša spomladanska alergija je seneni nahod (sezonski alergijski rinitis). Povzoča ga cvetni prah - pelod trav, dreves in grmovnic. Bolezen ni nevarna, močno pa zmanjša kakovost življenja. Odraža se z močnim, ponavljajočim kihanjem, izcedkom iz nosu, srbežem v nosu in žrelu, nos je lahko tudi zamašen. Še bolj moteče so srbeče oči, solzenje in občutek, da imamo v očeh pesek. Ljudje z blagimi In občasnimi znaki lahko za lajšanje težav uporabijo peroralni antihista minik (leti/en S, Claritine. Flonidan S). Učinkujejo te po nekaj '"i nutah in so primerni tako za redno uporabo kot zajemanje po potrebi. Hude težave z očmi lahko blažimo s kapljicami (Visine. Pro-culin, Spersallerg), težave nosu pa omilimo s kapljicami in pršilom (Operil. Benil). kiju uporabljamo le kratek čas; do enega tedna. Pred pričetkom uporabe pa vprašajte za nasvet v lekarni ali se pogovorite z zdravnikom. Pomembni so tudi vsi ukrepi, da težave omilimo oziroma preprečimo. Med cvetenjem zapirajmo okna, stanovanja ne zračimo v jutranjih in večernih urah, bolje je, če to storimo opoldne. Deževje ublaži težave, saj je takrat koncentracija cvetnega prahu v zraku manjša. Manj cvetnega prahu je ob morju in visokogorju. Vsak dan si umijmo lase, saj je cvetni prah tudi na njih ... Do prvih težav pride ponavadi že februarja in marca, ko cvetijo leske in jelše. Aprila in maja cvetijo še breze in hrasti. Poleti največ težav povzročajo trave (mačji rep, pasja trava, visoka pahovka), od junija do oktobra pa krišina, pelini In ambrozije. Poznamo tudi navzkrižne alergije. Pri alergiji na cvetni prah lahko z uživanjem določene vrste sadja in zelenjave izzovemo alergijski nahod ali druge oblike alergije, najbolj znane povezave alergij so: - cvetni prah leske, jelše, breze / jabolka, češnje, marelice, slive, lešniki, korenje, paradižnik, paprika, zelena,... - cvetni prah trav / žita, soja, timijan, peteršilj, kikiriki, curry, paradižnik, krompir, zelena, ... Celoletni alergijski rinitis povzročajo pršice, aljjrgeni domačih živali in plesni. Glavni znak je stalen nahod, nos se maši, pogosto nas boli glava. Zaradi zapletov, ki sledijo kroničnim težavam, je dobro, če je bolezen pod zdravniškim nadzorom. Težave pa lahko omilimo z ukrepi, kot so primerna oprema stanovanja, posteljnina, čiščenje, pravilna oskrba domačih živali,... Alergije so na žalost stalni spremljevalec mnogih ljudi. Kako jih sprejemamo in se jim izognemo, pa je odvisno od naše osveščenosti in ravnanja. 14 25. marca 2004 Kamniški OBČAN ENERGETSKI KOTIČEK Nov razpis za subvencije V Uradnem listu RS št. 21/04 z dne 5. 3- 2004 je Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije objavila letošnji razpis za subvencije za gospodinjstva, imenovan »Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb«. Najdete ga lahko tudi na spletni strani Agencije www.gov.si/aure. Nanaša se na sledeče vrste ukrep>ov: - izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem - izolacija fasade - zamenjava ali obnova oken Namen je finančno spodbujanje učinkovite rabe energije v starejših stanovanjskih stavbah. Podprti bodo ukrepi, ki bodo omogočili znatne prihranke toplote za ogrevanje stavbe ter izboljšali bivalne pogoje. Z izvedenimi ukrepi naj bi se pri starejših stanovanjskih stavbah čimbolj približali prihrankom in učinkom, kot jih je mogoče doseči pri novih stavbah z uporabo Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, ki velja od avgusta 2002. Osnovni pogoji