267 številk« Ljibljaaa, r torek 21. novembra 1905. 1ХХУШ. leto. 9 ä^-äajs iaa tvečar, »snaSi ts. puls, Ш «Ца po poitl prvjauaa м i»itro*0|r«ki o vb« M* ii K, н f«l i«te II K, a« Četrt Uta 6 K 60 k, aa «a inn i K 10 1, Za Ljubljano i »авЦјацЈеш aa dan aa v« K, sa pe> <«ta iS K, sa čstri leta « S, sa en вееее S K. Kder bedi иа рацЈ, plača aa via late It K, sa #e> ieta 11 K, aa «etrt leta 6 K 60 h, aa «a netee 1 K «0 h. — Za tuj« dežele tolike veS, kolikor aaaSa poltntna. 3s bm istodobne vpečUjatve car*6ahie »e nc Hira, — Za oananlla se plač«)« ed petereetepne pettt-vnte pe lt h, 6e и te eauaaUe tiska enkrat, pe 10 h, 6e se dvakrat, ia pe 8 h, 6e se ttska trikrat ali vafikrat. — Depla ^ s j «# fsvalć fjantevitt, — SekepUl w ns vreiaj», ur«dnl*tvo ia iiprsvntfttvo }« v Saaflevib alieah it. 6, ta fleer aredmfftve v i. nadstropja, «pravuižtre pa v pritličje, eananila, t ). aJsebdstrativue atvart. Upravnlštv« o«) s« blagovoli]« pošiljati naročnine, reklanseie .m" llovenski Naiwi" teiefoxi fit. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. Iz ustavnega odseka deželnega zbora. Ustavni odsek je imel 20 t. m. seio in je razpravljal o dr, Šusteršiča nujnem predlogu: »Zapisnik zborniČ-n-b sej v smidlu § 12. opravilnega reda se ima zapisovati in čitati izključno v slovenskem jeziku« Pri-рзшп ш?, da to ni sttDogrsfski zapisnik, empak zspitnik, ki pGavedo-Čaje sklepčnost zborn'ce. predloge, r i pridejo na razpravo, glasovanja iid. — Ta zapisnik se napravi za vsako sejo v slovenskem in nemškem jeziku in es bi imel Čitati v cbth jezikih po nekem sklepu iz 1. 1869 Zgodilo če je pa tako, da se je ndo-iračila navada, v eni soji čitati slovenski, v drugi nemški z-pienik. Ko se j» v eni ladnjih sej Čital nemški zapisnik, uprli so bö kierikaiei in tudi na-roduo-aapredni poslanei so jim pritrdili. V naslednji seji se je pa deželni glavar gpoccnil starega sklepa ter je dal prečitati oba zapisnika. Pa tudi to ni bilo prav klerikalcem in nekateri Eared no napredni poslan«!, kateri se niso uprli veljavnemu sklepu deželnega zbora, so si p?i »Slovencu« stekli naslov in značaj — narodnih i s d a j i o. V seji je predlagal dr. Šuster-šič brez vsakega utemeljevanja, da se predlog sprejme* kakor je stavljen. Nato pravi dr, Ferjančič: Hrup, kateri dela stvar, ki je v razpravi, ni prav nič opravičen in če se sklene tudi v smislu predloga, se s tem ne reši jezikovnega vprašanja v deželnem zboru. Ta stvar se je marveč sprožila, da ae jo v javnosti za se in proti n&m fruktifioirs. Meni ic že nekaterim poslancem narodno-napredne stranke se hoČa naravnost očitati narodno izdajstvo, ker ве nismo uprli obstoječemu in obveznemu sklepu deželnega sbora, po katerem se imata v vsaki seji pre-4 tati slovenski in nemški zapisnik ladnje eeje, Sroeäop! Ni se mi treba zagovarjat*, a opomnim urno, da etojim 20 let v parlamentarnem Življenji iu Še dalje y javnem poslu, pa se nisem nikiar za la« odmaknil od narodnega etališSa. To samo m'mo-grede. A k stvari sami. S?jni zapisniki so tisti, o katerih se v javnosti nič ne ve, in ali so ti samo slovenski ali slovenski in nemški, to jezi kovno vprašanje deželnega zbora prebito malo zadene. Drugače bi bilo, če bi imeli razpravljati o predlogu, da bodi poslovni in rszpravni jezik deželnega zbora in odbora samo slovenski. To bi bilo vredno resnega praudarki in če bi se to dognalo, pot-.na šele bi imela »Naša Sloga« vzrok slavo peti predlagateljem. In z ozirem na razmere, kakor so v deželnih zborih, posebno na Štajerskem in v Istri, bi nam nihče ne smel zameriti takega sklepa. To je stališče retorzije. Povrača se milo ia drago. A to se ne doseže, če se znaša samo na sejnih zapisnikih. Če ao tadi se|ni zapisniki ssrco slovenski, bodo še vedno vse predloge in priloge ter vsa poročila deželnega odbora slovenska in nemška. Dnevne rede bo izdajal deželni glavar slovenske in nemake, govoril bo s nemškimi po-s'?.n«i ša vedno nemški in ti bodo dalje govorili, predlagali in poročali nemški ter vse njih izjave prihajale bodo v at?nr grafiki zapisnik nemški. Deželni zakoni bodo slovenski in nemški vsled zskon.n od 20 decembra 1869 š*. 