Delavska enotnost
13. 11. 1976 - ST. 45 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
glavni urednik:	odgovorni urednik:
V0JKO ČERNELČ	BOJAN SAMARIN
Protestno zborovanje v podporo boju
MANJŠIN V AVSTRIJI
Izzivanje ni boj
Dveletna prizadevanja, da bi živahneje pognali gostinsko turistični kompleks ATC Bovec, niso prinesla uspeha. Bodo našli možnosti sedaj, pet minut po dvanajsti? Več o tem na strani 4. — Foto: A. Ulaga
za mir
Va . Velikim protestnim zboro-\0 na Trgu revolucije so de-četrt ^Udie 'n °bčani Ljubljane v ne ■ 0P°ldne izrazili svojo boii ^n° P°dporo pravičnemu ra' *Jaših rojakov onstran Ka-Žav . Za njihove, v avstrijski dr-l,unj.P0godbi zapisane pravice, Op Pa izrazili tudi vse svoje Dih rccnje in gnev zaradi sovraž-ti ■ln zlasti neonacističnih pri-jl 0v na našo manjšino v Avstri-
DfProtestno zborovanje je začel Rednik MK SZDL Ljubljana ^Beznik, Za njim pa je spre-D 'rrH Stanislav Bradeško, lav	'zvršnega odbora de-
. skega sveta Titovih zavodov J>stroj in me(j drugim dejal: itia .v6.vsa dosedanja preštevanja
velikS'n V ^vstr‘j' 80 ^’,a °draz 0, . ’ naši manjšini sovražne le ^Polncije. Posebno štetje ni ga estn'sel brez primere, ampak Oi/Premljajo tudi siloviti, orga-- ,rani pritiski na pripadnike
I S!|n kot posameznike3in'na kk" S'n° ce*0*0' ie zače-, "dkrite, neposredne revizije •U()j,S*Ce državne pogodbe, to je I 1 v nasprotju z dogovori konice v Helsinkih. i,e Vajset let smo opozarjali na ked Vne te^nje’ k' preprečujejo Va nebojno ustvarjalno sodelo-U ^akali in upali smo, pred-rešitve, popuščali. Kljub tarU. .sn,° dočakali 14. novem-iav’ Postavlja odnose med dr-Vod^a v položaj, ki nikamor ne tudj1, ^0 čedalje bolj spoznava lup n.aPredna avstrijska javnost, klala - ia n,at'čna država in Uo,!, Pišnica državne pogodbe jaVa a. ia vebk razkorak med iz-vSail,u uradne Avstrije in njeno tav ^I!evno politiko, ki ne le ms... juje nacionalistične in šovi-Puš”Cne Pr'dske, ampak tudi po-^a pred njimi. Prav to nas še močno navdaja s
P^ebej
'So.«
tes,aslaun„ govornik na pro-^kei6111 zborovanju je bil Alojz U .’ Predsednik MK ZSMS ma. Opozoril je, da tudi
JdobljJ
' 'b
slednji govornik na ovanju je :dnik M
Ul .V-a- tjpozoril je, da tudi 'lob- ta.k<? kot vsi delovni ljudje daj ?an*! že dolgo ogorčeno gle-SosJn opozarjajo na dogodke v tazu- ,i Avs‘f>j'- Ti dogodki do-in J0’ da mračne sile fašizma Ure„T!?™3 še vedno poskušajo Oisn S svoie ideale, pri čemer rajo nikoli in ‘udi danes ne izbi-ci|j,,'^dstev, da bi dosegle svoje žbofo Udeležba na današnjem Vanju ob spomeniku revo-
lucije kaže na naš odnos do dogodkov na Koroškem in Gradiščanskem. S tem dokazujemo svojo trdno odločenost podpirati manjšini v boju za njune pravice.
V protestni izjavi, ki jo je prebrala Alenka Brglez, sekretarka medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije, pa so udeleženci zborovanja poudarili tako svoje ogorčenje, da se morata 21 let po podpisu avstrijske državne pogodbe slovenska in hrvaška manjšina boriti za svoje osnovne človečanske pravice, kakor tudi zahtevo, da v sosednji deželi brezpogojno uresničijo obveznosti iz te pogodbe in tako prepovedo tudi delovanje šovinističnih in neonacističnih sil. Vsi vemo, da sile, ki se skrivajo za Heimatdienstom, niso nič drugega kot ponoven poskus oživljanja nacizma. Njihovo delovanje pomeni izziv vsej demokratični javnosti sveta, predvsem pa demokraciji same Avstrije. Dinamit in grožnje so realnost, lepe izjave pa slepilo za avstrijsko in svetovno javnost. Naša manjšina dobro ve, da se njen boj ne bo končal s preštevanjem in tega se zaveda tudi demokratična javnost Avstrije. To vemo tudi mi vsi, ki jim stojimo ob strani, ker smo demokratična družba, ker hočemo mir, enakopravne odnose med ljudmi in narodi.
R. N.
' Na naši sliki protestno zborovanje na Trgu revolucije v Ljubljani.
Na republiškem svetu ZSS je bila v četrtek skromna, a prisrčna slovesnost. Predsednik RS ZSS Janez Barhorič s sodelavci je čestital k visokemu jubileju dolgoletnemu sindikalnemu delavcu francoskih in slovenskih gradbincev Francu Br-dajsu. Za 80-letnicp življenja in kot skromno oddolžitev za njegovo delo v sindikatih mu je Janez Barborič poleg čestitk izročil tudi darilo.
Foto: A. Agnič
PLENUM SVETA ZSJ O VARNOSTI PRI DELU
MANJ BESED, VEČ DEJANJ
Program družbene akcije za večjo in bolj učinkovito delovno zaščito naj postane sestavni del stalne in trajne dejavnosti sindikata — Težiti moramo k temu, da bo delo bolj varno in humano
DANES NA 5. IN 6. STRANI
Poročevalec krajanov KS Vrhovci
Svet zveze sindikatov Jugoslavije je na plenarni seji minuli torek sprejel program druž-» bene akcije, s katerim naj bi varstvo pri delu postalo sestavni del stalne in trajne aktivnosti sindikata, da bi delo postalo bolj varno in humano. Na seji so ugodno ocenili dosedanjo sindikalno dejavnost na področju varstva pri delu,hkrati pa poudarili, da je ta skrb še vedno premajhna. V razpravi je predsednik sveta ZSJ Mika Spiljak opozoril na nujnost boljše organiziranosti sindikata in delovnih organizacij, da bi lahko izpolnili svoje obveznosti, ki po njegovem prepričanju »ni samo sindikalno vprašanje, pa je vendar tudi njegovo«. Zato naj bi v vsakem delovnem kolektivu ustanovili odbor za varstvo pri delu, v katerega bi delegirali tudi predstavnike sindikalne organizacije.
Varstvo pri delu se bo občutneje izboljšalo samo takrat, je v svoji uvodni besedi na plenarni seji poudaril sekretar sveta ZSJ Mustafa Pljakič, ko bo delavec začel dejansko odločati tudi o tistem delu dohodka svoje delovne organizacije, ki ga namenjamo za večjo delovno varnost zaposjenih.
Kljub doseženim rezultatom, je dejal Mustafa Pljakič, še vedno zasledimo ostanke zastarelega pojmovanja, da sta delovno okolje in varstvo pri delu postala bo Ij ali manj postranska naloga odgovornih, da se ponekod s tem vprašanjem ukvarjajo birokrati, namesto da bi postalo predmet samoupravne dejavnosti delavcev v združenem delu. Pljakič je poudaril,
da je sindikat tisti subjektivni dejavnik, ki bi moral za vsako ceno organizirati delavce, da bi odločali o delovnih razmerah in o izboljšanju svojega delovnega okolja. »Predvsem je treba doseči, da bi varstvo pri delu postalo sestavni del programa razvoja sleherne temeljne organizacije združenega dela in bistven element vsake investicije.«
Bolj kot doslej bi morali upoštevati v skrbi za varno delo tudi preventivno zdravstveno varstvo. Sekretar sveta ZSJ je ob tej ugotovitvi pripomnil, da imamo v državi več kot 700 zdravnikov, specialistov za medicino dela, vendar je v celotnem zdravstvenem varstvu preventiva udeležena samo s 3 %, 97 % pa odpade na zdravljenje. Omenil je tudi, da je bilo sami lani v Jugoslaviji več kot 283.000 poškodb pri delu, med njimi 534smrtnih primerov, da je razmerje med starostnimi in invalidskimi upokojenci 100:91 ter da smo samo lani izgubili zaradi nesreč pri delu 68 milijonov delovnih dni, od tega 59 milijonov zaradi bolniških dopustov.
Svet ZSJ je opozoril, da bi morali slabe delovne razmere kot pogost vzrok za nesreče v proizvodnji in na drugih delovnih mestih praviloma odpravljati že v samih delovnih organizacijah, ne pa s pomočjo sistema invalidsko-po-kojninskega zavarovanja, beneficirane delovne dobe in z invalidskim upokojevanjem delavcev.
V. K.
KAJ SMO STORILi...
DODATEK ZA »NEDELO«
Na osnutek sindikalne liste že prihajajo prvi odmevi, ki kažejo na to, da bo javna razprava v sindikatih na to temo kaj živahna. Nekatera nova določila, med njimi tudi ukinitev dodatka za omejevanje fluktuacije, so zbudila med delavci nasprotovanje. Čeprav drži, da so ti prvi odmevi rezultat prej površnega kot temeljitega poglabljanja v vsebinske spremembe sindikalne liste za prihodnje leto in čeprav bo nemara javna razprava le podprla predlagani osnutek in sporna določila v njem, vendarle poglejmo vzroke za ukinitev dodatka za omejevanje fluktuacije in bistvo dosedanjih pripomb na to spremembo.
Sestavljavci osnutka liste se zagovarjajo: »Dodatek za omejevanje fluktuacije ni dodatek za posebne ali težje delovne razmere in tudi ni rezultat udeležbe delavca v osebnem dohodku po vloženem minulem in živem delu.«
Ali z drugimi besedami: dodatek je v bistvu dodatek za »nedelo«, saj ga v večini TOZD delijo linearno —vsakemu delavcu po 5 odstotkov na njegov neto osebni dohodek. V resnici pa bi morali dodatek dobiti delavci na takih delovnih mestih, na katerih je fluktuacija odločilnega pomena za proizvodni proces. Dodatek, kakršnega delijo v večini podjetij, je torej zgrešil svoj osnovni namen. Zavoljo tega je v resnici umestno vprašanje, ki so si ga zastavili sestavljavci nove sindikalne liste — ali je dodatek za omejevanje fluktuacije v sedanji obliki sploh potreben?
Sindikat v Iskri je proti ukinjanju dodatka. Na Gorenjskem trdijo — je problem fluktuacije izjemno pereč in bi z ukinitvijo tega dodatka kolektive pahnili v še večje težave. V ravenski železarni, kjer so tudi proti ukinitvi dodatka, so že izračunali, da bi ukinitev prizadela pri njih zaposlenega za poprečno 129 dinarjev pri mesečnem osebnem dohodku. Dodatek, sodijo v železarni, tudi ni plačevanje »nedela«, pač pa prej eno izmed meril, po katerih vrednotimo minulo delo.
Razprava o tem, ali je dodatek za omejevanje fluktuacije dodatek za nedelo ali merilo za vrednotenje minulega dela, bi nas predaleč zavedla. Vsekakor pa velja k izračunom, za koliko bodo delavci prikrajšani pri osebnem dohodku, dodati, da ta sredstva še naprej ostanejo v masi sredstev za delitev osebnih dohodkov. Bojazni zavoljo domnevnega zniževanja, osebnih dohodkov so torej neopravičene. Kolektive pa zavoljo tega —če bo ta sprememba v sindikalni listi sprejeta —čaka dodatno samoupravno delo: dogovoriti se bo treba, na kakšen način naj bi poslej delili ta del mase za osebne dohodke. Pri tem bi nemara ne bilo odveč, če bi opozorili na način, ki ga za določanje višine dodatka za omejevanje fluktuacije uporabljajo v ravenski Železarni. Tam je višina dodatka odvisna od uspešnosti dela in stopnje zahtevnosti dela, ki ga vsak posamezni delavec opravlja. Tu so torej že uveljavili načela, ki jim ni možno očitati, da podpirajo plačevanje dodatka za »nedelo«, pač pa bi jim prej lahko priznali, da so ustrezno prilogo jena, primerna osnova za izračun ključa za delitev sredstev/bodočega »nekdanjega« dodatka.
B. RUGELJ
OBISK DELEGACIJE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE NA HRVAŠKEM
Plodna izmenjava izkušenj
V središču pozornosti so bili razgovori o dohodkovnih odnosih, delovanju sindikatov in aktualna vprašanja delavskega turizma
Hrvaški in slovenski sindikalni delavci vsako leto vsaj enkrat izmenjajo poglede in izkušnje o delovanju sindikatov in še posebej o razreševanju konkretnih, obojestransko' zanimivih vprašanj. Tak delovni razgovor je bil ob koncu prejšnjega tedna v Zagrebu, ko sta delegaciji RS ZSH in RS ZSS obravnavali dohodkovne odnose, delovanje sindikatov po kongresih in aktualna vprašanja s področja delavskega turizma.
V razgovoru s predsednikom RS ZSS inž. Janezom Barbori-čem, ki je vodil delegacijo slovenskih sindikatov, smo izvedeli, da so razpravo o dohodkovnih odnosih v združenim delu osredotočili na izkušnje,-ki so jih hrvaški in slovenski sindikati doslej pridobili na tem področju, kakor tudi na nadaljnje akcije pri dograjevanju sistema sporazumevanja, kot ga nakazuje osnutek zakona o združenem delu. Pri tem je slovenska delegacija pojasnila vsebino tez za dograjevanje
sistema, ki so že pripravljene kot delovno gradivo in se bo o njih čez mesec dni že začela javna razprava. V zvezi z vprašanji razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke pa je slovenska delegacija obiskala tudi tovarno Rade Končar, da bi se seznanila z nekaterimi izvirnimi rešitvami, ki jih je na področju notranje delitve že uveljavil ta kolektiv. Delegacija je ocenila, da bi — ustrezno pri-lago jene — te rešitve lahko s pridom uporabili tudi v slovenskih organizacijah združenega dela.
Po zadnjih kongresih oziroma po reorganizaciji sta tako ZSH kot ZSS organizirani na dokaj podoben način in ugotavljata podobne težave, ki vplivajo na še ne dovolj učinkovito dejavnost obeh organizacij. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji velja nameniti posebno pozornost utrjevanju osnovnih organizacij sindikata in dosledno uveljavljanju delegatskih odnosov.
Na področju delavskega turizma nismo priče le stagnaciji, ampak tudi temu, da te dejavnosti v bistvu nikjer he obravnavajo kot sestavine prihodnjega turističnega razvoja. V razgovoru o teh vprašanjih sta se delegaciji dogovorili, da bosta hrvaška in slovenska zveza sindikatov izdelali predlog projekta za nadaljnji razvoj delavskega turizma in ga predložili najprej v obravnavo svetu ZSJ. Projekt bi zajel tako razvoj obmorskega kot celinskega — gorskega, zimskega in zdraviliškega turizma. Glede na mnoge probleme, s katerimi se srečujejo interesne skupnosti in drugi lastniki oziroma interesenti za gradnjo počitniških domov v obmorskih občinah SR Hrvaške, pa sta se delegaciji sporazumeli, da bo ZSH pomagala vzpostaviti neposredne stike z dejavniki v teh občinah (skupščine, urbanisti, družbenopolitične organizacije itd.) ter tudi sicer pomagati pri razreševanju neposredno perečih problemov.	M. G.
10 RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE O PREVISOKIH OD
Samo opomin zamudnikom
Prekoračitelje samoupravnega sporazuma o delitvi OD naj ne bi kaznovali zavoljo objektivnih okoliščin, ki so vplivale na slabe rezultate
Objektivne okoliščine, na katere delavci v združenem delu niso imeli odločilnega vpliva, kot so politika cen, devizni režim in paket zunanjetrgovinskih predpisov, so v letošnjem letu v tako veliki meri vplivale na rezultate gospodarjenja, da zdaj kljub -izjemno slabi polletni bilanci ne kaže kaznovati kršiteljev samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v kovinski industriji Slovenije. Tako je presodil izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije na zadnji seji, ko je obravnaval med drugim tudi gi-
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Pogled naprej
V javnosti se je minule dni stopnjevalo zanimanje za družbenoekonomski razvoj v prihodnjem letu, prav tako pa tudi za ocene uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju v minulem letu. S teh zornih kotov se je lotil ocene gospodarskih gibanj te dni tudi slovenski izvršni svet, ki je predvsem opozoril, da kaže ustrezno ovrednotiti precejšnje uspehe, ki smo jih dosegli v stabilizaciji gospodarstva, utrditvi likvidnosti, v izvoizu in uvozu, prav tako pa tudi vse pomanjkljivosti in probleme, ki so se pojavljali. Znana ocena je, da bi glede na razpoložljive možnosti lahko prihodnje leto v Sloveniji povečali družbeni proizvod celo do 8 odstotkov, čeprav prevladuje mnenje, da ga je potrebno realno opredeliti s 5 odstotki.
Gospodarska gibanja v letošnjem letu so namreč obremenjevali številni problemi, ki jih z ukrepi tekoče ekonomske politike nismo uspeli obvladovati. Med njimi so zlasti zaskrbljujoči pojavi upadanja storilnosti, prehitra rast osebnih dohodkov nad realno ustvarjenim dohodkom, močni pritiski na povečevanje splošne in skupne porabe ter zaostajanje gospodarstva v novih investicijah in strokovnih kadrih, ki se pretirano naglo selijo iz gospodarstva v družbene dejavnosti.
Priložnost za realno ovrednotenje programov SIS družbenih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju se delavcem v organizacijah združenega dela ponuja že te dni, ko prihajajo mednje v razpravo in potrditev. Izvršni svet je tudi menil, da bo potrebno predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu v marsičem preliti v bolj konkreten jezik, dati oceno ukrepov ekonomske politike v minulem obdobju in določneje opredeliti nosilce nalog, še posebej pa storiti več na področju devizne, monetarne in kreditne politike. Resolu-
cija o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu, ki bo kmalu predmet širše razprave, naj bi se torej otresla vseh pomanjkljivosti in utrdila tisto, kar je nedvomno prispevalo k številnim doseženim uspehom.
V centralnem komiteju ZKJ je bilo te dni več pomembnih sej. V izvršnem komiteju so proučili gradivo o organizacijskih vprašanjih delovanja organizacij ZK in sprejemanju novih članov. Vsekakor je zanimiv podatek, da je članstvo ZK od 21. seje predsedstva CK ZKJ naraslo že na milijon in 400 tisoč članov. To seveda narekuje tudi poglobljeno idejnopolitično delo in marksistično izobraževanje v organizacijah in potrebo po zagotovitvi širšega vpliva komunistov na vseh področjih v družbi. Na nekatere pomanjkljivosti v delovanju organizacij in vodstev ZK je te dni opozorila statutarna komisija ZKS. Širše posvetovanje o programih marksističnega izobraževanja in marksistični literaturi pa so pripravili v CK ZKJ.
Še posebno zanimanje so te dni zbudila stališča, ki jih je sprejela komisija za mednarodne odnose pri CK ZKJ o preštevanju naših manjšin v sosednji Avstriji. Proti kršenju državne pogodbe, neonacističnim poskusom asimilacije in pritiskom na našo slovensko in hrvaško narodnostno manjšino v Avstriji se je te dni dvignil nov val protestnih zborovanj. Vso odločnost v podpori narodnostnemu boju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov je izreklo tudi najbolj množično protestno zborovanje na Trgu revolucije v Ljubljani. Pomenilo je politično in moralno podporo našim rojakom v Avstriji in vsem demokratičnim silam v tej državi, ki so se z organizirano akcijo uprlo nasilnemu preštevanju in oživljanju velikonemškega nacionalizma, šovinizma in neonacizma.
—gok
banja osebnih dohodkov v minulem in letošnjem letu. K objektivnim težavam velja seveda prišteti tudi nov način ugotavljanja dohodka in zakon o zavarovanju plačil, ki sta oba začasno pa vendar krepko podrla ravnovesje na domačem trgu.
Podatkov o poslovanju v devetih mesecih letošnjega leta za dejavnosti v kovinski ih elektroindustriji sicer še nimamo zbranih, vendar gospodarska gibanja dajo slutiti izboljšanje. Tako bi bilo tudi zavoljo tega sedaj — po preteku tolikšnega časa od polletne bilance nesmotrno kaznovati tiste kolektive, ki so si glede na ustvarjeni dohodek in določila samoupravnega sporazuma delili previsoke osebne dohodke. Če bi namreč dosledno upoštevali dosežene polletne rezultate gospodarjenja in samoupravni sporazum, bi v posameznih delovnih organizacijah morali izplačati v poprečju tudi za skoraj polovico nižje osebne dohodke, kot so jih (nekatere, vendar redke delovne organizacije, pa bi lahko tudi povečale osebne dohodke). Vsekakor pa bosta tako skupna komisija kot tudi sindikat po analizi devetmesečne bilance gospodarjenja, ko bodo delovne organizacije upoštevale tudi nov način izračuna sredstev za osebne dohodke (kot ga je predla-
gala skupna komisija), in pri tem posebej navedle rezultat količnika med fakturirano in plačano realizacijo, -imela jasnejšo podobo o kršitvah določil sporazuma in tudi možnost za učinkovitejše ukrepanje.
Pri tem pa moramo vsekakor poudariti, da bodo k jasnejši podobi morale prispevati tudi delovne organizacije same — s pravočasnim pošiljanjem podatkov. Prav precejšnje število podjetij, ki ni poslalo podatkov ob polletni bilanci, ali pa so jih poslale prepozno, je namreč močno otežilo delo skupni komisiji in ga tudi časovno zavrlo. Zavoljo tega komisija ni mogla pravočasno ukrepati, prav tako pa tudi ne sindikati. Žal se ta površnost ponavlja tudi sedaj, ko razen za črno in barvasto metalurgijo ni tekočih podatkov. Nemara bodo kaj zalegli interni opomini, ki jih je skupna komisija izrekla nekaterim delovnim organizacijam ter javni opomin OKP Dobova in Tapo — TOZD Libis Ljubljana. Zaradi obsega in pomena-dela, ki ga skupna komisija opravlja, se je na nedavnem zboru podpisnic samoupravnega sporazuma porodil predlog, naj bi to delo profesionalizirali. Izvršni odbor RO sindikata delavcev kovinske industrije je ta predlog podprl.
I. S.
MNOŽIČNO IZOBRAŽEVANJE
ČETRTI KROG
Družbenopolitično izobraževanje in množično usposabljanje sindikalnih aktivistov v Sloveniji je gotovo bolj sistematično, odkar imamo Center RS ZSS in RK ZSMS za družbeno izobraževanje. Zdaj se lotevamo že četrtega vsebinskega programa, ki naj bi usposobi! vse sindikalne aktiviste za politično akcijo v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu.
Za ta četrti krog družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja sindikalnih aktivistov je zdaj Center za družbeno izobraževanje RS ZSS in RK ZSMS pripravil program seminarjev, ki vsebino zakona o združenem delu razčlenjuje na deset tem. Tak načrt bodo lahko posamezni občinski sindikalni sveti po potrebi dopolnili in glede na razmere v občini, tudi še bolj razčlenili vsa tista vprašanja iz zakona, ki bodo nemara na njihovem po-
dročju najbolj izstopala.
Seminarji tega programa bodo potekali seveda v občinah, kjer jih bodo organizirali občinski sveti zveze sindikatov in občinski odbori sindikatov skupaj z , delavskimi univerzami in s klubi samoupravljavcev. Seminarji naj bi se iztekli do konca aprila 1977. leta. V pripravah na seminarm naj bi občinski sveti iz vrst dosedanjih predavateljev pa tudi iz vrst drugih usposobljenih družbenopolitično angažiranih delavcev izbrali za vsako od desetih tem po dva predavatelja, ki bi se udeležila enodnevnih metodičnih inštruktivnih sestankov, ki jih bo Center za družbeno izobraževanje organiziral od 10. do 25. decembra v sedmih središčih v Celju, Mariboru, Kopru, Ljubljani, Kranju, Novem mestu in še poseben seminar za Ljubljano — okolico.
S. G.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE ‘I* GOZDARSTVA SLOVENIJE-Izvršni odbor je med drugijjj obravnaval uresničevanje določi samoupravnega sporazuma življenjskih in delovnih razmeran delavcev, ki so zaposleni v jug0' slovanskem gospodarstvu. D0', govorili so se za poseben akciLJ1 program uresničevanja njegovl določil v praksi ter se zavzeli t enotno metodologijo sPre!T janja rezultatov. V naši republik je podpisalo samoupravni sp°ra. zum 62 od skupno 86 tem6'^ nih organizacij gozdarstva. Le pe temeljnih organizacij za koope' racijo je pristopilo k sporazum11, čeprav je v Sloveniji kar 43 j°' vrstnih TOZD. Na tem področji1 čaka sindikat in druge družbeno; politične organizacije še precej nalog.
SINDIKAT GRADBENE* DELAVCEV SLOVENIJE: 0<> 15. novembra do '.5. decernb13 bo v Posočju delala jugoslovan' ska mladinska delovna brigad3, ki jo bodo sestavljali zidarji inte' sarji. Iz naše republike bo sode' lovalo v brigadi 20 mladincev-Komisija za šport in rekreacijo p3 je analizirala rezultate dosedaH' jih športnih iger gradbincev te(
sestavila
program za
naslednj6
leto. Dogovorili so se tudi o org3' nizaciji zimskih športnih igef gradbincev.
SINDIKAT DELAVCEV ^ KMETIJSTVU, ŽIVILSKI D TOBAČNI INDUSTRIJI SLOVENIJE:	V ponedeljek b°
skupna seja izvršnega odbora članov komisij podpisnic samou' pravnih sporazumov o razpore' janju dohodka in delitvi osebnii1 dohodkov v kmetijstvu. V gradivu, ki so ga dobili udeleženci sestanka, so nakazane pomembne naloge sindikata pri uresničevanju določil samoupravnih sporazumov, saj ugotavljajo, da d°' seženi poslovni rezultati nis° j povsod v skladu s predvidevanji j republiške resolucije o ekonomskem in družbenem razvoju-Osebni dohodki so naraščali hitreje kot družbeni bruto produkf delitvena razmerja so porušena in. tudi notranji sistemi delitve v temeljnih organizacijah združenega dela ne spodbujajo dovolj K večji produktivnosti in k boljšemu gospodarjenju.
SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE: Komisija za samoupravljanje je podprla dolocn3 osnutka zakona o urejanju j razpolaganju s stavbnimi zemlj'8 či. Člani so podprli tudi pobud družbenega pravobranilca 83
moupravijanja, ki je sprožil p° stopek na ustavnem sodišču SRj
da ugotovi ustavnost 18. člen zakona o gospodarjenju s stan0 vanjskimi hišami v družbeni las nini.
SINDIKAT	DELAVCEV
KOVINSKE	INDUSTRIJE
SLOVENIJE: Pripravljajo sej0 izvršnega odbora, na kateri bod razpravljali o programih samoupravnih interesnih skupn°s družbenih dejavnosti.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVE' NIJE: Predsedstvo konferencez cestno gospodarstvo je obravna valo delovni osnutek samoupra nega sporazuma o ustanovitvi 5 za ceste, rezultate devetmese nega poslovanja v panogi, _pre log sindikalne liste 1977 in še n katera aktualna vprašanja.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: ^ razširjeni seji IO so razpravlja11
predlogu samoupravnega SP°^.
zuma o ustanovitvi posebne i ^
braževalne skupnosti za trgovm ’ obravnavali predlog smt*1*43 liste 1977 in nekatera aktuaim vprašanja s področja samoupra nega sporazuma o razporejanj
dohodka in delitvi sredstev osebne dohodke.
SINDIKAT DELAVCE ZDRAVSTVA IN SOCIAE NEGA VARSTVA SLOVEM' 2: IO je obravnaval predlog 8
Jfc: tu je obravnaval preui^t- -moupravnega sporazuma o skup^
nih osnovah planov zdravstve skupnosti v SR Slovenije za o dobje 1976-1980 in akcijski Pr°_ gram republiškega odbora o daljnjem usklajevanju in sPrel:u manju planov SIS na podrocj družbenih dejavnosti.
PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
[
1
I
)
l
1
1
t
I
i
i
3
f
S
f
i
J
1

t,
n
k
i'
J
3
1
3
I
)
\
t
t
l
Zakon o združenem delu
razširja naloge sindikatov
^nioupravno konstituiranje združenega dela in pridobivanje ter razpo-®janje dohodka v središču pozornosti sindikalnih organizacij — Zasluž-,1 so se pogosteje zviševali zaradi naraščajočih življenjskih stroškov pa zavoljo večje produktivnosti dela — Predlog resolucije o uresni-evanju plana razvoja v naslednjem letu premalo opredeljuje odgovor-°st za področja zvezne pristojnosti
,Na 22. seji predsedstva sveta
Šr
M ?’	voc^'' predsednik
h Spiljak, so v ponedeljek v eogradu obravnavali
v.,uiavjiavaii Osnutek
v^ucije o politik’ uresničenja družbenega plana Jugosla-J,e. Za leto 1977, sprejeli pa so nn * s^ePe o aktualnih družbe-prjP°litičnih nalogah sindikatov Uresničevanju politike eko-aiskega in socialnega razvojav naslednjem letu.
. v uvodnem referatu o uresni-Sov.anju politike ekonomskega in 1 Rajnega razvoja v letošnjem r,11 J6 podpredsednik sveta ZSJ ^]Uro Vekič najprej ugotovil, da v Marsikaterem področju še uno delujemo preveč eno-ansko in da se soočamo s pre-^ JJ^oko stopnjo problemov, še Jbolj zgradi premajhne zavze-j 11 za delo med delavci samimi. I acilnost dogajanj v letošnjem j u je tudi premalo učinkovito ovanje na področju samou-^avnggg konstituiranja združena dela in pri oblikovanju ^budnejših metod za prido-sr 'n cJel'tev dohodka, ter eustev za osebne dohodke.