za kandidiranje SO: - na razpisu lahko sodelujejo le fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov ter lastniki individualnih stanovanjskih stavb v RS, - razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, za katere se lahko dokaže (z gradbenim dovo-lenjem ali drugim verodostojnim dokumentom) pričetek gradnje do vključno leta 1980, - z izvedenimi ukrepi se morajo priznane toplotne izgube stavbe zmanjšati za najmanj 10.000 kWh na leto, - investicija mora biti izvedena po objavi javnega razpisa (izvedbe in računi plačani pred tem datumom torej ne veljajo). Sanirane gradbene konstrukcije morajo dosegati v razpisu predpisane normativne vrednosti glede toplotne prehodnosti, višine finančnih spodbud pa so sledeče (nekaj najpogostejših primerov): zunanje stene - stropi proti podstrešju - strop/streha - zamenjava oken - zamenjava zasteklitve Ne glede na navedeno pa celotna dodeljena finančna spodbuda ne more preseči 10% investicijske vrednosti. Postopek za pridobitev subvencije: - Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Di-mičeva 12,1000 Ljubljana, pošt- 1.000 SIT/m- 700srr/m2 700 SIT/m2 4.000 SIT/m2 1.000 SIT/m2 LAG0JA. d.o.o. Na gmajni 22 Mengeš Tel.: 723 00 40 Faks: 723 00 45 E-mail: lagoja.doo@volja.net PRODAJA: • Kotli na trda goriva, olje, plin • Bojlerji •Toplotne črpalke • Solarni kolektorji • Klimatske naprave • Kopalniška oprema • Keramika t AGO J A d.o.o. NOVO V MENGŠU TRGOVINA LAG0JA Slovenska c. 67 Tel.: 729 11 56 Faks: 729 11 57 LASTNA PROIZVODNJA: • Bojlerji INOX po naročilu, od 100 do 1000 litrov •Grelniki vode •Cisterne *J • INOX ograje • Dimne cevi • Ključavničarstvo Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še. Velika izbira aranžiranih daril. Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO! Homar, d.o.o., trgovina Veriga čestita ob občinskem prazniku! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - v prodaji že SEMENSKA KORUZA - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) - JABOLKA za ozimnico in prešanje - SEMENSKE TRAVE I I I Na zalogi seno BRIKETIRANO no ali po faksu na 300 69 91 zaprosite za razpisno dokumentacijo za ta razpis (skrajšano: razpis JR-ST 2004), lahko pa jo snamete tudi z njihove spletne strani, - na osnovi navodil, ki jih dobite z razpisno dokumentacijo, izdelate in zberete vso potrebno dokumentacijo (izbrano ponudbo in pogodbo za izvedbo, obrazec izračun, dokazilo o starosti stavbe, itd.) ter izpolnite formular za vlogo, - popolno (z vsemi zahtevanimi prilogami) in pravilno naslovljeno vlogo pošljete na Agencijo, kjer jo evidentirajo po vrstem redu prispetja in obravnavajo na prvem sledečem odpiranju (datumi so določeni), do porabe razpisanih sredstev, - najkasneje v roku 45 dni po odpiranju vloge dobile obvestilo o izidu, dopolnitev pomanjkljivih a vsebinsko ustreznih vlog je možna le enkrat, - hkrati S sklepom Agencije o dodelitvi finančne spodbude dobite v podpis 4 izvode pogodbe o finančni spodbudi in (»brazec Zahtevek za izplačilo finančne spodbude, ki ga shranite, - izvedba investicije mora biti realizirana v skladu s predloženo dokumentacijo v vlogi, naj- kasneje do 30.09.2004 oziroma v skladu s pogodbo, - najkasneje v 15 dneh od zaključka oz. Z Agencijo sklenjene ga pogodbenega roka izvedbe investicije, mora upravičenec Agenciji poslati izpolnjen in podpisan obrazec Zahtevek za izplačilo finančne spodbude, skupaj z računi o izvedbi investicije, s katerimi dokazuje izvedbo vseh investicijskih del, ki so predmet pogodbe. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in obnovljivih virih energije (iz< ilaei je, ogrevanje, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam predhodno najavo na dom, tel. 8311-66.1 ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec servis RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke] TECH d.o.o . Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www .tech.si Iskrica za varčno rabo energije Sončni kolektorji prihranijo 600 1 kurilnega olja Ogrevanje vode s sončnimi kolektorji jc rentabilno. Sončni kolektorji dajo 70% toplotne energije potrebne za Ogret anjc vode za kuhinjo in kopalnico. Nepotrebno kurjenje kotla samo za sanitarno vodo odpade. Pol leta nc onesnažujete zraka z. dimom. Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji: • Od 450.000 SIT, če že imate velik bojler • Od 700.000 SIT, če morale kupiti tudi bojler Država Slovenija vam za postavljeni solarni sistem podari 180.000 SIT Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih ko-lektorjih, toplotnih črpalkah In o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Največja izbira kolek torjev v Sloveniji. y Kon Tiki EHBB__ »OOJITJf ZA IONČHO INIIOIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solor.si KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. KAMNIKCENTER MODERNE PRENOVLJENE POSLOVNE PROSTORE ioo kv. m., štiri pisarne, prodamo ali oddamo kot zaključeno celoto ali po posameznih pisarnah. Biro za arhitekturo d.o.o., Maistrova ulica 16, Kamnik Tet.: 041/683 661. DOSTAVA ^ KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Čestitke ob prazniku občine Kamnik! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h UUU U SVOJ DtHAR KUPOM7/ HAJCEMJtl! TEHNIČNA TRGOVINA [jjjS)ERNEtAr' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! PS1182S z GLASBENI STOLPI 1100 obratov P|;0|P| od 33.600 SIT PESTRA (ZBIRA AVTORADIJEV lQ&5ffisit IN OJAČEVALCEV 86.940 sit BTV 51 cm GORENJE (novi model) 39206 -10% - 35.991 SIT SUŠILEC PERILA odzracevalniWT781 J&20TJ -15% - 59.670 SIT KUHALNA PLOŠČA KMS 62W (2*2) ^900 io%-26.010SIT CVRTNIKI od 9.900 SIT dalje BELA TEHNIKA GORENJE od 6% popust OSTALO AKCIJSKO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI (blago iz zaloge) AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +6 ALI 1 + 12 MESECEV BREZ OBRESTI ► » [VEZENJE ► na razne tekstilne izdelke in IZDELAVA PROGRAMA za vezenje vašega motiva, logotipa...... vViegele Veronika s.p. Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599 vwiegele@tris-a.si V RENAULT A KCIJA V MESECU I MARCU POPUST DO 650.000 SIT OB NAROČILU VOZILA OD 22.3 - 31.3.04 IN REGISTRACIJI DO 31.3.04, ŠE DODATNIH DO 100.000 SIT POPUSTA. CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 12 MESECEV. 10 % POPUSTA NA SERVISNO STORITEV (MATERIAL + DEL0J2A MILA STAREGA KOT 5 LET (LETM 98 IN STARE&A) Ponudba velja do 31.3.2004 _ „..,,,„ ^AC Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI CAS: Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 SALON: od 8. do 18. ure Nadomestni deti: 01/56 27 222 SERVIS: od 8. do 17. ure E-mail: info@avtoset.si cnpnTft. ~a a Ar. 1» Internet: www.avtoset.si SOBOTA, od 8. do 13. ure Renault pomot 080 1 080 AVTO SET d o o Dragomelj 26, Domžale Kamničani, pozor! Bliža se prvi maj, ko bomo na pročelja naših hiš poleg slovenske izobesili tudi evropsko zastavo. Pokličite 01/831-74-54 in od 15. 