3 od leta 1870. ia n:m-Ški tekst ostane се1з avtentičen, kakor slovenski. Tu, gospoda meja, nastavite svod. Spremenite zakon od 20. decembra 1869 Odpravite cesarsko naredbo cd 28. junija 1872., ki zapovedaje dvojezičnost porofiil, predlogov Ud. deželnega odbora. Ustavite deželnega glavarja, Če hoče neruski govoriti, zamaiite usta nem stirs poslancem, če govorijo nemški, in napravite tako i njih predlogi? interpelacijami itd., kakor je steril deželni glavar v štajerski zbornici « poslanec Rt zinov m predlogom, kakor ee fe pri utemeljevanju navajalo. Tsko storite, tako delajo na Stajer-вкет in v I str?, tam Noreči, tu Lahi. Na stališče retorzij« ee postavite, poslovni in razpravni jezik deželnega zbora je esmo slovenski, — tako velja v Iatri za laččino. Vi pa namesto tako nastopiti, se pa obregnete ob teh eejn h zapisnikih, ki jih nikdo ne alrši, nikdo ne posluSa, še manj pn kđo iiia. To, kar se je zapečeno preti sejnim zapisnikom, je samo r g i t a o i j s k o sredstvo, m a-never proti nam in zato mi je popolnoma vseeno, kaj in kako sklenete. Dr. Tavčar ietot-ko izjavi, da mu je vseeno, kaj ee sklene, — izdajalec je bil že tolikra*, da se ga to očitanje prav nič ne prime. Pravi pa dalje, da bi bilo v istini umestno jeaikovno prakso deželnega zbora in odbora revidirati, ker jezikovna rsba, kakor je, je zastarala. Priporoča klerikalcem, naj teh zadnjih dni ne zlorabijo zbornice za razburljive prizore, ko se ima v soglasju strank toliko dognati, kar prej sar&di po trate o časom po ij.h krivdi ni bilo megoče. Predlaga, naj se namesto dr. ŠuetcršiČevega predloga zbornici predlaga resolucija, s katero se deželni odbor pozivlje, da poroča Čimprej na kaki podlagi ве vrši raba deželnih jezikov pri deželnem odboru in deželnem zboru in s kakimi sklepi je bila ta raba določena V poročilu naj deželni odbor tudinaeve-tuje eventualne spremembe doeedan|e prakse. Pred glasovanjem je dr. Ferjän-<5iö izjavil, da ae zdrži glasovanja glede Susteršifevega predlega, da pa ostane navzoč, ker bi bil sicer odsek nesklepčen. Predlog in resolucija sta bil« potem vaprejeta. Poročilo re je naročilo dr. Kreku. Deželni zbori. Gr a dee, 20. novembra. Posi. Zedlaeher je utemeljeval predlog, naj bi se pri vladi izposlo val a prosta poštnina sa pošiljanje denarja aboŽnih zakladov. Prediog se je izročil fioančntmu odseku Pos! dr. J ur tel a je predlagal podporo si o v e n a k i dijaški kuhinji v Celju. Delalni odbor in finančni odsek sta se izrekla proti podpori. Poal. dr. Ploj fe stavil protipredlod, naj se dovoli 300 K. Posl. dr. H o f m a o n - Weilenhof ee je skliceval na poročilo deželnega šolskega sveta, kise strinja a deželnim odborom in finančnim odsekom. Prtdlog poal dr. Ploja je bil z vsemi glasovi razen slovenskih in scoialno-demokrafikih glasov o dk Ion j en Vse dru^e prošnje pa so se brez debate sprejele en bloc ter je n. pr. dovolilG fiiharmoničnemu društvu v Maribora 800 K, Savinjski podružnici »Slovenskega planinskega društva« za napravo steze na Kamniško sedlo 500 K, elo v enakemu zgodovinskemu društvu v Mariboru kron. V večerni seji se je razpravljalo o predlogu posl. dr. Schach er la in Beala glede uvedbe splošne, enake in direktne v oliln e pravice sa državni zbor. Politični odsek je k tozadevnemu poročilu predlagal sledeče resolucije: »Štajerski deželni aber se izreče za spremembo sedanjega dižavnczborskega volilnega reda v imislu splošne, enake, ta;ne in direktne voiiine pravice s pogojem, da se bo pri tem oairalo ne posebne narodnostne rs. z caere v Avstriji in na velike kulturne in gospodarske razlike med posameznimi deli države. Poslane«baron Rokitapski je ostro kritikoval novi šolski in učni red ter končno predlaga1, naj se vlada poaove, da tozadevno mini- strsko naredbe, ki nasprotuje državnim osnovnim zakonom, razveljavi. Djkler pa вз ne nmakne ta reakcionarna ministrska narodba, se naroča zastopnikom deželnrga odbora v Štajerskem deželnem Šolskem svetu, da pretestujejo proti tej na-redbi. Predlog se jo izročil naučnemu odseku. Colovec, 20 novembra Daž. predsednik baronHoin je odgovarjal na icterpelaatjo pesi. Drejhoret« zaradi slovenskega vpisovanja v krstne, poročne in mrtvaike listine. Predsednik je povedal, da se j« pripetil le en tak slučaj, ki ga je