PLANA
kAe URESNIČUJEMO
(jpU je govoril o tekočih gospo-posg^b.gibanjih je Djuro Vekič kar 0eJ.0Pozor'J na probleme, s Sr v r,rrii se je gospodarstvo letos s Ceval°.Za minulih devet ev lahko rečemo, da
0 ^zgibani,
meso bili
zat --s—-, če drugega ne Si °> ker smo uvedli nov plačilni Cjj eiP. zmanjšali stopnjo intla-J® >n obravnavali
Q —ter potrdili p^UJek zakona o združenem 0r u>. ki ga v nekaterih temeljnih lu^auizacijah združenega dela
Vsi
neposredno uveljavljajo.
niti
ieeno pa se ne moremo izog-
s .v ugotovitvi, da plana ne ure-Valeujerno! Očitno je, da načrto-j ne b-odstotne stopnje rasti in-. strijske proizvodnje ne bomo v^gli, saj se je proizvodnja po-uala ie za 2 j % Na neugodna atjaše velijco bolj kot toopo-Ja nizka produktivnost, ki se u v Primerjavi z istim obdobjem r, 1 celo zmanjšala za 0,3 %. , elno .
bi lahko'
UVOZ:
opravičilo za tako stanje pomenile omejitve pri
u surovin in predah industri-
je, ki je začela prehajati na novo tehnologijo, če se ob tem ne bi — kar za 4,4 % — nenormalno povečala zaposlenost, kar pa ni dalo ustreznih pozitivnih ekonomskih rezultatov.
Kljub manjši stagnaciji gospodarske rasti smo v naši državi le dosegli tudi pomembne pozitivne rezultate. Zaradi manjšega uvoza in povečanega izvoza smo dosegli pozitivno razliko 330 milijonov dolarjev. Tudi na tekočih računih delovnih organizacij je več gotovine. Vse to je nedvomno omogočilo, da se je močno zmanjšalo število delovnih organizacij, ki zamujajo z izplačilom osebnih dohodkov. V zadnjih nekaj letih je zaslužke prejemalo z zamudo med 30 in 40 tisoč delavcev, zdaj pa je njihovo število dosti manjše.
SAMOPRISPEVKI OGROŽAJO ZASLUŽKE
V tistem delu svojega referata, ko je govoril ogibanjih na področju cen. zaslužkov, življenjskih stroškov in produktivnosti je Djuro Vekič posebej opozoril na nekatere specifičnosti, ki grozijo, da bi lahko spodkopale pozitivne rezultate stabilizacije trga: »Osebni dohodki so naraščali glede na povečanje življenjskih stroškov. ■ ne pa upoštevajoč produktivnost dela. Mimo tega osebne dohodke obremenjujejo mnoga posojila in samoprispevki. V nekaterih okoljih te obremenitve dosežejo tudi 20 % zaslužka, kar samo še povečuje pritisk na cehe. To bi moralbpreučiti in obremenitve zmanjšati na razumno mejo.
»Delitev sredstev za osebne dohodke zvečine temelji na formalnih kvalifikacijah, delovnem mestu, ki ga kdo zaseda in na njegovi delovni dobi, kar pa ne zagotavlja niti najnujnejše spodbude za ustvarjalno delo,« je še posebej poudaril Djuro Vekič in dodal:
»Nismo še odgovorili na vprašanje, zakaj nismo dogradili samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Rečem pa lahko, da smo porabili veliko časa in moči za teoretično razpravljanje in oblikovanje družbenih dogovorov ter samoupravnih sporazumov, zelo malo pa smo storili, da bi tudi'preučili, kako delujejo v praksi.«
ŠE VELIKO NALOG
Ko pa je pojasnjeval predlog sklepov o nalogah sindikatov pri uresničevanju razvojne politike v naslednjem letu, je podpredsednik sveta ZSJ Djuro Vekič še zlasti poudaril pomen doslednega konstituiranja združenega dela na osnovi določil zakona o združenem delu, oblikovanje meril za delitev osebnih dohodkov, povečevanje produktivnosti dela in boljše izkoriščanje notranjih rezerv, boj proti poskusom vračanja na preživele odnose in proti nestabilnosti, poglobljeno delo na področju socialne politike, življenjskega standarda in obveščanja tako delavcev kot družbenih organov in organizacij.
ŽIVAHNO V RAZPRAVI
Nobene akcije sindikatov ne moremo obravnavati ločeno od akcije za dograjevanje sistema delitve dohodka in spodbujanja dela, je v razpravi opozoril Andrej Grahor, predsednik komisije predsedstva sveta ZSJ za dohodek in samoupravljanje. Po njegovih besedah v večini delovnih organizacij dohodek na osnovi minulega dela še vedno določajo na podlagi delovne
dobe, čeprav smo v praksi že precej napredovali pri merjenju rezultatov dosedanjih naložb v razširjeno reprodukcijo.
Predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič je v svoji razpravi med drugim poudaril, da predloženi osnutek resolucije pomeni resen poskus novega pristopa, ki se kaže predvsem v tem, da je resolucija izvedbeni letni planski dokument uresničevanja petletnega družbenega plana. Resolucija sicer posveča osnovno pozornost najpomembnejšim točkam družbenega razvoja, vendar ni mogoče reči, da bi predvidene usmeritve slonele na kompleksni in realni oceni letošnjih družbenoekonomskih gibanj. Taka ocena je nujna, če naj tudi resolucija učinkoviteje in dosledno spodbuja dogovorjeni družbeni razvoj na kvalitetnih osnovah. Ob tem je govornik opozoril, da predlog resolucije za naslednje leto premalo natančno opredeljuje odgovornost za področja, ki so v zvezni pristojnosti.
Proračunska poraba nedvomno pomeni enega od virov inflacije, saj se iz leta v leto povečuje ne glede na planirane meje. Samo SR Bosna in Hercegovina je, kot je poudaril predsednik RS ZS BiH Raif Dizdarevič svoje prispevke za zvezno blagajno letos povečala za 68 %, tako da ji
namenja že 80 % vseh zbranih sredstev. Po njegovih besedah bi morda veljalo zmanjšati premije in subvencije za nekatere kmetijske proizvode.
Predsednik občinskega sveta ZSH Reka Mate Bučič je razpravljal o vprašanjih, ki vplivajo na produktivnost dela in poudaril: »Ljudje bežijo iz proizvodnje v negospodarstvo zaradi boljših zaslužkov. Če sc bo to nadaljevalo, bo produktivnost še kar naprej stagnirala. Sindikat mora posvetiti več pozornosti temu vprašanju.«
Inflacijo smo, v glavnem, obvladali, je sodil Mustafa Pljakič, sekretar sveta ZSJ in predsednik komisije predsedstva sveta ZSJ za življenjske in delovne razmere. »Na eni strani imamo delavce, ki dobivajo komaj 1500 din mesečno, na drugi strani pa narašča režija,« je še razmišljal. »Kdo sploh dela in dobiva zaslužek po normi,« je vprašal in takoj tudi dobil odgovor na seji prisotnih članov komisije za dohodek in samoupravljanje: »Več kot zdaj bomo o tem vedeli, ko bo končana študija Proizvodnja — produktivnost — dohodek — osebni dohodek, ki jo pripravljajo tri komisije predsedstva sveta ZSJ.
»Osebni dohodki naraščajo, produktivnost dela pa pada; to
pomeni, da nedosledno uveljavljamo samoupravne sporazume in družbene dogovore o dohodku,« je kritično pripomnil predsednik sveta ZSH Milutin Baltič in še opozoril, da osnutek resolucije ne vsebuje programov, kako naj bi reševali probleme,prekomernih zalog.
Tako Marko Djuričin, predsednik sveta ZS Vojvodine, kot Djemal Vejseli, predsednik sveta ZS Makedonije sta menila, da bi se morali temeljiteje pogovoriti o gibanjih na področju življenjskih stroškov, ki so glavni vzrok, da povsod rinejo navzgor osebne dohodke.
Predsednik sveta ZSJ Mika Spiljak pa je v zaključni besedi poudaril, da zakon o združenem delu v marsičem razširja naloge sindikatov in tega ne smemo pozabiti. Glede konkretnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, pa se je najdlje pomudil ob problemu bega kadrov iz gospodarstva in poudaril, da je to vprašanje posebej preučeval v kolektivih, ki jih je obiskal v zadnjih letih. »Spoznal sem,« je dejal Mika Spiljak, »da strokovnjaki zapuščajo tiste kolektive, kjer ne poznajo spodbudne delitve po delu in obratno. Rešitve tega problema torej morajo poiskati kolektivi sami.«
STANIMIR BOŽANIČ
Na podlagi sklepa zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije z dne 28. maja 1976. leta o ustanovitvi letnih nagrad za najuspešnejše rešitve na področju izboljšanja delovnih razmer delavcev in pravilnika o nagrajevanju inovatorjev in racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve pri izboljšanju delovnih razmer delavcev razpisuje Odbor za nagrajevanje inovatorjev oziroma racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve na področju izboljšanja delovnih razmer delavcev
NAGRADNI NATEČAJ
za najuspešnejše rešitve na področju izboljšanja delovnih razmer delavcev v industriji in rudarstvu Nagrade bodo podeljene v mesecu maju 1977. leta
Nagrado sestavljata diploma in denarni znesek, in to:
1.	nagrada 60.000 dinarjev
2.	nagrada 40.000 dinarjev
3.	nagrada 20.000 dinarjev
Pravico do udeležbe na natečaju imajo avtorji, katerih rešitve izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	humanizirajo delo,
—	izboljšujejo ali olajšujejo delovne razmere delavcev v materialni proizvodnji,
—	zmanjšujejo ali olajšujejo delovne razmere delavcev v materialni proizvodnji,
—	zmanjšujejo ali odpravljajo možnosti za poškodbe pri delu,
—	odpravljajo ali znatno zmanjšujejo trajne poškodbe posameznih organov delavcev (poklicne bolezni) zaradi nezadovoljivih delovnih razmer.
—	odpravljajo vzroke bolezni delavcev, ki jih povzroča škodljiv vpliv posameznih elementov delovnega okolja,
—	zmanjšujejo potrebe po beneficiranju posameznih delovnih mest, na katerih so težke in zdravju škodljive delovne razmere,
—	prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev,
—	izboljšujejo varnost delavcev pri delu.
,— zmanjšujejo invalidnost delavcev,
—	povečujejo produktivnost dela in dohodek.
Prijavljene rešitve morajo zadevati izboljšanje delovnih razmer delavcev, organiziranih v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije in morajo vsebovati:
a)	prijavo in opis rešitve š potrebno dokumentacijo;
b)	dokaz oziroma utemeljitev učinkov iznajdbe na zdravje delavcev in na zboljšanje delovnih razmer;
c)	utemeljitev in dokaz ekonomskih in drugih učinkov;
č) sklep delavskega sveta TOZD ali zbora delavcev o sprejetju ino vacije oziroma racionalizacije;	*
d)	priporočilo osnovne organizacije sindikata in
e)	naslov avtorja.
Pri odločanju bodo imele prednost rešitve, ki so v praksi uveljavljene.
Prijave je možno poslati od dneva objave natečaja do 30. novembra 1976. leta.
Prijave s potrebno dokumentacijo pošljite zveznemu odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije —• Odbor za nagrajevanje inovatorjev oziroma racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve, na področju izboljšanja delovnih razmer delavcev, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5.
ger/0 Setn Prv‘č srečal Milana Deizin-Sekatarja republiškega odbora indu- 0 delavcev papirne in grafične dcinS,r‘ie Slovenije, sem imel občutek, dobf ni nio8°če iztiriti. Takšen občutek b[jla Venetno vsak, ki ga sreča, saj zna gir n Metzinger poslušati in Strpno rea-goi> V Pr'merih, ko opazi, da si za nje-postj^^šljanja dojemljiv in ko se želiš Pirn'Vltl V v^°8p našega delavca v pa-le£ 1 ln grafični industriji. Toda še zda-| ve^e 8re za cehovski odnos; Milan dan ° uP°števa, kaj lahko storimo bon,5' *ad jutr' Pa< zakaj nečesa ne do\>()iSt0rd- Šele ko prekipi »njegova nekri^ena toleranca«, ko opazi, da bi {. °n‘ Pošten ali pa te kritizira, ne da raZni ' Sam prispeval k izboljšanju prn,,er' Postane oster. Pove, da nimaš ‘n razloži, zakaj.
Tak'
na$j Kstlega sem ga spoznal tudi med hotlT-1 fdornci, ko je delavcem v Za-kon" ^emT‘jl pojasnjeval osnutek-za-in0r, ° združenem delu. In takšen, a za spoznanje manj strpen, je na
Človek, delavec, funkcionar...
sejah republiškega odbora ali pa njegovih organov.
Sicer pa za Milana Deizingerja velja, da je deloven, natančen in odkrit. Prav gotovo lahko iščemo razloge za te njegove značajske poteze v njegovi življenjski šoli, kajti prebijal se je od vajenca do delovodje, nato je postal industrijski psiholog in sedaj bo kmalu končal lil. stopnjo na Fakulteti za politične vede, novinarstvo in sociologijo. Magisterij bo naredil iz politologije. Kaže, da bo njegova naloga nosila naslov »Idejni temelji in vloga sindikatov v samoupravni družbi«. Gre za temo, ki je tesno povezana z njegovim vsakdanjim delom. Današnjim, včerajšnjim in bržčas tudi jutrišnjim, saj je iz »stare garde« sindikalnih delavcev, ki so si nabirati prve izkušnje prav v osnovnih organizacijah sindikata.
Mimo njegovega sindikata v najinem razgovoru seveda nisva mogla:
»Ta čas je pred našim Sindikatom pmogo nalog, ki zadevajo gospodarjenje, samoupravno sporazumevanje o de-
litvi dohodka in osebnih dohodkov in drugem in seveda urejanje delovnih in Življenjskih razmer naših članov. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da smo na mnogih področjih že tudi v precejšnji meri uspeli, čeprav ne gre za naloge, ki so kratkotrajne narave. Zelo dolgo smo se ukvarjali s samoupravno organiziranostjo delavcev v grafični in papirni industriji ... Razmere se bistveno spreminjajo. Enako bi lahko rekel tudi za povezovanja, čeprav s sedanjim tempom povezovanja osebno nisem zadovoljen. Še vedno je preveč zaplotništva, ozkih podjetniških interesov. Organizirana akcija vseh delavcev in predvsem komunistov v sindikatu bo morala presekati sedanje stanje.
Ali smo sposobni? Smo dovolj močni? Mislim, da, saj ugotavljamo, da je nova organiziranost sindikata že dala pozitivne rezultate pri njegovem delovanju. Delamo načrtno, javno in na konkretnih vprašanjih. Naše delo je usmerjeno v to, da uresničimo prave družbene in življenjske interese delav-
cev. Največji rezultat pa vidim v tem, da so osnovne organizacije sindikata postale nosilec dejavnosti in da članstvo samo odloča o vseh pomembnih družbenih akcijah in rešitvah.«
Toda Milan Deizihger ni nikoli povsem zadovoljen. To je verjetno tudi prav, kajti če se človek zadovolji, ostaja na mestu. Naš sogovornik pravi:
»Nekoliko še pešamo pri uveljavljanju delegatskih odnosov. Delegati se premalo posvetujejo pred sejami republiškega odbora s svojimi občinskimi organizacijami. In čeprav se spreminjajo razmere, bo treba še mnogq truda, da bodo ti odnosi takšni, kot morajo biti. Sem pa optimist.«
Optimist pa je bil Milan Deizinger vedno. Takrat, ko je dopoldne delal in popoldne hodi! v šolo, sedaj ko študira... »Zavedam se, da ničesar ne naredimo tako dobro, da ne bi lahko storili še bolje. To je moj moto in zato želim tudi vedno opraviti vse tako kot je dogovorjeno ali pa celo bolje, če se mi seveda posreči.«	M. HORVAT
iz albuma
sindikalnih delavcev
MILAN DEIZINGER, sekretar RO sindikata delavcev papirne in grafične industrije Slovenije
Rezultati in množičnost
Četrtstoletnica Partizana, nad katere proslavo je prevzel pokroviteljstvo tovariš Tito, je bila morda prav v dneh, ki bodo pomenili, tako vsaj upamo, nekakšno prelomnico našega odnosa do telesne kulture, saj nas je začel skrbeti položaj množične kulture, ki si je začela šele v zadnjem času graditi trdnejše temelje za razvoj.
Spodbudno je predvsem dejstvo, da je to predvsem posledica odločnejših zahtev ljudi, ki so se začeli zavedati, kar je značilnost više razvi-
Komunist * V
ki so marsikje samo formalno ustanovljeni. Njihova dolžnost je predvsem, da uredijo številna pereča vprašanja in resnično in ne le z viharnimi besedami preženejo vse oblike nezdravega klubaštva, pri-vatništva in zastrupljanja odnosov med vodstvi klubov, športniki in občinstvom. Predvsem pa morajo posvetiti posebno pozornost vprašanjem resnične množičnosti, ki mora dosledno temeljiti na olimpijskem geslu. In posebna priložnost za to so gotovo najširše priprave na olimpiade, ki morajo zagotavljati štiri leta priprav množic športnikov, negovanje in spodbude, ki edino zagotavlja resnično kvaliteto, ne pa štiri leta prosjačenja denarja in prepirov ter »kuhanja« peščice možnih kandidatov, ki naj bi svetu dokazali »izredne dosežke našega družbenega odnosa in skrbi do telesne kulture«.
tih družb, da mora biti telesnokulturna aktivnost nujen del njihovega življenja in dela. Toda mnoge krajevne skupnosti še vedno pri tem niso spoznale svojih nalog, nekoliko bolje pa je v šolah in organizacijah združenega dela.
V današnjem času se nihče ne more pritoževati, da je premalo sredstev za telesno kulturo in tudi glede potrebnih objektov smo veliko storili. S samoupravnimi interesnimi skupnostmi smo v družbenem pogledu veliko naredili in zato je tudi prav, da o vseh vprašanjih resnično odločamo na samoupravni podlagi. S tem pa ta vprašanja postajajo organski del družbenopolitičnih zadev, na kar je dokaj ostro in nedvoumno, čeprav morda celo nekoliko pozno opozoril IK predsedstva CK ZKJ. Zato moramo odločno opozoriti na posebne naloge komunistov, ki delajo v športnih društvih, oziroma njihovih aktivov,
Prav tako bi bilo nujno, da bi aktivi zagotavljali na podlagi najširših družbenih ciljev in programov razvoja telesne kulture idejnopolitično diferenciacijo v klubih. Vsi se namreč še kako zavedamo, da je klubska politika še vedno premočno odvisna od nekaterih »očetov«, ki leta in leta rovarijo po mili volji, ali pa »dobrotnikov«, ki držijo v šahu klube na račun širokogrudne finančne pomoči z »njihovim« denarjem, ki pa je v resnici del sredstev organizacij združenega dela oziroma delavcev. Prav zato, ker združujejo športna društva še posebej mlade, bi si morali prizadevati,'da bi v njih zagotovili spoštovanje vzgojnih vrednot in naše družbene usmeritve. Zato bi morali tudi vzgojitelji, ki se zavedajo nujnosti oziroma usklajenosti strokovnih in človeških kvalitet, za svoje delo dobivati ne le moralna, temveč hkrati tudi resnična družbenopolitična priznanja. Telesna kultura je namreč pomemben del naše notranje in tudi zunanje politike; na to resnico ne bi smeli nikoli pozabiti.	JANEZ KOROŠEC
OBISKALI SMO ATO BOVEC, PODJETJE V STEČAJU
»Prizadeti« in »zainteresirani« se trudijo, da bi ATC ozdravili, niso pa si enotni o potrebnih ukrepih — Nujne dodatne investicije — Bodo delavci le dobili polne osebne dohodke? — Ali razvojni apetiti niso bili zdravi?
Edino, kar je ta trenutek močno zanesljivo reči o bodoči usodi Alpskega turističnega centra Bovec, je to, da se vsi »prizadeti«, se pravi krajevna družbenopolitična skupnost s sedežem v Tolminu, kolektiv ATC, oba največja upnika — Ljubljanska banka in Investiciona banka iz Beograda —ter drugi k sodelovanju povabljeni dejavn iki, na vso moč trudijo, da bi podjetje, ki je od konca septembra letos v stečajnem postopku, vendarle ozdravili in usposobili za nadaljnje gospodarsko življenje. Za to bodo potrebna precejšnja sredstva, saj bo treba poleg okroglih 60 milijonov za nova vlaganja pokriti še izgubo; ta je bila lani 5,10 milijonov dinarjev, ob letošnjem polletju pa 5,58 milijona.
Vendar sredstva, kot kaže, niso največji problem. Najteže se »prizadeti« sporazumevajo, kateri način ozdravljenja Alpskega turističnega centra bi bil najbolj primeren. Ali začasna odložitev plačevanja dolgov, kot predlagajo v Investicioni banki, ali pa bi nemara kazalo dolgove odpisati vsaj v tolikšni meri, da bi ATC lahko zaživel, da bi ga dogradili in da bi lahko v bodoče nudil celovitejše turistične storitve? Ker gre za doslej vloženih 180 milijonov dinarjev, je razumljivo, da je sporazum o reševanju težko doseči, zlasti še, ker bi bilo treba, kot smo že zapisali, zagotoviti vsaj 60 milijonov dinarjev za dodatna vlaganja. Prav nesoglasje v stališčih obeh največjih upnikov
—	Ljubljanske banke in Investi-cione banke — je bilo povod za uvedbo stečajnega postopka. Vzroki pa so kajpak globlji in tiče že v investicijskem elaboratu, predvsem pa v nepričakovanih podražitvah, ki so »pojedle« nekaj predvidenih gradenj na smučiščih in menda tudi v dolini. Zavoljo tega je ATC ostal nedograjen gospodarski organizem, ki seveda ob nizkem celotnem dohodku, ki ga je ustvarjal (letos bo menda dosegel 20 milijonov
—	v najboljšem primeru pa bi jih lahko nekaj več kot 40 milijonov dinarjev) ni bil sposoben vračati visokih anuitet.
Strokovnjaki, ki so nedavno tega raziskovali stanje v ATC in analizirali možnosti za sanacijo, so ugotovili, da bi bilo treba dokončno urediti smučišča na Kaninu — postaviti restavracijo, nove vlečnice, zavarovati proge
—	poleg tega pa v Bovcu zgraditi vsaj še en hotel z najmanj 300 ležišči. Prav gotovo pa ti objekti za močan razvoj tako imenovanega stacionarnega turizma (Bovec
;am nima zaledja za dnevni turizem) ne bodo zadoščali, saj po tavadi gostje potrebujejo več ekreacijskih objektov in zabaviščne prostore! Tu pa so v Bovcu :a sedaj precej »kratkih roka-
Ali pa bodo vse te objekte tudi začeli graditi, je še neznanka. V pojasnilo lahko le ponovimo trdilen da si namreč vsi »prizadeti« prizadevajo, da bi ATC usposobili za nadaljnje uspešno gospodarjenje,'da pa se za sedaj še niso sporazumeli, s kakšnimi ukrepi bi lahko to dosegli, v V senci vprašaja, ki je še nad bodočnostjo tega podjetja, pa so problemi, ki v letošnjem letu tarejo kolektiv oziroma delavce. Negotovost o bodočnosti njihovega podjetja, zahteva SDK, da se jim izplačujejo samo minimalni osebni dohodki, čeprav so polno delali, in to v sezoni, ko obisk ni bil slab, potres, ki je povečal skrbi, vprašanje, kje dobiti delo, če...?
Ta »če« delavci, zaposleni v ATC Bovec, neradi izgovarjajo na glas, čeprav jim neprestano roji v mislih. Dvanajsterica je dobila odpoved po uvedbi stečajnega postopka, dvajset jih je odšlo že prej, nekateri razmišljajo o odhodu.
»Število zaposlenih moramo zmanjšati, da bi lahko ustrezno razbremenili dohodek,« pravi stečajni upravitelj Rudi Taljat. »Seveda je pri tem treba paziti, da ne okrnimo preveč naše osnovne dejavnosti — gostinsko turističnih storitev.«
Delavci razumejo, da jih je v sedanjem položaju preveč zaposlenih v ATC. Toda hkrati tudi ugotavljajo, da že sedaj kakovost storitev šepa zavoljo premajhnega števila ljudi. Tako sodi
predsednik osnovne organizacije sindikata ATC Mihael Košmrl.
Zavoljo tega sindikat vseskozi prepričuje tiste, ki se samovoljno odločijo, da bodo zapustili podjetje, naj tega ne store.
»Razlagamo jim, pravi Mihael Košmrl,« da so sedanje težave le prehodne, da se zunanji dejavniki res zavzeto trudijo, da bi nam pomagali... Nekatere smo kajpak uspeli prepričati, toda to nam bo vedno teže, če se bo zavleklo iskanje rešitve o usodi ATC. Delavci namreč polagoma izgubljajo zaupanje v organe družbenopolitičnih organizacij podjetja, v stečajnega upravitelja, v obljubljeno pomoč od zunaj. Zlasti so prizadeti zavoljo minimalnih osebnih dohodkov, ki jih prejemajo od junija naprej ter zavoljo, kot sami pravijo, neizpolnjenih obljub, da se bodo osebni dohodki lahko povečali.«
(Op. p.:SDK je zablokirala račun ATC z 31. marcem, vendar je občinski sklad skupnih rezerv gospodarstva lahko pomagal podjetju, da je izplačalo v aprilu in maju polne osebne dohodke. Od takrat naprej pa vsi zaposleni prejemajo po 1780 din osebnega dohodka mesečno. Konec septembra — ali v začetku oktobra je republiški sklad skupnih rezerv odobril posojilo občinskemu skladu v Tolminu. Ta je sredstva nameraval dati ATC, da bi pokrili razliko med izplačanimi in polnimi osebnimi dohodki. Ker pa je ta pomoč podjetju nepovratna, občinski sklad pa mora sredstva vrniti republiškemu skladu, je na gospodarstvu tolminske občine, da odloči, ali bo prispevalo v občinski sklad potrebne tri milijone dinarjev, kolikor mora sklad vrniti republiškemu skladu. Ta odločitev pa v času, ko smo bili na obisku v Bovcu še ni padla in tudi do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti, ali so delavci ATC dobili polne osebne dohodke za minule štiri mesece).
Nervoza med zaposlenimi kajpak raste tako hitro, kot se kopičijo njihovi finančni problemi, ki jih je povečal še potres. Šofer Niko Curk, ki je v podjetju
že šestnajsto leto in je tu zaposlena tudi njegova žena pravi: » Varčujeva za nakup stanovanja in vsak mesec je treba v banko odnesti 2000 dinarjev. Koliko ostane za življenje tričlanske družine od dvakrat po 1780 din visoke plače, sami izračunajte!«
O tem, ali bi ostali v podjetju, pa Niko Curk, receptorka Ljuba Kranjc in natakarica Anica Cuder razmišljajo podobno: »Dolgo se ob takšnih osebnih dohodkih ne bo več dalo zdržati.«
Ljuba Kranjc je k temu še dodala:	»Obljubljajo nam, da
bomo najbrž dobili razliko med minimalnimi in polnimi osebnimi dohodki za vse mesece, ko smo prejemali minimalne osebne dohodke, bili pa polno zaposleni. Ob tem pa razmišljam, ali se tistim delavcem, ki so med tem bodisi odšli, ali pa so zavoljo zahtev, ki jih postavlja stečajni postopek, bili odpuščeni, ne bo zgodila krivica. Domnevam, da jim razlike, ki nam jo obljubljajo, kajpak ne bodo izplačali.«
Marsikdo pa se potem, ko zve, da delovnih mest v tolminski občini skorajda ni na voljo, tudi premisli in sklene, da bo pač še stiskal zobe in pas in rinil napre skupaj z ATC.
»Težko je v naših krajih za delo,« pravi Mihael Košmrl. »V Bovcu le Meblova temeljna organizacija gradi nove proizvodne prostore in. kot kaže, bodo potrebovali tudi več novih delavcev. Druga bovška podjetja so zasedena, težko pa je tudi v Tolminu najti delo.«
Takšne so težave delavcev ATC, »razpetih« med zvestobo podjetju, minimalnimi osebnimi dohodki ter neghotovo prihodnostjo. Njihov položaj oziroma vzroki, zavoljo katerih so prišli v takšen položaj, pa bi morali biti v poduk bodočim investitrorjem. ATC Bovec je namreč jasen primer, kako ne smemo načrtovati turističnih zmogljivosti, kako ne smemo najemati previsokih posojil pod neugodnimi pogoji in predvsem kako je treba razvojne apetite spraviti v zdrav obseg.	B. RUGELJ
Ob analizi vzrokov, zakaj približno polovico naših delavcev ostane v času rednega letnega dopusta doma in si ne privošči zasluženih in ne nazadnje nujno potrebnih počitnic, ugotavljamo, da gre za več stvari. Naši počitniški domovi so tesni, večina ljudi pa bi rada šla na morje le v juliju inv avgustu. Zato tudi ti počitniški domovi, ki so sredi poletja polni do zadnjega kotička, večino leta samevajo. Zato tudi pravimo, da so slabo oziroma neracionalno izkoriščeni. In zato tudi njihova oskrba ni poceni-
Skratka, za počitnice, naj se delavec odloči za svoj-smdikalni počitniški dom, za storitve »komercialnega« turizma ali za kaj' tretjega, je treba danes imeti denar. Ne malo denarja! Počitnice so draga stvar, še posebej, če je družina številna, vsi pa ne zaslužimo enako. Eni manj, drugi več. Zato si tudi nekateri lahko »privoščijo« počitnice, drugi pa ne, ker pač nimajo kje vzeti.
In v želji, da bi omenjeniproblem socialnih razlik omilili, da bi se enkrat na leto lahko pošteno oddahnili prav vsi, tudi tisti z najtanjšimi mesečnimi kuvertami, smo uvedli regres za letni dopust.
Namen omenjenega ukrepa je vedno bil, je in bo ostal en sam: pomagati oziroma s pomočjo teh sredstev omogočiti počitnice predvsem tistim delavcem, ki sami tega ne bi zmogli-
Osnutek sindikalne liste za prihodnje leto govori v poglavju »regres za letni dopust« med drugim naslednje: »Sredstva re-gresa'za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov in tudi za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. .•«
Namen je torej jasen in ne dopušča nikakršnih dvomov. Vsaj ne bi jih smel. Seveda pa je kljub zelo jasni in povsem nedvoumni razlagi slovenskih sindikatov praksa zelo različna. V premnogih delovnih organizacijah si namreč s pomočjo regresa le linearno povečujejo osebne prejemke. Pri tem pozabljajo, da gre za namenska sredstva, katerih cilj je vse prej kot zviševanje plač, da gre pri vsem skupaj za neke vrste solidarnostni sklad, s pomočjo katerega naj bi delovne skupnosti omogočile počitnice tudi socialno šibkim. In ker mnogi na to pozabljajo, ker se ne zanimajo za navodila in smernice sindikatov, ker si ne vzamejo toliko časa, da bi prebrali sindikalno listo in ker v mnogih primerih ne mislijo na nič drugega kot nase in na svoj žep, je praksa na tem področju takšna, kakršna pač je!
