Marija Kmetova:
Kako se odpravljaš v šolo.
(Konec.)
Ob tej priliki povejmo še to, da pazimo tudi na zunanjost knjig prav tako, ko na zunanjost Iica ia obleke ia obutve. Nič ni lepo, olikano pa celo ne, Če so knjige počeckane in razcefrane, Če iiiso zavite ali ee so zavite v uinazan in celo masten papir. Mastnih madežev se sploh boj. Vsak madež je lepši ko masten. Cloveku se niti oddaleč tako ue studi, če vidi packe od tinte ali blatne madeže, kakor pa Če vidi inastne iuadeže. Masten madež — pa bodi na obleki ali kjcrkoli — je kakor greh, spominja na požrešnost, ogaben je, človek se dvakrat prcmisli, preden prime v roke reč, ki je polna mastnih madežev. Torej — ne jej, ko pišeš naloge — in ne jej  predvsem ničesar inastnega, tudi pri člivu drugih knjig ne. —
Ko spišeš — lepo poČasi in mirno          _^
— naloge za prihodnji dan, se zacni     f         >.    /^*~~f*\ učiti ustno. Najprej za prihodnji dan,     (     b      \ //¦   jl    \y vae    lepo    po    vrsti,   ruirno,    počasi,      \>\   J//pj?    ^^vtf predmet za predinetom,  kakor je na      ^^^^^i/flK^    C^   \v5V urniku. Pri ucenju nikar ne bodi po-                 ^r^        //T~~~7^
vršen, češ, saj že znam. Morda res že          j^*^~Jufi^w   "^> ,^*~ \
znas iz §ole, a bolje je —  »drži ga,        ^-^nfl/   //jr~^Ki   \
ko lovi ga«. Bolje, da znal temeijito,         ~%^a!P{   jr\                         \ I
ko le napol; bolje,  da znaš   več,   ko        tj^^^^O/p O            J
manj. Saj pride tudi še proslost; saj      ^-^"^^^^^^tc^^__^   m^s^~— bo še dovolj časa za igraiije. Saj pri-          ^J^_               /^^_A   S^
dejo prosti dnevi, saj so prazniki, po-       •       ^r "^^^^^^:^^^^^ ^- \   J^\        I
Čitnice. In takrat se odpočije.Š, naigraš,                                              •^J==^
naveselis za vse čase nazaj, ko si se moral učiti. Kdor je pa ucenec posebno pridne vrste, torej nekakšne odlične vrste, se bo pa vsak dan učil vse pred-mete. Poznam učenko — pa nemara, da so tudi kje kaki ucenci taki — ki je vsak dan zložila vse knjige po vrsti predse. In je jemala knjigo za knjigo iu se iz vsake ucila, ne glede na to, ali je bilo za drugi dan ali ue. Pomislite, kako je bilo tej učenki v šoli vse lahko, kolikokrat se je ucila kakega predmeta in kako temeljito je znala potem vse. Da ni Časa za tako učenje? O, ga je dosti! Le frfrasii ne smemo biti. Pa poreče kdo: »Moram pomagati doma* moram ribati, moram pestovati, moram hoditi v trgovino, moram Šivati, moram pasti, delati na polju — ne utegnem se uciti, za veČ dni naprej pa sploh ne.< Taltile izgovori ne držijo nic. Zakaj resnica je, da samo — ali vsaj po večini — le tisti Ijudje tako govorijo, ki prav nič ali Ie malo delajo. Taki zmeraj pravijo: »Joj, nitnam Časa, ne utegnemlc V resnici pa ne delajo nič. Razumljivo je to. Ti ljudje vedo namrec, koliko bi morali napraviti. V teh mislih živijo — ne storijo pa nič. In tako frfrajo sem in tja, v glavi jim gori od misli na delo, v resnici pa ne napravijo ne tega ne onega, Kdor ima čas pravilno razdeljen, bo vse o pravem času aa-redil. Le hiteti ne sme neumuo — to se pravi, ne hiteti tako, da o<f na-glice vse narobe naredi in mora zato venomer popravljati. Pa napiŠe eno nalogo trikrat — pa trikrat narobe, namesto, da bi jo napisal počasi in mirno samo enkrat in takrat prav. Velika reč je, da zna Človek pravilno urediti svoj čas. To je prav tako, kakor da si znas pravilno razdeliti svoj de-nar in ga ne zapraviš vsega za bonbončke in igračke, za zvezke in potrebne reci ti ga pa ne ostane niČ. Isto je s časom. Torej Časa za ucenje je zmeraj