višja cerkvena oblast že odpravila, a tudi on se bo enakim neprilikam (?) primerno zoperstavil. Dtželni odber je predložil načrt novega opravilnika za de i. zbor, ki se je brez debate sprejel. Cernovci, 19. novembra. Romunski poslanci so interpelirali deželnega predsednika zaradi rueinenja rumunek h otrok. — Pozneje je priđlo pri govoru poel. Vasilka v političnem položaiu skoraj do spopada med rumunakimi in maloruskimi poslanci. Fumuni so hoteli oditi in le deželnemu glavarju se je posrečilo jih pridržati. V svojem nadaljnem govoru je poslane« vitez Vasilko dokazoval, da v Bukovini le nemška politika zabranjuje slogo med Rum uni in Malorusi. » Pred otvoritvijo državnega zbora. Dunaj, 20. novembra. Nemški poslano* nameravajo v predstojeČem zasedanja državnega zbora «iliti, da stori parlament is lastnega nagiba potrebne korake ;a ureditev razmer z Ogrsko. Pos!. Sylvester bo predlagal sestavo regularne d e p u t b o i j e, ki naj se začne pega-jati a ograkimi delegati. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 20 novembra. Vlada je brez veljave in ogled*. Ko- LISTEK. Slovensko-nemška meja na Štajerskem. Kulturno zgudovmski in narodopisni doneski. Nabral A. B. fDalje.) VII. Af»wež~Lu&ane. Vrnimo se zopet na severno jezikovno mejo. Arve ž, tadi Armež (Arn-tels) je popolnoma ponemčen trg. Leta 1880 so Se našteli 6 Slovencev, leta 1900 pa se samo dva. V eelem arvež- kem okraju so našteli leta 1880. 15.484 N emcev in 1852 Slovencev, leta 1900 pa 13.478 Nemcev in 3440 Slovencev. Slovenci ho napredovali za 1Ö88, Nemci pa nazadovali za 1956 dni. Tega si ne moremo drngaže razlagati, kakor da se je izločilo nekaj nemških in priklopilo slov. občin. Yen-dar jc v župniji, ne glede na služabnike in viničarje, Se precej Slovencev, posebno v Podgori, (Unterberg); tam govore v nekaterih hišah sploh slovensko med seboj. Neobhodno poseben bi bil vsled tega v Arvežu en slovenski kaplan; sedaj so vsi duhovniki Nemci, ker gkof rajši pošilja slo venske duhovnike na Sredoje in Gornje Štajersko, a ne morda v industrijske kraje, kakor Ljubno, Donavic, Fohns dorf itd., kjer je mnogo Rlovenekih delavcev, temuč med same Nemce. Še do zadnjih let je bil v Arveža po en slovenski duhovnik. Sosednji žapniki so mi pravili, da se večkrat pripeti, da pride nemški duhovnik previdet Slovenca, a ker ga ne razume, napravi le kriä£ čezenj. Kristjani v Afriki so v tem oziru le na boljšem. Da je pri sodišču potreben vsaj en slovenski uradnik, priznal je sedanji okrajni sodnik sam, ki je naprosil žapuika na Kaplji, da mu je napisal slovensko prisego, ki se je je potem sodnik ua pamet naučil, dasi ni razumel besedice. — V arveški župni cerkvi sta le Se dve slovenski pridigi v letu; pridigujejo duhovniki iz sosednjih Župnij. Leta 1855. so bile še štiri slovenske pridige in vsak Marijin praznik, ker je bilo kakih IO kmetij Se trdoslovenskih. Do leta 188b. se je pri pozni maSi »e bral slovenski evangelij, potem pa je župnik odpravil ta običaj s tem, da novemu slovenskemu kaplanu ni ničesar o tem povedal. Slovenščina v ArveŽu je Že dandanes le zgodovinska — relikvija. A ni še predolgo, ko so bile razmere še čisto drugačne. Ravno tuk^j na severa med Kozjakom, Radeljnom in Muro si zgodovinarji najbolj nasprotujejo glede jezikovne meje. Dr. Mnchar (Geechichte des Ilerzogthumes Steiermark, Gratz 1846) pravi sicer, da je slovenska I marka „Savia" (Suavien) imela na severu «a mejo Sulpo (v najstarejših listinah se navaja le ime Sulpa, Sulba ' za današnjo reko Sülm), Laznica (tudi za to sedanje ime Lasdnitzbach poznajo stare listine le Lnosniza, Losnize) ia s srednji tok Mure. Nad Sulpo pa nika-I kor noče pustiti Slovencev ter piSe: „Heut zu Tage bilden die Höhen der Berge Rädel, Remschnik, Pössnitzhöhe, Possruck und Platsch, deren Abläufe zur Sülm und vom Einflüsse der Salin in die Mur, der Lauf dee Murstromes von Westen nach Osten über Radkers-bürg, und am linken Murnfer bis nach St. Gotthard an die Raab hin die genaue Grünzlinie zwis ch en den Deutschen and Slovenen in Steiermark, so dass im Norden der bezeichneten Gränzen die Ersten seit der Urzeit (?), im Süden derselben aber die Letzteren seit dem Ende des sechsten und seit der