S tem v zvezi se spominjam številnih letošnjih sestankov. Tudi tistega v Ljubljani, ko je želel predsednik osnovne sindikalne organizacije obrazložiti namen regresa za letni oddih in ko je obenem predlagal, da bi prejeli najslabše plačani delavci v primerjavi z drugimi nekoliko višji regres. Njegov predlog je nekdo s posmehom zavrnil, češ da podjetje ni socialna ustanova, ki bi pomagala revežem. Glasoval je proti predlogu predsednika sindikalne organizacije. In, obveljala je njegova. Zato, ker je bil direktor. Obveljal je torej direktorjev predlog, da se razdeli regres za letni dopust vsem enako. Po jurja tistim 7 dvemi, tremi jurji osebnega dohodka na mesec in po jurja njemu in drugim, ki odnesejo mesečno iz podjetja tudi po deset tisočakov.
Žal takih in podobnih primerov, ki so delili v podjetjih namenska sredstva zelo nenamensko! ko je zmagal močni glas direktorja in drugih njegovih somišljenikov, ni malo. In zato so mnogi v času počitnic še vedno ostali doma, kot so ostali vsa prejšnja leta. Drugi pa, tudi tako kot prejšnja leta, so se sončili in kopali.na Jadranu, v Grčiji, Španiji, na Kanarskih otokih in kdo ve, kje še vse. Denarja je bilo dovolj.
Praksa v minulih letih je bila torej malo spodbudna, posledice pa dokaj hude. Zato je tudi predlog sindikalne liste za pri' hodnje leto še bolj jasen in nedvoumen. Dobesedno namreč pravi: »Regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku«. Stare prakse je torej vendarle konec!
A. ULAGA
/-----------------
JAVNI OPOMIN
Ski., ,ia komisija samoupravnega sporazuma« merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov storitvene obrti in sorodnih obrtnih'dejavnosti v SR Sloveniji objavlja na osnovi sklepov 7. in 8. seje 9. julija in 2. septembra 1976. leta ter določila 85. člena samoupravnega sporazuma seznam udeležencev, ki jim je izrekla javni opomin zaradi kršitve sporazuma v letu 1975.
SPORAZUM SO KRŠILI ZARADI NEUPOŠTEVANJA SPLOŠNIH RAZMERIJ V DELITVI DRUŽBENEGA PROIZVODA. KI SO DOLOČENA V RESOLUCIJI O DRUŽBE-
NOEKONOMSKI politiki IN O RAZVOJU SR SLOVENIJE ZA LETO 1975, S TEM DA SO PRESEGLI DOGOVORJENA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE P° MERILIH RESOLUCIJE:
L Trgoavto — TOZD Servis, Koper
2.	Megrad — TOZD Mizarstvo, Ljubljana
3.	ONPZ PLAMAS, Ljubljana
4.	ONPZ PLETEKS, Ljubljana
Sklepi o izrečenem javnem opominu so pravomočni.
_____J
Vrbovškemu Poročevalcu na pot
Živimo in ustvarjamo v najnaprednejši družbi. Samoupravni socializem je verna uresničitev veličastne vkije Pariške komune in ve-hkih mislecev Marxa, En-Selsa in Lenina. Ves čas Zgodovine so bili proizvajalci vseh dobrin odtujeni od reZultatov svojega dela, z nlimi so razpolagali drugi, sami pa so bili deležni le dela lega, kar so ustvarili. Samoupravni socializem je Prvi v zgodovini omogočil delavcem, da imajo celovit Pregled nad ustvarjenimi Proizvodi, jim vrnil njihovo osnovno pravico, da sami odločijo, kolikšen de! sred-sjev bodo namenili za nadaljevanje in razširitev proizvodnje, koliko za zadovoljevanje osebnih potreb in koliko bodo namenili skup-nirn potrebam. Tudi v razvoju naše socialistične' družbene skupnosti je o tem v imenu delavcev najprej odločala država, z njenim odmiranjem — kar je končni cdj našega družbenega razvoja — pa se bodo o vsem delavci sami dogovarjali, brez posrednikov. Marsikje P° organizacijah združenega dela delavski sveti, žal, še ne žive in ne delujejo, kot bi morali in bi lahko, mar-sikje tudi krajevna samouprava le životari, vse pomembne odločitve pa sprejemajo posamezniki. Toda Povsod ni tako! Družbeno in Politično osveščeni delovni kolektiv in politično razgi-ani krajani ne dovolijo drugim, da bi odloča! v nji-‘°Vem imenu: s sredstvi, ki So jih ustvarili, žele sami razpolagati. Ti žive res v skladu s temeljnimi dokumenti in s cilji naše družbe, Prvi pa se jim šele približujejo- Samoprispevek v Ljubljani, na katerem se bomo v nedeljo, 21. novembra, odločali e podaljšanju samoprispevka za gradnjo objek-tov družbenega standarda, Podpisovanje in pristopanje k vrsti samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov seveda ni izraz neke družbene nemoči, da bi se sPopadIa s problemi. Nasprotno, to je dokaz njene moči, čvrsta potrditev, da je ‘Zbrana teorija pravilna, izjemna manifestacija delavske zavesti in zavednosti. Iz tega razloga se je sto tisoč Ljubljančanov pred petimi leti odločilo za prvi samoprispevek, iz spoznanja, da s socialistično solidarnostjo rešujejo najbolj žgoča vpra-šurija naše družbe. Takrat bi lahko sprejeli zakon, pa ga msmo, ker ni bi!potreben; to je dokazal referendum, ki ‘oko ni bil samo referendum 0 uvedbi samoprispevka, ,emveč referendum, ki jepo-‘rdil družbeno in politično Zrelost delavcev! m y
9. oktober letos je za Vrhovce pomemben dan. Dobili smo nov vrtec, ki je rešil skrbi' številne starše v naši krajevni skupnosti, ki so doslej nosili otroke po vsej bližnji in daljn i okolici v zasebno varstvo, ali pa so se njihovi malčki stiskali v skromnih prostorih, ki jih je vrtcu z razumevanjem odstopila vrhovška osnovna šola. Kot je šola deset let z razumevanjem skrbela za malčke v improviziranem vrtcu, so sedaj otroci iz vrtca ljubeznivo sprejeli medse svoje vrstnike, ki so prerasli vrtec in šli v prvi razred: odstopili so jim za učilnici dve svoji igralnici, ki ju bodo šolarji izpraznili ob koncu letošnjega
leta, ko bo zgrajen prizidek k šoli, uprava vrtca pa bo prostora nato namenila otroškim jaslim, ki so na Vrhovcih še kako potrebne. Slovesne otvoritve vzgojnovar-stvenega zavoda Vlada Miklavca na Vrhovcih se je med drugimi povabljenimi udeležila tudi Miklavčeva mama, vedno zaželena in draga gostja na Vrhovcih, saj po njenem padlem sinu nosita ime šola in vrtec na Vrhovcih.
IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA VILIJA BELIČA
Danes izročamo svojemu namenu že tretji objekt v zadnjem mesecu dni. Vsi ti trije objekti so rezultat solidarnostnega sodelovanja občanov naše občine in občanov vseh petih
ljubljanskih občin. Tako kot smo zaželeli vsem graditeljem in sodelav-■ cem pri izgradnji tega objekta ob polaganju temeljnega kamna veliko uspešnega dela in sodelovanja, tako danes ob predaji objekta v uporabo želimo vsem uporabnikom, izvajalcem in vsem krajanom mnogo uspehov v vzgojnem in izobraževalnem procesu in ob dobrem sodelovanju vseh.
Ker je tudi ta objekt zgrajen iz programa objektov prvega samoprispevka petih ljubljanskih občin in smo sedaj pred iztekom tega samoprispevka, je morda prav, da spregovorim nekaj o tem programu.
Ob uspešnem izglasovanju prvega samoprispevka smo se pred petimi leti odločili v Ljubljani^da zgradimo 25 osnovnih šol in 25 vzgojnovar-
Vrhovški taborniki z našimi medvedki, čebelicami in murni na taborjenju v Poljanski dolini — Foto: T. Mlinar
DELAVNI VRHOVŠKI TABORNIKI__________________________
Zapihal je veseli veter
Že dobro leto pred ustanovitvijo taborniške družine je na Vrhovcih delovala skupina tabornikov, ki jo je vodil izkušen tabornik in jo vsestransko pripravljal za opravljanje funkcije vodnika. Taborniki so ustanovili taborniško družino Veseli veter, ki sedaj deluje na Vrhovcih pod okriljem odreda Močvirski tulipani, z Bičevja. Družina šteje kakih 80 članov, ki jih vodi devet vodnikov, usposobljenih za delo z mladimi taborniki.
Družina je v septembru in oktobru letos za vse člane organizirala spoz-» navni izlet v Sračjo dolino pri Ljubljani in obiskala mladinsko hranilnico v Ljubljani.
Izlet je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju novih članov med seboj, spoznavanju vodov in vodnikov. Izlet je prijetno potekal in je dosegel svoj namen. Program je bil pester, največ pa je seveda bilo iger in taborniških pesmi, ki tabornike spremljajo na vsakem koraku.
Obisk hranilnice so taborniki pripravili v sodelovanju z Mestno hranilnico v Ljubljani. Prijazno so jih sprejeli in jim razkrili še neznane pojme v zvezi z varčevanjem. Obisk hranilnice je imel predvsem vzgojni namen, da približa mladim pomen varčevanja, hkrati pa so nekateri taborniki odprli hranilne knjižice.
Sedanja šola je bila zgrajena leta 1958 in je bila dovolj velika za takratne potrebe. Hiter razvoj Vrhovcev in okoliških naselij je zahteval nove predšolske in šolske objekte.
S samoprispevkom 1 so dobili Vrhovci oktobra letos nov, zelo funk-
'Obišče spreminja podobo iz dneva v dan. V tednu, odkar je bila
ščetki
a posneta in objavljena, utegne šola še zrasti. V enem tednu ne, do
a prihodnjega šolskega leta pa zagotovo! — Foto: A. Agnič
cionalen vzgojnovarstveni zavod. Sedaj je vključenih v obe enoti 170 malčkov (Vrhovci 125, Brdo 45). Naslednje leto bo vključenih še 35 malčkov v dve igralnici ria Vrhovcih, ki jih letos uporabljajo učenci 1. in 2. razreda osnovne šole. Predšolsko varstvo bo že naslednje leto zajelo kakih 200 otrok in za nekaj let zadovoljilo potrebe po vzgojno-varstve-nih objektih na tem področju.
Samoprispevek II je programiral VVZ v sosednjih Kozarjah. Krajevna skupnost Brdo ima tudi v načrtu razširitev oziroma dograditev dveh oddelkov na Brdu. Prizidek k osnovni šoli Vlado Miklavc je v gradnji in bo končan za naslednje šolsko leto. Šola bo pridobila 6 učilnic za kabinetni pouk v višjih razredih, knjižnico s čitalnico, fizkulturno dvorano, večnamenski prostor in sodobno kuhinjo za pripravljanje 600 obrokov hrane. S preselitvijo višjih razredov v nove prostore bomo preu-
stvenih ustanov. Ta program 50 objektov je bil solidarnostno razdeljen na področje petih ljubljanskih občin; tako je bilo za našo občino predvidenih 10 objektov: 5 osnovnih šol — novogradenj ali razširitev — in 5 objektov za otroško varstvo. Program predvideva, da morajo biti dani v uporabo vsi objekti iz prvega shmo-
Ogled hranilnice so taborniki organizirali v počastitev 31. oktobra — svetovnega dneva varčevanja.
Poleg tega pa imajo vodi vrhovških tabornikov enkrat tedensko vodove sestanke, na katerih pridobivajo novo taborniško znanje, osvajajo različne veščine, izdelujejo praktične izdelke, pojejo, se igrajo, itd.
Tudi vodniki se v svojem znanju izpopolnjujejo. Ta mesec se je ekipa petih vodnic udeležila orientacijskega tekmovanja v Križah kot priprave na slovenski taborniški partizanski mnogoboj.
TOMAŽ MLINAR
Vrtec zgradili, čaka nas šola
redili tudi prostore v sedanjem poslopju. Podaljšano bivanje bo dobilo tri lepe, svetle prostore, ki jih bodo uredili v domačem vzdušju. Šola bo lahko organizirala 6 oddelkov za podaljšano bivanje in vključila učence od 1. do 4. razreda. V šolsko kuhinjo bodo lahko sprejeti vsi učenci, ki bodo želeli prehrano, to je malico in kosila.
Za razširitev predšolskega varstva in za ureditev sodobne šole se moramo zahvaliti razumevanju občanov vseh ljubljanskih občin. Menim, da ne smemo biti zadovoljni s tem, kar smo dobili od samoprispevka na Vrhovcih, temveč moramo gledati širše in s svojim »ZA« prispevati tudi k uresničevanju programa drugih krajevnih skupnosti. Solidarnost — to je velika beseda, ki se bo ob uresničitvi spremenila v nove vrtce, šole, zdravstvene domove in domove za ostarele občane.
IVANKA MILOVANOVIČ
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič med slavnostnim govorom — Foto: Ž. Milovanovič
prispevka pod geslom »Tu smo — vaši smo« do konca leta 1978. Danes, ko poteka peto leto, kar smo dali svoj glas za samoprispevek, lahko ugotovimo, da je ta bilanca zelo ugodna, saj je zgrajenih 19 šol in 17 vrtcev ali tri četrtine celotnega programa. Ta bilanca pa je še mnogo ugodnejša za področje naše občine, saj danes od petih VVZ dajemo v uporabo četrtega.
Zadnjega, to je petega, pa bomo začeli graditi v tem mesecu, in sicer v KS Kolezija v naselju Murgle s kapaciteto 210 otrok.
Pri izvajanju programa za gradnjo in dograditev vseh osnovnih šol pa je stanje naslednje: od petih objektov so štirje v uporabi, zadnjega, to je dograditev prizidka s 6 učilnicami pri osnovni šoli Vrhovci, pa lahko vsak dan sami spremljate. Svojemu namenu bo ta šolski objekt izročen prihodnje šolsko leto.
Tako bomo ria področju naše občine imeli v letu 1977 zgrajene vse objekte iz programa prvega samoprispevka v Ljubljani. Objekti bodo dani v uporabo poldrugo leto pred rokom, za katerega smo se dogovorili pred petimi leti.
Kar zadeva novi samoprispevek, za katerega se bomo odločali v nedeljo, 21. novembra, od skupnega programa odpade na področje naše občine 5 samostojnih osnovnih šol ter prizidkov telovadnic in zaklonišč s skupno 40 učilnicami, 6 vzgojnovar-stvenih zavodov za 700 otrok, dom za starejše občane z 200 ležišči v Ko-leziji in povečanje zdravstvenega doma Vič s približno 800 kv. metri. Z izgradnjo teh objektov bi kljub vnaprejšnjemu, toda bo lj smotrnemu povečanju števila prebivalcev v tem obdobju povečali število otrok v vzgojnovarstvenih zavodih od sedanjih 43 % na 55 %, zagotovili enoinpolizmenski pouk v osnovnih šolah in podaljšano bivanje, ustvarili podlago za nadaljnjo modernizacijo pouka in prehod na celodnevno šolo ter bistveno izboljšali kakovost zdravstvenih storitev in razširili skrb za starejše ljudi.
S tem si tako urejamo svoj dom, svojo krajevno skupnost, svojo občino in svoje mesto, ki bo nam, občanom našega mesta kazalo prijaznejše lice, ki bo omogočilo našim otrokom, nam in starejšim občanom primernejše bivanje. In lahko bomo ponosni, da smo gradili s svojim denarjem in da je v slehernem od teh sto objektov, ki smo jih zgradili v desetih letih, tudi nekaj našega denarja.
Vse smo: mame, ki vozijo otroke na sprehod, frizerke, mizarji! Samo en prostor v novem vrtcu je večji, kot so bili prej vsi prostori vrtca skupaj, ki je gostoval v šoli! — Foto: A. Agnič
IZ POZDRAVNEGA NAGOVORA FRANCA MLINARJA
Dograditev VVZ Vrhovci pomeni novo delovno zmago krajanov in delovnih ljudi ne samo terena Vrhovci, temveč celotnega območja ljubljanskih občin. Vrtec je zgrajen iz samoprispevka, ki pomeni najbolj zavestno akcijo krajanov pri zadovoljevanju naših skupnih ' potreb. Gradnja šol in vrtcev je ena od prioritetnih skrbi naše družbe, saj gre za mlajšo generacijo, za naše otroke, da bodo boljše živeli in imeli čimveč od našega samoupravnega socializma. Gre za proces socialističnega oblikovanja mladega človeka, ki se mu starši zavoljo našega dinamičnega družbenega življenja ne morejo sami v celoti posvetiti.
KS Vrhovci se je v zadnjih desetih letih skoraj v celoti urbanizirala. Nekdanje kmečko naselje, ki je bilo v času NOB predstraža partizanskih Dolomitov, je postalo mestna soseska, v kateri živi kakih 3000 krajanov. Na območju KS imamo blizu 220 otrok do 7. leta starosti. Vrtec, ki smo ga dogradili, zagotavlja oskrbo
Predsednik naše krajevne skupnosti Franc Mlinar je v svojem nagovoru orisal, kolikšno pridobitev pomeni za našo krajevno skupnost vrtec, ki smo ga slovesno odjirli 9. oktobra letos — Foto: Ž. Milovanovič
za 140 otrok, začasno pa tudi pomeni rešitev za šolsko mladino, ker bo v njem v dveh oddelkih organiziran šolski pouk.
■ Na Vrhovcih smo začeli tudi z gradnjo šestih učilnic in šolske telovadnice, tako da bomo v prihodnjem letu slavili novo delovno zmago. Tudi ta objekt gradimo iz samoprispevka.
KS Vrhovci bo iz samoprispevka dobila veliko. Zato je sedaj naša največja dolžnost, da na podlagi načela solidarnosti, kakršno so do nas pokazali drugi krajani Ljubljane, izkažemo svojo pomoč in s tem pomagamo drugim krajanom, ki še ne uživajo teh dobrih. Naša dolžnost je sedaj, da storimo vse, da bo referendum za samoprispevek II. na Vrhovcih uspel.
Ne pozabimo! Naši starši so v najtežjem boju za našo svobodo storili mnogo za nas, tako da danes mi dobro živimo. Prenašajmo to ljubezen na mladino, ki pomeni bodočnost naše družbe. Prav v tem je smisel našega življenja, da mora ena generacija pomagati drugi.
Zato glasujmo za samoprispevek II., ker bomo s tem dokazali svojo socialistično zavest in državljansko dolžnost!


TONE
GANTAR
FERDINAND
OSREDKAR
OLGA
PETROVIČ
STANKA
DOLINAR
MARIJA
PETRIČ
OLGA
ZALAZNIK
JANEZ
GRJOL
VINKO
NOVAK
ANTON
JAKLIČ
Beseda vrhovških krajanov
ANDREJA CIUHA, Vrhovci cesta XI-2:
Ali ste zadovoljni z vrtcem?
Da, vrtec je zelo lep, otroci se v njem odlično počutijo, le z dostopom je malo težav,
Ali boste glasovali za novi samoprispevek?
Bom, že zaradi drugih otrok v Ljubljani, da bi se bolje počutili.
MARIJA STRES, Cesta na Vrhovce 17 a:
Ali ste zadovoljni z vrtcem?
Mislim, da je vrtec zelo zelo dober.
Ali boste glasovali za novi samoprispevek?
Da.
TONE GANTAR, Vrhovci cesta IV: Ali ste zadovoljni z vrtcem?
Seveda sem, zelo mi ugaja, zelo \ redu je.
Ali boste glasovali za novi samoprispevek?
Da. Da bomo zgradili še več vrtcev in šol in da se bo mladina dobro počutila v novih šolah in otroci v vrtcih. ;
FERDINAND OSREDKAR, Cesta Dolomitskega odreda 81:
Ali ste zadovoljni z novim vrtcem?
Zelo sem zadovoljen, saj je sedaj omogočeno varstvo vsem otrokom v naši krajevni skupnosti.
Ali čutite napredek v naši krajevni skupnosti?
Vsekakor, saj imajo najmlajši vrtec, šolarjem pa se bodo kmalu odprla vrata nove šole.
Boste glasovali za samoprispevek
II?
Seveda bom glasoval, saj bomo le tako omogočili staršem brezskrbno delo, otrokom pa nemoten razvoj.
OLGA PETROVIČ, Vrhovci cesta IV-5:
Ali menite, da naša krajevna skupnost dovolj napreduje?
Da. Predvsem mladi imajo res lepe možnosti za delo in razvedrilo.
Kaj se vam zdi dobro in kaj slabo v novem vrtcu?
Dobra je oskrba in objekt je lep, le dostop je slabši.
Ali boste glasovali za samoprispevek II?
Bom. Naj imajo tudi drugi otroci to, kar so dobili naši.
JOŽICA LENIČ, Cesta na Vrhovce 19:
Ste zadovoljni z novim vrtcem?
Sem. Všeč mi je objekt, tudi oskrba otrok je dobra.
Ali boste glasovali za samoprispevek?
Bom, ker menim, da je sedanji samoprispevek uspel, saj smo z njim zgradili več prepotrebnih objektov.
STANKA DOLINAR:
Zakaj se boste odločili za nov samoprispevek?
Zato, ker imam sama otroke in ker vem, kakšne so težave če, otroško varstvo ali šolstvo ni urejeno.
MARIJA PETRIČ:
Zakaj se boste pa vi odločili za nov samoprispevek?
Odločila se bom zato, ker je očiten učinek prvega samoprispevka.
OLGA ZALAZNIK:
Ali je viden napredek v naši krajevni skupnosti?
Prej napredka skoraj ni bilo opaziti, sedaj bi lahko k napredku šteli nov vrtec in šolo v gradnji.
DORA CRUNIK:
Ali ste zadovoljni z novim objektom?
Mimo dostopa in neurejene okolice se mi zdi, da je vse v redu.
JANEZ GRJOL, Vrhovci cesta V-9: Ste zadovoljni z novim vrtcem? Da, samo dostop ni urejen. Opažate napredek krajevne skupnosti?
Vsekakor.
VINKO NOVAK, Cesta na Vrhovce 7 a:
Ste zadovoljni z novim vrtcem? Da, le dostop ne ustreza.
Boste glasovali za naslednji samoprispevek?
Seveda bom glasoval. Zaradi drugih ljubljanskih otrok.
Opažate napredek krajevne skupnosti?
Da in veliko se gradi.
ANTON JAKLIČ, Cesta na Vrhovce 22:
Ste zadovoljni z novim vrtcem?
Sem, le lokacija ni najboljša.
Boste glasovali za nov samoprispevek?
Da,'bom glasoval.
ALOJZ SUBAN, Cesta na Brdo 112:
Ste zadovoljni z novim vrtcem?
Dostop do vrtca je slab pa tudi lokacija, žal, ni najboljša.
Šolo pa bi morali načriovati večjo.
Boste glasovali za samoprispevek
II?
Da. bom glasoval.
Pogovarjali so se: Smiljana Balažič, Snežana Gradišar, Jernejka Sojer in Jure Živec, učenci osnovne šole Vlada Miklavca
Fotografije ANDREJ AGNIČ
KONEC S PROSTORSKO STISKO KS IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
KRAJEVNA SKUPNOST BO DOBILA PROSTORE
Krajevna skupnost Vrhovci je edina krajevna skupnost v Ljubljani, ki nima svojih prostorov, vse delo pa poteka prostovoljno, brez poklicnega tajnika, brez dinarja honorarja. Predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in tabornikov se do- ' bivajo na sestankih po zasebnih stanovanjih in v šoli, poleti, ko je bila šola zaprta, pa so se pogosto sestajali kar na travniku, kot nekoč aktivisti Osvobodilne fronte! Če vemo, da mnoge krajevne skupnosti v Ljubljani, kjer ni več prebivalcev, kot nas je na Vrhovcih, zaposlujejo po več ljudi, njihove različne komisije vodijo za to posebej plačani ljudje, vidimo, koliko-dela so s požrtvovanjem, brezplačno, iz socialistične zavesti opravili naši izvoljeni krajani.
Ves arhiv, ki ga imajo tako krajevna skupnost kot družbenopolitične organizacije, je spravljen po zasebnih stanovanjih, na zasebne naslove prihaja uradna pošta, popoldne trkajo na vrata krajani s svojimi problemi. Skratka, ker nimamo ustreznih prostorov, delajo aktivisti še več, kot bi sicer.
Prostor, ki ga je prejšnji zazidalni načrt predvideval za dom
družbenopolitičnih organizacij na Vrhovcih, je zazidan z zasebnimi objekti,-prostor ob jezu urbanistično še ni obdelan, na Vrhovcih pa tako rekoč ni več pravih prostih površin za gradnjo? tako da je tudi perspektiva slaba. V novem zazidalnem načrtu za zgornje Vrhovce se kažejo mož-nostijče bodo krajani s predlogom seveda soglašali, da dobimo prostor za svoj dom, ostaja pa še aktualno vprašanje denarja. Brez novega milijona danes ne gre več, toliko denarja za gradnjo pa je ob mnogih prav tako perečih vprašanjih težko zbrati naenkrat.
Da bi se nekako rešili iz težav in prišli do vsaj zasilnega prostora, smo na zboru občanov često pozivali krajane, naj proti plačilu odstopijo prostor, toda zaman. Tako smo med drugim že razmišljali, da bi najhujšo stisko prebrodili kar s počitniško prikolico, ki jih kot pisarno uporabljajo tudi . številna gradbena podjetja; ko je ne bi več potrebovali za pisarniške namene, pa bi jo za minimalno odškodnino socialno bolj ogroženim občanom oddajali za letovanje. Skratka, bilo je veliko predlogov, vmes pa nobenega pravega, dokler nismo »odkrili« prazne hiše na Cesti Dolomit-
skega odreda, ki jo je za več kot skromno odškodnino, za pet prostorov in klet za tisoč dinarjev mesečnp, krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam dal v najem za prihodnja štiri leta Jože Berdnik s Ceste Dolomitskega odreda. Res zgledno dejanje zavednega krajana, ki bi lahko tak objekt oddajal tudi za petkrat višjo ceno, kot se je dogovoril s krajevno skupnostjo! Krajevna skupnost bo prostore prebelila, kupila potrebno pisarniško opremo in. če bo vse po sreči, bosi. januarjem prihodnje leto krajevna skupnost prVič odprla svoja vrata, poklicni tajnik pa bo ob uradnih urah krajanom odgovarjal na vprašanja in jim pomagal reševati njihove težave, ki jih na Vrhovcih, žal, ni malo. Družbenopolitične organizacije si obetamo, da bodo s prostori zaživele tudi dejavnosti, ki jih vsaka krajevna skupnost mora razviti: ne nazadnje potrošniški sveti, poravnalni sveti, dežurstva, med katerimi bodo na voljo delegati, delo zveze socialistične mladine, taborniki in drugih. Skratka, že prihodnje leto si obetamo še živahnejše družbeno in politično življenje na Vrhovcih!
JANEZ VOUK
ŽE PRIHODNJI MESEC JAVNA RAZGRNITEV
Osnutek zazidalnega načrta VS-7 Vrhovci —Brdo
Zazidalni predlog za sosesko VS 7 — Vrhovci-Brdo je izdelan na osnovi regulacijskega načrta mestnega območja Vič, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Pri izdelavi so načrtovalci upoštevali že sprejeti zazidalni načrt iz leta 1964 — VS 7 (projektant dipl. inž. arh. Milan Jereb) in zazidalni načrt S 7 — Brdo iz leta 1966 (projektant dipl. inž. arh. Milan Štrukelj), ki ga je potrdil Mestni svet Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije v Glasniku LXll-7, L marca leta 1965.
Sprejeta zazidalna načrta iz leta 1964 in leta 1966 sta v praksi doživela več sprememb, ki niso bile povsem v skladu z urbanističnimi koncepti in predpisi, zato je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič naročil izdelavo novega zazidalnega načrta S 7 — Brdo.
Glede na to, da soseska leži na vzpetini in upoštevaje obstoječo zazidavo, novi načrt še vedno daje prednost predvsem individualni zazidavi s pritličnimi in enonadstropnimi objekti. Ker gre predvsem za dopolnitve še nezazidanih parcel, bodo novozgrajeni objekti prilagojeni obsto ječim, da so tako vsaj znotraj posameznih skupin zagotovili enotno zazidavo. Na obrobnih prostih površinah pa predvideva vrstno in atrijsko zazidavo. Ti dve območji je treba skrbno obdelati predvsem zaradi bližine gozda, lepega razgleda in razgibanosti terena, zato pride v poštev le pritlična ali visoko pritlična vrstna zazidava. Pri individualnih hišah so možne spremembe v okviru parcele zaradi različnih projektov.
Obrtno-servisna dejavnost v krajevni skupnosti ne zadošča, zato jo je
Posut z rožami in lepo okrašen je pričakal spomenik borcem NOB na Vrhovcih letošnji 1. november še odmaknjen od središča Vrbovcev in potisnjen v hrib, že prihodnje leto pa ga bomo preselili na uglednejši prostor — v park ob šoli. — Foto: A. Agnič
Samo v letošnjem letu smo na Vrhovcih imeli že dve vaji enot civilne zaščite, ki sta obe lepo uspeli, nemalo po zaslugi prizadevnega organizatorja Franca Lončariča. Na sliki: ena od ekip z vodstvom vaje. — Foto: fotoslužba KS
Pogostitev starejših občanov je na Vrhovcih že vsakoletna tradicija. Srečanja se vsakič udeleži po kakih sto krajanov, pripravijo pa ga vnete aktivistke Rdečega križa; njihov »motor« je tovarišica Vida Živčeva — Foto: fotoslužba KS
potrebno razširiti z zgraditvijo objektov na križišču Prevalja in Ceste na Bokalce.
Tudi otroško varstvo še ni dokončno urejeno, zanj je namenjen rezervat vzhodno od Ceste na Bokalce, in to izključno za gradnjo objekta VVZ za 140 otrok.
Lokacija obsto ječe šole glede prometa ni najboljša, vendar pa druga rešitev ne bi bila perspektivna.
Osnovna šola Vlada Miklavca je namenjena otrokom iz treh krajevnih skupnosti: Vrhovcev, Brda in Kozarij. Šola je bila zgrajena pred 17 leti in ima prostora za 300 otrok. Trenutno jo obiskuje 670 otrok. Poleg nove telovadnice je potrebno razširiti objekt v okviru rezervata, predvidenega v zazidalnem načrtu po posebnem projektu, ki predvideva prizidek k šoli z najmanj šestimi oddelki.
Objekt družbenih organizacij in KS z dvorano za kulturne prireditve je lociran v zeleni del soseske vzhodno od Ceste na Bokalce v podaljšku ceste XIV. Sosesko je potrebno urediti s parkirnimi prostori in s ploščadjo, vendar ob najmanjšem izsekavanju dreves.