4. do 25. 4. boste prejeli lepo, kvalitetno in poceni evropsko zastavo na vaš dom. Anton Šuštar s.p., Srednja vas 27, Kamnik FRIZERSKI SALON M STIL C Mateja Kotnik, s.p. Ljubljanska 21 e, Kamnik (TPC Duplica) Tel.: 01/839 46 20 Naj pomlad prinese novo obliko, nov barvni odtenek vašim lasem *tf$/fa z vrhunsko lasno kozmetiko. Bliža se čas matur, valet, porok in birm! Uredimo vam slavnostno pričesko in poskrbimo za svež make up. ObiMite na: od 8 do 20", ob tobotah od 8 do 12", zaželene rezervacije. Cc me očete, me iščite v svojih srcih ... V 55. Iciu življenja nas je zapustila j NADA ZIDAN roj. Zori' Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sozalja, podarjeno cvetje. sveče in svete mase. Posebna zahvala pa velja sosedom i/ Srna rt nega. predvsem Stanetu Mali. gospodu /upniku Jožetu Kazingcrju in cerkvenim pevcem. Vsem se enkrat hvala. Vsi njeni Marec 2(X)4 Ko ptički tO 'apeli, nam tO te vzeli. Ostala pa je holefina. a srca polna tO lepega spomina. ZAHVALA V 39. letu si nas mnogo prezgodaj Zapustil dragi mož in ali JAKA SESEK i/, S marce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, dijakom in kolektivu SCRM ter osnovnošolcem Marije Vere za izrečeno sozaljc. cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebna zahvala pa prijateljicama Maši in /ali za branje poslovilnega pisma. Žalujoči: žena Marija, hčerki Adrijana in Monika ter d 1 ugo sorodstvo Marec 2004 ZAHVALA Nenadoma nas je v 60. letu zapustil nas dragi moZ in oče BILI TRPCEVIC i/. Kamnika, al. Matije Mejca K) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom, vrtičkarjem in znancem za vse besede tolažbe, izraze SOZalja, darovane sveče, denarno pomoč in pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Župnikoma gospodu BoskoviĆU in gospodu JuhantU za lepo opravljen pogrebni obretl. Iskrena hvala gospodu Pinčiču za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate kol izjemnega človeka. Žalujoči: žena Anica, hčerka Beti in sin Zlatko z družino Marec 2004 ZAHVALA V 83. letu Življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta IVANKA _ KRMAVNAR i/ ZagOlice S/a nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate luni, znancem in sodelavcem za izicecna sozalja. podarjeno cvetje, svece in za svete maše. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Kliničnega centra V I juhi jam. gospodu župniku za dolgoletne obiske in lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu zboru za zapele pesmi in trobentaču Hvala vsem. ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Marec 2004 SUKOPLCSKARSTVO HADUHC Bojan Kadunc k.d. Zg. Tuhinj 4 c, Laze v Tuhinju tel.: 01/8347-049, 041/849-148 50 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Odšel si nem, tiho, brez besed iti brez vzdiha, kot UgOSlU zorjii liha V SPOMIN BOJANU Mineva dve leti. odkar le ni z nami. Tako zelo te pogrešamo in nič ne ublaZ.i bolečine. Hvala vsem, ki obiskujejo tvoj poslednji dom. Vsi tvoji Marec 2004 Praznina, morefa samota povsod, kjer te i.fče srce. A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. ZAHVALA V 74. letu je nenadoma odšel od nas JOŽE ISKRA st. (1931-2004) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, naSim sodelavcem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu Župniku Pavletu Pibcrniku za opravljen obred, pevcem za zapete Zalostinke in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi Mekinje, marec 2004 ZAHVALA V 84. letu starosti jc tiho odšla od nas naša draga mama. tašča. teta. stara mama in prababica MARIJA LETNAR rojena Golob iz Mekinj, Jeranovo 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter našim sodelavcem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče, za maši in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu /upniku Pavletu Pibcrniku za lepo opravljen mašni obred, zvonjenje, pevcem za ganljivo zapete pesmi, trobentaču in pogrebnikom Komunalnega podjetja Kamnik. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik. Še enkrat iskrena hvala vsem. ki ste nam v teZkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Marec 2004 ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric IZIDOR PERHAVEC st. i/. Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom Močnikovim za dolgotrajno vsestransko pomoč pri negi očeta na njegovem domu in obiskih v domu starejših občanov Vojnik, ter pevcem Lire. ki so mu lepo zapeli v slovo ter njihovemu predsedniku za poslovilne besede sopevcu. Žalujoči vsi njegovi Marce 2004 DOM V KAMNIŠKI * BI&TBICI V prijetnem ambientu vam postrežemo - raznovrstno domačo hrano, - nedeljska kosila - odprta vina... testne razni' Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Informacije -a 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22 ure. MALI OGLASI Instruiram matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Uleiai] hlevski gnoj / dostavo prodam. Tel.: «40/330-900. Zaposlim - varilca - monterja centralnih naprav z izkušnjami, starost nad 23 let L AGO) A d.0.0. Na gmajni 22, Loka pri Mengšu Tel.: 01/723-00-40. H ♦I H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.0.0. _._ Ji DVORjE št. 13, 4207 Cerklje Tet.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 m m Kako potešili hi pomito. kjer hlaRo tvoje spi srce. ki do nas brezmejno ilobro je hita ves čas do zadnjega je dne. ZAHVALA Ze smo se veselili, da bomo letos v mesecu maju praznovali tvojo 100-letnico. pa nas je presenetila vest. da se jc ustavilo tvoje izmučeno in zlato srce. Umrla mi je srCno dobra teta IVANKA VI VODA roj. Rostan 11904 2004» Zahvala gre vsem. ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje in sveče. Hvala g. Župniku, bratom Zupan iz TrZiča, ki so mojo teto pospremili na zadnjo pot s čudovito ubranim petjem. Draga teta. nisi me rodila, pa vendar si mi bila vse dni Življenja čudovita mati. Z žalostjo v srcu: nečak Drago Rostan Kamnik, marec 2004 Če pšenično zrno ne pade v zemljti in ne umre. ttstane samo: Če pa umre. ohrodi ohito sadu. ZAHVALA V 76. leu jc liho odšla od nas naša draga mami. stara mama. sestra, tašča. , teta in botra M ŠTEFKA OSOLNIK Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečena sozalja. sveče, darovane sv. maše ter darove za cerkev. Posebna zahvala našemu prijatelju, prof. dr. mag. Jožetu Stupnikarju. za darovane blagoslove naši mami ter Mihu Grilcu za vso pomoć v zadnjih tednih, sosedom za molitve in pomoč, gospodu Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču Marjanu Sitarju. Komunalnemu podjetju Kamnik ter vsem, ki ste našo mamo tako lepo pospremili na njeno poslednjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mami. hvala ti za Življenje Vsi njeni Zagorica. Duplica. Mengeš. Rudnik, marec 2004 Slovo prekmalu je prišlo. A ie je mttrulo hiti tako. Naš dra%i Sandi vedi. Da vsi radi smo te imeli In da v srcih naših večno hoš Uvel! ZAHVALA V 39. letu nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj, zapustil