ersten Hälfte des sie benten Jahrhunderts sesehaft a i n d " Priznava pač, da so v srednjem veka prišli Slovenci Že mnogo dalje čez omenjene meje, kjer so „bi- vali le raztreseno-, a so jih v teka časa „mogočni nemški prebivalci popolnoma pogoltnili." Svoiim trditvam pa menda Muchar sam ni verjel, ko uavaja vendar za „gane" po celi Štajerski zgodovinska imena po listinah iz 8. in 9. stoletja, kakor Goznice pri Lonkovicu, Kamniz (atari kraj v Laz-niški dolioi), Libniza (Lipniea) = Leibniz, Otaruua — Otterniz v Salpski dolini, Pernova pri Yoitsbergu, Sabniza (Žab niča) ~ Safenberg, Šekil = Schocket (Sokol?) pri Gradcu, Saka, Sakothal = Seckau, Suiza pri Losoncu, Süsel, Sušil = Saueal, Udoliniduor = Niederdorf v Susilaki dolini, Vclkis, Velkuš = FOtlgitscb, Vokir, Vohera pri Losoncu, Pecah = Peckau nad Gradcem, Liubina == Leoben, Liesnicke (Lesnike) = reka Lieaing, Liest- nich = vas Lieaing, Lomnich = Lob-ming pri Ljubnem, Raaaach (Ravne, v Ravnab) = Raunacbgraben pri Ljubnem, Rute, Route in Doluick isto-tam, Treboche = Trabach, Zlatina = Schladnitzgraben, Zuhdol, Zuhedol = Zuckdol pri Ljubnem in Zackerthal (?) pri Oberzeiringu, Muriza = Miirz, Lomen = Laming, Selniz pri Wiedeni, Turno v = Turnau, Tychendorf v Muriški dolini, Puhova = Puchau, Gline = Glein pri Knittelieldu, Predegoy (Pred- nji gaj?), Trigovle (gozdovi v Sekav-ški doliui). Vischarn pri Knittelfeldn, Weliza = Wöls, Znric, Zurce = Zei-riDg, Zwedlobrado (brdo?) = Zwickalpe, Cinuiuah = Rotteumann, Glibe-nich = Gleiming, Grebeuicha, Grebe-nich = Gröbming, Jedenicha = Ird-ning, Ozlich (OsliŽ?) — Edaligbaeh, Polane pri Admontu, Ruite, Rute pri Irdningu, Slabenich, Slaben Schlad- ming, Tichenperc = Teuchenbcrg pri Irdningu, Chleudnicb = Weiz, Labcnza Labnitzergraben, Peininicha (Flani-nica?) — Pingau, Ponykel pri Weizu itd. Kakor iz teh zgodovinskih in prvotno edinih imen vidimo, ui imel v srednjem veku noben večji kraj na Štajerskem, ne izvzemši Gradca samega, drugega imena kot slovensko. Kdo naj potem veruje, da ao dali samo „raztreseno bivajoči" Slovenci vsem krajem in rekam slovenska imena! Plemstva in graSčakov Slovenci niso imeli, da bi bili morda ti dali svojim graščinam sredi Nemcev slovenska imena. Kako pa n^j si šele razlagamo zgodovinska dejstva, da so Slovenci stavili cerkve po Gor. Štajerju? Tako n. pr. dokazuje neka admontska listina glede cerkve sv. Yalburge pri Sv. Miheljn nad Ljubnom sledeče: Ex nobili prosapia ortus Tridizlav (Trdoslav?) cam mlUtni uradniki, ki jih je vlada odstavil«, ae ne umaknejo In blagajniki Jim nadalie »«plačujejo ptače. — V Satoralja U)hely ве je prebivalstvo po lepakih pozvalo, naj novega velikega župan», grcf4 Pallavicinija, popolnoma bojkotira. Nthfie na} ma ne da stanovanja, naj se mu ne prodajo živila, nihče naj ne vatopi k njemu ▼ službo, noben voanik ga ne me peljati itd. Tudi družabno ga popolnoma bojko tujejo. Ustrahovanje Turčije. Berolin, 20 novembra. Na aultanovo prošnjo mu je baje cesar ■nova nujno svetoval, naj ugodi zahtevani velesil. OJgovcr je poparil sultana in njegovo okolico. Carigrad, 20. novembra. Sultan ee erdi na veleaile posebno zategadelj, ker ee niso niti ozirale na največji turški praznik ramazan. Sultan smatra tako postopanje za osebno brezobzirnost. London, 20 novembra. »Times« poročajo, da zahteta Rue i ja od Turčije, na; ji takoj poplača vojno odškodnino i obrestnai vred, aieer zasede Rusija nekatere točke ob turškem nabrelju. Sofija, 20. novembra. Razširja ae vest, da ugledne oeebe v sultanovi bližini nasvetujejo sultana, naj ee v odgovor na demonstracijo mednarodnega brodovja uprizori splošno klanje kristjanov. Bolgarska politična javnost in časopisje hoče prisiliti bolgarsko vlado k izjavi, da se bo v resnem slučaju Bolgarija mobiloEOvala v obrambo bolgarskih bratov v M a c e d o n i j i. Položaj na Ruskem. Petrograd, 20. novembra. V južncvzhcdajih pokrajinah, posebno na Uralu, ee širijo kmetski punti. V knreki guberniji so kmetje oropali in požgali 17 plemakih naselbin. Varšava, 20. novembra. Na visela ki železnici je kakih 1500 upornih dela^eev razstrelilo železniški most Nadalje so rasdjali brzojav in železniške proge ter prisilili prvi vlak po ab 9 