Promet naj bi po novem zazidalnem načrtu potekal po dvosmernih, enosmernih ulicah, predvsem pa načrt teži k čimveč slepim ulicam.
Karakter sedanje in nove zazidave z individualnimi vrtovi že vsebuje zelene površine in površine za igro. Dodatno pa je treba urediti površine, namenjene igram, še ob bodočem vzgojnovarstvenem zavodu. Trgovini Mercator bi bilo potrebno povečati prostorninske kapacitete, saj se je povečalo prebivalstvo na tem ob-močj u.
Želji krajanov je bilo ugodeno in spomenik NOB, ki stoji ob Cesti na Vrhovce, bo prestavljen na vogal rezervata šole na križišču Ceste ha Vrhovce in Ceste na Bokalce, sedanja telefonska govorilnica pa bo prestavljena v rezervat družbene prehrane prek ceste.
Glede na to, da je sprememba in dopolnitev navedenega zazidalnega načrta šele v osnutku., so se predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij odločili, da je pri snovanju objekta družbenopolitičnih organizacij z dvorano za kulturne prireditve nujno treba upoštevati tudi površine pri gostišču Pečarič, saj večina občanov meni, da zelenega pasu nad trgovino Mercator ne bi napadali in naj bi ga ohranili v sedanjem stanju, ali ga celo izboljšali!
Predvidevamo, da po razgrnitev dopolnjenega zazidalnega načrta VS 7 že ob koncu tega leta.
ev
Iz zakona o referendumu
Z referendumom občani in
delovni ljudje neposredno odločajo v družbenopolitičnih skupnostih o posameznih vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih
skupnosti, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih o zadevah, ki jih urejajo v teh skupnostih, v organizacijah združenega dela pa o posameznih zadevah upravljanja v teh organizacijah.
Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
Vprašanje, ki se postavi]3 na referendumu, mora biti n3 glasovnici izraženo' natančno in nedvoumno, tako da glasovalec nanj lahko odgovori z »za« ali »proti«.
Glasuje se osebno. Vsah glasovalec ima en glas.
Pri glasovanju morata bih zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanj3-
Državni organ ali uradna oseba ne sme poklicati občana na odgovornost zaradi glasovanja in tudi ne od njeg3 zahtevati, da pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
Odločitev na referendumu v družbenopolitični skupnosti in krajevni skupnosti je sprejeta, če je na celotnem območju, na katerem je bil referendum razpisan, zanjo gla- j sovala večina občanov.
Kaj je samoprispevek
Za samoprispevek se delovni ljudje in občani prostovoljno odločajo in ga vežejo na določen program.
Samoprispevek je oblika,s pomočjo katere zadovoljujemo naše najbolj.žgoče p°' trebe. Potreben bo slej h° prej tako dolgo, dokler ne bomo dosegli popolne samoupravne organiziranosti
naše družbe. Obenem samoprispevek pomeni utrjevanju osnovne ustavne in zakonske intence, da delovni človek p°' staja neposredni urejevale3 svojega življenja in pogoje'' svojega dela.	i
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacij6 Vrhovci razpisujejo prost0 delovno mesto
tajnika
Pogoji:
srednješolska izobrazba 5 let ustrezne delovne prakse moralnopolitična neoporečnost.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru, vendar najkasneje 1. januarja prihodnje
leto. Ponudbe pošljite na K Vrhovci, Ljubljana, Vrhovci c. XVI1-34.
Prilogo	POROČEVALe<:
KRAJANOV KS VRHOVCI l3 pripravila informativno-pr0Pa gandna komisija KS Ljubija113 Vrhovci. Odgovoren:	Mati‘
Vizjak.
^gEDNJEROCNI PLAN LJUBLJANSKE BANKE AMBICIOZNO ZASTAVLJEN
Skrajno preudarno o investicijskem dinarju
razpoložljivih investicijskih sredstev za dolgoročne naložbe namenjenih 24 milijard, od tega Za Prednostne dejavnosti kar dve tretjini — Selektivna politika kreditiranja — Preobrazba odno-s°v pri gospodarjenju z denarjem tudi v Ljubljanski banki
Temeljne značilnosti srednje-r°čnega načrta Ljubljanske anke, sprejet je bil na konferenci Pfavljavcev banke skupaj z do-. Urnenti, ki zagotavljajo njegovo tfedbo, so v kratkem naslednje: za čim popolnejšo samou-Pfavno preobrazbo banke in nje-ne8<f poslovanja ter ukrepi za urejevanje razvoja gospodarstva,
kot ga je začrtala resolucija o družbenoekonomskem razvoju do leta 1980. To praktično pomeni, da bodo upravljavci Ljubljanske banke znatno več razpoložljivih sredstev kot doslej namenjali za hitrejši razvoj prednostnih gospodarskih dejavnosti ter za hitrejšo stabilizacijo gospodarstva.
JUBILEJ velenjske »ere«
Dvajsetodstotna rast
Letos 855 milijonov dinarjev celotnega dogodka, čez pet let 1,7 milijarde din — Pospešen razvoj dejavnosti z novimi vlaganji
Pred četrt stoletja je dobilo Ve-®nje prvo trgovsko podjetje. Zapokalo je 25 delavcev, razpolagalo je z nekaj starimi lokali. Pozneje So bila ustanovljena še druga trgovca podjetja, ki so se ob koncu 1968.
'a združila'v trgovsko organizacijo Praženega dela »Era« Velenje. V ^adnjem desetletju je bilo odprtih v . aleški dolini več sodobnih blagovnic trgovskih poslovalnic, ustanovl-jene pa so bile tudi prve enote ssede-^ zunaj občine. Zadnja leta je ~ra« z ureditvijo več novih sodob-Poslovalnic izpopolnila mrežo Pklovnih enot v Šaleški dolini.
Letos bo 600-članska delovna ' uPnost trgovske in proizvodne or-V 'Zac'ie združenega dela »Era« elenje ustvarila blizu 855 milijonov lnarjev skupne realizacije, v pri-°dnjih petih letih pa jo želi podvoji-
ti. V »Eri« delujejo zdaj tri'temeljne organizacije združenega dela, in to Veleprodaja, Maloprodaja in Kmetijstvo Šoštanj. TOZD Veleprodaja ima več poslovnih enot tudi v drugih slovenskih občinah in v sosednji Hrvaški.
Prav zdaj pripravlja ta velenjska organizacija združenega dela dokumentacijo za gradnjo novih skladišč v industrijski coni 11 v Velenju, urediti pa želijo posebno dvorano za obrtnike, ki sodelujejo s podjetjem. V Pesju pri Velenju bodo uredili novo sodobno prodajalno za dnevno oskrbo, ob Prešernovi cesti v Velenju pa bodo kmalu odprli sodoben market. Temeljna organizacija združenega dela Kmetijstvo Šoštanj pa med drugim načrtuje gradnjo novega hleva za 90 glav živine na Turnu.
P. O.
Celovita preobrazba odnosov na področju gospodarjenja z denarjem zahteva tudi temeljito preobrazbo družbenoekonomske podlage. Skratka, v Ljubljanski banki želijo in hočejo tudi v praksi uveljaviti ustavno načelo, da je dohodek družbeno neodtujljiv delavcem v TOZD. Kako? S spodbujanjem povezovanja svojih članov, da bodo združevali delo in sredstva v internih bankah za uresničevanje skupnih razvojnih programov, z usklajevanjem razvojnih programov svojih članov ter ne nazadnje tudi tako, da bo na osnovi samoupravnih sporazumov in dogovorov usmerjala združena-sredtva k ustvarjanju dohodka.
Pri izdelavi srednjeročnega plana banke so upoštevali razvojne težnje blizu tisoč upravljavcev Ljubljanske banke, ki nameravajo v naslednjih štirih letih vložiti sredstva v 2775 objektov. Banka bo kajpak pri.kre-ditiranju investitorjev strogo upoštevala že doslej uveljavljeno načelo selektivnega kreditiranja, vsekakor pa tudi srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja republike, ki med prednostne naloge uvršča razvoj energetike, bazične industrije, strojne industrije, infrastrukture, kmetijstva, tujskega turizma, skratka tiste dejavnosti, ki zagotavljajo osnovne pogoje za razvoj celotnega gospodarstva, za stabilnejšo preskrbo domače proizvodnje in porabe, za širše vključevanje v mednarodno delitev dela. Seveda bo banka, tako je zapisano v srednjeročnem
planu, podpirala tudi rast posamezne in družbene produktivnosti dela, tako da bo pospeševala dograjevanje začetih investicijskih objektov, podpirala boljše izkoriščanje in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti, krepila integracijske procese, razvijala enotni jugoslovanski trg itd.
Za dolgoročna posojila je Ljubljanska banka v tem srednjeročnem obdobju namenila skupno nekaj več kot 24 milijard dinarjev, od tega pa kar 16 milijard za tako imenovane prednostne investicije. Po predračunih naj bi prednostne naložbe veljale skupno kakih 55 milijard dinarjev. Približno dve tretjini potrebnih sredstev bo torej združeno delo moralo zbrati na druge načine, pri čemer bo eden najpomembnejših vsekakor združevanje sredstev v samoupravnih interesnih skupnosti. Pri naložbah, ki ne bodo uživale ugodnosti prednostnih dejavnosti, pa bo najpomembnejši vir financiranja združevanje sredstev združenega dela prek internih bank. Vendar bo banka skušala v mejah razpoložljivih $ milijard dinarjev za dolgoročne neprednostne naložbe ustreči slehernemu investitorju, katerega investicijski projekt bo usklajen tako z družbenimi kot z razvojnimi načrti panog. Skratka, srednjeročni plan kaže, da so zastavljene naloge ambiciozne, pa tudi da si bodo Ljubljanska banka oziroma njeni upravljavci prizadevali porabiti skrajno preudarno sleherni dinar iz združenih sredstev.	B. RUGELJ
V TOMOSU izdelali milijonti moped
^Kolektiv TOMOSA je pred dnevi te,Vl[ Pomemben delovni uspeh. S dv °uCe8a traku so sneli milijonto ^esno motorno vozilo TOMOS
nutteViln’ ^e'avc' 50 sc za nekaj tre-K°v zbrali,v prostoru motorne ko nta^e v glavni proizvodni hali ob (ja?cu montažnega tekočega traku, lam' ^ Lar najbliže svojemu »jubi-lov U<<’ L' ie podkrepil njihove de-jJ16 napore s številko »milijon«. v “udariti moramo tudi to, da so “Pe mopedov in motorjev, ki jih
TOMOS danes serijsko proizvaja, skonstruirali v celoti v TOMOSU.
Od dne, ko je v TOMOSU stekla lastna proizvodnja pa do danes, so izdelali poleg milijona različnih mopedov še več kot 600.000 drugih motornih enot. To so različne motorne črpalke, univerzalni stabilni in vgradni motorji, krmni motorji za čolne s 3, 4, 10 in 18 KM, smučarske vlečnice, motorni vrtalniki, kosilnice, kopačice in še drugi agregati za zasebno ali industrijsko rabo.
BEOGRAD:
Skoraj
štiristo
integracij
Ko so analizirali integracijske procese v zadnjih letih, so prišli v zvezni gospodarski zbornici do prepričanja, da prevladujejo integracije v istih dejavnostih. Posebej je značilno minulo leto: od 397 integracijskih procesov jih je bilo le 147 iz različnih dejavnosti. Nosilci integracij v minulem letu so bile v največjem številu primerov majhne ali srednje velike
OZD. Od skupnega števila integriranih organizacij je le 24 OZD zaposlovalo več kot 500 delavcev. Največ — blizu 66% vseh integracij — je bilo sklenjenih v občinah, 13 % med sosednjimi občinami, v republikah pa le 19 %. Do medrepubliških integracij je prišlo le v 9 primerih oziroma v 2,3 % vseh integracij. Analize rezultatov integracij tudi kažejo, da so pri integracijah premalo upoštevana ekonomska izhodišča.
B. V.
LJUBLJANA:
Sodetovanje med Slovenijo in BiH
Gospodarstveniki Slovenije so se že dogovorili za sodelovanje slovenskih železarn pri odpiranju novega železovega rudnika na bogatih nahajališčih pod Kozaro pri Omarski, kjer so odkrili več milijonov ton sloja kakovostne železne rude. Bosna pa ima tudi veliko premoga. Do leta 1980 naj bi ga v našo republiko uvozili 200 tisoč ton. V Bosni pravijo, da nimajo dovolj denarja za odpiranje novih kopov in povečanje zmogljivosti, zato se zavzemajo za skupne naložbe za povečanje izkopa premoga. Sedaj bosanski premogovniki zahtevajo od slovenskih trgovskih podjetij, naj do leta 1980 za vsako dobavljeno tono premoga primaknejo po 50 dinarjev
za razvoj premogovnikov na območju te republike. ■
Na pogovorih med predstavniki Bosne in Hercegovine in Slovenije sta obe strani ocenili takšno rešitev kot nesprejemljivo. Večjo možnost za razvoj bosanskih rudnikov premoga naj bi iskali v podražitvi premoga v vsej državi oziroma v udeležbi slovenskih kupcev pri razvoju bosanskih premogovnikov.v obliki kreditov ali skupnih naložb.
Da bi si zagotovilo redno oskrbo z električno energijo, sodeluje slovensko gospodarstvo tudi pri gradnji termoelektrarne Tuzla V. Svoje obveznosti je slovensko gospodarstvo v celoti in redno poravnavalo, sedaj pa se je pojavil problem prekoračenja investicijske kvote, tako da bo morala Slovenija primakniti še 167 milijonov dinarjev. Kljub temu pa je naše elektrogospodarstvo pripravljeno sodelovati pri financiranju gradnje še ene termoelektrarne.
V. B.
BEOGRAD:
Krepitev
odgovornosti
V gradbenem kombinatu Kom-grap iz Beograda so sprožili disciplinski postopek proti 42 vodjem grad-, bišč kombinata. Nalog za sprožitev postopka je izdal kolegialni poslovodni organ. Proti tako velikemu številu delovodij so sprožili postopek zato, ker je v fakturah, ki jih niso vrnili oddelku -obračunov z gradbišč, zamrznjenih 17 milijonov dinarjev. S takšnim neodgovornim ravnanjem so vodje gradbišč prekršili navodilo o gibanju, kontroli, overovitvi in vnašanju faktur in s tem položaj kooperantov in TOZD v kombinatu. Prekoračili so vse roke za overitev faktur. Vodje gradbišč bodo morali dokazati upravičenost kršitve določb internega rokovnika in drugih zakonskih predpisov. Med nerednimi vodji gradbišč so tudi takšni, ki imajo v svojih predalih tudi do 55 neover-jenih faktur. Z nespoštovanjem rokov so kršili zakon o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev, kar neposredno vpliva tudi na višino osebnih dohodkov zaposlenih.	O. V.

Politika
zaposlovanja
Čeprav ta trenutek problem še ni pereč, se bodo morali načrtovalci in uresničevalci našega družbenoe-j konomskega razvoja s kadrovsko politiko in politiko zaposlovanja krepko spoprijeti. Glede na tempo gospodarske rasti v prihodnjem in naslednjih letih se
ISIS!
tomm
ii
■
KOMENTAR

nam obeta precejšnje večanje presežka delavcev, zlasti še, ker se bodo pospešeno začeli vračati in zaposlovati tudi zdomci. Zavoljo tega bi morali že zdaj začrtati pot za reševanje tega vprašanja, tako da bi hkrati zadovoljivo uresničevali tudi druge zastavljene razvojne družbenoekonomske naloge: zadržati predvideno in usklajeno rast razvoja gospodarstva ter predvideno rast družbenega proizvoda.
Po grobi oceni naj bi sedaj v Jugoslaviji iskalo delo kakih 628 tisoč delavcev, od tega polovica žena, skoraj dve tretjini mlajših od 27 let, več kot tretjina s srednjo strokovno izobrazbo. Skoraj dve tretjini med njimi jih išče prvo zaposlitev. V zahodnoevropskih deželah, zlasti pa v ZRN, se zaposlovanje tujih delavcev močno osipa. Letos se je tam na novo zaposlilo 4600 jugoslovanskih delavcev, kar je za trideset odstotkov manj kot leto poprej. V zadnjih petih letih pa se je za stalno vrnilo blizu 61.000 naših delavcev. Ti So se sicer še zaposlili: pretežno v družbenem sektorju, drugi pa so se vrnili na kmetije ali pa so .odprti zasebne obrtne delavnice.
Pritisk na delovna mesta v domačih tovarnah za sedaj^ še ni hud. Toda v zahodni Evropi je začasno zaposlenih še blizu 680 tisoč naših delavcev. Ti delavci (180.000 delavcev, ki delajo v izvenevropskih deželah, tu ne štejemo) bodo v naslednjih letih vse bolj iskali stalno zaposlitev doma. V Evropski gospodarski skupnosti z dokajšnjo gotovostjo »ugibajo«, da bo po prihodnjem letu ponovno nastal zastoj v gospodarskem razvoju, ki bo seveda nujno zmanjševal število zaposlenih (predvsem tujih delavcev).
Zavoljo tega moramo pri nas tem bolj upoštevati predvidena gibanja v zaposlovanju ne le doma, pač pa tudi na tujem. Pri tem se kajpak ponovno zastavlja staro vprašanje — ali nemara na račun hitrejšega zaposlovanja nekolikanj »zavreti« modernizacijo gospodarstva? Rešitev je dala že resolucija o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije za obdobje 1976-1980, kjer je na najpomembnejše mesto postavljena večja družbena produktivnost dela. Tudi osnutek resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega družbenega plana Jugoslavije t’ prihodnjem letu se, oprt na srednjeročni plan, zavzema za večjo produktivnost dela in ob tem za umirjeno, 3-odstotno letno rast zaposlovanja. K temu je družbo prisilila kajpak potreba po vse večjem sodelovanju. našega gospodarstva na svetovnem trgu in vključevanju r mednarodno delitev dela, kjer pa z ekstenzivnim načinom gospodarjenja in proizvodnje ne moremo korakati vštric z drugimi gospodarstvi.
Žal je osnutek resolucije glede politike zaposlovanja preveč načelen in pomanjkljiv, manjkajo pa mu predlogi ukrepov, kako preprečiti ekstenzivno zaposlovanje, izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter zlasti, kako zaposlovati odvečne delavce.
Eden od načinov, kako preprečiti pritisk na delovna mesta v gospodarstvu v slabo razvitih področjihf je bodisi večja podpora razvoju zasebnega kmetovanja ali pa razvoj agroindustrij-skega kompleksa. Zlasti agroživilski kompleks je še zelo neobdelan in še daleč od tistega, kar naj bi pomenil za družbenoekonomski razvoj. Marsikaj lahko pripomore hitrejšemu razreševanju tega (bodočega) problema tudi preostalo gospodarstvo. Toda le veliki, gospodarsko zdravi sistemi, bodo sposobni stopiti na pot močnejšega razvoja in zaposlovanja ob hkratni modernizaciji proizvodnje. Vsekakor pa bi morala že resolucija o politiki uresničevanja srednjeročnega družbenega plana v prihodnjem letu podpreti razvoj tistih dejavnosti, ki lahko povečajo zaposlovanje, ne da bi s tem spodbijale napore za uresničevanje zastavljenih družbenoekonomskih srednjeročnih ciljev.
B. RUGELJ
BEOGRAD:
VSAK PO SVOJE
Jugoslovanski proizvajalci avtomobilov so se zadnjič sestali v maju letos v gospodarski zbornici Srbije, čeprav bi si lahko tudi kasneje veliko povedali. Trg je še vedno lačen avtomobilov in spodbuja proizvajalce in montažerje, da se lotevajo novih investicij in kupčij s tujimi proizvajalci. Mimo tega posledice njihove nesloge izkoriščajo tudi proizvajalci, ki izvažajo veliko avtomobilov na jugoslovanski trg. Načelno so tudi sedaj tovarne avtomobilov za skupno pot, vendar pa v praksi nekatere med njimi ravnajo drugače. Sodeč po posameznih proizvodnih programih, bodo lahko čez pet let nudile trgu 480.000 avtomobilov vseh vrst in kategorij. Pri tem računajo na velik izvoz, čeprav je doslej izvažala samo
»Crvena zastava«. Zvezni zavod za plan je bil mnogo stvarnejši, saj je ocenil, da bo leta 1980 domači trg lahko sprejel največ 280.000 avtomobilov. V »Zastavi« poudarjajo, da bi morali do skupne poti priti postopoma. V naslednjih petih letih naj bi s samoupravnimi sporazumi med tovarnami avtomobilov uskladili obseg in strukturo proizvodnje in cene. Potem pa bi pristopili k bolj ambicioznemu enotnemu programu na osnovi poenotenja delov in sklopov, bolj smotrne delitve in večje dohodkovne povezanosti, enotnega nastopanja na tujih trgih itd. Kaj mislijo o tej zamisli drugi proizvajalci avtomobilov, za zdaj še ni znano!
V. O.

PIŠE: DR. JANEZ RUGELJ
Najprej je treba omeniti, da je naš vsesplošni družbeni odnos do uživanja alkohola in popivanja tako indiferenten, da celo spodbujamo uživanje alkoholnih pijač. Vsi vemo, kako v mnogih delovnih organizacijah pijejo in popivajo ob različnih praznovanjih. Denimo, ob 8. marcu ali pred Silvestrom. Ponekod celo posamezni člani vodstev osnovne sindikalne organizacije — politiki RSZSS navkljub nabavljajo alko-
do dela, zbranost, hitrost reagiranja, visoka stopnja duševno-mišične usklajenosti, vztrajnost, točnost, ekonomska motivacija itd. Alkoholiziranost oziroma alkoholizem negativno vpliva na vse naštete dejavnike, ki pogojujejo optimalno produktivnost. Znanstveno je dokazano, da že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje v procesu presoje in odločanja, skratka duševne in mišične funkcije so načete že pri zelo majhnih koncentracijah alkohola v krvi. Čim bolj je kakšno delo zamo-
reševati zavoljo povsem humanih pa tudi ekonomskih razlogov. Vendar se moramo vprašati, kako naj se tega problema lotimo, ko v Sloveniji še ne poznamo delovne organizacije, ki bi imela izdelan celovit program za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov in preprečevanje alkoholizma.
ŽELIMO RESNIČNO ZATRETI ALKOHOLIZEM? (II.)
Potuha

A
v delovnih kolektivih
L	A
»V organizacijah združenega dela več naredi|6 (odkrito ali pokrito) za propagiranje alkohola/pot pa za učinkovito preprečevanje alkoholizmark — Na dan izostane v SFRJ z dela 68.000 zaposlenih zaradi posrednih ali neposrednih posjjgdic alko: holizma — V SiRS niti en delovmJttJlektiv nima kompleksnega prOgrema-^a-ztffavljenje in rehabilitacijo svojih alkoholikov
holne pijače po znižanih cenah, predvsem pred Silvestrovim. Kolektivni izleti pa se že tako največkrat sprevržejo v popivanje. Če vsemu temu dodamo še različna majhna in večja praznovanja posameznikov, ki se morajo obvezno »zaliti«, po navadi že kar na delovnem mestu, si lahko vsaj približno predstavljamo izredno ugodno vzdušje za nastajanje alkoholizma v delovnih organizacijah. Mirno lahko trdimo, da v delovnih organizacijah več narede (odkrito ali prikrito) za propagiranje uživanja alkohola kot pa za učinkovito preprečevanje alkoholizma.
K širjenju alkoholizma prispevajo tudi zmotna stališča o koristnosti alkohola. Mnogi menijo, da alkohol daje moč za delo, posebno še, ker vzbuja varljiv občutek moči. Razširjenost teh in številnih drugih zmot o koristnosti alkohola samo dokazuje, da delovne organizacije odločno premalo storijo, da bi bili delovni ljudje seznanjeni z osnovnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti alkoholiziranosti za delovni proces.
Reprezentančni alkoholni bifeji v pisarnah vodilnih delavcev onemogočajo uresničitev zahteve treznosti pri delu.
V takšnih razmerah pač ni čudno, če v delovnih organizacijah alkoholika v zgodnejših obdobjih alkoholne odvisnosti mimo pustijo, da pije naprej in polagoma v vsakem pogledu propada.
VELIKA GOSPODARSKA ŠKODA
Kolikšna je škoda, ki jo trpijo delovne organizacije zaradi alkoholizma, bomo najlaže dojeli, če na hitro pregledamo vpliv alkoholiziranosti in alkoholizma na produktivnost.
Produktivnost dela je pravzaprav seštevek različnih dejavnikov, od katerih je odvisna delovna učinkovitost. To so: zainteresiranost za delo samo in njegove rezultate, ljubezen
tano, tem bolj škodljiv je alkohol. Vidne posledice alkoholizma med člani kolektiva pa se kažejo kot zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, kratki dopusti, pogosti bolniški staleži, čedalje manjša zainteresiranost za delo, motn je v medosebnih odnosih. V družbenem sektorju dnevno izostane v Jugoslaviji z dela 127.000 delavcev, od tega 68.000 zaradi posrednih ali neposrednih posledic alkoholizma in alkoholiziranosti. Tako izgubimo na leto v državi 25 milijonov delovnih dni samo v družbenem sektorju.
V poljedelstvu so razmere podobne, zlasti če upoštevamo obseg proizvodnje in porabe alkoholnih pijač v kmečkih gospodarstvih ter dejstvo, da se v naši državi še blizu polovice prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Kako vinjenost in pogosti izostanki z dela zaradi pijančevanja vplivajo na proizvodnjo in odstotek izmeta, najbolje vedo neposredni vodje delovnih procesov in delovnih enot. Analitične službe gospodarskih organizacij pa tudi zbornic tem problemom ne posvečajo dovolj pozornosti, sicer ne bi bili priče skrajni in komaj razumljivi strpnosti vodstev delovnih organizacij do že omenjenih problemov med člani kolektivov.
Če alkoholizem opazujemo predvsem s stališča delovne učinkovitosti, lahko rečemo, da se alkoholizem med delovnimi ljudmi kaže predvsem v pogosti odsotnosti z dela, \ slabšanju telesnega in duševnega zdravja in s tem v pojemanju delovnih moči: v invalidnosti, v gmotnem, osebnostnem in družbenem propadanju alkoholnih bolnikov in njihovih družin ter dodatnih materialnih obremenitvah družbe, ki mora vzdrževati razmeroma drage institucije za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov, čeprav je teh institucij še vedno odločno premalo in večina alkoholnih bolnikov še vedno nima možnosti za sodobno in kompleksno prevzgojo in rehabilitacijo.
Na splošno lahko rečemo, da je ža delovne organizacije alkoholizem tako hud problem, da ga moramo
»PLAVI« PONEDELJKI
Vodstveni' kader, posebno kadrovski oddelki, v večini delovnih .organizacij stalno kršijo predpise o izkoriščanju letnega dopusta. Praviloma ima delavec pravico le v dveh delih izkoristiti svoj letni dopust. Le alkoholikom je »dovoljeno«, da namesto tako imenovanih »plavih« ponedeljkov, to je neopravičenih izostankov z dela zaradi pijančevanja oziroma »mačka«, izkoriščajo po en dan dopusta. S takšno potuho kadrovske službe pravzaprav onemogočajo, da bi pri alkoholikih, ki zaradi bolezni kršijo delovno disciplino, pravočasno disciplinkso ukrepali. To pa je lahko za alkoholika usodno, kajti s takšno potuho mu samo pustijo, da še naprej popiva in propada. Po drugi strani pa je znano, da se približno polovica alkoholikov, ki pride na zdravljenje, odloči za zdravljenje zaradi pretnje o uvedbi disciplinskega postopka oziroma odpustu iz službe. Ce bi bilo v delovnih organizacijah več reda in discipline ter manj popuščanja pri »plavih« ponedeljkih, bi glede alkoholikov že v zgodnejših obdobjih njihove odvisnosti od alkohola ukrepali tako, da bi jih pripravili na zdravljenje, v skrajnem primeru tako, da bi jih postavili pred izbiro: zdravljenje ali odpust. Na alkoholika smemo in moramo pritisniti tudi tako, saj po navadi sploh ne gre na zdravljenje. Če pa že to storimo, mu moramo brezpogojno omogočiti sodobno skupinsko družinsko zdravljenje in kompletno rehabilitacijo.
Neredko pridejo alkoholiki na zdravljenje telesno in duševno že tako propadli, da je komaj možno verjeti, da so jih v delovni organizaciji toliko časa pustili propadati.
Kaže, da bi bilo smiselno angažirati delovno inšpekcijo, ki bi bila dolžna ustrezno ukrepati.
Samo zdravljeni alkoholiki, ki so že dosegli visoko stopnjo osveščenosti in vsestranske rehabilitacije ter njihovi svojci vedo, kaj so morali preživeti v času dolgotrajnega alkoholizma, ko ni bilo nikogar, ki bi jim bil pripravljen učinkovito pomagati oziroma energično zahtevati, naj gredo na zdravljenje.
OBČASNI PIVCI IMAJO DOVOLJ MOŽNOSTI,
DA POSTANEJO ALKOHOLIKI
Znano je, da tisti, ki radi pijejo, torej tisti, ki so bolj ali manj odvisni od alkohola, po navadi pijejo v družbi oziroma skušajo navzoče pripraviti do tega, da bi prav tako zvrnili Jcožarček. Od alkohola odvisni »preddelavci« in mojstri pogosto pošiljajo mlade delavce po pijačo, za nagrado pa jim ponudijo kozarček. Če upoštevamo, da se to pogosto dogaja, da je to kar splošen pojav, si zlahka predstavljamo razmere, v katerih bi se znašel mlad delavec, ki ne bi šel po alkohol, ali pa pri pitju ne bi bil solidaren zdrugimi.
Približno tako opisuje svoje začetne korake v odvisnost od alkohola večina zdravljenih alkoholikov, ki so že urejeni, osveščeni in do neke mere distancirani do svojega nekdanjega alkoholizma.'
V premog nihče ne kleše imen
Brezimni rekorderji velenjskega rudnika — Noč in dan, v petek in svetek tudi zato, da druge ne bi zeblo — Štiri milijone ton premoga ni samo štiri milijone ton — Izza toplega zapečka ne vidiš potokov znoja in črnih, utrujenih obrazov
IVO KADLIČEK: »Velenjski rudarji s skrajnimi napori bijejo nevsakdanji boj za vsako novo tono premoga...«
Približno dvajset vlakov s petdeset1" jj,, goni premoga bi moralo v teh dneh in odpeljati iz Velenja. Devetsto va#°jiop]' več. Toliko ga zdaj velenjski rudarji na jejo v enem dnevu ali v poprečju ^'jajčni premoga na dan. Navzlic težavam- ,rLmj nesreči v poletju, več manjših požarov skozi vse leto, kljub pomanjkanju/2, ^ opreme velenjski rudarji znova bij/iL^ali rekord: do dneva republike bi naj lZ ^bj več kot štiri milijone ton premoga- ^ / j (c. za nekaj deset tisoč ton presegli lanS0ol>-kord. Poleg tega so sprejeli še doda^pali veznost: za potrebe občanov bi naj na.0llca mimo načrtovanih še 50.000 ton aiid° leta 4,400.000 ton premoga.