naš dragi SANDI VIDMAR iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Vele d.d. in znancem za izrečeno sozaljc, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Marec 2004 Cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Trgovina obutve in tekstila Moste 88A, tel.: 01 -83 41 029 Novi accord dizel i-CTDi HONDA AMBROŽ Radomlje, Prešernova 12 tel.: 01/722 75 34 www.hondaambroz.com oklon vožnji. PESTRA IZBIRA IZDELKOV IZ VELIKONOČNEGA PROGRAMA UGODNA PONUDBA NAGROBNIH SVEC ^ MINKA VELIKA SVECA PIRAMIDA >50 225 SIT )t*d 117 SIT fAkcijske cene veljajo do 10. 4. 2004 PAX- SVEČARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik,» 831-16-84 Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. oh ukimmm prazniku! Mikavno in dobro! Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med suhomesnatimi izdelki, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. {H 1.6 C0MF0RT LANCER KARAVAN 2.0 SPORT v, 1 36 KM, ABS in EB0. 4 jratne blazine, 98 KM, ABS in EBD, 2 rti-, blazini, klimatska naprava, 18eolska alu roina klimatska naprava 3.520.000 SIT platišča, usnjen volan, športni sadeži 4.324.000 SIT DAN ODPRTIH VRAT 26. IN 27. MARCA. PREIZKUSITE NOVI LANCER IN POSTANITE SOVOZNIK DRŽAVNEGA PRVAKA V RALLYJU ALI ZADENITE KATERO OD DRUGIH PRIVLAČNIH NAGRAD! Žrebanje v soboto, 27. 3.. ob 12h! Obrtniška ul. 8, Domžale musubishi o 72 16 221, 72 44 234 MITSUBISHI I ŽIVIM, DA VOZIM motors nalureta' Kamnik, mesto naše tradicije. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. NOVO Pečena zelenjava GRILL Pečeni jajčevci Pečene črne olive Pečeni šampinjoni Pečena paprika Pečene bučke Sušen paradižnik v kozarcih in banjicah Kamniški OBČAN 01/ 83 91 311 041/662 450 V®V3 cvtSŠ/ CADEZ mesarstvo Ljubljanska c. 21, Duplica tel.: 01/831-08-31 domače prekajene krače 549 SIT/kg suha plećka v mrežici 999 SIT/kg svinjski suhi vrat 1.199 SIT/kg sveža prata 1.099 SIT/kg i o I sunka 1.099 SIT/kg NEPRIJETNA REČ, ZAVIST. 1 W23tt www.peugeot.si ------...........---^-wwa.--—-—,. „.......«.»*m^^.~.*,.^».~*.,~»~—,—„------ POSEBNA SERIJA PEUCFOT 307 PACK bo zagotovo sproMa'rCv vi! uv.Ul * paketu njegove serijske Jdit* opreme sta zdaj poleg vrhunske tehnologije tudi klima In serijsko ugodna cena: 3 171 000 SIT (velja za 307 F'ACK Jp^^^jjpr ^^^jj I 4 s tremi vrati). Ponudba velja za berline In brcak verzijo Količini voztl je omejena. PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 sam PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01 fax: 729 88 14 Dtopclom skupina TRGOVINA STRANJE Zg. Stranje 1 A 1242 Stahovica tel: 832 70 30, 832 70 35 fax: 832' 70 45 Vabimo Vas, da nas obiščete v NOVEM PRODAJNEM CENTRU V JARŠAH, kjer vam poleg gradbenega materiala na novih oddelkih nudimo še: BARVE, LAKE, ČISTILA, ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, PLESKARSKO ORODJE, ZAŠČITO, PRITRDILNE MATERIALE, VSE ZA VODOVOD IN OGREVANJE. V sklopu vrtnega centra pa vam nudimo: SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, SOBNE IN ZUNANJE ROŽE, GNOJILA, BIO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, SUBSTRATE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, KORITA IN OKRASNE LONCE TER HRANO ZA VAŠE DOMAČE LJUBLJENCE. AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA V trgovinah SAM poteka od 19.03. do 10.04.2004 SPOMLADANSKA PRODAJNA AKCIJA TOPDOM, v kateri vam nudimo več kot 100 izdelkov iz akcijskega kataloga po še posebej ugodnih cenah.