moral vrnit1 rüv; kraij t,i-, Norveškem London, 20. novembra. Dan?t: K*rel, kot novi not-vežki kiaii H* k c a, jt. p^T"idai depuxaeiji no» veškega psrlaoeents, ki je prišla ponj v Kodanj, da je sam zahtevaj, naj ljudstvo glasuje, ali ga res heče imeti za kralja, ker ne mara biti kralj ene stranka, terauS vaega ljudstva. Danski kralj je imenoval novega norveškega kralja za admirala daneke mornarice. Angleško-tibetanska pogodba. London, 20. novembra. Angie-škc-tibetsnska pogodba je podpisana in zapečatena. Pcgodba obsega sledeče pogoje: Angleika prizna suve-reniteto Kitajske n* Tibetom. Kitaj- ska pa plača Angleški primerno Odškodnino. Deželni zbor kranjski IX. taja, dno 21. novembra 1905. Predseduje dež. glavar Detela, vlado zastopata deželni predsednik Schwarz in okr. glavar H a a a. Xapianik« Zapisnik zadnje seje se je prcčital v slovenskem in v nemikem jezika. Dekan Ar ko je predlagal, naj se nemški del ne odobri in je predlagal, naj se dene na dnevni red današnje seje poročilo ustavnega odseka. Grof Barbo je proti obema predlogoma protestiral. Odobrilo se je samo slovensko besedilo. Glavar je dejal, da mora vprašati zbornico, če naj ee premeni dnevni red. Dr. Šusteršič ee je skliceval na to, da je bilo sklenjeno, naj ustavni odsek poroča tekom 48 ur. Glavar pa ima pravico, da poetavi stvar na dnevni red; lahko pač vpraša zbornico, a vezan ni nanjo. Grof Bar bo pritrja, da deželni glavar sam določa dnevni red; to je tudi storil, zdaj je vezan nauj; med sejo ga ne sme pre-meniti. Dež. glavar pravi, da po dež. redu določa on dnevni red, a koncem seje; iz evoje oblasti ne more dnevnega reda premeniti, a zbornica to lahko stori. Sprejet je bil predlog, da ee poročilo ustavnega odseka postavi danee na dnevni red. Меббапака šole v Postojni. Dež. predsednik Schwarz je na interpelacijo Fr. Arka glede meščanske Šole v Postojni odgovoril in obljubil, da se prihodnje leto šola otvori. Govoril je tako nerazumljivo, da mu ni bilo mogoče slediti. Interpelacije. Klerikalci so vložili neko interpelacijo. Deželnozborski zapisnikar ima navado, da čita vse tako nerazločno, da ga ni razumeti niti ene besede. šentjanška železnica. P o v š e je poročal o Železnici Trebnje—Mokronog in Šentjanž in je predlagal: 1. Deželnemu odboru se naroča, da vse izvrši v pospešitev končnih priprav za zgradbo te železnice. 2. Deželni odbor se pooblašča sto piti v dogovor z lastnikom premogovnika v St. Janžu in če mu ta pravno-veljavno poroštvo za garancijo obresto-vanja in amortizacije glavinske vsote, otreL-« v svrho zgradbe te Železn ce, I da izda v imenu dežele za- I ge. garancije za ona dva milijona •• i • sta pri gradnji dolenjskih že-j le/tic preostala, Če se porabita za : i te Železnice. so rešene tudi peticije za zgradbo te železnice, vložene od občine Mokronog in od občin Št. Rupert, Dvor, Tržišče, Mirna in Trebnje. Ljubijaneko barje. O zakonu glede izvršitve potrebnih del va osušite v ljubljanskega barja je poročal dr. Šusteršič, ki se je za-predel v take fraze, da je našega mo-roatarja imenoval melanholičnega barjana. Načrt za osuševanje ljubljanskega barja ae loči v dva dela. Prvi del obsega uravnavo reke Ljubljanice in Gruberjevega kanala; drugi del pa uravnavo eziroma zagradbo stranskih pritokov. Valed vodopravnih razsodeb, osir. poravnav, ki jih je sklenil del. odbor a posameznimi mejaši ob reki Ljubljanici in v posledici dragih od navedene komisije priznanih novih potrebnih uredb v svrho ugotovitve nepolnega oeušenja, naraetla je potrebščina na vsoto 4,184.000 K proti proračuna prvotnega načrta v znesku 2,757.000 kron. Deželni odbor je predelani načrt in etroikovnik predložil e. kr. kmetij -flkema ministrstva, katero je izid tega tehniškega pregledovanja vzelo na znanje ter pritrdilo nasvetom komisije tudi zaradi preračunane potrebščine. Vendar je ministrstva zahtevalo v predlaganem zakonskem načrta več premmeb. Deželni odbor je tem zahtevam ministrstva zadostil in vrnil tako predelani zakonski načrt, ki je našel popolno odobrenje ministrstva, katero je prevzelo 45% od cele potrebščine na državni mclijoracijeki zaklad; obenem je privolilo po § 9 v to, da deželi podeli brezobrestno posojilo v znesku 