TIH IN ZAGRIZEN VSAKDANJI BOJ
»Naši rudarji že nekaj let ne mnogo o svojih obveznostih, temveč s ^ leta v leto sami povečujejo ter tako p0 ,, jajo svojo zavest in družbeno poslan5 ^ pravi oec. IVO KADLIČEK, predsC0 konference sindikata REK Velenje. ” na srce, vemo. da ob takem delovnem ^ moramo sprejeti tudi nesreče kot delež našega življenja. Ob koncu juhjf,,, na koti 10 izgubili štiri tovariše. Ob t£°)0 jem boju za rešitev ljudi in mehanizacij^ izgubljali tudi po tisoč ton premoga n2^. kolikor bi ga na tistem čelu v normaln zmerah nakopali.
toiA
Ob sedanjem požaru na čelu v -|jc, kjer na srečo ogenj ni odrezal mehun1 ‘
P° petdeset rudarjev v vsaki izmeni bije boj a°č in datvda bi zazidali ogenj. To je samo 61 težav, s katerimi se srečujemo. K temu ^ttrarno dodati še druge, ki šo neposredno Vezane na naše delo. Sem sodi pomanjkanje rezervnih delov za strojno opremo, težave z ^vozom modernih pripomočkov za pove-t/mje proizvodnje, boleznine, pomanjkanje klavcev
Čeprav smo do jeseni nekoliko zaostajali, načrtovanji, smo vse družbenopolitične Organizacije, vodstva TOZD in celotnega kolektiva, sindikalne skupine, vsi rudarji in Jchnično osebje sprejeli nalogo, da zrušimo ‘anski rekord. Kot je znano, smo lani s skraj-Hittti napori uspeli do praznovanja dneva republike nakopati 3,900.000 ton premoga. Letos bomo zrušili ta rekord in nakopali več k°t 4 milijone ton premoga. Za ponazoritev jjaj povem, da zdaj že dosegamo na dan blizu y00 vagonov nakopanega premoga. Če bi te Vagone postavili v vrsto, bi segali 1 epo šte-Vll° kilometrov daleč...
CENE REKORDOV
p jelenje živi svoje normalno življenje. . ureuijc^ bogato razsvetljeni lokali, vsak-ar,ji poslovni vrvež. Mladi se igrajo na pro-' °rni ploščadi pred Rudarskim domom in u°niom kulture.
Nekaj sto metrov naprej in nekaj sto metrov v globino pa teče nevsakdanji utrip, tzmena za izmeno rudarjev se spušča ali
dviga na površje, utrujena roka sega po cigaretnem ogorku.
V normalnih okoliščinah traja pot do delovnega mesta in začetka dela pol ure. Zdaj že nekaj tednov ni tako. Rudarji se zamenjujejo za krampi in stroji. Temu tempu je prilagojen tudi utrip dela zunaj, kjer desetine tovarišev pripravlja gradbeno in drugo opremo za potrebe kopačev v jami. Dvigala neprestano pojejo, opozorilni zvonec pa nenehno cinglja svoja, samo rudarjem znana besedila.
Stroški izkopanega premoga se pri današnjih cenah gibljejo skoraj na polovici. Točneje rečeno: polovica cene gre za plače rudarjev. Iz druge polovice naj bi ustvarjali dohodek in krili druge stroške. In tu imajo velenjski rudarji pripombe. V primeru nesreče, kot je bila letošnja, kot je bila pred nedavnim z vdorom vode, kot je že skoraj vsakdanja s požari, ostajajo brez dragocene opreme, da o človeških žrtvah ne govorimo. Vso opremo morajo obnavljati s svojim denarjem. Torej z denarjem, ki bi ga sicer po- -rabili za nakup druge prepotrebne opreme, za štipendije, za stanovanja, za' nagrade, morda pa bi kaj ostalo tudi za nagrade...
»Ne gre samo za denar. Gre tudi za naša življenja. Kaj ti bo denar, če ga pravzaprav ' niti zapraviti nimaš časa. Povem vam, da sem tako zbit, da se mi upira že sama misel na kakšen izlet. Seveda moja družina nad tem ni navdušena,« pravi možak, ki si s črno dlanjo briše črn obraz. Premogovni prah. Barve kože ni videti niti tam, kjer mu potne srage v potoku lijejo od lasišča navzdol. Stojiva ob strani, da bi mimo spustila mladeniča, ki vleče železno sponko.
KAR JE TREBA, NI TEŽKO...
Pogovarjamo se z rudarji, ki prihajajo iz jame. Čez trenutek ali dva bodo slekli z znojem premočene obleke, se okopali in zakorakali v hladen jesenski dan proti domovom. »Vidiš,« pravi eden najbližjih, »ta dim iz cigarete mi ta hip pomeni največ. Pravzaprav vse. Sonce, mir, počitek in dom. Življenje. Kaj bi o drugem govorili. Kar je treba, ni težko. A ta rekord, primojduš, bomo zrušili!«
Skupina mlajših se je že odela s šalo. Nagajajo prijatelju, ki dela v drugi brigadi. Srečali so se, kot bi se ne videli leta in leta. Razposajeno in igraje se odpravljajo proti prhi. Čez nekaj minut se ne bodo ločili bd vrstnikov, ki so ure in ure preždeli v slaščičarni ali »Paki« za točilno mizo ali na kegljišču. Tam teh fantov ne srečaš. Ni jih po gostiščih, hi jih videt^ zavaljenih za gostinskimi mizami. Znajo ceniti svoj tako prislužen in ne podarjen dinar.
Medtem spodaj ob čelih, ki so razpredena na koncu stotine metrov dolgih rovov, brnijo stroji, se krhajo svedri, tečejo neskončni trakovi. Avtomatična tehtnica ob breskonč-nem traku enakomerno beleži tono za tono. Nitj tam, kjer ostarel možak pazi na večje kepe premoga, da ne bi padle s traku, nisem mogel videti, da bi na kateremkoli kosu premoga bilo vklesano rudarjevo ime. Niti se na njej ne razpozna kaplja potu, čeprav se premog na dnevni temperaturi solzi. Vsaka gruda tega premoga je bliže rudarjevemu rekordu. In pri teh rekordih ne gre za moč strojev. Tu gre za vztrajnost ljudi.
JANEZ SEVER
Monografija
»Ljubljana«
Nova in izvirna knjiga o Ljubljani!
Reprezentativno darilo, ki ga bo vesel vsak Slovenec, vsak poslovni prijatelj, vsak osebni prijatelj izven meja naše dežele.
Monografija Ljubljane je tiskana v slovenski in nemško-angleški verziji na velikem formatu 24 X 30 cm, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom
Cena 400 din.
Knjigo lahko naročite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4
JUBILEJNO LETO V DELOVNEM ZAGONU
Vse prej kot ljubiteljstvo
Stane Štemberger, sekretar zveze prijateljev mladine Slo^j ' »Naša najbolj pomembna naloga je organizacijska, kadrovska in vsetikS^a krepitev občinskih zvez ter ustanavljanje društev v krajevnih skup1105 i{
Zveza prijateljev mladine Slovenije vključuje kot ena najbolj množičnih družbenih organizacij v republiki r 420 območnih društvih in 60 občinskih zvezah skoraj 90.000 članov. Ko so se pred kratkim r Izoli sestali družbeni delavci in aktivisti občinskih zvez in društev prijateljev mladine, je njihova pozornost veljala predvsem vprašanju, kako naj se zveza vključi r sistem samoupravnih odnosov, ki jih razvijamo r naši družbi. O tem in o programskih smernicah za nadaljnje delo republiške zveze prijateljev mladine je teke! tudi naš pogovor z njenim sekretarjem Stanetom Štembergerjem.
dite, smo n‘^ r ^ ,udi v naši zvezi ubrali s«"101, n° Pot kot edino možno za,r,,cev nje skupnih problemov d6/1 'n krajanov. Zato letos prid'11 'l - a se bodo akci-
u za
Prihodnjič: Vsak je najprej »zmeren pivec«
»Delovno področje naše zveze«, je za uvod dejal Stane Štemberger, »je tako raznoliko, p redvsem pa družbeno pomembno, da bi v nekaj stavkih težko zajeli vso njeno aktivnost. Letos, denimo, praznujemo 25-letnico dela naše organizacije in 35-letnico Zveze pionirjev Jugoslavije. Oba jubileja bosta delovna, to pa terja od sodelavcev zveze še večje napore za uresničitev zastavljenih nalog. Prav zato smo tudi na seminarju v Izoli sprejeli nekatere pomembne programske naloge in obveznosti«.
»Katere?«
»Slej ko prej ostaja na prvem mestu naloga za večjo organizacijsko, vsebinsko in kadrovsko krepitev društev prijateljev mladine v
krajevnih skupnostih, torej tam, kjer neposredno zadovoljujemo potrebe naših otrok. Brez usposobljenih kadrov in konkretnih delovnih programov ne moremo pričakovati otipljivejših rezultatov. Zato je po nekajletnih izkušnjah ostala še naprej naša velika obveznost: ustanoviti društvo prijateljev mladine v sleherni krajevni skupnosti, k njihovemu delu pa pritegniti vse krajane, ki lahko tako ali drugače prispevajo k uresničevanju društvenih programov, kot so organizacija prostega časa otrok, interesne dejavnosti ob sobotah in med počitnicami, enotna Organizacija praznovanja novoletne jelke za vse otroke itd. V občinah Krško, Sevnica, Brežice, Celje in Tolmin to že uspešno rešujemo s samoupravnimi sporazumi. Kot vi-
jam teh	Užile še drug«
samoupt'ilVn stl|, ^umevanju za širjenje intt aktivnosti otrok — predvse , njihovim prostim časom ijCv rt'0rale občinske zveze ptb1! ,, Nadine in ob-močna d^ ^je sodelovati s sindikati. :Me ^'jami združenega dela snimi skupnostmi.«
KADR^A KRepjTEy
»Že Pre^t oProoSltl° zaP'sali, da je dokumen^ jamskih smernicah za n:' |jcv cl° republiške zveze P^jiiLVenn adine pravzaprav stratcej "dar izkušnje kažejo. da 1^ ti, Se • u društev dosle j veliko sla |j 1 v zadnjem času obrnilo na
>>R6S leSSc-513150511 de,°-
vanja nas 0^ ^ >je so se odražale v pres'^ j Psovanju moupravn'"11 ntereSnimj
s sa-
skup-
nostmi, povsem pa še niso zaživela tudi delegatska razmerja. Skupaj z RK SZDL smo pred časom sprejeli več dokumentov, ki so izjemnega pomena za zvezo prijateljev mladine, vendar ugotavljamo, da jih vsi po vrsti prepočasi uresničujemo. Pri tem mislim na vlogo zveze pionirjev, na akcijo za izenačevanje možnosti za vzgojo in izobraževanje vseh otrok itd. Nedvomno je pri tem glavna ovira šibka kadrovska in organizacijska usposobljenost naših občinskih zvez in območnih društev. Premalo aktivni smo bili doslej tudi pri uveljavljanju celodnevne šole, ki
bi po našem prepričanju morala predstavljati družbene, kulturne in delovne centre za organizirano izrabo prostega časa v pionirskih samoupravnih skupnostih...
Toda brez zavzetih in usposobljenih aktivistov in družbenih delavcev ne bo šlo. Prav zaradi tega se tudi zavzemamo za kadrovsko krepitev občinskih zvez in društev, ki imajo največjo odgovornost pri uresničevanju programskih nalog zveze. Le s stalnim delom, s seminarji in posveti bomo usposobili več kadrov za delo z otroki, kar je zlasti pomembno pri uvajanju in širjenju celodnevne šole kot ene naših najbolj pomembnih nalog.«
Skratka, po delovnem srečanju s svojimi aktivisti v Izoli je republiška zveza prijateljev mladine tokrat menda na najboljši poti, da uresniči svoje naloge na področju socialne, kulturne in delovne vzgoje otrok. V teh prizadevanjih ji bodo morale pomagati tudi vse tiste samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije, ki vzgajajo in usposabljajo predšolsko in šolsko mladino. Teh pa, kot vemo, v Sloveniji ni tako malo.
IVO V1RN1K
IZ VSAKDANJE TOZDOVSKE PRAKSE
Zakon kot ekspresna kava
»Poletni zagon je mimo,« je modroval Matevž, ko je pri popoldanski kavi doma razlagal ženi, kakšna je v njegovem tozdu krivulja zagretosti o zakonu o združenem delu. »Povem ti, da so naši fantje že v razpravah o osnutku izstrelili vso municijo, tako da zdaj, ko je zakon res prišel na hišni prag, nimajo več kaj povedati.«
Matevž je že naslednji dan v zgodnjih jutranjih službenih urah lahko ugotovil, kako je podcenjeval družbenopolitične sposobnosti svojih delovnih tovarišev. Nenadoma se je namreč spet pojavila zahteva, naj tozd tovarišu Motovilcu »pod nujd-no« dodeli trisobno stanovanje, čeprav je res, da je pred letom dni podobna zahteva doživela na delavskem svetu popoln polom. »Veliko je takih naših delavcev,«
so rekli na svetu, »ki bi morali dobiti stanovanje pred tovarišem Motovilcem. In so glasovali proti. Čeprav so vedeli, da je Motovilec za tovariša direktorja izredno pomemben člen v sistemu informiranja, saj mu je nosil na pos vse, česar v normalnih razmerah ne bi mogel zvedeti o svojih podrejenih.
»Tovariši,« je rekel zdaj direktor, »Motovilec gor ali dol. Dejstvo je, da moramo dejansko odločanje bolj približati delavcu. Prav zato smo se »v strukturi« — poudarjam, da se je strinjal tudi predsednik sindikata — odločili, da bomo na stanovanjsko problematiko organizirali referendum.«
V nadaljevanju dogajanja se je v javnosti tozda pojavil seznam vseh članev kolektiva. Prav vsak se je moral — pač v vrsti in
na mestu, ki mu je bil dodeljen — pismeno izreči ali je »za« ali »proti« in potem je sledil še lastnoročni podpis.
Nerodno je bilo, ker so sem in tja nekateri rahlo nedisciplinirani elementi začeli striči z ušesi, kakor se temu reče po domače, češ da gre menda pri referendumu za tajno glasovanje (in še vse, kar sodi zraven), poleg tega pa ima pravi pomen le pri tehtanju strateško najpomembnejših zadev v tozdu.
Direktor Se je hitro znašel: »Veste, tovariš, morda so vaši ugovori na mestu za preteklo obdobje. Jaz pa ukrepam že po novem zakonu o združenem delu.«
In so vsi ostali živi, zdravi in celi...
TIG
Privatno varstvo otrok
Pomanjkanje otroških ustanov je v vseh naših večjih mestih velik problem. Da bi ga vsaj malo ublažili, smo v Sloveniji dovolili otroške vrtce, ki jih imajo družine v svojih stanovanjih. Hrvaška pa bo prva republika, ki bo dnevno družbeno skrb za otroke tudi uzakonila. Zakonski predlog o tem je posredovala komi-
sija sabora za družbeno skrb za ženo in družino.
Predlog zakona natančno opisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati takšna družinska otroška ustanova. Predlog, denimo predvideva, da osebe, ki bodo skrbele za otroke, ne morejo biti stare manj kot 21 in ne več kot 60 let, da morajo imeti v stanovanju za
ta namen prostor z najmanj 12 kv. metri in da morajo v varstvo sprejeti pet otrok.
Otroci, ki bodo pri takšnih družinah, je rečeno v predlogu, bodo imeli prednost pri vpisu v otroške ustanove, prav tako pa predlagajo, naj bi osebam, ki bodo sprejele otroke, zagotovili pravico do delovne dobe.
novice iz or ga nizati j
SUKNOZAPUŽE
Stanovanja za delavce
Pred dnevi nam je Albin Mrak, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Proizvodnja Sukno Zapuže, pripovedoval, kako se je njihovo podjetje že pred 15 leti lotilo zadružne gradnje stanovanj, »Kasneje nam je za sprotno reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih zmanjkalo denarja. Kljub temu pa smo 134 delavcem pomagali pri reševanju njihove stanovanjske stiske. V podjetju je bilo tudi več takih primerov, da delavci z lastnimi sredstvi niso prišli do stanovanj. Zato smo se pred časom povezali s samoupravno enoto za družbeno pomoč pri ra-
ALPLES ŽELEZNIKI
dovljiški samoupravni stanovanjski skupnosti, namenili za stanovanjske potrebe naših delavcev sredstva iz sklada skupne porabe in takd s pomočjo skupnosti zgradili že dva bloka, v katerih je 21 stanovanj. Skupaj s stanovanjsko skupnostjo nam je tako v Suknu uspelo rešiti 18 stanovanjskih problemov zaposlenih. Sedaj ko smo spoznali, da je možno s skupnimi močmi veliko hitreje kot sicer reševati stanovanjsko stisko zapuških tekstilcev, smo se skupaj s stanovanjsko skupnostjo v Radovljici odločili za gradnjo tretjega bloka.«
Izobraževanje ob delu
Sindikat v delovni skupnosti Alples v Železnikih ne skrbi samo za izobraževanje svojih aktivistov, ampak skupaj z vodstvom podjetja ter drugimi družbenopolitičnimi, organizacijami v tovarni tudi za izobraževanje ob delu. Tako si je na zadnjem tečaju za priučitev oziroma za pridobitev polkvalifikacije. v lesni stroki pridobilo ustrezno strokovno izobrazbo, 45 delavcev
tega kolektiva. Tečaj je pripravil Afples v sodelovanju s poklicno lesno šolo v Škofji Loki. Sedaj nameravajo v .akcijo izobraževanja ob delu vključiti čimveč svojih delavcev. Zato že pripravljajo drug tečaj, prihodnje leto pa bodo v tovarni pohištva v Železnikih organizirali šolanje tudi za vse tiste delavce, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo »delavca ozkega profila«.
SGP PRIMORJE - TOZD KOPER
Samouprava na papirju
Letošnje polletno poslovanje v SGP Primorje — TOZD Gradbena enota Koper je ta temeljna organizacija končala z večmilijonsko izgubo. Ob pregledu poslovanja koprskih gradbincev je Tihomil Javoršek, družbeni pravobranilec samoupravljanja, ugotovil, da so vzroki za tako stanje lahko le deloma objektivni in da jih je mogoče v večji meri pripisati tako imenovanim subjektivnim dejavnikom, ki izvirajo iz slabih medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu.
Kateri so ti »subjektivni dejavniki« po ugotovitvah koprskega družbenega pravobranilca samoupravljanja?
V SGP Primorje — TOZD Gradbena enota Koper so imeli čudno samoupravljanje. Odločanje se je zožilo na krog delavcev, ki živijo v samskem domu in tako so tudi sestanki samoupravnih organov in sindikata potekali kar v sobi doma. Ta krog delavcev Si je zagotovil tako močan vpliv na odločanje v temeljni or-
ganizaciji, da so začeli prevladovati osebni interesi, hkrati pa so se precej poslabšali medsebojni odnosi. Pri ocenjevanju delavcev sta delavski svet in osnovna sindikalna organizacija vplivala tako, da so bili dobro ocenjeni samo nekateri člani samoupravnih organov ter njihovi znanci in prijatelji, ki so bili stalno zaposleni v koprski gradbeni enoti SGP Primorje. Skratka, družbenopolitična in samoupravna dejavnost kolektiva je postajala čedalje bolj neučinkovita. Prav zato je družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru menil, da delavci v omenjeni temeljni organizaciji nimajo z ustavo zagotovljenih in z zakonom določenih samoupravnih praviejn dolžnosti, da so tako bistveno kršeni samoupravni odnosi, zalo je proti SGP Primorje — TOZD Gradbena enota Koper predlagal »uporabo posebnih ukrepov«, o katerih bo te dni razpravljal izvršni svet koprske občinske skupščine.
CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLED
n
Uspehi jih niso uspavali
Osnovna sindikalna organizacija Termike, TOZD Proizvodnja izolacijskega materiala Škofi3 Loka skrbi za hitro in učinkovito urejanje delovnih in življenjskih problemov delavcev
V Termiki Ljubljana — TOZD Proizvodnja izolacijskega materiala Škofja Loka se po letu dni izkušenj, odkar so se na novo organizirali, zavedajo, da postaja vloga osnovne sindikalne organizacije čedalje pomembnejša. Tako je danes sindikat dejanska organizacija delavcev, saj sodeluje pri reševanju vseh problemov, s katerimi se srečuje 370-članski kolektiv s Trate pri Škofji Loki. Predvsem po 8. kongresu slovenskih sindikatov se je precej okrepila vloga te osnovne organizacije, vendar velja poudariti, kot nam je dejal Janez Kavčič, predsednik izvršnega odbora, da so k temu precej prispevale tudi naloge, ki jih je z ustavo, partijskimi in sindikalnimi kongresnimi dokumenti dobil sindikat.
■ Čeprav je bil sindikat škofjeloške Termike dokaj dejaven že pred slovenskim sindikalnim kongresom, je izvršni odbor osnovne organizacije letos in lani z vso zavzetostjo posegel v delo in življenje svoje delovne skupnosti. Ševeda je treba pri tem povedati. da so skoraj vsa prizadevanja njihovega sindikat;] vel jala sprotnemu urejanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih.
Za hitro in predvsem dovolj učinkovito reševanje problemov s tega področja so danes zadolženi vsi člani izvršnega odbora osnovne organizacije.
NA DOBRI POTI
»V našem kolektivu.« nadaljuje Janez Kavčič, se zavedamo, kakšno vlogo ima sindikalna organizacija v sistemu samoupravljanja. Letni delovni načrt, ki smo ga sprejeli na konferenci osnovne organizacije, bomo uresničevali v vsakodnevni samoupravni praksi, kar pomeni, da si bomo še bolj prizadevali pritegniti k uresničevanju naših nalog vse člane delovne skupnosti. Mislim, da to ne bo težko, kajti delegatski odnosi so v vseh treh obratih Trata. Bodovlje. Poljane nad Škofjo Loko. kjer imamo sindikalne skupine, že zaživeli.«
Janez Kavčič: »Danes aktivno dela v naši sindikalni organizaciji veliko več članov kakor pred leti. To se najbolj odraža v delu sindikalnih skupin. Delavci se v ožjem krogu laže pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje
kot sicer sprejemajo tudi odločitve, s katerimi prihajajo pred samoupravne organe. Tak način dogovarjanja in odločanja se nam je zdel, potem ko smo se na novo organizirali, najbolj primeren. Samoupravna pot je v naši temeljni organizaciji zelo eno-
Janez Kavčič, predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije Termike, TOZD Proizvodnja izolacijskega materiala Škofja Loka
stavna, toda zato dovolj učinkovita: sindikat je pobudnik vseh akcij, o katerih se poprej dogovorimo s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja in z vodstvom temeljne organizacije. Potem pred sleherno samoupravno odločitvijo obravnavajo gradivo še delavci v sindikalnih skupinah. Ko dobimo njihove pripombe, predloge, mnenja, stališča in zahteve, je znano tudi mnenje kolektiva. Če je treba še enkrat pretresti pripombe in predloge sindikalnih skupin, jih najprej obravnavamo v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata, nakar z našimi stališči spet seznanimo delavce v obratih, ki imajo pri vseh samoupravnih odločitvah zadnjo besedo. Na zadnji stopnici odločanja pa delavski svet temeljne organizacije samo še potrdi in sprejme odločitve delavcev.«
SINDIKAT IN SAMOUPRAVLJANJE BLIŽE DELAVCU
Vse, kar imajo danes, še zdaleč niso dobili prek noči. Dolgo, še
kako dolgo, kot so nam ob našem zadnjem obisku pripovedovali, so iskali najboljši način, kako sindikat in samoupravljanje približati vsem zaposlenim. »Zdaj lahko rečemo, da je sindikat postal delavski. Kje so tisti časi, ko smo skrbeli samo za ozimnico, izlete, udarniško delo... Danes je naš sindikat resnično sestavni del in pobudnik dobre samouprave. Če pa smo tudi kritični do lastnega dela, moram povedati še nekaj... Malce zaskrbljeni smo zavoljo nedelavnosti nekaterih poverjenikov sindikalnih skupin, ki so hote ali nehote »izgubili stik« z vodstvom osnovne organizacije, in tistih članov izvrš-
Zadnja leta se je sindikat v njihovi temeljni organizaciji zavzeto lotil tudi nalog na drugih področjih svojega delovanja.
POVSOD,
KJER JE TREBA
Tako so, denimo, rešili skoraj vse večje stanovanjske problem6 zaposlenih. Tistih nekaj, kar jih Je ostalo, pa bodo, kot so nam zatrdili, uredili v najkrajšem času; Sicer pa so v zadnjih letih precej storili na področju družbenega standarda. Tako nudijo svoji111 delavcem in njihovim družinskim članom v številnih počitni'
Pred leti so se delavci Termike, TOZD Proizvodnja izolacijskega materiala Škofja Loka odločili, da bodo zgradili nove tovarniške prostore na Trati, v katerih bodo sodobno organizirali proizvodnjo, delo bo postalo lažje, učinek pa večji. V teh novih prostorih bodo začeli delati ob koncu letošnjega leta.
nega odbbra OOS, ki se redno ne udeležujejo naših sestankov in ki jih imamo najmanj enkrat mesečno. Morda ne gre toliko za njihovo malomarnost in neodgovornost, kot za to, da delamo v treh turnusih in se vsi skupaj včasih težko dobimo. Toda, tudi to bomo uredili... Še bolj nas skrbi slaba povezava s sindikalno konferenco Termike. Prav gotovo je nekaj krivde, da se osnovne organizacije doslej še niso tesneje povezale s svojo konferenco, na naši strani, toda prepričani smo, da bi za boljše medsebojno sode1 lovanje, izmenjavo mnenj, predlogov in izkušenj moralo priti več pobud tudi iz Ljubljane...,« zatrjuje Janez Kavčič.
ških objektin ob moriu cenena letovanja, ne moremo pa tud1 mimo skrbi za izobraževanje sindikalnih aktivisfov, za razmah množične športne rekreacije delavcev, za njihovo razvedrilo ot> prostem času...
Skratka, vsi, ki delajo 'J osnovni organizaciji, si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi se vsak delavec škofjeloške Termike, med njimi predvsem tisti, ki so prišli iz drugih republik, dobro počutili v svojem delovnem in življenjskem okolju. Tako kot doslej, bodo v teh prizadevanjih nedvomno uspešni tudi v prihodnje.
IVO VIRNIK
je
L
L
vk
VSi
ve
sk
sk
de
Pr:
D(
Pr
sk
hs
nil
žit
St;
ne
šti
bc
da
tu
na
za
va
vil
ni
še
va
Po
Ki
ve
Pr
ce
us
kli
Pri
za
da
vk
no
bc
Pri
fili
str
ga
de
Tc
lal
V
lal
NAŠI PRIJATELJI
VIKTOR ŠINKO, Škofja Loka
Leta in mi z njimi
Med našimi prijatelji je Viktor Šinko iz Škofje Loke eden takih, ki se je kritično lotil sindikalnega glasila, pri čemer pa ni varčeval s pohvalami na račun nove vsebinske zasnove Delavske enotnosti. Po njegovem prepričanju je DE, vsaj od takrat, ko jo spremlja, ,,preživela" tri različna obdobja svojih vzponov in padcev. .. Če govorimo o treh razdobjih, potem je razumljivo, da se je najprej ozrl na list 30 let nazaj, torej na čase, odkar ga prebira.
,,DE je bila v tistih letih, v času delovnih brigad in udarnega dela, priljubljen časopis, zato bi bilo prav, če bi tudi danes novinarji delavskega časnika s pridom porabili prenekatero takratno izkušnjo. Poglejte, če smo prva povojna leta v našem časniku s pono som predstavljali delavce - udarnike,
zakaj sedaj ne bi dobili v listu več prostora delavci - samoupravljavci iz neposredne proizvodnje. Ne samo o njih, več bi morali pisati tudi o najboljših sindikalnih aktivistih, prizadevnih poverjenikih sindikalnih skupin v delovnih organizacijah, ki so to zaslužili s svojim delom v sindikatu. “
„Drugo obdobje DE" je Viktor Šinko strnil v leta planskega gospodarjenja. Po njegovem mnenju je list po 1952. letu z grafikoni in kratkimi razumljivi pojasnili k planom znal delavcem prikazati bistvo stvari.
„Danes tega v DE ne zasledim več. Prav pa bi bilo, če bi se teh akcij lotili že ob sprejemanju srednjeročnih razvojnih načrtov delovnih organizacij, interesnih in krajevnih skupnosti. Seveda bi morali objaviti le nekaj takih grafikonov. Ljudje bi tako že iz našega
časopisa zvedeli, za kaj gre, zlasti še, ker vemo, da ti načrti zadevajo predvsem delavce. . .
Po sprejetju nove ustave je po Sinkovem mnenju nastopilo „tretje obdobje DE".
. „ Časnik sedaj ni več, kot je bil pred leti, samo informator, ampak je z objektivno kritiko posegel v skoraj vsa družbenopolitična in gospodarska dogajanja pri nas in v svetu. Tako nadaljujte, vztrajajte na tem, kar gradite, saj ste čedalje bliže delavcu, tistemu, ki mu je naš list namenjen in ki ga tudi potrebuje. Morda se v mnogih delovnih organizacijah ne zavedajo, kako močni lahko postanejo s svojim sindikalnim listom, kako dragocen in nepogrešljiv pripomoček za njihovo delo v sindikatu in v drugih samoupravnih okoljih jim je, seveda če jim pomeni
spodbudo za pot k učinkoviti delavski samoupravi. Tega ne govorim tjavdan, marveč iz svojih dolgoletnih izkušenj kot sindikalni in družbenopolitični delavec, kot človek, ki je polovico svojega življenja posvetil uresničevanju delavskih interesov. “
Tako nam je pripovedoval Viktor Šinko, dolgoletni predsednik osnovne organizacije sindikata in delavskega
sveta v Jelovici, predsednik nekdanjega krajevnega sindikalnega sveta v Škofji Loki in občinskega sindikalnega sveta, delegat RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva SlO' > deij0 venije, aktivist, partizan in komunist, odlikovanec z redom dela s srebrnini , vencem in zlatim znakom slovenskih svetn sindikatov. Delati ni nehal tudi v teh ^r letih. Pred tremi leti so mu delavci Je- vai0 lovice zaupali odgovorno dolžnost nješa predsednika poslovnega odbora, ki P bro,,1. uspešno opravlja še danes. Seveda ima še več sindikalnih in družbenopolitičnih funkcij.