____________________157_______
dovolj. Mimo tega pa starii tudi nikoli ne bodo zabtevali od tebe dela, če jim poveŠi da se ufeis. Starei so zmeraj veseli, Če se otroci učijo. Seveda je kaj drugega tako učenje, če se prej po tri ure spreletavaš okoli in se v zadnjem hipu spomniš, da se moraš učiti. In te prav tedaj potrebujejo starŠi. Takrat je umevno, da bodo nejevoljui, ko si že za igro potratil toliko časa. Takrat lahko, da pade beseda: »Pusii, pa mi zdaj pomagajfc A potem bi bil v šoli napačen i2govor, čes, aimam naloge, sem moral doma pomagati. A kako je bilo prej, ko je bil čas? Seveda, tega ue bos povedaj v šoli, tako neumen iu resnicoljuben je pač malokateri solar.
Ko se vsega naučiš, pripravi za prihodnji dan vse knjige in zvezke, zloži jih lepo v torbico, poglej, če imaš peresoik, pero, svinčnik, ravnilo, ra-dirko, šestilo, pivnike —; pomisli. če je treba drugi dan prinesti kaj poseb-nega v šolo. Morda kako risbo, morda kako solsko nalogo s popravo nazaj, morda kako rec za risaiije; morda kako rastlino, kako rozo. Ko vse pre-tuhttiš, zapri torbo in zapri tudi glavo za šolske zadeve — in zdaj si piost iu si micne vesti in si človek v redu. Zdaj si lahko oddaliiie&, zdaj pa le na vrt, ali k igri, ali k domačemu delu, ali na sprebod ali h kaki posebno priljubljeni knjigi. Zdaj si dovršil svoj dan in si sam svoj go-spodar. Dolžnosti so odpravljene, zdaj sta zabava in veselje na vrsti.
Zjutraj ps se prav za prav sele odpravljaš v šolo. Pa kako?
—j^                                                     Nikar ne vstani zadnji hip.
&&$}     { (  „                              Vstani koj, ko te pokličejo. Iinej
^^ i^_j^ ^m-v,.,                         navado io navadi se tega — aaj
A?^y ,¦>   ^*--^             se Človek lahko vsemu priuci  —
w^fH|rCv! ^"                  da koj vstaneš. Da se ne obra-
- [C~*\ ^^Tfr-T^ *                        ^a^ P°  Postelji  sein   in   tja,  da
^     C^y\^i^ J^r* W    ^" J*\.          ne ^^*'111^^   da si ne  izmišljaš
o^TaTN j ^-v     (    *3       ffijV*         bolezni, ker se ti ne ljubi iti v
V^^W •   -vv7P2V^:^ *         Solo> Y ^čutkihbolezni se sploh
to^^-^ff^^J&jfn   ^\ 7^C *        utrjuj. Nikar ne pestuj samega
-.-*"¦•'W^','~'- C^*^J» ^Vv\j w  •*     sebe. Čc te maloglava boli,prava
^   </"   * * 4 * • ^^*      ^*^*~*%j jT        re^ ¦ *^e te malo po trebubu zavija,
kaj zatol Ce te malo zob boli, nič