50% prispevka, katerega ima dati dežela v ta etavbni zaklad. Kar zadeva vplačevanje prispevka interesentov, je pripomniti, da se ta znesek enakomerno porazdeli na celih 40 let in na zemljiško površje 15.300 ha. Po približnem račnuu bo znašalo letno vplačevanje za vsak hektar 4 K ali za oral zemlje 2 K 30 h. Jasno je tedaj, da bodo zemljiški posestniki, osobito ker bo svet znatno izboljšan in obvarovan vednih povodenj, zmogli to plačevanje. Ce ee oziramo na sodbo odličnega strokovnjaka, sekcijskega načelnika v kmetijskem ministrstvu dr. Meissla, ki je po prehodu barja izrekel: »Ljubljansko barje je za obdelovanje zelo sposobno, žal, da vednim povodnjim podvrženo; dokler ee osuševanje istega ne izvrši, ni kultiviranje istega nič drugega, kakor navadno srečkauje; zato ee mora odstraniti povodeuj, kar bode omogočilo uspešno pridelovanje vsakovrstnih rastlin" — če se oziroma dalje na izrek dvornega svetovalca v kmetijskem ministrstvu Markusa, ki je po natančni presoditvi projekta temeljem neposredne proučitve vseh okolnosti na licu mesta izjavil, da je proračun naj-vestneje sestavljen, tako da se ni bati prekoračenja, smatra finančni odsek, naslanjaje se na obširno obrazloženo poročilo deželnega^odbora in pojasnje-nje tudi vseh z ministrstvom dognamh tinancijalnih vprašanj, svoj predlog kot povsem utemeljen. IzvrSitev del, potrebnih ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu za osu-šitev Ljubljanskega barja, pristoji glavnemu odboru za obdelovanje barja, ki je po zakonu z dne 23. avgusta 1877 1. dež. zak. št. 14, postavljen za zastopnika interesentov Ljubljanskega barja. Glavnemu odboru za obdelovanje barja je ta dela izvršiti po Podhagakega alternativnem načrtu, ki mu je v to sklicana enketna komisija pritrdila s svojim v zapisniku z dne 25. aprila 1889. 1. izraženim mnenjem in ga priporočila ter sta ga pozneje pregledala državna uprava in deželni odbor. Kake prenaredbe tega načrta sme izvesti državna uprava po dogovoru z deželnim odborom, ne da bi se v § 2. tega zakona navedeni skupni stroški prekoračili. V poplačilo za to podjetje prora-Čunjenih stroškov 4,184 000 K se osnuje poseben stavbni zaklad, v katerega naj se stekajo nastopni zneski: 1.) nepovračilen prispevek dežele Kranjske, znašajoč 12% vseh prora-čaqjenih stroškov; S.) posojilo dežele Kranjske, znašajoče 33% vaeh proračunjenih stroškov ; 3.) nepovračilen prispevek iz državnega melijoracijskega zaklada znašajoč 45% navedenih skupnih stroškov, do najvišjega zneska 1,882.800 K, proti OBtavnema pritrdila; 4.) nepovračilen prispevek mesta Ljubljane, znašajoč 10% vseh stroškov. V imenu Barjanov je govoril Povše in izrekel svoje veselje, da ■e sklene ta sakon in raspravljal o igodovini oelega projekta in njega pomena. župan Hribar je rekel, da se je vedno zavzemal sa osuševanje barja. Barje, ki obsega vel'k del kulturnega sem'.jiŠča, meri 25 000 oralov, toda ta avet je v velikem delu ne-porabljiv, ker je v veliki meri izpostavljen vremenskim nezgodam, ki uničijo prebivalstvu vae poljske pridelke, ki jih je preje s težkim trudom pridelalo. V prvi vrsti bo treba uravnati tok Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Govornik je opiedval v živih barvah položaj barjanov za časa povodnji ter nagiašal, da bi barje lahko postalo najrodovitnejii del kranjske dežele, ako se osuši. S tem bo pomagano v prvi vrati prebivalstva, posredno ра tađi Ljubljani, ki bo lahko potem dobivala obilico živil is neposredne svoje bliline — s barja. Z regulacijo Ljubljanice bo meeto mnogo pridobilo tadi v dragem oziru Z uravnavo reke bo dobila Ljubljana krasna obrežja in nov most pri Sv. Jakobu, kar bo zaatno pripomoglo v olepšavo mesta. Govornik končno priporoča predlog, naj se soglasno sprejme. Nato se ]e zakon po drugem in tretjem čitanju soglanno sprejel. Posl. Povše, dr. Žitnik in tovariši eo vložili nujni predlog, da ee da brezobrestno posojilo Dolenjski is melioracijskega zaklada. nujnost sta govorila Povše in Dular. Nuj-noet je bila sprejeta in predlog ee je na Povšetov nasvet odkazal odseku. Veeučiliftče v Ljubljani. Samostojni predlog navodno-na-prednih poslancev ee glasi: Visoki deželni zbor skleni: 1. L. kr. vlada ee glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v eejah dne 28. februarja in 28 decembra 1898 nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljnbljani in da kav najpreje mogoče pri državnem zboru izposluje ustanovitev takega vseučilišča. 