,,Kakor smo Delavsko enotnost potrebovali v prvih povojnih letih, tako jo sindikalni aktivisti potrebujemo tudi danes, ko je samouprava last delavcev. Saj vemo, da mora vsak samoupravljavec najti samega sebe v kolektivu, v krajevni skupnosti, torej naj bi pri predlaganju in odločanju dobro poznal svoje možnosti za uresničitev takih ali drugačnih predlogov. Zato pe ne potrebujemo samo sindikata, mrtveč v prav tolikšni meri tudi svoj delavski časnik. “
/. VIRPrt
. CE jizan,
prOp
Judi
konci
kljan
Hošk
nima kH pr Je za dena
izobraževanje, kultura, znanost
Izobraževanje
delegatska
ŠOLA V CELJU
. Stalno šolo za delegate, ki de-.UJC pri Delavski univerzi Celje, je doslej končalo 1248 delegatov. , et°s jo obiskuje 152 delegatov. * redke delovne organizacije so ^Ijučile.doslej v šolo 40 do 50 % vs^n članov delegacij, zdaleč naj-Iec Pa vključujejo delegate iz de-I §acij za zbor združenega dela. *sPlošnih delegacij in krajevnih *uPnosti pa delegatov v delegat-1 soli skorajda ni. Usmerjanje v ejogatsko šolo je tudi v redkih POmerih skrb sekretarjev sa-°upravnih organov.
RAZGOVOR Z UČENCI RŠC VELENJE *
^eč kot šestdeset učencev in Pfsdavateljev rudarskega šol-I ega centra Velenje se je ha nas<no pobudo sestalo s predstav-\ družbenega in političnega ‘v'jenja občine. Učenci so zabijali vprašanja o srednjeroč-em razvojnem načrtu občine, o J>Pendiranju, o sredstvih, ki jih 0 družbenopolitična skupnost ala za gradnjo športnih in kul-Urnih objektov. Z informacijami zastavljena vprašanja so bili adovoljni, le časa je zmanjko-al° za odgovore na izredno šte-!? zastavljenih vprašanj. Skle-5 so, da bodo s takimi razgovori e nadaljevali.
INTERNA ŠOLA TOBAČNE TOVARNE
S septembrom so v Tobačni I varni Ljubljana »pognali v te Poklicno šolo za tobačne delavi otedini tovarni te stroke v Sl pm']' ^ ie	izobraževat
”■ i-c prea petnajstimi stanovih interno osnovno ■eno šolo. Šola je skrbi Poučevanje na delovna me 'j8 splošno izobrazbo, ki je daliniit, i„fik	u:
Kljucevanje delavcev v d n°politično in kulturno živ zobraževalni center tova Predlagal izobraževanje tre
•lOV: Strmni	ti
^bet in prodajalec tobae elkov. V izobraževalnem obačne tovarne se je dosl al° 120 neposrednih proit načrtu imajo, da jih bot al1 Še nadaljnjih osemdes
ANDREJ SELAN
ZDAJ JE V SLOVENIJI ŽE OSEM POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
Ustanovili izobraževalno skupnost gradbeništva
65.000 delavcev gradbene operative in drugih delovnih organizacij s področja gradbeništva in gradbenega šolstva združuje svoje interese s pristopom k posebni izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije
S svečanim podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije 8. novembra letos so delegati 349 TOZD oziroma OZD gradbeništva in gradbenega šolstva v imenu skoraj 65.000 delavcev pripeljali več kot tri leta trajajoče priprave do formalnega sklepnega dejanja. Tako smo dobili še eno, zdaj že osmo posebno izobraževalno skupnost. Računamo, da bodo v Sloveniji delavci do konca letošnjega leta ustanovili posebne izobraževalne skupnosti za vse panoge, saj priprave potekajo tudi drugod, nekateri pa so tako rekoč že tik pred ustanovitvijo svoje posebne izobraževalne skupnosti.
Dolgim pripravam — več kot tri leta so trajale za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti gradbeništva, ki so potekale pod okriljem RO sindikata gradbenih delavcev oziroma iniciativnega odbora za ustanovitev PIS gradbeništva, so botrovali mnogi objektivni, seveda pa tudi nekateri subjektivni razlogi, je ob svečanem podpisu dejal predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Lojze Cepuš. Z ustanovitvijo PIS gradbeništva in z nadaljnjim konkretnim delom te posebne izobraževalne skupnosti bodo delavci te panoge poglabljali samoupravljanje in zagotavljali sodelovanje vseh udeležencev pri preosnovi vzgojnoizobra-ževalnega dela,, kar je za gradbeništvo še kako velikega pomena. Ustanovitev PIS gradbeništva sovpada z razpravami in pripravami na reformo usmerjenega izobraževanja, ki naj mladim generacijam zagotavlja boljšo delovno, marksistično in kulturno vzgojo.
Cas ustanovitve PIS gradbeništva sovpada z uresničevanjem družbenoekonomskih odnosov, ki so Vsebina nove ustave, sklepov X. kongresa ZKJ in zakona o združenem delu, odnosov, v katerih delavcem pripada pravica razporejanja in delitve dohodka, delavcem vzgojnoizo-
braževalnih organizacij pa pravica, da si na osnovi svojega dela in menjave dela z uporabniki pridobijo enakopraven, družbenoekonomski položaj z drugimi delavci. Tako se demokratizacija izobraževanja ne bo odražala le v izenačevanju dostopnosti izobraževanja in enakih možnosti izobraževanja mladine, marveč se bo tudi bolj povezovalo z izobraževanjem v delovnih organizacijah, izobraževanjem odraslih, z raziskovalnim delom itd.
Lojze Cepuš in tudi Tilka Blaha, ki je delegatom ob podpisu samoupravnega sporazuma govorila v imenu Zveze sindikatov Slovenije, sta posebej opozorila (bolj javnost kot pa delegate gradbeništva, ki to dobro vedo!), da se gradbeništvo zdaj tudi formalno pridružuje tistim panogam, ki svojo vzgojnoizobraže-valno funkcijo že uresničujejo, povezani v samoupravni interesni skupnosti neposredno z izvajalci vzgojnoizobraževalnih programov. Zakaj formalno? Zato, ker je slovensko gradbeništvo v svojem koordinacijskem odboru za izobraževanje v gradbeništvu, ki je bil pred leti ustanovljen prav na pobudo RO sindikata gradbenih delavcev, že delovalo v skladu ustavno zasnovane funkcije in obveznosti organizacij združenega dela na področ ju usmerjanja, planiranja in zagotavljanja pogojev za izobraževanje kadrov, ki jih gradbeništvo predvsem potrebuje. Dejavnost koordinacijskega odbora za izobraževanje , v gradbeništvu si je z leti pridobila v
gradbeništvu velik ugled in upoštevanje.
Kaj je že bilo storjenega? Poenoteni so bili kriteriji in programi izobraževanja odraslih, usklajeni programi s poklicnimi šolami, uvedeni' programi marksistično-samouprav-nega izobraževanja, oblikovani so bili izobraževalni centri, postopno se uvaja programirano in planirano izobraževanje in kadrovanje v gradbeništvu. Izdelanih in potrjenih je bilo več profilov gradbenih poklicev, pripravljena začasna nomenklatura poklicev v gradbeništvu, opravljenih je bilo več analiz o izobraževanju. Zaradi vsega tega še bo posebna izobraževalna skupnost gradbeništva lahko ne le hitro vključila v priprave sistema, vsebine in organizacije reformiranega usmerjenega izobraževanja, temveč bo lahko s svojimi izkušnjami pomagala tudi drugim.
In kaj so naloge prihodnjega časa? Predvsem bo potrebno izboljšati planiranje potrebnega kadra ter bodočo ustrezno šolsko mrežo tudi uskladiti z realnimi možnostmi vseh podpisnikov sporazuma. Bolj odločno bo treba odpravljati nesorazmerja v zaposlovanju glede na izobrazbo. Analize kažejo, da je od skupnega števila diplomantov gradbene fakultete v zadnjih letih zaposlilo gradbeništvo le 51% diplomantov, neposredna operativa pa celo samo 31 %. Tako je zunaj gradbeništva zaposlenih skoraj polovica gradbenikov z višjo ali visoko izobrazbo. V gradbeništvu je tudi še vedno preveč nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Ugotavljajo tudi, da bo nujno potrebno sistem izobraževanja vertikalno in horizontalno povezati, da bi lahko zagotovili permanentno izobraževanje-
Poseben problem izobraževanja kadrov za potrebe gradbeništva pa je tudi v tem, kako zagotoviti, da se bo v gradbeniške poklice vključevalo več slovenske mladine. Vsekakor bo za seznanjenje s gradbenimi poklici treba včč storiti v celodnevni šoli/ v interesnih dejavnostih, predvsem pa v proizvodno-tehničnem pouku že v osnovni šoli. Seveda je priliv mladih v te poklice odvisen tudi od hitrejšega spreminjanja tehnologije, boljše opremljenosti delovnih mest ter ustreznejšega nagrajevanja. Spodbude za večje vključevanja slovenske mladine v gradbeniške poklice bo torej treba iskati po tej poti in ne v ohranjevanju preživelih oblik izobraževanja oziroma v zmanjševanju izobrazbene ravni.
SONJA GAŠPERŠIČ
Zaupnica Prešernove družbe v konferenci osnovnih sindikalnih organizacij tekstilne tovarne »Svila« Maribor DRAGICA ŠTRUKLEC je zbrala za letošnje knjižne zbirke že 133 naročnikov.
Kulturna akcija
naša pesem 76
, (je|. PRIBOR: V soboto 13. in v ne-' van° novemt,ra bo IV. tekmo-„jJ.e pevskih zborov Slovenije I tei^J9 Pesem 76«. Organizatorja svet °1''anja sta Zvezi kulturno pro-r>b() 0r8an>zac>j Slovenije in Ma-Pokrovitelj prireditve pa val i!na *,an'ta Maribor. Tekmo-ihp? k.0 dvajset ženskih, moških in ?_boran'h zborov. Najkvalitetnejši brn * °°^0 Preje'> zlato, srebrno in nasto plaketo mesta Maribor.
honorar za | dograditev šole
i<K\0 _ KROPA: Med par-Krri 'ma krajema Cerknim in tudi^0 so se v letih zadnje vojne in L 1 P0 njej spletle tesne vezi. Ob 'kli-in11 0^t°l3ra so na povabilo Cer-ttio-i°V ®ostovali v Cerknem pevci Kro ga zbora KUD Stane Žagar ‘z jjg P6, Zahtevnemu in dobro izve-nimemU Pr°gramu so domačini z za-kli	prisluhnili in pevcem izre-
je ?riZnanje za lep koncert. Zbor, ki den'3 svoj nastop dobil honorar, je ivei^ P°daril gostiteljem kot prispe-kne Za Ograditev nove šole v Cer-m — spomenika NOB.
VEDNO VEČ ZBOROV
NOVO MESTO: Letošnja revija pevskih zborov v novomeški občini, ki je bita nekaj dni pred občinskim praznikom, je pokazala, da je na tem območju vedno več pevskih zborov delovnih kolektivov ali krajevnih skupnosti. Na fotografiji: mešani zbor tovarne KRKA, ki ga v tej sezoni vodi prof. Miro Kokala. Posnetek nam je poslala Vladka Radovič iz foto krožka na OŠ Katja Rupena.
RAZSTAVA NA GRADU BOGENŠERK
LITIJA: Na gradu Bogenšperk je od 29. oktobra do 31. decembra odprta zanimiva razstava, katere pokrovitelji so kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Litija ter Združeno podjetje Iskra. Ivan Razboršek, ki že trideset let sistematično zbira, sortira in proučuje narodno in folklorno bogastvo Slovenije, je doslej zbral že več kot 6000 originalnih elementov in motivov slovenskih ljudskih ornamentov ter obilo slik in literature o ornamentiki, umetnosti, etnografiji,
folklori in arheologiji. To področje zavzema njegov del razstave. Drugi
razstavljavec pa je Jože Volarič, inženir strojništva in industrijski pedagog, ki spreminja hladno in trdno kovino s pomočjo varilnega aparata v like z umetniško izpovedno močjo, ki človeku ne pomenijo samo praktično, temveč tudi duhovno vrednoto.
PREMIERA V VELENJU
VELENJE: Tu bo v soboto premiera Villonovega Velikega testamenta, ki ga je naštudiralo amatersko gledališče Velenje pod strokovnim vodstvom poklicnega igralca Bogomira Verasa. Ob študiju igre — bilo je petdeset vaj — šo razvili šolo za amaterske igralce iz vse občine. Igro bodo ponovili v »Tednu komunista občine Velenje«, seveda pa jo bddo pokazali tudi v drtigih krajih velenjske občine.
-v-
13. novembra 1976
stran
STE NEMARA PREZRLI
Znanje iz pretesnih učilnic
V	zadnjih letih so se v ajdovski občini zelo posvetili urejanju komunalnih problemov. Do konca letošnjega leta je tako ostala brez asfaltne povezave z občinskim središčem le še vas Gabrje, vasi so dobile vodovod, marsikje so prenovljeni družbeni in kulturni prostori.
V	teh letih pa je zelo zaostal razvoj šolstva. Petnajst let je, odkar so v Ajdovščini predali svojemu namenu nove šolske prostore, odtlej pa je število učencev nenehno naraščalo. O napredovanju učnovzgojnega procesa je težko govoriti, saj so šolski prostori pretesni in se v njih stiska 30 do 36 učencev, za učilnice pa so morali uporabiti tudi različne zasilne prostore. V petih centralnih osnovnih šolah in v šolskem centru ni prostora za sodoben pouk, delavska univerza je br ez učilnic za osnovno šolo za odrasle. Šola v Vipavi je obtičala pred drugo fazo gradnje, šola na Colu je že proslavila svojo stoletnico, na Otlici si je šola v zadružnem domu morala urediti učilnico na balkonu, telovadnico pa v dvorani. Šola v Dobravljah prav tako „gostuje“ v zadružnem domu, številne težave pa imajo tudi podružnične šole. Seveda težave niso le s pretesnimi učilnicami, nadvse primanjkuje tudi sodobnih učnih pripomočkov.
V	zadnjem času se po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih vrste javne razprave o teh problemih. Reči je treba, da delovni ljudje in občani zelo podpirajo zamisel, da bi od začetka prihodnjega leta s petletnim samoprispevkom v vsej občini zbirali sredstva, s katerimi bi zgradili tri nove šole in dogradili oziroma adaptirali druge, ki so tega potrebne. Čeprav je v posameznih krajevnih skupnostih že uveden samoprispevek, se občani odločajo za občinski samoprispevek, saj jim ni vseeno, kje so bodo njihovi otroci vzgajali in izobraževali.
V	Ajdovščini bo tako zrasel tudi šolski center za usmeijeno izobraževanje, za katerega bo del s redstev prispevalo tudi združeno delo gradbene industrije, saj že v sedanjih omejenih možnostih deluje v okviru tega centra gradbena poklicna šola, ki usposablja kadre za skoraj celotno primorsko gradbeno ope-rativo.
Referendum naj bi bil 12. decembra; občani bodo povedali, koliko jim je do lepše prihodnosti otrok, pa tudi za razvoj celotne družbene skupnosti v občini, ki je doslej „izvo zila“ veliko kadrov prav zaradi slabo urejenega šolstva.
MAKS HOŽIČ
»OKROGLA MIZA« V GORENJU
Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Gorenje Velenje in univerzitetna konferenca ZSM Maribor sta pripravili sredi meseca oktobra v Velenju „okroglo mizo" p visokem šolstvu kot sestavini združenega dela.
Dogodek je šel nekako tiho mimo, čeprav so predstavniki Univerze Maribor z rektorjem dr. Vladimirom 'Bračičem in številni predstavnikiGorenja z generalnim direletorjem SOZD Ivanom Atelškom v triurni razpravi opozorili na mnoga pereča vprašanja sodelovanja med gospodarstvom in visokim šolstvom.
Razprava je potrdila, da je poti in načinov za tako sodelovanje vsekakor precej. Poznamo jih, vendarle jih v življenju počasi spreminjamo, nekaterih oblik sodelovanja pa tudi še nismo do kraja domislili. Največ časa so razpravljavci posvetili pretoku kadra z univerze v gospodarstvo in obratno. Doslej se je najbolj razvilo vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva v pedagoški proces na univerzi. V Mariboru so, tako poudarjajo, večino učiteljev dobili prav iz organizacij združenega dela gospodarstva, kjer so ti ljudje praviloma ' opravljali vodstvene funkcije. Kljub temu pa pravzaprav v praksi še ni bilo primera, ko bi se visokošolske in gospo-
darske organizacije združenega dela dogovorile, da bi strokovnjak nekaj časa delal kot učitelj in raziskovalec na visoki šoli in Se nato vrnil v gospodarsko organizacijo združenega dela za določeno obdobje, da bi se kasneje zopet vrnil na univerzo. Skratka, vse možnosti še zdaleč niso izkoriščene, da bi pretok znanja in kadrov postal stalna praksa.
Razprava je tudi opozorila, da bi se moralo visoko šolstvo bolj študiozno usmeriti v proučevanje postopka planiranja kadrov, da bi industrija morala sodelovati pri oblikovanju izhodišč o tem, katere strokovnjake potrebujemo, da bi morale praktične vaje postati temeljni koncept izobraževalnega procesa itd.
Za „okroglo mizo" je bilo tudi poudarjeno stališče, da je treba strniti vse sile, da bi prišli do kadrov, ki jih združeno delo najbolj potrebuje, in to ne glede na oblike in načine izobraževanja. Čimprej je treba odpraviti slabosti, ki ji h vse pogosteje omenjamo v razpravah o kadrovski in štipendijski politiki.
In temeljni zaključek razprave? Mariborska Univerza in velenjsko Gorenje bosta v prihodnje kar najstesneje sodelovala na vseh področjih, kjer to lahko prispeva k boljšim izobraževalnim rezultatom.
P. O.
Za „okroglo mizo“ v Velenju o visokem šolstvu kot sestavini združenega dela so tudi predstavniki študentov opozorili na nujnost take štipendijske politike, ki bo sestavni del kadrovanja v delovnih organizacijaTi. Ob tem so tudi izmenjali izkušnje o študiju ob delu in o vplivu združenega dela prek delegatskega sistema na oblikovanje izobraževalnih programov. — Foto; H. JERČIČ

NAČRTI ZAPOSLOVANJA V SR BOSNI IN HERCEGOVINI
VEČ PROSTORA ZA »POVRATNIKE«
Vračanje naših delavcev z začasnega dela v tujini spodbudilo organizirano družbeno skrb, da bi zagotovili več novih delovnih mest
Hitrejša in bolj stabilna rast zaposlenosti v Bosni in Hercegovini je pogoj za zmanjševanje nezaposlenosti in za ustvarjanje možnosti, ki naj omogočijo vračanje naših delavcev z začasnega dela v tujini in njihovo delovno angažiranje doma. Ta misel, zapisana v predlogu programa ukrepov in akcij SR BiH za postopno vračanje zdomcev in za njihovo zaposlovanje v domovini v letih 1976 do 1980, nikakor ne preseneča, saj zaposlenost in zaposlovanje pomenita sestavni del razvojne politike v republiki. Priča smo že prvim prime-
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
rom uresničevanja teh stali|č v združenem delu, kar opogumlja, saj z dosedanjimi rezultati ne bi mogli biti zadovoljni.
Spodbuden primer vse večje angažiranosti pri iskanju možnosti za zaposlovanje »povratnikov« v domovini smo te dni zabeležili v Mostarju. SIS za zaposlovanje na-
mreč predvideva, da bo do leta 1980 na voljo 6000 novih delovnih mest. Predvideva tudi usposobitev 1000 kmetijskih kooperantov, medtem ko naj bi z medrepubliškim posredovanjem pridobili še- 3000 delovnih mest za ljudi s tega območja. Pri tem še posebej računajo na vpliv samoupravnega sporazuma o zaposlovanju, katerega osnutek je že v javni razpravi.
Pomembno vlogo na področju zaposlovanja bodo seveda morale odigrati tako občine kot tudi temeljna gospodarska zbornica v Mostarju, ki skupaj s SIS zaposlovanja financira raziskave o možnosti razvoja tako imenovanega malega gospodarstva v Hercegovini. Mnoge občinske skupščine, med njimi so nekatere že izdelale konkretne programe sprejemanja in organiziranega zaposlovanja »povratnikov«, so, v svojih razvojnih programih že upoštevale možnosti za zagotavljanje novih delovnih mest za te delavce. To naj bi dosegli predvsem s pospešenim razvojem storitvenih dejavnosti družbenega sektorja, s
Plačana udeležba
na sestankih?!
Predsedstvo meob.činskega sindikalnega sveta v Karlovcu je pred kratkim poslalo vsem družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim svojega območja zahtevo, naj na prvih sestankih sprejmejo sklepe o ukinitvi izplačil za udeležbo na sestankih.
Povod za ta predlog je bilo pismo strokovne službe SIS za vzgojo in usmerjeno izobraževanje tekstilcev, v katerem je bilo med drugim zapisano, da gredo za seje skupščine te SIS velika sredstva. Vsakemu članu skupščine, ki prisostvuje sejam, plačujejo namreč 100 dinarjev ne glede na trajanje sestanka ali kraj stanovanja delegatov. Delegatom iz drugih krajev plačajo tudi potne stroške, na kar pa predsedstvo sindikata nima pripomb. Tako gredo za te sestanke skupščine pomembna sredstva — če seji prisostvujejo vsi delegati, velja seja nič manj kot 5.000
dinarjev — s čimer je ogroženo financiranje njene redne dejavnosti.
Ta primer je bil priložnost, da so analizirali tudi druge dejavnosti in ugotovili, da v občinah Duga Resa, Ozalj, Vojnič in, Vrginmost, ki sodijo med nerazvite, obstajajo celo uradni sklepi, da se podobna nadomestila izplačujejo tudi za udeležbo na sestankih drugih političnih organov. Bili so celo primeri, ko se je član nekega foruma ali delegat skupščine sprehodil z delovnega mesta nadstropje više ali niže in dobil nadomestilo za udeležbo na seji.
Takšni sklepi ne le, da niso v skladu z zakonskimi normami, temveč niso niti najmanj družbeno sprejemljivi. Zahteva karlovškega medobčinskega sindikalnega sveta nedvomno zasluži vso pozornost in podporo.
V. O.
spodbujanjem razvoja osebne obrti in z akcijo zbiranja sredstev delavcev, da bi po tej poti odpirali nova delovna mesta. Veliko je tovrstnih pobud v mnogih hercegovskih občinah, čeprav še ni rečeno, da bi že izkoristili vse možnosti. V Hercegovini je, denimo, registrirano kakih 400 zasebnih obrtnikov. Če bi vsak med njimi zaposlil le po enega delavca, bi že to veliko pomenilo.
Tako torej je oziroma bo v Mostarju. Sicer pa v Bosni in Hercegovini z razvojnim načrtom do 1980. leta predvidevajo, da bo lahko družbeni sektor na novo zaposlil 19l).00() delavcev, da bo blizu 12.000 ljudi dobilo delo pri zasebnikih in da se bo precejšnje število oseb, še posebej »povratnikov« zaposlilo v kmetijstvu.
Vse to bi moralo vplivati na izboljšanje razmer na področju zaposlovanja. Seveda pa bo treba v prihodnjem obdobju.vložiti še veliko naporov, da bi slednjič le razrešili ta nadvse resen problem. Predlog programa akcij in ukrepov na področju zaposlovanja naj bi pomenil primer in pobudo, da bi v vseh občinah izoblikovali take akte, ki bi zagotavljali sistemsko reševanje problematike vračanja naših delavcev iz tujine in njihovo delovno angažiranje tako v SR BiH kot v državi.
ESAD NJEMČEV1Č
DELAVCI SPRAŠUJEJO - PREDSEDNIK ODGOVARJA
Dobri delavci imajo zvezane roke
Brez boljše organizacije dela in sistema nagrajevanja, ki bi bujal najbolj produktivne, ne bomo dobili boja proti nedelu
spod-
Za rubriko z zgornjim nadnaslovom smo tokrat izbrali odgovore, ki jih je predsednik sveta ZSJ Mika Spiljak dal na tribuni Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije med razpravo na temo: »Uveljavljanje dela — boj proti nedelu.«
— Bi za naše ljudi lahko rekli, da so »ncdelavci«?
— Ne. Delajo celo več, kot si pogosto sploh lahko mislimo. Po nekaterih mojih računicah od skoraj pet milijonov zaposlenih v družbenem sektorju stalno dopolnilno dela kake tri milijone zaposlenih. Problem torej ni v tem, da bi bili naši ljudje, gledano v celoti, nedelavni. Nasprotno, so zelo dobri delavci, kar še posebej velja, kadar so na začasnem delu v tujini. Vendar pa je tudi res, da naši ljudje ne delajo dovolj, mislim toliko, kot bi lahko in kot bi morali na svojih delovnih mestih. Tam se nekako varujejo, da bi lahko dopolnilno delali popoldne.
— Zakaj dobri delavci postajajo -slabi —v svoji organizaciji združenega dela?
— O tem smo že večkrat govorili. Najpogosteje gre za to. da organizacija dela in sistem nagrajevanja nista takšna, da bi jim omogočila več delati in bolje zaslužiti. Stanje je protislovno: če govorimo p produktivnosti dela. je le-ta naj-
višja na delovnem rhestu, potem pa se »topi« zaradi slabše organizacije — toliko hitreje, kolikor dlje od neposrednega delovnega mesta jo ocenjujemo. Če govorimo o sistemu delitve po delu in rezultatih dela, pa je, žal, točna ugotovitev, da smo na tem področju le malo storili v temeljnih organizacijah združenega dela. Vse preveč se »zadržujemo« ob družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih v zvezi, republikah, pokrajinah, panogah in skupinah dejavnosti.
— Vseeno: če kje, potem nagrajevanje po delu poznajo v neposredni proizvodnji, kjer učinek lahko merijo t;\ko albdrugače, ne moremo pa govoriti o takem nagrajevanju pri organizatorjih dela, strokovnjakih?
— Sodim, da smo še najmanj storili za tako spodbujanje organizatorjev proizvodnje, moralno in materialno, ki bi jih usmerjalo k boju za boljšo organizacijo dela, k inovacijam. Tiste, ki bi lahko največ prispevali na področju, kjer smo najslabši, mislim na organizacijo proizvodnje, smo torej »zadržali« na uradniških plačah in, rekel bi, v mezdnem odnosu.
— Kdo pravzaprav omahuje pri uveljavljanju spodbudne delitve po delu?
— Ne bi bilo prav. če bi rekli: ta
ali ona struktura, ta ali ona funkcija, oseba... Do omahovanj prihaja zaradi tega, ker vemo, kaj hočem0 doseči z delitvijo po delu in po rezultatih dela, ne najdemo pa pravočasno ustreznih meril. Omahovanje je seveda možno vse dotlej, dokler ne najdemo pravih rešitev-
— Pa so take rešitve?
— Vsekakor. Zakon o združenem delu opozarja nanje, v mnogil1 organizacijah združenega dela Pa jih tudi že poznajo. Merila za delitev po delu in po rezultatih dela lahko najdemo, če jih iščemo! Receptov za to pa seveda ni. Vsaka organizacija združenega dela n.a osnovi splošno veljavnih merij mora iskati tista, ki so najbolj primerna za »lastno uporabo«.
Vsakomur, ki dobro dela, večina naših delavcev pa lahko in tudi zna dobro delati, je treba omogočiti, da dobro zasluži na delovnem mestu-To bo v praksi najboljše zdravilo proti nedelu. Vendar pa je treba nagrajevati predvsem kakovost in količino dela, prihranke in podobno, ne pa diplome, delovno dobo in delovno mesto, kar so zdaj prevladujoča merila. Seveda pa, to bi ponovil, velja uveljaviti tudi takšno organizacijo dela, ki bo omogočila polno zaposlitev med vsem delovnim časom, zato pa tudi dober zaslužek na delovnem mestu.
Delovno mesto ali delo?
V odvisnosti od tega, ali poučuje učitelj ali pa profesor, znaša razlika v višini osebnega dohodka v eni izmed šol r Benkovcu tudi 900 dinarjev mesečno. Na seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Hrvaške pa so omenili tudi podatek, da so šole, kjer ta razlika dosega rudi 3000 dinarjev. Če smemo temu verjeti —govornik je namreč zase zadržal ime šole, kjer tako ugotavljajo —nedvomno gre za anomalije, ki niso sprejemljive v naših razmerah. Poglejmo — zakaj.f
zveze z vrednotenjem dela in z njimi ne moremo meriti rezultatov učiteljskega dela. Prav nasprotno: na tej osnovi bi dobili napačne rezultate, ki bi vključevali tako neenotno kot tudi nepravično delitev dohodka za osebne dohodke.
Kakšna merila uporabljajo zdaj? Skoraj 32 % osebnega dohodka v šolah razdelijo na račun delovne dobe in izkušenosti. Namesto da bi merili delo, osebne dohodke oblikujejo na osnovi formalne izobrazbe. Še natančneje povedano: namesto da bi konkretno vrednotili delo slehernega prosvetnega delavca, merijo zgolj abstraktno kategorijo strokovne usposobljenosti. ki bi morala pomeniti le pogoj za zaposlitev, ne pa merilo za vrednotenje dela.
Dejstvo je, da v šolah, denimo na srednji stopnji, obstaja delovno mesto, ki ga lahko zasedejo delavci s tremi različnimi stopnjami strokovne usposobljenosti. Po eni od ocen dela v hrvaških šolah 70 % predavateljev, 25 % učiteljev in 5% profesorjev. Če opravljajo enako delo, bodo ob mesecu v izplačilnih vrečkah večine šol precejšnje razlike, ki pa nikakor ne bodo odražale rezultatov dela navedenih kategorij prosvetnih dalvecv. To pomeni, da v samoupravnih sporazumih šol ne spoštujejo temeljnih določil družbenega dogovora o dohodku; Benkovac je pri rem le eden v vrsti podobnih primerov.
Strokovna usposobljenost predavateljev, učiteljev ali profesorjev, delovne izkušnje, zapletenost dela in nalog ter odgovornost delovnega mesta so, kajpak, merila, na podlagi katerih vzpostavljamo medsebojne odnose med posameznimi delovnimi mesti. Vsa ta merila pa nimajo prav nobene
Vseeno pa drži, da je treba na nek način spodbujati nadaljnje šolanje in izobraževanje ob delu. Kako to storiti? Eden možnih odgovorov je: z ustreznim (boljšim) vrednotenjem boljše kakovosti dela velja spodbujati višjo strokovno usposobljenost. Očitno namreč je, da ima delavec z višjo strokovno izobrazbo boljše možnosti, kvalitetno opravlja enako delo, kot pa ga lahko opravlja manj usposobljen delavec.