takega! Če te je malo čevelj ožulil, le kar potrpi. Časili so mi rekli doma, pa seveda bolj zato, ker se nam ni ljubilo iii v šolo: >Mama, tukajle me tako boli« »Pa preloži na drugo straaf< so rekli mama, pa je bilo konec. Ali »Mama, meue glava boli.« >Mene tudic — po je bilo. >Mama. zavija me.c >Kar odvijlc Ali: »Mama, kri mi teče iz nosa.< »Kar zamali ga.« — Pri nas nismo s takimi izgovori nič opravili, dasi smo večkrat poskulali. No, sled-njič smo se navadili molce prenasati svoje namiŠljene ali resniČne majhne bolečioe in kesneje v življenju mi je to kaj prav prišlo. Zdaj se za kako bolečino Še ne zmenim ne — in tudi mine brez zdravil in brez zdravnika. Za marsikako boleČino je delo najboljše zdravilo. V delu se pozabi na vse. Ko VBtajaš in spijo še drugi člani družine, nikar ne ropotaj. Spanec in počitek tvojib bližnjih moraš spoštovati in upoštevati. Ne misli, da si sam v hiši in da si samo ti na svetu. Misli rajši, da prav tebe nikjer ni. In oblaci se mirno in po redu. Zvečer imej obleko vso pripravljeno. Da ne bos hodil zjutraj okoli z vprašanji in nerganjem: >Kje je moja bluza? Kje so moje nogavice? Kje so moji Čevlji? Teb nogavic ne maraiDt so zašite. Teh tudi ne, so prekratke. In teh ne, so predolge. V Čevljih ni trakov, dajte mi druge. Čevelj me tišČi, ne grem v šolo.< Vse to vznemirja tebe in dmge, poTzroča slabo voljo v hisi, jemlje tebi in drugim Čas. Zvečer vse preglej,
158
zvečer si vse ptipravi. Zvečer daj druge trakove v čevlje. Zvečer pogLeji
če te kje kaj tišči. Ne hodi uapol oblečen zjutraj iz sobe v sobo in ne preklaj se z brati in s sestraini. Umij se, preden imaš vrhnjo obleko aa sebi, uniij se sam od sebe, ue da tekajo za leboj in te lovijo; »Umij se! Si se že umil? Umij se! Tak umij se! Si se že umil? Kaj se še zdaj iiisi umil?« Tako spet mine Čas in je uemir v liiši in jeza in prepir iii morda dobiš še par klofut za slovo, prcden greš v šolo. Ko si že umit, obleeen in vea v redui nato zajtrkuj. Lepo inirno se usedi, počasi in mirno jej. fudi če moraš pred šolo iti se k mesarju, v irgovino ali po mleko — ee vstaneš d pravein času in si že zvecer vse odpraTil, se vsega naučil, Yse spisal, bo zjutraj za oblacenje, za zajtrk, za mesarja in trgovino in mleko-dovolj časa in se bo vse tiho in mirno izteklo. Preden greš od doma, poklekui in zmoli jutraujo molitev. Brez Boga ni nič in tudi sreče ne v šoli. In ludi cdravja ne. Vsaj prekriŽaj se, lepo se poslovi od siarsev in mirno odidi od doma. Prej še enkrat poglej na urnik iu v torbioo, da ne bo treba leiati nazaj, da ne bo nepotrebne naglice in zadrege. Po poti v šolo rairno hodi, malo pomisli, če znas in če si se učil, imej zavest, da si storil svojo dolž-aost in bodi mirne vesti* čeprav ae ti potem pripeti, da imas v šoli smolo in uisi znal, Učil si se, storil svojo dolžnosi — torej, če ni&i znal je bila pač nezgoda, smola — bo pa drugič bolje. Če te privede pot v solo mimo cerkve, stopi malo noter, vsaj za vzdihljaj- za eno samo misel. Ne bo ti pa odveč. Moli in delaj! To dvoje drži za vse življenje. — Če se takole odpravljaš v šolo, prides lepo miren v šolo. Glava ti je vedra, misli so zbrane, šolski predmeti so v redu. Mirne duše si, nič te ne peče vest. da česa ne bi znal, nič se ti ni treba bati, nič misliti na laži, niČ na Lzgovore. Vse je urejeno zuuaj, pa je urejeuo tudi znotraj v tebi. Mirno boš sledil pouku, nič te ne bo utrudilo, nič te plašilo. Svoboden človek bos, sam svoj gospodar. In zakaj? Ker si doma premagal samega sebe, da si storil svoje dolžnosti za šolo.
Kdor pa zna premagati samega sebe, je največji junak. Zakaj ni je hujse zveri, kot si ti sam. In da obvladaš to zver, je največ na svetu.