2. Iivoli se pod predvoditeljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avd'jecce pri Njegovem Veličanstvu cesarju ter ob vznožju Najvišjega prestola iiroči naj-udaneišo prošnjo sa ustanovitev vse-učilišia v Ljubljani. 3 Izvoli naj se iz deželnega zbora odsek treh članov v ta namen, da stopi v stalen vseučiliški komitö, v katerem naj bodlo s enakim številom cdpoelanoev zastopani: občinski evet ljubi anski, »Matica Slovenske«, društvo »Pravnik« in profesorski zbor knezoškofijskega semenišča v Liub Ijani. Ta komite etopi naj na prima- ren način v dotiko tadi s zastopniki slovenske akademične mladine na dunajskem, graškem in praikem vseučilišču. 4 Dovoli ao ia delolnega zaklada vaota 2000 K, ki naj ae izplača navedenemu vseuČiliškemu kOmitčiu v ta namen, da razpiše eeni po 1000 K za dvoja najbolfših znanstvenih epi-sov, katerih eden naj bode pravo-slovne, drugi pa modroslovne vsebine in katerih vaak naj obaega najmanje pet tiskanih pol. Ta vaota izplača se pa tirna komiteju le tedaj, če ae zaveže poskrbeti za to, da ona spisa, katerima priaodi seni, isideta v tiska Predlog je utemeljeval poslanec Hribar. — Govornik naglaša, da se ne more ubraniti misli, da že v viš jih krogih le vedno vlada sovražno mišljenje proti Slovencem, sato ae tudi ničesar ne stori, da bi ae ustreglo želji slovenskega naroda po svojem vseučilišču. Ako bi se Slovenci izrekli za nemško vseučilišče, bi ga gotovo takoj dobili. Energična zahteva po elovenekem vseučilišču v Ljubljani, bo naletela seveda na odpor pri nemških strankah, kakor se je že pokazalo pri priliki, ko so naäi poslanci vložili nujni predlog o slov vseučilišču. Toda vlada se na ta odpor ne bi smela ozirati in bi imela tudi dovolj sredstev, da bi zlomila tudi ta odpor. Sedanja vlada tega ne bo atorila, to je jasno. Zato moramo staviti veo nado v bodoče pol. odnošaje, ki jih bo ustvarila volilna reforma. Daputaoijr, ki se je oglasila v tej vseučihški zadevi pri dež. pred-sedatvu, je izvedela, da se je za to zadevo jel zanimati tudi cesar, zato bi bil sedaj ugoden čas, da bi odšla k cesarju ona veeušiliška depueitr, ki je bila že pre leti izvoljena G)-vornik je končno pojasnil tudi tretji del evojega predloga, ki ee tiče prediranja znanstvenega dela. To podpiranje je toliko bolj potrebno, ker pri nae znanstvenih del nihče ne zalaga. »Slovenska Matce« ima dolžnost, da tudi kaj stori za ustanovite? veeu6'Uš6a. Imamo dve publika-oiji, ki bi bili pripravljeti sprejemati slovenske razprave, to je archiv Če-ekeho mueea in R*d jugoslovanak i akademije Ustanovi naj se poseben cdbor, v katerem naj bo zastopan ob5. avet, »Sloveneka Matice« in bo-goelovnica Ta odbor naj ne vodi вагао agitacije nego naj tudi skrb:, da dobi potrebnih moči na elovenekem vseučilišču in naj daje mini strssvu potrebnih nasvetov. K eklepu ве je govorniz obrnil do veleposest nikov, češ, da kot petrijotično misleč; ljudje morajo tudi oni glasovati za vseučilišče, to je za veliko trdnjavo zoper ponemčevanse Slovt ncev. Velika struja v Nemčiji teži na tem, da ee tudi naša dežele pri-klopijo Nemčiji, najtrdnejše zavarovanje zoper to strugo bi bilo slov. vseuČ li^če. P/edlcg ee je cdzazal upravnemu odeefeo. Davčne olajtave. Samoetaini predlog nar. naprednih in veleposestniških poel glede davčnih olajšav za nova industrijski podjetja ee glasi : V;aoka c. kr. vlad* se naprosi, čimpreje lzpoelovati, da ee one davčne in pristojbinske oprostitve, ki valed podahšanega zakona z dne 10, avg. 1895 št. 131 drž. zakonik* veljajo za nova industrijska uxore sna Zlava (Slava) eandem ecele-siam in honorem S. Walporgia in prae-dio hic fundaverunt." — Pa še drugo zgodovinsko dejstvo je, ki pobija Mu-charja ter dokazuje, da so nekdaj Slovenci res prebivali po celi Štajerski. Cesar Oton je okoli leta 970. naselil po Štajerskem mnogo Bojavarov (liavarov), Frankov in Saksov, in sicer s čisto germanizatoriČDim namenom. Sredi med Slovenci jim je namreč odkazal brezplačno