Analize samoupravnih sporazumov so pokazale, da mnogi sporazumi merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke nimajo osnov za
vrednotenje dela, zato pa nas soočajo z umetno ustvarjeno dilemo:
ali
spodbujati delo ali strokovno izobrazbo? Glede meril za vrednotenje dela se pač morajo dogovoriti delavci sami v sleherni konkretni TOZD, tako tudi v delovnih organizacijah izobraževalne dejavnosti. Odgovora na to vprašanje jim namreč ne bo dal nihče drug pa tudi treba ni, da bi ga dajal kdo »od zunaj«.	,
MARIJAN LEKIČ
V;

Poznate domotožje?
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
»Zadolžen sem, da skrbim za nove delavce iz drugih krajev, zlasti iz drugih republik. Pravijo mi, da sem njihov mentor. Poskrbim, da dobijo primerno stanovanje, prehrano imamo "urejeno in uvajam jih v naše delovno okOlje. Lahko mi verjamete, da se trudim, kolikor morem, vendar ugotavljam, da marsikomu ne pomagam tako, kot bi želel in moral. Ne morem reči, da sem povsem brez izkušenj, saj to delam že pet let. Gotovo pa imam premalo teoretične podlage. Prosim vas, da včasih napišete kaj tudi o tem problemu odnosov v kolektivu.« — J.S., Maribor.
Odhod od doma, iz hiše staršev in domačega kraja pri marsikom povzroča napetost v. osebnosti. Hrepenenje po domu ni močno samo v notranjosti 14,ali 15-letnih fantov in deklet, ki morajo v druge kraje v šolo; po domu in domačih krajih močno hrepenijo prve tedne ali mesece tudi odrasli ljudje. Znana je re-
snica, da pravi »velikani« lahko v velikem mestu (v novem okolju!) večkrat shirajo in fizično zbolijo — zaradi domotožja.
Tega se marsikdaj ne zavedamo. Zato ni čudno, če šale na rovaš različnih krajevnih šeg in navad povzročajo prav nasproten učinek, kot bi si sicer želeli »veterani«, » stare bajte« ali kakorko li že pravimo tistim, ki so že dolgo med nami. Med drugim precej prispevajo k temu, da se novi delavci še teže privajajo novemu okolju in delu ter da je njihova morala še nižja.
Izkušnje kažejo, da je za začetek novinca najbolje spoznati z manjšim delom tovarne ali kolektiva. Tam, kjer mu takoj vse razkažejo, ga še bolj zmedejo. Mnogo bolje je, da mu preostanek razkažemo čez nekaj tednov, ko je začel delo, ko se med nami počuti že nekoliko bolje.
Mentor ali dober tovariš lahko precej omilita novinčevo osamlje-
nost. Zrel delavec — ne starejši, temveč čustveno zrel in uravnovešen — lahko resnično ogromno pomaga novemu tovarišu. Seveda pa ni vseeno, kdo je »mentor«. Samo nekaj primerov.
Če je nov delavec odvisen in čustveno navezan na starše, potem mora biti pokrovitelj očetovski. Mnogi delavci pa takšnih čustev do staršev nimajo (niso redki, ki jih celo sovražijo!). V takšnih primerih je najbolje, da je mentor vrstnik po letih. Tudi spol pokrovitelja je pomemben, kajti marsikatera nova delavka sovraži svojo mater (kakor je čudno slišati, pa je le res!). V takšnih primerih je razumljivo, da mora biti pokrovitelj moškega spola.
Seveda pa je treba vse to in marsikaj drugega ob pravem času ugotoviti. Z nestrokovnimi posegi dosežemo le nekaj podobnega, kot če bi računalnik popravljali s kladivom.
ZMANJŠANJE OD ZARADI NEOPRAVLJENEGA DELA
VPRAŠANJE:
Ali je dovoljeno delavcu, ki ne opravi svojega dela in tudi ne dela polnega delovnega časa. odtrgati pri izplačilu osebnih dohodkov določeni znesek za čas. ko ni delal. Dogaja se. da snažilka zapusti delovno mesto predčasno ali da vzgojiteljica ne napiše redne dnevne vzgojne priprave, za kar se ji sicer prizna ena delovna tira:
A. G. — Kranj
ODGOVOR:
V opisanem primeru je bistvo v tem, da je delavec dolžan opraviti vse delovne naloge oziroma vsa opravila, ki jih zajema opis delovnega mesta, dolžan pa je tudi ves delovni čas prebiti na delu. Neizpolnjevanje delovnih dolžnosti je tako predčasno odhajanje z dela kot tudi neizpolnitev delovne naloge. Odtegljaji osebnega dohodka zaradi vsake od navedenih kršitev delovne dolžnosti so nesmiselni pa tudi nezakoniti. Če bi namreč delavcu zaradi takih kršitev, kot jih navajate, odtegovali od osebnega dohodka, bi to
pomenilo, da si lahko delavec mimo delovnega reda sam izbira tako obseg delovnih nalog kot tudi delovni čas, saj ob izgubi majhnega dela osebnega dohodka ne opravi v celoti svojega dela ali pa si s predčasnim odhodom z dela sam izbira delovni čas ali njegovo trajanje. Delo pa mora biti opravljeno in tudi delavci morajo biti na delovnem mestu.
Odtegljaji so tudi nezakoniti. Odtegljaji osebnega dohodka so namreč v bistvu denarna kazen za kršitve delovnih dolžnosti. Sklep o njihovi uvedbi bi
bil nezakonit, saj veljavni za' konski predpisi, ki urejaj0 medsebojna razmerja delavce^ v združenem delu, denarnih kazni ne predvidevajo. Zarao' tega tudi samoupravni sporazum. ki v vaši organizaciji ureia medsebojna razmerja delaV' cev, denarnih kazni po vsej verjetnosti ne predvideva. Delavcu. ki krši delovne dolžnosti, se torej lahko izrečejo le ukrep1;
ki jih predvideva samoupravni sporazum vaše organizacije.
7	kupon
PRAVNIK SVETUJE
I CS) T3
življenje med poldnevniki
13. novembra 1976 stran
^Paketom« protiinflacijskih ukrepov se ne strinjajo ne delodajalci in ne delavci • Stališče sin-'katov: »Gre za splošen napad na delavski standard, zato je stavka pomenila le prvi del boja za ^Prečitev izvajanja protiinflacijske politike kanadske vlade«
Gospodarske težave v Kanadi so , vzročiie največje »rošade« v C**, vladi, ki jo od 1968. leta p p Pierre Trudeau. Svojevrstno pditev za to smo dobili le mesec po P entembi v vladi — v sredini me-d^a °ktobra — ko je več kot milijon jt a^Cev sodelovalo v prvi generalni s0 V*' v zgodovini te države. Stavko ..0rganizira!e sindikalne organiza-Kongres dela Kanade (CTC), (»renea nacionalnih sindikatov L, K) in Federacija prosvetnih avcev Ouebeca.
v Zfoke za stavko lahko zasledimo jp rePih vlade za boj proti inflaciji stabilizacijo gospodarstva. Že v Cetku |e(a je (jii0 uradno proglaše-
no, da je treba največ pozornosti posvetiti vprašanju, kako zaustaviti rast cen in mezd. Kontrolo nad gibanji ima seveda država. Po trditvi vlade bi to pomenilo, da se lahko cene povečajo za toliko, kot so porasli stroški proizvodnje. Dovoljena meja za povečanje mezd pa je lahko v naslednjih treh letih le 10 odstotkov.
Inflacija bi se torej gibala v sprejemljivih okvirih (10 odstotkov). Med ukrepi, ki bi naj zagotovili takšno gibanje v, gospodarstvu Kanade, je tudi ustanovitev posebnega protiinflacijskega telesa, ki ima pooblastilo, da lahko kaznuje kršitelje sprejetih ukrepov.
Vladni paket ukrepov pa je naletel na ostro nasprotovanje. Med prvimi so protestirali - delodajalci, kajti razburile so jih izjave, ki poudarjajo, da privatna lastnina mora koristiti in služiti splošnemu družbenemu zadovoljstvu. Čeprav takšne ideje o družbenem interesu niso nove, pa so dobile v povezavi s sedanjimi ukrepi novo razsežnost.
Na drugi strani pa sindikati menijo, da omejitve in vladni ukrepi najbolj prizadenejo delavce z najnižjimi osebnimi prejemki. To je po mnenju sindikatov vplivalo tudi na povečanje števila nezaposlenih. Med drugim v sindikatih pravijo, da »program zvezne vlade predstavlja v re-
^ATERIALNO spodbujanje boljših dosežkov v sovjetski zvezi
Uravnilovka - doklej še?
ždaj bolj deklarativna podpora kot sistemska skrb, da bi nagrajeva-nje Po delu dobilo odločnejši vpliv v gospodarskem življenju
uradni partijski in državni da-Ulenti, ki govorijo o razvoju So-jstske zveze v deseti petletki, ome-Tlo tudi materialno stimulacijo. Ta . uep0Srec}n0 povezana s pove-. ujem storilnosti oziroma s pove-pUjsm osebnega dohodka sovjet-občanov.
Praksi pa materialna stimulacija
, drugorazredno vlogo in . .0Jeui dejanskem učinku
je po samo
°d popravkov, ki določajo ma-
eden
J|ei*a'ni in družbeni položaj človeka ^Proizvodnji. V Sovjetski zvezi po-ecajo večji pomen tako
Jan jugov dopis Moskve
^ eUovanim moralnim dejavnikom, stii st' razKčnim oblikam sociali-rzvo!tSa tekmovanja kot glavnega uxe •. 2a mobilizacijo množic pri Uicevanju gospodarskih načrtov. D '7, 25. kongresu komunistične K De Sovjetske zveze je Leonid
Jfnjev poudaril, da bi morali bolje ^koristiti ekonomske
spodbude in račun, do-premije. Generalni
Ete' gospodarski
uKe, cene
^kretar sovjetske partije je opozoril Potrebo po izpopolnitvi celot-, 8a sistema kazalcev, ki bi morali ‘ vključeno v oceno uinistrstev, različnih ^Pnosti in samih podjetij, še zlasti
dejavnosti
proizvodnih
. Zadeva, kot poudarjajo v Mo-2 '> kakovost in učinkovitost dela. Tjbišljeno je, naj bi ti kazalci zdru-D . interese delavcev s koristmi ^Ktij, interesi podjetij pa bi bili ko Uken* s koristmi države. To bi na k ncu moralo pripeljati do uspešnej-® lzPolnjevanja načrtovanih nalog,
do večjih prihrankov in izdelovanja prizvodov boljše kakovosti.
Izkušnje, ki so jih dobili v minu-lih nekaj mesecih izvajanja teh strateških ciljev desete petletke, govorijo o tem, da delo glede „dopolnjc-gvanja kazalcev" poteka zelo počasi. Sistem odnosov na relaciji podjetje - proizvodna skupnost ministrstvo je tako zapleten in obremenjen z različnimi ..instancami", da je težko govoriti o tem, da se usoda podjetja sploh rešuje v podjetju samem. S tem pa tudi prostor za materialno stimulacijo ni velik.
Zato ne bi mogli reči, da imajo kakšen trden sistem nagrajevanja na podla gi rezultatov dela niti ni izrazite diferenciacije na podlagi razglašenega social ističnega načela: od vsakega po sposobnostih - vsakomur po delu. hfekateri sovjetski ekonomski teoretiki in funkcionarji v podjetjih pravijo, da je glavna značilnost sedanjega sistema uravnilovka. V tem vidijo tudi glavno nevarnost za širše izvajanje materialne spodbude. Nedavno je akademik Bunič v razpravi z naslovom „Ali je plača zmeraj zaslužena" v sindikalnem časopisu Trud zapisal:
,.Sedanja delitev sklada plač v podjetjih, tovarnah in drugod na posamezne delavce je žal pogosto podobna uravnilovki. To se kaže tako, da visokokvalificirani delavec dobi manj, kot je resnično zaslužil in zato se mu zmanjšujejo tudi delovne naloge. S tem najboljši delavci ne dobijo tistega, kar so zaslužili, energija, entuziazem in spretnost pa ne dobijo ustrezne materialne spodbude, ki bi morala ne samo določati višino njihovega zaslužka, ampak tudi družbeno priznanje njihovih zaslug".
V	praksi imajo nekakšne oblike materialne stimulacije, ki pa so, kot kaže, bolj odvisne od spretnosti in pobud tovarniškega vodstva kot pa od sistema samega. Ker pa sistemskih ukrepov ni, so takšne spodbude omejene;
V	industrijskem kombinatu v Gorkem, ki proizvaja znane av to-mobile ,,Volga", se soočajo s posledicami uravnilovke, ki je v razmerah visokoserijske proizvodnje še bolj Očitna. Sklenili so, da bodo posebej stimulirali delavce, ki tako delajo, da ni izpada v proizvodnji. Na podlagi njihovega pravilnika lahko delavec dobi 4 odstotke dodatka, če v pol leta ne dovoli, da bi bili v proizvodnji izmečki. V treh letih se ta odstotek lahko poveča kar na 1 2%. V nekaterih podjetjih lesne industrije in v rudarstvu bodo posebej spodbujali boj proti fluktuaciji, oziroma bodo nagrajevali delavce, ki so dalj časa zaposleni v enem podjejtju. Višina takšne nagrade je odvisna od delovne dobe v podjetju in znaša povprečno 8 odstotkov zaslužka. Predstavniki teh kolektivov trdijo, da so te nagrade zelo pripomogle k zajezitvi fluktuacije, ki sicer zelo pesti sovjetsko gospodarstvo, saj v enem letu vsak peti delavec zamenja podjetje.
S takšnimi in podobnimi primeri skušajo zagovorniki širšega izvajanja materialne stimulacije dobiti od višjih organov podporo, vendar je očitno, da za zdaj lahko računajo le na deklarativno podporo, ne pa na uvedbo takšnih sistemskih in ekonomskih ukrepov, s katerimi bi nagrajevanje po delu dobilo večji v pliv v gospodarskem življenju.
STEVO MASLEŠA
snici le dql splošnega napada na delavski standard«. Vladi še posebej zamerijo, da predvideva strogo kontroli) mezd, vendar pa ne tudi cen. rent. dividend in drugih oblik dohodka.
Predstavniki največje sindikalne organizacije — Kongresa dela Kanade — so se zaradi (ega poskušali pogajati z vlado. Želeli so, da odstopi od kontrole mezd, saj s tem »kompromitira veliki cilj — tripartitnega sodelovanja delodajalcev, vlade in sindikata.« Ker je vlada zavrnila pogajanja, je voditelj te sindikalne organizacije Joe Moris pozval članstvo, naj »nacionalni dan protesta podpro vsi. ki so prizadeti z neupravičenimi ukrepi protiinflacijskega programa vlade.«
V takih razmerah ni bilo moč ustaviti splošnega ogorčenja delavcev. To so potrdili tudi sprevodi delavcev, ki so protestirali v mnogih večjih mestih Kanade. Te mirne demonstracije so opozorile vlado, da je to prva faza za »preprečitev izvajanja vladne protiinflacijske politike«. Tako je pisalo tudi na mnogih transparentih, ki so jih nosili stavkajoči delavci.
V. VUGDELIČ
Jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost je še naprej zelo razgibana. V pričakovanju skorajšnjega obiska generalnega sekretarja KP SZ Leonida Brežnjeva je bil Beograd prizorišče pogovorov egiptov-
rence, britanskega diplomata Ivora Richarda, predstavniki črnske večine in bele manjšine ne morejo sporazumeti o tem. Richard je zato odpotoval na posvetovanje s svojo vlado v London. Medtem'so
skega zunanjega ministra Fahmija , voditelji petih afriških držav, ki
zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem, jugoslovansko skupščino pa je obiskala delegacija finskega parlamenta.
Po smrti Mao Ce — tunga se je zelo povečalo zanimanje za Kitajsko. Pozornost je te dni pritegnila kitajska čestitka ob 59. obletnici oktobrske revolucije. Čestitko sta prezidiju vrhovnega sovjeta in sovjetski vladi poslala stalni komite vsekitajskega kongresa ljudskih' predstavnikov in kitajski državni svet, v njej pa naštevata tudi načela za normalizacijo meddržavnih odnosov, vendar obmejnega spora, ki je kamen spotike med Moskvo in Pekingom, ne omenjata. Načela, na katerih naj bi normalizirali odnose, so za Peking tale: vzajemno spoštovanje ozemeljske celovitosti, medsebojno nenapadanje, nevmešavanje v notranje zadeve druge strani, enakopravnost in obojestranske koristi ter mirno sožitje. Po mnenju opazovalcev gre v bistvu za načela, sprejemljiva za Sovjetsko zvezo, vštevši načelo o nenapadanju, ki ga je Sovjetska-stran že pred leti ponudila Kitajski.
Ženevska konferenca o Rodeziji jc naletela na veliko oviro že pri določanju datuma neodvisnosti Zimbabveja, saj se kljub prizadevanjem predsednika konfe-
mejijo z Rodezijo, sprejeli deklaracijo, v kateri izražajo prepričanje,’ da je oborožen boj najbolj zanesljiva pot, da ljudstva Zimbabveja dosežejo neodvisnost.
Libanonski predsednik Sarkis je pozval sprte strani, naj odložijo orožje in pomagajo arabskim mirovnim silam pri .zgodovinski nalogi obnavljanja miru". Poslanica je naletela na prve ugodne odmeve na političnem in tudi na vojaškem prizorišču Libanona, saj je sestavljena tako, da bi se le težko našel kdo, ki bi jo povsem zavrnil. V zvezi s celotno krizo na Bližnjem vzhodu je zanimanje pritegnila tudi novica, ki so jo uradno potrdili v Izraelu, da so bili namreč nedavno tajni stiki med izraelskimi funkicionarji in predstavniki palestinske osvobodilne armade, vendar niso obrodili sadov.
Sovjetska in japonska vlada sta se sporazumeli, da bo Japonska izročila Sovjetski zvezi nadzvočno letalo ,,mig-25“, s katerim je pilot Viktor Beienko (pozneje je dobil azil v ZDA) 6. septembra letos pristal na enem od japonskih letališč. Japonski strokovnjaki so skupaj z ameriškimi skrbno pregledali sovjetsko letalo, incident pa je povzročil poslabšanje odnosov med državama.
V. B.
kdo je kdo
ISMAIL FAHMI
egiptovski zunanji minister
»Nisem ne pesimist ne optimist,« je leta 1973 ob prevzemu krmila egiptovske diplomacije izrekel Ismail Fahmi, že nekoliko sivolas 55-letni egiptovski diplomat. Pred nekaj dnevi se je vodja egiptovske diplomacije ustavil tudi v Jugoslaviji.
Kdo je pravzaprav ta človek? Tisti, ki so bolj seznanjeni z njegovo življenjsko potjo, ugotavljajo, da je v prvi vrsti človek kariere. Njegov vzpon na diplomatski lestvici je bil dobesedno bliskovit. Takoj ob koncu vojne 1945. leta je po opravljeni diplomi iz.prava in političnih ved na kairski univerzi stopil v diplomatsko službo. Njegovo ime potem pogosto zasledimo v poročilih iz New Vorka, kjer je aktivno zastopal egiptovske interese pred ZN. Samo ne dovolj obveščeni opazovalci so leta 1973 izražali začudenje, ko ga je predsednik Sadat imenoval za zunanjega ministra. Naključje je hotelo, da je za imenovanje izvedel daleč od domovine — v trenutku, ko je vodil Ježki diplomatski dvoboj z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem. Zahvaljujoč njegovi diplomatski sposobnosti, uglajenosti ter občutku za realnost so egiptov-sko-ameriški odnosi z obnovitvijo diplomatskih stikov stopili v novo obdobje. Ismail Fahmi pa je precej pripomogel tudi k temu, da se je zamotani klobčič krize na Bližnjem vzhodu vsaj delno odmotal. To delo, v katerega egiptovski zunanji
minister vlaga vse svoje sposobnosti, pa nikakor ni lahko. Vendar ni nobenega dvoma, da so prizadevanja za mirno rešitev dolgoletnega spora vredna vseh naporov. In to spoznanje je glavno vodilo Ismaila Fahmija.
BRANKO DOBRANIČ
STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti
Sistem varnostne prevencije
fevencija izvira iz latinske besei Va ^Ven're’ Kar pomeni prepreč cit ^e’ PrePrečitev, vnaprejšnja za Pori’P?!11611' Pa tudi priti nasproti. J cii r?clu varstva prt delu je preve in |TuPnost varnostnih normativi na« ■ P°V’ s katerimi preprečujen ^ tajanje nesreč, škod, poškod D ezn*v in zdravstvenih okvar, ^čajo invalidnost. Sistem ] Vi rn' Preučeno in dognano celo l a Potrebnih ukrepov, ki nr , ogočajo kontrolo nad dogajan sre*P'et okoliščin ne bi povzročil r u, ce- Sistem pomeni varnost s r.eP® v popolnosti, v uveljavljene b| - do stopnje učinkovite j.j j-anja vzrokov, virov in razmet (j0 anku povzročijo nepredviOc i, godke ali nesreče. Sistem v; len' Prevencijc v zei° poenosta tisb lahko prikažemo z dvet
a.

Risba a) nam s premico T ponazarja časovni potek delovnega procesa. Vzporedno s premico T potekajoče puščice predstavljajo po eno izmed področij proizvodnih dejavnikov: delovne priprave in naprave, delovne postopke, material in snovi, sposobnosti delavcev ter delovno

okolje. Vsi ti proizvodni dejavniki so nosilci različnih vrst možnih nesreč. Sistematika nesreč navaja od 65 do 75 različnih vrst. Vzporedni poteki in tokovi tako predstavljajo popolno varnostno ureditev, da so vzroki in viri nesreč povsem izključeni.
Risba b) pa nam prikazuje, da v poteku delovnega procesa nastajajo nesoglasja, ki povzročajo, da se iz treh dejavnikov pojavljajo, gibanja ali razmerja sil, ki se osredotočajo v točko v nekem trenutku delovnega procesa. Tako nastaja vzrok ali vir nesreče (N). Sistem prevencije odkrije tak pojav ali takšno dogajanje pred nastopom nesreče ter vzroke ali
vire nastanka nesreče izloči ali odvrne.
Za sistem varnostne prevencije ni dovolj samo povzemati varnostne predpise, potrebno je veliko več: proučevanje, odkrivanje virov nesreč z ustrezno metodo, saj le tako sistematično odkrivamo vzroke dogajanj kakor tudi kompleksne povezave do stopnje celovitega predvidevanja.
Kaj nam nudi sistem varnostne prevencije?
Predvsem nam nudi popolno varnost in tudi najučinkovitejše vzdrževanje. Daje nam tudi bogato gradivo za spreminjanje in konstrukcije novih delovnih metod in izboljšanj razporedov delovnih priprav in naprav v delovnih prostorih, kaže nam kje in kako je treba izboljšati premalo izkoriščene zmogljivosti sredstev. Odkriva nam torej tudi notranje rezerve, ki jih pred tem nismo niti poznali. Ker pa posega proučevanje sistema prevencije znatno globlje kot posega priprava delovnih postopkov v tehničnih službah in v operativni pripravi dela. nam s tem odpira pota v nove oblike in stopnje produktivnosti dela.
sprašujete -y^dg0varjamo
Prosim za pojasnilo na naslednji vprašanji:
—	ali gre delavcu regres la prehrano v primeru, ko je upravičen do terenskega dodatka ali do znižane dnevnice?
—	r katerem primeru se povrnejo delavcu stroški preselitve v istem kraju oziroma iz kraja v kraj in do kakšne višine?
R.I. —Ajdovščina, P. M. — Škofja Loka
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Delavec, ki je upravičen do terenskega dodatka, ima v vsakem primeru tudi pravico do regresa za prehrano. Če pa prejme dnevnico, čeprav znižano, delavec ni upravičen do omenjenega regresa.
Delavcu se povrnejo stroški selitve, če se preseli iz kraja dosedanjega bivališča v drugi kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti in če je preselitev v interesu organizacije združenega dela. Selitveni stroški v istem kraju se povrnejo le upokojencem, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem v organizaciji združenega dela, kjer so bili zaposleni in je le-ta zainteresirana za stanovanje.
Veliko, pa vendar premalo!
Sindikati so v Bosni in Hercegovini organizirali anketo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako je z rekreacijo zaposlenih. Zanimalo jih je predvsem, kako preživljajo delavci svoj prosti čas in koliko se jih ukvarja z aktivnim razvedrilom. Rezultati ankete so na moč podobni našim ugotovitvam: delavci se veliko premalo ukvarjajo s športom, vzrokov za to pa je seveda precej!
Približno tako kot v drugih naših republikah imajo tudi delovni ljudje v Bosni in Hercegovini na leto že blizu 130 prostih dni. Sindikati so ob tem ugotovili, da zaposleni zelo malo svojega prostega časa oziroma svojih prostih dni namenjajo za rekreacijo, da tudi pravega dopusta zunaj kraja stalnega bivališča ni mogoče zagotoviti samo z regresom za počitnice.
Anketa ugotavlja, da porabijo delavci večino svojega prostega časa za pasiven počitek. Teh je celo več kot 70 odstotkov! Le redki pa gredo po službi na krajši sprehod ali izlet. Več kot 6 odstotkov zaposlenih se v svojem prostem času ukvarja z dopolnilnim delom.
Tudi v tej republiki so uvedle že skoraj vse delovne organizacije proste sobote. Delavci in njihovi svojci imajo torej ob koncu tedna nekaj časa. Ob tem pa rezultati ankete poudarjajo, da večina zaposlenih ni zadovoljna z možnostmi, ki jih imajo za oddih in aktivno razvedrilo. In teh »nezadovoljnežev« je kar 65 odstotkov! Ti trdijo, da niti delovne organizacije niti krajevne skupnosti nimajo dovolj sredstev za gradnjo prepotrebnih športnih objektov. K temu dodajamo, da organizacije, ki naj bi skrbele za množično telesno vzgojo, sploh nimajo programov, ki bi ustrezali delovnim ljudem.
Resnici na ljubo, minulo leto so v Bosni in Hercegovini marsikaj storili za razvoj športne rekreacije. Med drugim so zgradili 28 TRIM kabinetov, več TRIM srez, nekatere delovne organizacije pa so si omislile najnujnejše športne objekte. Vsekakor korak naprej —ugotavljajo sindikati —pa vendar še mnogo premalo za razmah množičnega aktivnega oddiha. Zato sindikati poudarjajo, da bo potrebno še veliko storiti za ustrezno izobraževanje zaposlenih, tudi vodilnih delavcev, saj v številnih kolektivih gledajo na rekreacijo in oddih kot na nepotreben luksuz, ki se ne obrestuje najbolje...
—A.
KONČANE SO LETOŠNJE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V OBČINI BREŽICE
Načrtno do množičnosti
Polde Avšič, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu: » prihodnje naj ne bi bilo sindikata, katere člani ne bi aktivno sodelovali na igrah!«
r
Zaključek letošnjih delavskih športnih iger smo izkoristili za kratek pomenek s Poldetom Av-šičem, predsednikom komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS v Brežicah.
prav gotovo svoje vzroke. Ste jih že poskusili oceniti, kaj predlagate?
— Kaj bi lahko rekli o značilnostih letošnjih iger?
— DŠ1 so letos zajele približno 450 nastopajočih. To je številčno manj kot lani, vendar pa je večina tekmovala skozi vse leto. Celoletni značaj iger ostaja naš cilj tudi v prihodnje, seseda ob še več ji množičnosti in predvsem ob tem, da ne bi bilo niti ene osnovne organizacije sindikata, katere člani ne bi aktivno sodelovali na igrah. Zdaj, žal, o tem že ne moremo govoriti, saj je letos »manjkalo« kar pol sindikalnih organizacij. Vemo, da med njimi, tudi med najmanjšimi, ni nobene takšne, ki ne bi zmogla sestaviti ekipe vsaj za eno tekmovalno disciplino ali pa svoje ljudi združiti v »mešani« ekipi.
Naslednja značilnost pa je zanimiv preobrat interesov. Ugotavljamo namreč, da nekako usiha zanimanje za udeležbo na DŠI v velikih oziroma močnejših kolektivih, ki so bili na vrhu lestvice in drugič, da upada zanimanje za nekatere discipline.
— Marsikaj že vemo, vsega do podrobnosti pa še nismo analizirali, čeprav to nameravamo sforiti v najkrajšem času. Predvsem ugotavljamo, da v mnogih kolektivih ni ljudi, ki bi bili »motor« organizirane rekreacije in športa. V sindikatih bomo poskušali doseči, da bi se vodstva sindikalnih organizacij in tudi TOZD bolj zavzele za vključevanje delavcev v rekreacijo, ki je tudi ekonomsko koristna, saj delavci, ki se redno ukvarjajo s telesno kulturo, dosegajo boljše delovne rezultate. Na tem področju bo boj najbolj trd, s^j — na primer — letds v več kolektivih interesentom niso hoteli dati izrednih dopustov, da bi se lahko udeležili — na stroške občinskega sindikalnega sVeta — tečajev za organizatorje rekreacije. Povsem »brez upa zmage« seveda nismo, saj bomo bržčas že naslednje leto na tečaj lahko poslali štiri ali pet ljudi, medtem kcc imamo trenutno v občini le dva usposobljena organizatorja rekreacije.
prevladalo prepričanje, da je važno predvsem sodelovati in redno tekmovati, se to ne bi dogajalo.
skupini, v drugih disciplinah P bomo tak poskus naredili pr hodnje leto.
Glede zmanjševanja zanimanja za nekatere discipline pa samo tole: morda smo krivi tudi sami, ker morda nismo našli najbolj primerne oblike tekmovanja. Mislim na razdelitev nastopajočih v dve skupini: med tiste, ki se s športom ukvarjajo tudi kot aktivni tekmovalci, in med tiste, ki gojijo šport le -za rekreacijo. Med aktivnimi športniki po navadi »rekreativci« nimajo kaj iskati in verjetno je v tem vzrok, da nekateri nočejo sodelovati. Kegljače smo že »razdelili« v dve
Kaj pa
materialni pog°)''
— Doslej niso bili najbolj' vendar se stvari spreminja). Tako bo v prihodnje telesnoka turna skupnost polovico sreds namenjala za rekreacijo in m0 žičnpst v telesni kulturi, sen1 P‘ sodijo tudi delavske športne ip Tudi sicer računamo tako na k drovsko kot organizacij51^ pomoč telesnokulturne skupn sti naše občine, medtem k°S*e ; objektov za izvedbo tekmova že doslej ni bilo težav. q
1
Po,
šiir
je
■ha
Me
tov
(ta
del
Po
Tr
sta
so
Ril
žei
— Trenutno stanje na področju delavskega športa ima
Spreminjanje miselnosti, ki je in bo najbolj odgovorna naloga, bi lahko imelo še druge posledice. Ugotavljamo namreč, da prenekatera ekipa neha tekmovati, ko postane jasno, da ne bo zasedla enega prvih mest. Če bi
Vseekipni zmagovalec DŠI Brežice je tudi letos — že tretjič zapored — Tehnično remontni zavod iz Bregane. Na drugem mestu je IMV Brežice, na tretjem Železniško gospodarstvo — TOZD za vzdrževanje voz Dobova, na četrtem VP Cerklje in na petem Čateške Toplice. Nastopilo je 22 osnovnih organizacij sindikata.
Med šahisti (4 ekipe) je bilo najboljše moštvo VP Cerklje.
Pismo Delavski enotnosti:
Z malce zamude objavljamo pismo, ki nam ga je poslal Mladen Boškovič iz Kopra. Govori o skrbi za aktivno razvedrilo v koprskem podjetju Intereuropa, zato je kljub omenjeni zamudi še vedno aktualno, piscu pa se uredništvo za zamudo opravičuje.
V Delavski enotnosti sem pod naslovom »Ni enega recepta za vse« prebral zanimiv sestavek, ki govori o športni aktivnosti delavcev Gorenja iz Velenja. Vsebina sestavka, v kateri se prepleta skrb za zdravo razvedrilo delavcev in njihovih svojcev, me je spodbudila, da tudi sam seznanim javnost z rekreacijsko-športno dejavnostjo kolektiva, v katerem delam in živim.
Že osmo leto sem zaposlen v OZD Intereuropa Koper in ves čas sodelujem pri organizaciji športnega življenja zaposlenih. V naši delovni organizaciji, ki
ima sedež v Kopru, svoje enote pa raztresene domala po vsej domovini, je zaposlenih približno 1900 delavcev. Tretjina vseh zaposlenih dela v Kopru,

zato se v svojem pismu omejujem predvsem na njihovo dejavnost. Dodam naj le še to, da je od omenjene tretjine približno pol šoferjev, ki so tako rekoč nenehno na poti in na katere pri naših akcijah skorajda ne moremo računati.
naša sindikalna organizacija poskrbela za kopanje v zimskem bazenu po polovični ceni.
S prvih športnih iger delavcev koprske Intereurope.
Izrazite meje med rekreacijsko in tekmovalno vadbo v Kopru ni. Tako prvi kot drugi vadimo, da bi se sprostili in obnovili moči. Za tako dejavnost imamo delavci na voljo enkrat na teden v večernih urah (ločeno za ženske in moške) telovadnico osnovne šole, nad katero imamo tudi »patronat«. Tu se ukvarjamo s splošno gimnastiko in z najrazličnejšimi športnimi igrami, kot so košarka, rokomet, namizni tenis itd., itd. Seveda imamo v Kopru na voljo tudi nekatere druge športne objekte. Med drugim je
Pogosto vabimo v goste predstavnike drugih delovnih organizacij. Udeležujemo se.tudi številnih tekmovanj, ki jih prirejajo kra-ško-obalni sindikalni svet in njegovi odbori. Pri vsem tem pa dajemo poudarek predvsem množičnosti. Na željo zaposlenih, da bi se enkrat letno srečali naši športniki tudi na ravni podjetja, smo letos prvič organizirali svoje interne športne igre, na katerih smo se pomerili v petih disciplinah. K temu naj dodam še to, da se z rekreacijo ukvarjajo v polnem številu -tudi ženske. Naše družbenopolitične organizacije kakor tudi vodstvo podjetja nam nudijo pri naših prizadevanjih vso potrebno moralno in materialno pomoč.
MLADEN BAŠKOVIČ
V namiznem tenisu (6 ekip) je zmagalo Gozdno gospodarstvo Brežice, v tekmovanju posameznikov pa član te ekipe Tibor Palfy. Tehnično remontni zavod Bregana in član te ekipe Martin Kos sta osvojila prvi mesti pri strelcih v ekipnem in posamičnern tekmovanju v malokalibrski puški. Nastopilo je deset štiričlanskih ekip. TOZD za vzdrževanje voz iz Dobove je bila najuspešnejša v malem nogometu, kjer je svoje spretnosti merilo 6 ekip. Iz te ekipe je tudi najboljši strelec -p" Dušan Jurkas. V tekmovanju 14 šestčlanskih kegljaških ekip se je najbolje odrezalo moštvo Cateških toplic, medtem ko je med posamezniki v kategoriji registriranih tekmovalcev zmagal Terobčič (Skupščina občine Brežice), med neregistriranimi pa Po-lovič (TOZD za vzdrževanje voz Dobova). V konkurenci žensk je tekmovalo pet kegljaških ekip s po 4 članicami-Najvišji odličji sta si priborila Slovin Brežice in članica tega kolektiva Jožica Turšič. ’ streljanju z malokalibrsko puško je nastopilo 11 moških in 3 ženske ekipe s.po 4 člani-TRZ Bregana in član te ekipo Filip Agič sta zmagala v moški konkurenci, medtem ko so se ženske zadovoljile le z ekipnim tekmovanjem; zmagal je IMV Brežice. Svoje moči je merilo tudi devet ekip v odbojki. Tudi v tej disciplini se je najbolje odrezal TRZ Bregana. V vlečenju vrvi pa Je bilo med tremi ekipami najuspešnejše moštvo Kovinopla-sta iz Jesenic na Dolenjskem-
(
tr
ce
0(
sa
ol
k,
R
P'
T
gi
2i
0!
Sl
Sl

9EiQS)E9E3
MUTA OB DRAVI
Zmaga Pomurja, domači drugi
TVD Partizan Muta je priredil v telovadnici OŠ Vuzenica polfinalni turnir za pionirje medobčinske košarkarske zveze Maribor. Nastopili so področni prvaki: ŽKK Maribor, Pomurje Murska Sobota, Steklar Rogaška Slatina in Partizan Muta (koroški prvak). Na turnirju so osvojili prvo mesto pionirji Pomurja pred Muto, Steklarjem in ŽKK Maribor.
Turnir je uspel. Zlasti pionirji Pomurja so se izkazali kot izredna, telesno najmočnejša in dobro pripravljena ekipa. Z visoko zmago nad ŽKK Maribor so presenetili tudi mladi košarkarji iz Mute, med katerimi se je izredno izkazal Račnik, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja,
saj je v dveh srečanjih dosegel kar 47 točk. Na turnirju so sodili Vahen (Maribor), Jamšek (Dravograd), Slapnik in Spegelj (oba Muta).
Izidi posameznih srečanj:
1.	tekma: Partizan Muta : ŽKK Maribor 52:27 (21:15). Strelci za Muto: Harnik 1, Verdinek 6, Grebenc 8, Ulbl 9, Račnik 28, za ŽKK Maribor: Motoh 4, Raušl 7, Perovič 2, Višič 8, Mušič6.
2.	tekma: Pomurje : Steklar 50:40 (27:11). Strelci za Pomurje: Horvat 12. Podgorelec 8, Juteršnik 22, Fišer 2, Fujs 6, za Steklar: Stih 2,
‘ Pešič 8, Kidrič 4, Beg 6, Markovi-novič 12, UnferarbenS.
19, Verdinek 2, Kasper 2, Ulbl 6. Verdinek 7, Pinter4.
HINKO JERČIČ
POSTOJNA
JESENICE
Martinarji
najboljši
Strelsko
tekmovanje
gozdarjev
Športno društvo »Gozdar« Postojna je te dni organiziralo na stre-
lišču za Sovičem v Postojni 13. tradicionalno strelsko tekmovanje z malo kalibrsko puško. Tekmovanja, se je udeležilo 9 štiričlanskih ekip. Zmagala je ekipa Transporta v postavi Faganel, Morel, Muhič in Štradjot s 735 krogi, druga je bila Cerknica, tretja pa ekipa skupnih služb. V konkurenci posameznikov, nastopilo jih je 36. je zmagal Jože Martinčič — Gradnje z 227 krogi od 300 možnih, drugi je bil Jadran Zadnik — Cer-
knica 224, tretji Janko p°?ar nei Skupne službe 217, četrti A. Fag‘
— Transport 203, itd.	.. »e j
Strelci Transporta so zrna8a i,al petič, zato so osvojili prehodni p1 v trajno last.	E. PROGA''
NOVA GORICA
nogometaši
3. tekma (za 3. mesto): Steklar : ŽKK Maribor 50:43 (27:18). Strelci žaSteklar: Pešič 13, Kidrič 1 l,Beg9, Markovinovič 12, Unferarben 5; za ŽKK Maribor: Motoh 7, Raušl 6, Perovič 2, Višič 14, Mušič 8. Šeško6.
4. tekma (za 1. mesto): KK Pomurje :	Partizan Muta 54:40
(24:19). Strelci za Pomurje: Horvat 13, Fujs K Juteršnik 13, Podgorelec 9, Kos 4, Štihec 7, za Muto: Račnik
Komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice je organizirala tekmovanje v malem nogometu, ki se ga je udeiežilo štiriindvajset ekip posameznih obratov in oddelkov.
Posebno borbena so bila finalna srečanja, v katerih so se najboljše ekipe iz predtekmovanj potegovale za čim višjo uvrstitev. Prvaki, Železarne Jesenice v malem nogometu za letošnje leto so postali martinarji, na drugo mesto pa so se uvrstili strojni vzdrževalci. Tekst in foto: J. RABIČ
Zmaga
kegljačev
Mebla
Športno društvo Meblo je|l?tuu , ziralo na avtomatskem Novi Gorici športno srečanje keg ških ekip Mebla in najbolj	jz
temeljne organizacije ODE Škofje Loke.	v vrvlti
kofje Loke.	keeljači
Prepričljivo so zmagah keg i Mebla, ki so imeli v svojin v
zgodovine delavskega gibanja
STAVKOVNO GIBANJE v TOVARNI VERIG LESCE	(V.)
Enotni tudi v Najtežjih trenutkih
, ^40-letnici stavkovnega vala 1935-1936
Zorka Tribušon
PO STAVKI
končani stavki je vodstvo Podjetja ukrepalo proti vidnej-.111 funkcionarjem. Janez Justin bil premeščen na slabše in Jbanj plačano delovno mesto, ( arijo Justinovo in Kati Tripla-v° pa so poslali na brezplačen d°Pust, češ da v oddelku, kjer sta pali, primanjkuje naročil. °leg tega je sodišče kaznovalo riPlatovozaradi »prekrška med s avko« z denarno globo. Očitali ji> da je fizično napadla orož-.'ba, ki je zahteval odstranitev eUske straže pred tovarno, f-eprav je bila stavka organizi-rano legalno, je ravnatelj Hieng
delavce, delno odprto pa tudi vprašanje brezplačnega delovnega dopusta in zaposlitve dveh odpuščenih delavk. Šlo je za Triplatovo in Justinovo, ki sta se med stavko odlično držali in preprečili, da niso delavke in žene stavkajočih na zahtevo orožnikov — zapustile straže pred tovarno. Enoten nastop delavcev in tritedensko vztrajanje v zahtevah v času stavke sta vplivala na vodstvo podjetja, da je spremenilo odnos do delavcev, postalo dostopnejše za pogajanja in razgovore.
Mesec dni po stavki so nerešena vprašanja znova na dnevnem redu. Da bi pogajanja potekala čimbolj enotno, je vodstvo
ca|te^ne ^onban* stavki pokli-predsednika stavkovnega ^ bora Lenarta Petrača v pi-arn° 'n izjavil: »Bil sem zaupno bveščen, da je bila stavka delo Olriunistov.« Tudi orožniki iz
Dn^°V^‘ce so se na občini Lesce .°^3nimali o nekaterih delavcih, jih - t™ ^uPan Pavel Olip (st.) Je s spretnim odgovorom, da delavcem le za zaslužek, ("rn;l in preprečil aretacije Oljenih. Obenem pa je obve-delavce o možnostih policij-klh Preiskavah.
NOV ODNOS DO DELAVCEV
Vn^°- Stav*4' Je ostalo nerešeno tasanje mezd za nekatere
strokovne organizacije (SMRJ) pripravilo posvet v svoji pisarni in povabilo nanj inšpektorja dela, zastopnika Delavske zbornice, predsednika podružnice SMRJ z Jesenic — Ivana Čele-snika, ki je bil zadolžen, da zastopa pri pogajanjih Centralni odbor SMRJ iz Beograda. Dogovorili so se za enotno stališče pri spornih vprašanjih in kje lahko popuščajo.
OSTALI SO ZVESTI REVOLUCIONARNI TRADICIJI
Na razpravi v pisarni ravnatelja Hermana Hienga so zunanji zastopniki »pozabili« na dogo-
vor in niso podprli zahteve delavskih zaupnikov. Ravnatelj je po nekajurnih pogajanjih popustil v manj pomembnih zahtevah delavcev. Ker ni bilo ugovorov zunanjih predstavnikov, je Herman Hieng stopnjeval svojo brezobzirnost ter predlagal, da namesto delavskega/* zaupnika Lenarta Petrača, ki ni hotel popustiti pri pogajanjih, nastopi njegov namestnik. Predlog je bil v nasprotju z zakonom, zato ga je moral umakniti. Nato je ravnatelj predlagal, naj sporazum podpiše predsednik podružnice SMRJ (v Verigi) Janez Justin. Ker spet zunanji predstavniki niso ugovarjali niti ni bilo dovolj reakcije med delavskimi zaupniki, je ta delni sporazum (brez odobritve, da odpuščeni delavski nastopita službo, sprejeti sta bili šele tri mesece po stavki), podpisal predsednik podružnice SMRJ. Sporazuma niso podpisali delavski zaupniki (ki bi ga morali po vseh pravilih, če bi se strinjali z njim). Bili so proti delnemu upoštevanju zahtev delavstva.
Julija 1935 so delavci in delavke tovarne verig s številno udeležbo prišli na množično politično delavsko manifestacijo — na zlet »Svobod« v Celje in še v tem mesecu s svojo delegacijo na Jesenicah izrazili solidarnost jeseniškim kovinarjem ob njihovi veliki stavki.
Tudi kasneje so kovinarji v Lescah ostali zvesti svoji revolucionarni tradiciji in niso odstopali od boja z delodajalci. Na dragocenih izkušnjah iz prete-klosti^o postopoma gradili svojo delavsko zakonodajo, si tako boljšali socialni položaj in se borili za pravo mesto delavca v hkratni izkoriščevalski družbi.
Tako je partija vzgajala delavske kadre, ki so v letih okupacije ponovno dokazali zvesto pripadnost revoluciji, saj so se mnogi člani kolektiva tovarne verig v Lescah aktivno udeležili NOB, 17 odnjih pa je med vojno padlo.
KONEC
x) Ustni vir: Lenart Petrač xx)Ustni vir: Lenart Petrač
C?-1® Svoboda Lesce s0 praznovali 1. maj 1935 na Begunjščici, med njimi so bile tudi delavke in u iz Tovarne verig Lesce.
13. novembra 1976
stran
NAGRADNA
KRIŽANKA
| Rešitve pošljite do 18. 11. 1976 na naslov: aCZP I Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici IMAGRADIMA KRIŽANKA. I Nagrade 200, 150 in 100 din.
DE	ČEŠKI TEKAČ na dolge	VtSTA OMRERET	STARpšl TPŽAŠV.I SUlcAR (6VU»nT	OSEBNI ZAIMEK	ffb, PODROČJE	Dragah^ KOIOVIG	tehnični POKUC	NADUHA	TDle lENSKO IME	STARO ’ MESTECE V DALMACIJI	INKOVSKI VLADAR.	fft
STCM- TOIOS												
CfcAHSKA ICSUNA S SKUPINO N H,												
jjPMUO l/ElfMCBia						VRAT. VŽEALMIk ZA RAzsmivo						
HAItt DOMSKO mo				DRH PREDSEDNIC ZDA teOKJE V IMDOI						Prvak. obod SUKE		
oum w OSRAVO ŽSIEZA					KOZA LT® Pesnistua veletor. v BURMI						JAVNO uvajanje PROGRAMA	INL)0NEZ PDftOČtV- A6E.NlC.IDA
VRSTA. ACETATNE CELULOZ. E*							omšAv* ZA .STRAN	Mozolta- VICA Z-LAtO				
KARLO/AC			LErcvfičE V ŠVICI						JEZERO v vzrtjutfin			
			AMGLtŠKO SV. PIVO						TISKARSKA MREŽA			
DE	naka- za SPROŽITEV	AMANTUg. TOVARIŠ										
ROSA k								MESTO U EPIRU MCSKI PEIA Skl g ute				
Visok CERKVENI »K							TRST			ORANJE ZASTRUPI- Kislinami		
Rima			TEUSPEL MEW TEZIk				DEL KOLES DIRKE					
			IZBCANA DRUŽBA				INDIJSKI DRo&Z					
DEL VOZA				PER.I1EC OSNDVUA MER-A							SLAMNATA TORBA	OBki
UutUN-sko fb-KOPAUŠČE					GRŠKA RMOTMA	TRAPA | NEJMNiCA IT. FILMSKA IGRALKA						
Pomni NAČRT									4. NABOŽNI SKLADATELJ BAJKA			
ANAU, KROHiRA								OSNOVNO ŽIVILO MURSKA” SCEOtA				
STOPNJA PRIDEVNIKA BiitZ FRIHEOTE							LBgni o&om	—		—			
Cigler Janez	-		DOlgore-PA PAPIGA				DJURO PUC AR					
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
NEUVRŠČENOST, ARHEOLOGINJA, PLANKA, 1NTER, RANA, TOP, ANT, ENI, TAKT, KIR, DD, KANT, PECA, EERO, JAKA, AT, KRAS, ENOTA, BAR, TROKAR, AS, IKONA, RAZTRGANCI, BOR, TI, TM, NEMIR, ANE, RAK, ZONA, CAR, ATOS, TANKI. KETONI, JAJCE, LJADOV, ERATO.
N
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Danica Šuštaršič, Čevljarska ul. 28, 66000 Koper;
2.	nagrada, 150 din: Darko Košič, 64202 Naklo 31;
3.	nagrada, 100 din: Vlado Simončič, Keršičev hrib 22, 61420 Trbovlje;
Nagrade bomo poslali po pošti.
____________________________________________7





Makedonska Vinica, občinsko središče, mestece z nekaj več kot tisoč prebivalci, skoraj na las podobno še kakšnim tridesetim mestecem Makedonije, leži le nekaj kilometrov od meje z Bolgarijo. Občani te nerazvite makedonske občine, v kateri je zaposlenih manj kot dva tisoč prebivalcev, skoraj enako število pa bi se rado zaposlilo, so doslej živeli od kmetijstva, tobaka in riža. Pred leti so začeli graditi prve indu-
strijske obrate, ki pa niso in niso mogli prav industrijsko zaživeti. Poleg obrata lesne industrije, sušilnice za tobak, obrata za gradbeni material so v Makedonski Vinici zgradili tudi manjšo tovarno kovinskih izdelkov. Toda Samo postavitev nove tovarne in nakup strojev še ne pomenita blagostanja, če proizvodnja ne sloni na dobrem proizvodnem programu.
OD DANES DO JUTRI
»Mi doživljamo enake težave kot prenekatera podobna občina, kjer vcepljamo industrijo,« razlaga VAŠKO IVANOV, direktor 100-članskega kolektiva, ki v Vinici tvori zametek kovinske industrije. »Ob postavitvi te ma jhne, vendar za Makedonsko Vinico pomembne tovarne, smo predvideli, da bi kolektiv v.glavnem proizvajal izdelke za avtomobilsko in traktorsko proizvodnjo ter dele za železniška in druga tirna vozila. Načrtovali smo tako kot prenekateri drugi manjši delovni kolektivi: dva, tri nosilne izdelke in več manjših izdelkov, takšnih, ki jih večji kolektivi opuščajo. Na to smo mislili tudi ob nakupu strojev in opreme. V začetku je takšna proizvodnja še kar lepo tekla, čeprav smo bili majhni vedno prvi med žrtvami, ki jih povzroča jo spremembe na tržišču. Nenehno smo bili namreč med kladivom in nakovalom, če se izrazim s prispodobo, med proizvajalci polizdelkov in odkupovale! naših izdelkov. Tako prvi kot drugi so nam vsiljevali cene, ki za nas zvečine primerov niso bile dobičkano-sne. Tako smo venomer živeli od danes do jutri.
V želji, da bi si zagotovili perspektivo vsaj za nekaj let vnaprej, smo iskali različne, za našo dejavnost in sposobnost ustrezne proizvodne programe. Tako smo naleteli na tovariše iz ljubljanskega biroja NOVUM, ki so nam predložili več programov. Eden izmed njih je bil vabljiv in Sprejemljiv. To je program proizvodnje majhnih traktorjev. Gre za doma skonstruiran traktor, ki ima vgrajen Tomosov motor. Traktor je skontruiral iznajditelj in obrtnik PAVLE ZUPANČIČ iz Ponikve pri Trebnjem.«
Nekoliko nevsakdanji posnetek. Vodstvo tovarne iz Makedonske Vinice na prvih v Vinici proizvede'''1' traktorjih. Na prvem traktorju z leve direktor.
Pavle Zupančič, konstruktor malega traktorja na testni vožnji po domačem sadovnjaku.
GRE ZA PRENOS NAČEL V PRAKSO...
»Makedonska Vinica sodi med najnerazvitejše občine v državi,« pravi ALOJZ STEPANČIČ, programer v biroju NOVUM. »Obe-
nem pa ima vse možnosti da se povzpne v razvito občino. Če k temu dodamo, da gre pri vsem še za mlade ljudi, ki so sposobni uveljaviti zelo zahtevne tehnološke programe, kot je ta s traktorjem, je prava škoda, da so doslej izgubili že toliko časa. Za nas je bistveno tudi to, da imajo v Vinici že osnovo, torej tovarno in stroje ter delavce. V tem primeru ni treba vsega na novo graditi, šolati, urejevati in vzgajati. Poznamo namreč primere, ko nekje poskušajo zaostalost rešiti s postavitvijo moderne tovarne, ko pa jo zgradijo in nakupijo stroje, ugotovijo, da so pozabili na osnovo, na človeka in njegove delovne navade. Kljub volji in naporom le ne moreš s-samo novo tovarno ljudem vcepiti tudi delovnih navad, odnosa do družbene in svoje lastnine, samoupravne zavesti in volje do dela.
Tovariši iz Vinice so k sreči zgo-d aj ugotovili, da s samo pomočjo od zunaj ali s paketom daril ne bodo izpeljali preobrazbe in razvoja svoje občine. Program, ki jim ga je. dal NOVUM, sloni na zahtevnih nalogah, ki se bodo s pomočjo slovenskih delovnih organizacij, krediti za nerazvite in pomočjo družbenopolitičnih organizacij lahko speljali do konca v veliko zadovoljstvo občanov, tamkajšnjih ljudi. Predloženi program so pripravili najboljši slovenski strokovnjaki, poznavalci razmer in možnosti, praktiki. V bistvu gre za uveljavljanje načel novega zakona o združenem delu. Srečen sem, da smo pri NOVUMU uspeli pripraviti takšen program, ki navdušuje občane občine, za katero poprečni Slovenec še ni nikoli slišal...«
ZAKAJ BI NAJ BILO DOMAČE SLABO
»Imeli smo več želez v ognju, kot se temu reče, vendar smo se najbolj navdušili nad trakorjem minor,« pravijo v Vinici. Gre za majhen traktor, ki ga poganja dvotaktni Tomosov motor s 4,2 konjskima silama. Diferencial in zavore je posodil popularni fičko, drugo pa je delo znanega iznajditelja Pavla Zupančiča.
»Traktor smo več let preizkušali, dopolnjevali in izboljševali,« pravi njegov »oče«, Pavle Župančič med
predahom, ko smo se v njegove'" , dovnjaku nadivjali z njegovim torjem. »Gre za traktor, ki je P°v*ja
domače izdelave, priročen za ma L kmetije in potrebe kmetov v
Majhna poraba goriva, široka vjj rabnost, doslej smo mu prikroji11 ^ različnih priključkov, od kosilnice ali pogona za žago. f'1. nas je vodilo, da mora biti ta trak ^ ček predvsem cenen. Zdaj, t bodo serijsko proizvajali v Vin'cl'„(j jasno, da. je to najcenejši trakt11'L nas. Veljal bo kaka dva stara mi'1! na. Seveda brez priključkov.«.
V Vinici so že pri skladu za ^ zvite dobili sredstva za dopol"1 .
svoje proizvodnje, ker bo P0^re[jJo
del strojne opreme dopolniti. • bi naj izdelali 2.000 traktorjev,5
paj s koprskim Tomosom pazdajf^
tekajo dogovori o skupni servis" prodajni službi.	. vV
Ko bo proizvodnja teh traktor)1-^ Vinici popolnoma stekla, bo j°'!a!(0i zaposlovala še enkrat toliko lju® > zdaj. Kolektiv v svoj razvoj vklj111 J poleg proizvodnje traktorjev ^ nekaj starih proizvodov za Potre;(,, preostale avtomobilske industnj^
Načrtovalci bodočega razvoja^"® J
Alojz Stepančič: »NOVUM« združuje najboljše slovenske strokovnjake, delo teh pa bo rešilo probleme kolektiva v daljni Makedonski Vinici.
tavljajo, da bo 200 zaposlenih proizvodnjo ustvarjalo takšen • kruha, o katerem so v Vinici do* ^ samo sanjali. Prav zato pa dane ^ Vinici ne srečaš človeka, ki "e0. navdušen govoril o Ljubljani, moči strokovnjakov iz NOVLIM^ ki ne bi poznal traktorja minor, k" rega »obleka« nosi kroj našega boljšega oblikovalca VIKTOK KOGOJA.
J. SEVE*
Gradis je največja gradbena delovna organizacija v Jugoslaviji. Lani je znašal njen celotni dohodek ob tričetrtletju blizu 2 milijardi dinarjev, letos pa znaša v istem obdobju skoraj četrtino več. Ob tem še to: lani je znašal ob koncu leta celotni dohodek 3,35 milijarde dinarjev, kar je predstavljalo 62 odstotkov letne vrednosti, letos pa je dosegel Gradis ob tričetrtletju že 64 odstotkov planirane letne vrednosti. To z drugimi besedami pomeni, pravijo v Gradisu, da bo organizacija združenega dela kljub hudim težavam v letošnjem letu izpolnila planirani obseg del v vrednosti 4 milijarde dinarjev!
VSE VEČJE OBVEZNOSTI ZMANJŠUJEJO USPEH
Ob vseh teh spodbudnih številkah, s katerimi se lahko pohvalijo le maloštevilne delovne organizacije v Jugoslaviji, pa delavce Gradisa marsikaj teži. Med drugim, denimo, dejstvo, da porast letošnjega dohodka nikakor ne ustreza naraščanju celotnega dohodka delovne organizacije. Kljub večjemu prometu raste dohodek počasneje, kot
so predvidevali, kar pomeni, da uspeh ne raste skladno z obsegom del. In kje je krivda za to, se sprašujejo v Gradisu?
Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da govorimo eno, delamo pa nekaj povsem drugega, pravijo delavci v Gradisu. V sklepih in resolucijah se zavzemamo za razbremenitev gospodarstva, v praksi pa vidimo, da obveznosti delovnih organizacij naraščajo iz leta v leto! To ni v redu, ni v skladu z našimi prizadevanji, da bi delavci v večji meri kot doslej gospodarili s svojim dohodkom, s svojimi sredstvi.
Prav živa in kritična razprava je bila o naraščanju obveznosti, ko so v Gradisu razpravljali o osnutku zakona o združenem delu. Pozabljamo namreč na dejstvo, da se lahko pokrijemo le toliko, kot nam to dopušča dolžina naše odeje. Nič več, kvečjemu manj — pravijo v Gradisu.
NIMA VSAKA STVAR SVOJIH MEJ!
V Gradisu so nam povedali, da so letošnje leto porasle pogodbene obvez-
Ena od nalog Gradisa je bila v minulem obdobju tudi gradnja Bernardina...
nosti za polnih 90 odstotkov! Obresti za kredite so porasle za 89 odstotkov, za bančne storitve je bilo potrebno odšteti 75 odstotkov več denarja v primerjavi z lani, medtem ko so narasle zavarovalne premije kar za 91 odstotkov! Letos je odštel Gradis v devetih mesecih 18 milijonov za zavarovalne premije, kar znaša več od sredstev iz stanovanjskega prispevka, ki ostanejo Gradisu za reševanje stanovanjskih problemov!
bolj narasli prispevki interesnim skupnostim s področja gospodarstva. Druge zakonske obveznosti, kamor šteje tudi prispevek za solidarnost in za potresna območja na Kozjanskem in v Posočju, pa so narasle kar za triintride-setkrat. V primeru Gradisa znašajo več kot 8 milijonov dinarjev, kar vsekakor ni malo.
k	M
Gradisove! grade tudi hidroeieK, trarno Srednja Drava II, ki bo nare že prihodnje leto
ki sodelujejo pri gradnji JE Krško intu stičnega naselja Bernardi n. Poleg jektivnih slabosti, ki jih v Gradisu ^
SEVEDA:
TUDI SUBJEKTIVNI VZROKI!
kor ne zanikajo, gre pri tem zlasti zaj^. žijski način obračuna, po katerem s
investitor, da so dela draga, ob čem®^
pa gradisovci ugotavljajo, da ne dos®^ gajo niti minimalne akumulacije po 0
ločilih sporazuma v gradbeništvu-
Močno so narasli tudi prispevki in članarine: letos ob tričetrtletju so bile v primerjavi s celotnim minulim letom kar za 69 odstotkov višje: znašajo že več kot 800 tisoč dinarjev, kar je za 114 odstotkov več kot lani.
Ob vsem tem se v Gradisu zavedajo, da velja iskati vzroke za manjši dohodek od planiranega tudi pri sebi. Medtem ko se pred časom posamezne temeljne organizacije niso kdove kako razlikoval^kar zadeva dela, se je letos prvič primerilo, da je temeljna organizacija z izgubo zaključila devetmesečni obračun!
Vzroke za slabši uspeh je po1
.trebn®
iskati seveda tudi v vsaki temeljni org nizaciji posebej in v vsaki podpopr®0 uspešni obračunski enoti v TOZD, P vijo delavci v Gradisu. Veliko teh vz
U . V cnirvv/	gg
kov že poznamo, z nekaterimi pa , bomo morali šele seznaniti. Še k01! to pa je pomembno, da jih bomo P . drobno analizirali in skušali s skupn ' močmi tudi odpraviti — so nam de)a Gradisu.	ep
Med zakonskimi obveznostmi oziroma dajatvami iz dohodka so še naj-
Med slabšimi temeljnimi organizacijami so zlasti enote, pravijo v Gradisu,
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. .List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR. MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int, 278: uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SJ' | Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski han št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.
V
1ika
'ein
P«,
Ks