sveta, da bi se sčasoma slovenske pokrajine ponemčile. In tako nahajamo še dandanes po Štajerskem vse polno krajevnih imen, ki nas spominjajo na to Otonovo nakano, Kakor Baierdorf (pri Eggenbergu, Judenburgu v muravskem okraju, pri Neumarktu, pri Birkfeldu); Sachsen berg (trikrat v feld-baškem okraju, Sachsendorf (Žalec), Frankovci (v ptujskem glavarstvu, Frankenberg (pri Weizu) itd. V feld-baŠkem okraju sta dva kraja Rülldorf. Eden se imenuje Baieriscb , drugi pa Windisch-Kölldorf, Blizu tam je tudi Wiudisch-Hartmannsdorf. Kakor vidimo, ee je germanizacija tudi dosegla, razen v Žalcu in Frankovcih. Kjerkoli pa ao naselbine a takimi imeni, tam je bilo prvotno prebivalstvo slovensko. Sicer pa je znano, da imamo belo na Tirolskem Windiscb Garsten. (Dalje prih.) Na devinski skali Zgodovinska povest. (Dalje.) NBBtsla je ncč. Čedadake ulice so bile zapuščene in tema je bila tako gosta, da niti par korakov daleč ni bilo mogoče ničesar spoznati. Ko sta Peter Strah in Tomaž . Retineki spoznala, da je Juri nedo-j etopen veaki tolažilni besedi in da j ju niti ne poeluša, sta ae domenila, 1 da ukreneta na svojo roko, kar se J jima je zdelo potrebno v tej težki uri in v teh nevarnih okolnostih. Sicer sta poskušala svoje namere dopovedati Juriju, videč pa, da se ta za ničesar ne zanima, prav kakor da bi ga vse skupaj nič ne brigalo, sta sklenila, delati po avoji glavi in odšla z dragimi vitezi. Jari je ostal sam. Zagrizel se je v svojo bolest in v svojo nearečo tako, da ni bil zmožen kaj drugega misliti. Zdelo ee ma je, da ga ne more zadeti večja nesreča, kot ga je zadela, in sato mu niao misli uhajale v bodočnost. Kdo na) bi ga bil Še zapaatil, ko ga je sapnatil najljubši in najaveatejši prijatelj, Konrad Sežanski T Kaj bi bil mogel še izgubiti, ko je izgubil najboljše tovariše. Kaj bi mu moglo še raniti avoo huje, kakor ga jo ranila Katarina? In vendar mera Jurjt>ve nesreče fie ni bila polna. Tiho so ee odprla vrata in tihotapski se je priplazil v aobo Nikolaj Rrgonja. Juri ga je šele zapazil, ko je Rogonja a globokim poklonrm rekel: »Milostni gospod, — po naročilu Vaše soproge, gospe Heme, vprašam vdano, kdaj da želite Ž njo govoriti •Moja žena — torej se je ven dar udsla?« Juri je vstal, a predno je mogel še kaj reči, je vstopil Ko* molja ш pripeljal s seboj Hämo. »Komolja, idi in poišči ključarja Grima ter mu naroči, naj takoj prinese vea moj denar.« Nikolaj Rogonja je umeval, da želita Jari in Hema sama ostati in zato ae je pridraftil Komolji ter i njim odšel. Tiho je sedla Hema na atol. ki ji ga je ponudil Juri. Ta je atal pred svojo ženo. Nekaj trenotkov ji je molče zrl v cvetoči obraa In občudoval bajne plave lase, ki ao obdajali lepo glavico, prav kakor bi ne vedel, kako naj salne. »Želeli ate s menoj govoriti,« ae |e končno oglasila Hema, tako po nižno, kakor bi prosila odpuščanja, da je prišla in lipolnila Jurjevo ioljo. »Znano mi je, Hema, da me ho- črte zapustiti,« je zdaj poviel Juri. »Ali jaz nečem, da bi bili Vi kdai prisiljeni, sprejemati kakih dobrot od svojih sorodnikom. Ža zavtst, da bi Vam kdaj mogel kdo le s kakim pogledom očitati, da uživate gostoljubnost ali dobroto svojih sorodnikov, mi je mučna. Danes v tem, meni tako sovražnem meetu ne mire» atoriti za Vas vsega tega, kar ftelim atoriti. Iiobčen sem in preklet in nihče ne sme kot priča podpisati darilne listine, s katero bi Vae mogel preskrbeti, kakor je moja častna dolžnost Upam, da pride dan, ko bom mogel tudi to atoriti. Kar bom zdaj sa Vas storil, je le neznaten del tega, kar Želim in nameravam atoriti. Prosim Vas, izkažite mi mi- loat--« »Milostni gospod — jaz ne amem in ne morem ničesar sprejeti,« je komaj ališno dihnila Homa. »Prosim Vas, Hema, nikar mi ne odbite te prošnje. Kar Vam mislim dati, to komaj sadoataje, da bodete mogli živeti svojemu dostojanstva primerno. C j mi vzamejo sovražniki mojo deželo in moja posestva, mi ostane Še vedno dovolj, da bom mogel živeti, mi ostane namreč moj meč« Juri ni mogel nadaljevati. Zaslišal je bil naglo korake po lesenih stopnioah in koj nato je Komolja hrupno odprl vrata in ves zbegan in preplašen planil v sobo. »Ključar Gfimo je pobegnil in odnesel vea denar,« je zasr